07. številka. Trst, v ponedeljek 13. junija 1 SOS. (Večerno Izdanje) Tečaj XXIII. EDINOST GLASILO POLITIČNEGA--^®: „EDINOST" ZA PRIMORSKO. * x Telefon Itv. «70. 8t»ne 4 nvf. y edinosti je moč t „Edinost" izhaja d v a krni 11» dan. razun nedelj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja ob 11. uri, večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob 1 uri pop. baročninn znaša: Obe izdanji na leto . . . gld. 21-— Za samo večerno izdanje . „ 12'— Za pol leta,četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ne uprava ne ozira. Na drobno se prodajajo v Trstu zjnt-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljnke popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Novejše vesti. New-York 12. Noka brzojavku iz Kingstona poroča, da se je včeraj ob zalivu Guuntanumo iz-krealo (500 amerikanskih vojakov, ki km razobesili amerikansko zastavo na ruševinah utrdb ter so požgali hišo, da bi se zavarovali proti rineni mrzliei. Madrid 12. (Jlasom neke zasebne brzojavke ne je aoloženje v Manili nekoliko /boljšalo. Garni-zija v Manili je pripravljena na najodločneji odpor proti upornikom. V vojaštvu je najbolji duh, pa tudi prebivalstvo je mirno in zaupno. Dela na utrdbah so dovršena. Snujejo se dobrovoljni bataljoni dobrovoljcev. London 11. Vesti, prihajajočo iz Petrograda, dajejo umeti, da zdravstveno stanje carice ni ravno najbolje. Vsled zadnje bolezni je jako oslabela, (■uje ho, da carska dvojica na željo carice odide za nekoliko časa v Darmstadt. Potrograd 11. Petrograjske »Vedomosti«, ki so glasilo ruskega ministrstva za vnanje stvari, pišejo o položenju v Bosni in Hercegovini: Skoro minejo štiri desetletja, odkar je borolinski kongres poveril Avstro-Ogerski nalogo, da uredi upravo v Bosni in Hercegovini. Ta naloga se do-sedaj ni izvajala tako, da bi odgovarjalo pričakovanjem, vsaj kolikor se dostaje Rusije, katera poslednja ne more in noče opustiti zanimanja za usodo slovanskega pravoslavnega prebivalstva v zasedenih pokrajinah. Pravoslavnim so so jemala korak za korakom svoboda in njih prava tlo lastnega jezika in lastne cerkve. To prebivalstvo je obubožano tako, da bi zadoščala jodna sama slaba letina, da bi se oglasila lakota. Članek zaključuje zatrdilom, da nezadovoljnost mej duhovščino in pravoslavnim prebivalstvom Bosne in Hercegovine je velika, česar ne bi smoli prezirati na Dunaju. Brno 11. Nemci v Brnu so sklenili, da zaprejo vsa okna in spuste doli zaveso po vseh onih ulicah, po katerih se je pomikal včeraj sprevod, prirejen od Čehov povodom slavnosti Palaekega. DllliaJ 11. Poljski in češki klub ter Slovanska krščansko-narodna zveza so prosili ministerskega PODLISTEK. 104 PREDNJA STRAŽA. ROMAN. Poljski spisal Boleslav Prus. Poslov. Podravski. Konja sta bila za Polža delavna stroja, a za Ovčarja — prijatelja in brata. Kdo jo koprnel na tem svetu za njim, kdo ga pozdravljal, stopajočega v hlev, ali se poslovIjal ž njim, odhajajočim, ako no Vojteh in Kaštan ? Toliko let so bili skupaj, trpeli revščino, pomagali drag drugemu, zabavali se v samoti in evo, danes — teh prijateljev ni več ! Nekdo ju je vkradcl, odpeljal ju v nadlogo in on, Ovčar, je privolil v to. -Matijeu seje zdelo, da čuje njuno razgetanje. Zapazila sta, reveža, kaj ju čaka ter kličeta hlapca na pomoč. »Grenil grem!« je zamrmral. Na jedno roko jo vzel dete, gorjačo pa v drugo ter sepaje odšel za skedenj. Še ozrl so ni na kočo, kajti na-gleda so je, kadar se povrne s konjema. Za skednjem je zagledal crknenega Burka, toda ni imel časa misliti nanj, kajti evo, zapazil je Lastnik konsorcij lista „Edinosti", predsednika, grof Thuna, da bodi seja prihodnji torek. Pričakuje se, da te tri skupine že v tej soji podajo skupno izjavo. Grof Thun da je odgovoril, da ta želja popolnoma odgovarja njegovim name-monom, kajti v tej soji hoče odgovoriti tudi na interpolacijo radi dogodkov v Gradcu. Ako bi pa grof Thun —- iz katerega-koli vzroka —ne mogel odgovoriti, pa priobči svoj odgovor v katerem vladnem listu. Urade« 11. Govori se, da grof Gleispach pojde na dopust. Dopust da bode trajal tri mesece. H U li a j 11. Raznesla sojo vest, daje avstrijska kvotna deputacija že stavila pozitivnih predlogov za določenje prispevka obeh polovic države za ukupne potrebe. To vest se je tolmačilo tako, da hoče avstrijska deputacija priti nekako nasproti zahtevam ogerske deputacijo. Danes pa trde, da jo ta vest, če ne dru/ega, vsaj prezgodnja. Ros je sicer, da hoče avstrijska deputacija staviti colo vrsto predlogov, da se približa stališču ogerske deputacije, ali ti predlogi, se še niso stavili. Morda pa so postavijo v jutršnji ukupni konferenci. — Vsakako ni izključeno — ozimni na koncilijantnc namene obeh deputacij — da pride vendar do kakega spe»razumljenja. Dunaj 11. »Noiie Freio Presse« piše, da se toliko avstrijska kolikor ogerska deputacija za določenje kvote kažoti bolj popustljivi, nego sti bili na prejšnjih pogajanjih. Dunaj 11. »Politisehe Correspondenz« javlja, da je tukajšnji zastopnik Grško po nalogu svoje vlade in v imenu grškega naroda izrekel globoko zahvalo ministerstvu za vnanje stvari povodom redno izvršene odprave turške vojske iz Tesalije. Kaildija (na Kreti)Sedaj, ko so turški vojaki popolnoma ostavili Tesalijo, so so pričela zopet pogajanja o avtonomiji, ki naj bi se privolila Kreti. Sodi se, da vsled teh pogajanj pride lemalo do provizoričue vlado na rečenom otoku, kateri bodo glavni činitelji izvzeti iz domačega prebivalstva. DllllilJ 12. V torek bodo gotovo seja zbornico. Predsedniki klubov desnice so brzojavili po- slod konjskih kopit, vtisnenih v sneg, kakor v vosek. Tu jo bilo videti veliko kopito Kaštanovo, tam popačeno kopito Vojtehovo in tam — so tatje sedli na nju ter odjezdili korakoma. Kako so so čutili varno! Toda Ovčar vas najde, dasi je šepav in slab, kajti žo so je sprebudila v njem kmečka trma. Ko bi tudi zbežali na konec sveta, on pojde za njimi na konec sveti«; ko bi se tudi zakopali v zemljo, on jih z rokami izkoplje iz zemljo; ko bi tudi zleteli v nebo, on dospd tudi do neba ter bo molče stal pri vratih, dokler s svojo upornostjo ne jame presedati svetnikom, da se razbožč po nebu ter mu oddajo konju. Sled s polja je zavila na cesto, ki drži v žu-pljansko vas, toda zginila vendar ni. Matija jo je dobro videl ter čital v njej vso historijo potovanja. Tu so jo Kaštan spotaknil, tu preplašen Vojteh skočil s poti in tam je tat skočil s Kaštana ter popravil na njem uzdo. Ali so bili to gospodje ali tatje?! Prišli so krast v novih škornjah ; celo plemič bi so ne sramoval iti v takih na lov ... Prod župljansko vasjo jo Matija spoznal, da sta tatova krenila z cesto in — kar jo še hujše — vsaki na svojo stran: oni, ki je jozdaril Kaštana, Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu. slancem, naj pridejo gotovo na Dunaj, da ne bi bil vsprojet predlog za otvorjenje razpravo o odgovoru grofa Thuna na interpelacije radi dgodkov v Grddeu. Skoro gotovo, pa bode ta seja zadnja, ker ni upanja, da bi prišlo do izvolitve jezikovnega odseka. Za slučaj da so doseže mej tem kako spo-razumljenje gledč kvoto, skliče se zbornica zopet v septembru. Dtllinj 12. Dobro razpoloženje v kvotni**le-putaciji ogorski tii trajalo dolgo. (.'im da je doznala o sklopu avstrijske deputacije, predlagati kvoto z 60*4 "/„ za Avstrijo in iV,H\°j0 za Ogersko (druga poročila govore o M"r,/l(, "/» zn Ogersko) so gospodje takoj opustili svojo spravljivost. Ni dvomiti, da ogerska deputacija odkloni avstrijski predlog. Molčati 12. Včeraj je bil v mestni hiši velik shod v protest proti NVolfovim napadom na škofa tridentinskega. Zbor je sklonil škofu udanostno adreso ter je izrekel svoje ogorčenje na napadih, katerim jo bil predmetom škof tridentinski. Na pravo pot! i. ,.Xi bila glavna napaka za naš narod, da jo majhen, glavna hibn je l»iln, da ho l>ile majhne ideje, ki ho vodile nnfie zastopnike......14 „Slovenec »Slovenec« od minolo sobote jo priobčil nastopni članek: Nedavno smo objavili članek: Ob smrtni uri državno zbornice, katerega nam je doposlal dr. K. Ta članek je vzbudil veliko jnizornost mej zavednimi Slovenci. Nacrtana je v tem članku nova politična smer, za katero jo Slovencem stremiti, ako so hočemo vzdržati nasproti navalu tujstva. Treba nam je gojiti vsestransko zvezo s Hrvati, v narodu samem pa vzbujati zanimanje za javno življenje ter širiti zdrave ideje krščanske demokracije moj narod, da se bodo isti zavedal kakor svojih dol- ini desno, oni na Vojtehu — na levo. Ovčar, po-mislivši nekoliko, je krenil na levo; nemara radi toga, ker jo bil Vojtehov sled bolj razločen, ali nemara radi tega, ker je imel rajše to žival. Proti poludnevu, hode neprestano za sledom, je dospel Matija žo blizo vasi, kjer jo prebival župan Grohovski, Polžev boter. Ker ni bilo več daleč, zašel je Matija k Grohovskcmu, računajo nato, da mu dajo jesti, ker je bil žo lačen in mu je sirota žo jokala na rokah. Dobil je župana v sobi, uprav ob času, ko ga je oštevala žena — kar tako, brez vzroka. Orjaški kmet, sodeči na klopi ob steni, jo oprl jedno roko ob mizo, drugo pa ob okno ter poslušal babje ujedanje takim ugledom, kakor l»i mu v občinskem uradu čitali navestilo. Ta ugled pa vendar ni bil odkritosrčen, kajti vsikdar, kadar jo vtaknila žena glavo med lonce, se je Grohovski zloknil in zeval, ali se po glavi s stisi.ono pestjo bil, kremžeči se o tem tako grdo, kakor da mu je to besedičenje že davno zamrzelo. (Pride so). žnostij tako tudi svojih pravic. Ni l> i 1 a glavna napaka za n a S nare «1, <1 a jo m a j h e n, glav n a li i h a j e bil a, da ho bile m a j h n e ideje, ki so vodile naš' zastopnike v javnem življenju; živeli smo v j>olitienem življenju, rekli bi, od danes do jutri, premalo oziraje se na velike ideje, ki jedine ohranjajo narode in jih delajo srečne. Na to je treba delovati vzlasti v sedanjih medenih javnih razmerah v državi. Pogled mi te razmere v Avstriji je tak, da mora vsakega pravega avstrijskega domoljuba napolniti z iskreno žalostjo, a ga mora tudi vspodbuditi na podvojeno delavnost, da narod, kateremu je sin, pripravi za vse resne dogodke, ki nas morda presenetijo v kratkem. Kakor nekdaj tako hočemo tudi sedaj Slovenei l>iti v zvezi z Hrvati svojemu vladarju branik na jugu, vtrjen, nepremagljiv branik proti raznim drugorodnim izdajieam. Zato pa treba, da svoj narod organizujemo gospodarski, da bo združen v raznih gospodarskih organizacijah vspešno branil svojo zemljo ter sam vžival njene sadove, ki jih pridobiva iz nje v potu svojega obraza. Mi nečemo biti tlačani na svoji zemlji in ako nečemo tega, treba, da se otresemo tujega gospodarskega jerobstva. Zato pa je posa-miČnik preslab, zato treba gospodarske organizacije. S tega stališča motrimo gibanje na gospodarskem polju, s tega stališča z veseljem pozdravljamo eno-vanje gospodarskih zadrug in sieer tembolj, ker vidimo, da duh solidarnosti vedno bolj p r o d i r a v n a š n a r o d, ki je od dne do dne vedno bolj prepričan, da le složnim gospodarskim dolom nam jo mogočo rešiti našega kmeta, trgovca, obrtnika in delaven. Vsem tem stanovom treba domačih gospodarskih središč, na katere se bodo mogli naslanjati posamični, da ne padejo z vsem svojim imetjem v nenasitno žrelo zemljelačnega tujca. Pred vsem pa ne smemo pozabiti na tem delu na našo obmejne 8traže, ki so vsled pritiskanja Nemcev in Italijanov v največji gospodarski nevarnosti. Zato smo z vesoljem pozdravili misel, katero so nedavno sprožili slovenski državni poslanci na Dunaju, da najsi Slovenci osnujejo gospodarsko društvo, kateremu bi bil glavni namen proti navalom „Siulmarke" in „Lega nazionale" braniti gospodarsko posest našega naroda, vzlasti na njegovih mejah. Slovenski državni poslanci so bili vsi tega prepričanja, da jo osnovanje takega gospodarskega društva neobhodno in nujno potrebno, bili so pa tudi tega monenja, da za to treba složnega dela vseli Slovanov. Tudi mi smo prepričani, da bi tako društvo vspešno delovalo le tedaj, ako se v njem združijo vsi Slovenci, ako temu društvu vsi Slovenci postavijo na razpolago vse svoje dosedanjo gospodarske organizacije, ki bi uprav v takem društvu našlo nekako središče, dobivale potrebnih poučil ter bi svoj denar nakladalo verno in sicer na take kraje, kjer bi ob enem polog dobrega gospodarjenja za-se skrbelo za ohranitev domače zemlje in za proskr-bovanje obrtnikov in trgovcev v takih krajih, kjer jih Slovenci potrebujemo neobhodno za svoj obstanek. Pričakujemo zato trdno, da naši državni poslanci porabijo v ta namen vzlasti zadnje dneve svojega bivanja na Dunaju ter da razvesele Slovence z novico, da je preskrbljeno za podlago, na katero bi se osnovalo gospodarsko društvo v varstvo slovenske zemlje na naših mejah. 0 naši organizaciji. Poročul F r. Orel nn zborovanji slov. učit. društvu za koperski okraj. (Dalje). Da naše učiteljsko društvo ne more zaznamovati nikaeih uspehov do sedaj, krivo ni društvo no njega posamični členi, kriva je le nesrečna uprava in tužno položenjo, ki vlada v tej revni pokrajini. Istrski učitelj je trpin v pravem pomenu besedo. I gmotnem oziru so moremo primerjati le tovarišem z Goriškega; v nekaterih drugih obzirih, katere omenim v naslednjem, pa smo še na slabšem. Na ljudskošolskem polju orjemo mi ledino. Sedaj živeči rod v Istri je zrastel brez šole. Tudi nastopajoča generacija je uživala pouk lo doloma. Z malimi izjemami hiuo mi komaj drugi ali tretji učitelj, kateri službuje po ustanovitvi šolo. To pa omenjam za to, da se nam ne bode očitalo, ker se no moremo ponašati v šoli takimi vspehi, kakoršnjih želimo mi in kakoršnjih dosezajo drugod. Novi stroj ne tunkcijonira še tako, kakor bi si človek želel. Ljudstvo bi reklo, da se mora vdelati. Tudi na novoustanovljeni šoli ni tacega vspeha, kakoršnjega si želi učitelj, ker ljudstvo, ne imajoee še pojma o šoli, no v <5 ceniti isto ter no podpira učitelja v njegovem delovanji. I)a je prva šola družina, o tem ne treba, da izgubljam čas. Neumrli A. M. Slomšek je rekel: »Učitelji v šoli sadijo otrokom nauke v glavo, sv. kreposti v srce, polivati in pleti jih pa morajo oskrbniki doma.« In koliko Vas, čestiti tovariši, bi moglo reči: »Pri meni ni tako, stariši podpirajo šolo.« Povsod imamo celo taeih družin, ki podirajo, kar jo zgradil učitelj. A v posebni meri jih nahajamo tukaj. Evo torej prve posebnosti v službovanji istrskega učitelja! Kaj pa naj rečem o šolskih zgradbah ? To so take, da človek, če jih ni videl, ne verjame opisu. Sicer pa, gospoda, da so mi no bode očital pesimizem, povdarjam, da tudi tu ni pravila brez izjemo. Za opis jedne take zgradbe poslužujem so besed nepozabnega hrvatskega pesnika in pripovedovalca A. Šcnoe. »Vriedno je, da ju vidiš (šolo namreč) i bilo bi mi još draže, da dodje prod oči onoj gospodi, koja su vrhovni glavari naših škola. Bar bi imali prekrstiti so dva i tri puta. Pomisli si ogromno povećanu, biolu Škatulju, vrlo dugačku ali noši roku, nevisoku. Skatulja na svih je uglovih prilično raz-pueana. Na njoj sodi orijaški krov od stare, hrdjave slame. IT krovu so gdjegdje vido i škulje, koje su svakako udoban put kiši i sniegu. U zidinah urezana su malena okna, tako sitna volja zato, da ne-dodje suviše friška zraka do diece. Ćelo eiele školo prema trgu vuče se na drvenih stupičih nekakav triom pod strehom, a pred glavnim vratima stoji nokakov zidani ulaz sa stubami. Stupiči trioma stranom su nagnjili, stranom od crvi raztočeni, te ti se mogu svaki čas i streha i stupovi srušiti na glavu.« Ako povdarim, da so naša šolska poslopja krita z opeko, česar bi pa tudi ne bilo, če bi Hploh istrske hiše ne bile krite z opeko, potem se v obče vjemajo naša šolska poslopja s tem popisom. Pomislimo nadalje, da imamo tukaj večinoma le jednorazrednice z nad 100 otrok — jaz celo nad 200, ■— kateri radi pretesnega prostora in pomanjkanja klopi sod6 deloma po oknih d o 1 o m a p o tleh, potem imamo drugo posebnost na ljudsko-šolskem polji istrskem. Da ima ljudska šola, kakoršna je, nasprotnikov in to tudi v viših slojih, pokazal je fibeu-ehochov šolski predlog v lanskem zasedanji državnega zbora, kateri predlog je naperjen proti ljudskemu šolstvu v obče, napram omiki in napredku ter napram samostojnosti učiteljskoga stanfu« (Dr. Cesnik govoril na zborovanji Zaveze v Celji.) V označenje, kako govorč naši nasprotniki šolstva, bodi mi dovoljeno zopet poslužiti se Šenoe: Tajnik vprašuje novo došlo učiteljico: »Jeste izučili škole?« »Jesam, gospodine bilježniče! Evo moje svjedočilo 1« »Pustite, pustite, draga, papir jo papir i podnosi svaku laž, kao što magarac svačije batine Ja do svjodočbo ne dam ništa, znam da kod tih varoških frajlica cvate samo eminenciju, a u istinu ponajviše same su to tikvice. Nego kod nas treba skupiti pamet, moja draga, kod nas to nije šala. Naša siromašna občina troši silu novaca za svoju školu, više nego može, nogo što treba. Do vraga, ta gospoda zagrebačka htjela bi od naših glupih seljaka in seljanka stvoriti same filozofe. Tu imaš geografiju, ortografiju, vragografiju, historiju i noriju i zolologiju i volologiju. ('omu hiesa sve to prostoj duši? Ja, moja draga, nisam bio ni malo zato, da dobijete vi to mjesto. Za prvo niste domača kći, nitko vas ne poznaje i Bog zna, jeste li za taj učiteljski posao; za drugo, koštat čete nas puno novaca«. Gospodje tovariši! Da število teh, ki tako mislijo o šoli je tema, posebno pa pri gospodih, ketorim je poverjena uprava te dežele, uvažujoči šo vedno Paulo Sarpijev predlog, da bi ta pokrajina gotovo odpadla, ako bi napredovala, o tem ne dvomite. (Pride še.) Politični pregled. ,,Osterreichiache Correspondens" o razmerah ▼ Trstu. Gori imenovanemu listu pišejo: »Iz srca ste nam govorili, ko sto rekli, da revolucija na ulici zmaguje le tedaj, ako je duševna revolucija že popred premagala — vladajoče. V nas v Trstu, in na Primorskem sploh, odloča že leta se ni ulica ob podanih prilikah. Vladajoča italijanska stranka poseza najraje po argumentih ulice, ako ne more drugače doseči svojih ciljev, idočih za tem, da bi popolnoma iztrebili Slovane na Primorskem in da bi iz toga območja napravili čisto italijansko deželo. Ista stranka ščuva prebivalstvo, podkupuje denarjem ljudi iz najnižih slojev, le-ti demonstrujojo, revoltiraj«), in, žal, v zadnjih letih so skoro vsakokrat dosegli postavljeni si cilj. Tako n. pr. povodom afere napisov po vseh treh primorskih pokrajinah, kajti namerovane večjezične tabele še do danes niso razohešene in mnogo sodišč je brez vsake table. Jednako so je zgodilo pred nekoliko loti v Trstu ob namerovnncm slovenskem misijonu, ki je bil preprečen po ščuvanjih; in zadnjič radi duhovskih konfercneij v Trstu. Ulica zaprečuje torej pri nas tudi versko čine. In dočim so se prod leti preprečile slovenske propovodi pri sv. Antonu novem in so so omejile na cerkev sv. Jakoba, so pa v nojnoveji čas preprečili slovenske propovodi tudi v tej cerkvi. »Mangiando vien 1'appotito« in Italijani dobivajo v resnici vedno več apetita, da bi požrli Slovane. Vsako popuščanje pred demonstranti deluje na njih glavarje le vspodlmdljivo. Svojedobno so jim je posrečilo odpraviti šo živečega in razmerno zdravega škofa Glavino, in sedaj delujejo na to, da bi odpravili sedanjega škofa Šterka. Isti je storil mnogo za Italijane; ali ker jim no more in ne smo privoliti vsega, ker skrbi tudi za verske potrebe Slovanov, hočejo, da mora proč. Gospodovalna italijanska stranka v Trstu, v kateri imajo prvo besedo državljani židovske vero, in po katerih so ravnajo tudi italijonske stranke v Istri in v Gorici, hoče vladati tudi nnd katoliško cerkvijo, ker že gospoduje povsod drugod in ker le še v cerkvi naleta na nekoliko ovire o poitalijanče-vanju dežele. O tem se ne plaši pred revolucijo na ulici, ker se jo dobro Hkazalo tudi to sredstvo! Spravljivost Nemoev. Na Moravskom jo kakih 70% Cehov in 30% Nemoev. In vendar gospodujejo Nemci nad % zavednega prebivalstva. Tako razmerje jo tako nenaravno že samo po sobi, da se je moralo le studiti Človeku, ako je čul, kako so se Nemci — in žnjimi tudi avstrijske vlade — sklicevali na Moravsko kakor na uekakov izgled glede mirnosti odnošajev. Slednjič so sprevideli Nemci sami, da za dolgo se ne bode moglo vzdržati tako nenaravno razmerje, ako jim ne pomore kaka zvijača. Zvabili so torej Čehe na neko spravno akcijo. S prvega seje mislilo res, da Nemci zarosno mislijo na odpravo vsaj najhujih krivic. V resnici pa je bila le prevara. To je pokazala zadnja soja odseka za spravo, ko so se nemški govorniki oglašali z novimi zahtevami in so jednostavno pogoltnili poprej dano besedo. S tem so pokazali, da jim ni do sprave. Pogajanja so se torej razbila in svet ve sedaj, da Moravska ni tisti Eldorado, kakor trde Nemci. No, po ■ prizadevanju veleposestnikov se je odložila stvar in se pogajanja v mesecu avgustu prično zopet. Vojna med Špansko in Ameriko. Ne, ni treba, da je Človek ravno strokovnjak v vojnih stvareh, da more pogoditi, koliko so vredna vsa ona bombastična poročila Amerikanov o dogodkih prod Santiugo do Cuba v minolem tednu. Ako bi bilo ros, da so poškodovane vse španjske baterije, porušeno vso utrdbe v Santiago in da je admiral Cervera se svojim brodovjem kakor v kleščah in da ni rešitve zanj, potem mora vsakdo zmajevati z glavo samega strmenja: kako to, da Amerikam niso izkoristili teh zanje toli ugodnih vspehov, oziroma stiske Spanjeev? Kako to, da onim bombar-dovanjem ni sledil ni jedcu sam odločilen čin? Kako to, da šo danes ni niti jodnoga amerikanskoga vojaka na kubanskih tleli! Ob takem popolnem porazu Spancev — o kakoršnem so uverjali Aincrikani — bi bila poslednjim vendar prava igrača, izkrcati vojaštva in topov v Santiagu ter v zvezi z ustaši — saj so govorila amerikanska poročila tudi o 6000 ustašev, ki se bližajo Santiagu — napasti Spance tudi na suhem ter prisvojiti si mesto!! Faktično pa ga ni to dni niti jodnoga sa- nega poročila o kakem važnejem dogodku na bojišču, ra/tin vesti, da so Ainerikani minule sobote zopet nekoliko streljali na Santiagu, ila so poskusili tudi, stopiti na kopno, da pa niso dosegli ničesar. Amerikanske krogi je niso napravile nikake škode in amerikanske Indijec — velike Indije so ostale v primerni daljavi —, ki so se hotele bližati obrežju, so se morale umakniti zopet. Po naši sodbi je položenje približno tako: Cer vera res ne more iz pristanišča. Amerikani pa ne morejo do njega v pristanišče. Spancem je pa to le po godu, da morejo v varnem zavetju čakati na prihod rezervnega brodovja. \arobc pa je za A meri kane : njim znači sleherni dan le zguho. Kajti v sedanjem času velikega deževja na Kubi bodo operacije na kopnem — tudi če bi se posrečilo Amerikanom, stopiti na kopno — tcžavncje od dne do dne. In to deževje trnja redno do meseca oktobra. To so nalivi, o katerih nimamo miniti pojma. V maju začenja padati voda, ki vsled tropične vročine zopet izhlapeva sproti,se zgošča in zopet — pada. Tako se vrsti do jeseni. Lahko si je misliti, kaka so pota tedaj in kako more biti vojski, ki mora kampirati pod milim nebom, »osebno pa vojski, kakoršnaje amerikanska, ki vodi seboj — par-fimerije in druge priprave za teoleto. Ta doba je grozno nezdrava in bi bolezni zahtevale na tisoče in tisoče žrtev. In v resnici trdi poročilo iz Madrida, da se na amerikanskom brodovju že pojavlja rumena mrzlica. Spanci poznajo dobro vse te okolnosti in vedo, da se jim na Kubi ni bati hudega do jeseni. Zato pa madridske vesti oporekajo energično menenju, kakor da bi bili Spanci sporazumljeni z vnanjimi listi, ki pišejo za sklep miru. „Mi — tako pravijo — nismo stavili takega predloga; ako pa pride naši vladi takov predlog od drugod, ga mora ista odkloniti uljudno ter izjaviti, da se hoče bojevati do zadnjega«. Mi sicer ne jemljemo po črki te izjave samosvestja in menimo, da bi tudi {Spanci prav radi dali govoriti seboj, ali o tem pričajo vendar te besedo, da so poslednji nikakor no občutijo obnemoglo. Domače vesti. Vlaokorodni gosp. grof Alfred Corotiinl je pristopil kakor deležnik naši tiskarni ter je s tem dokazal zopet, da mu je na srcu razvitek vsako važne narodne ustanove. Izrekajoči visoko-rodnemil gospodu grofu svojo iskreno zahvalo na častečem nas priznanju naših naporov na narodnem polju, no moremo si kaj, da ga stavimo v izgled mnogim našim narodnjakom, ki imajo narodnost vedno na jeziku, ki pa so odtegajo takoj, ko je treba dejansko dokazati svojo rodoljubje. Občili zbor telovadnega društva „Tržaški Sokol" se bode vršil dne 28. t. m. ob 9. uri zvečer v prostorih »Slovanske Čitalnice«. Ozirom na to, da naš »Sokol« v tekočem društvenem lotu ni mogel vršiti glavne svojo naloge, to je gojenja telovadbe, kor si odbor, upoštevaje skromno društvene gmotne sile, ni upal najeti primernih prostorov za telovadnico, treba bo priti na občnem zboru na čisto v tem pogledu. Zato bi bilo želeti, da so udje, ki so vstrajali in ostali zvesti sokolski zastavi, v polnem številu udeleže občnega zbora. Hazven navadnih toček, običajnih na .občnem zboru, razpravljala so bodo vitalna društvena vprašanja. Nekaj bo treba ukreniti, da se društvo povrne zopet na ono pot, po kateri je pred par leti začelo korakati lepo in nadebudno. No, zato je treba le združenih sil in trdne volje vseh udov. V tekočem društvenem letu smo imeli le malo priliko do sestankov, da bi eventuvalno skupno razpravljali društvene stvari; čule so so le posamično želje, kako in kaj bi trebalo ukreniti, a tlo kakega važnega koraka ni prišlo. Dvignimo se in pokažimo, da imamo dovolj življeuskih sil v sobi,- da hočemo živeti in ne životariti! Pokažimo to dejanji, a ne samo besedami — kritikovanjem! Pridite torej na zborovanje vsi! — Na zdar! ODBOR. V pojasnilo. — Prejeli smo in objavljamo: Z ozirom na vest, priobčeno v »Edinost« o odpravi peto maše v cerkvi sv. Antona novega, prosimo Vas, da pojasnite v svojem listu, da se je rečena peta maša odpravila jedino zato, ker so odredilo više eerkvene oblasti, da v jedni in isti cerkvi in istoga dne smo biti lo jedna peta latinska masa. Po takem ni smeti govoriti o kaki animoznosti žup- nega urada pri sv. Antonu novem nasproti slovenskim vernikom. V proslavo cesarjevega jubileja. Iz okolice nam pišejo dne ll'. junija 1.1. : Velecenjeni g. urednik! Kakor som čital v dični naši »Edinosti«, priredi pevskodrušrvo »Zvon« (prej »Pevsko in bralno društvo«) na Opčinah svojo letošnjo veselico v proslavo 50-letnega plodonosnoga vladanja našeg cesarja Frana Josipa I. Tu so muli pač lepa prilika, da pokaže vsakdo izmed nas ljubezen do širne, mogočno domovine svoje Avstrijo in do trojega dobrega, milega, človekoljubnega vladarju, ki želi, da se njega 50-letnica ne praznit je praznim hrupom, pojedinami, vriščem itd., ampak dobrimi, blagimi dejanji in koristnimi ustanovami. Kodo je, ki bi ne ubogal tako dobrega, tako skrbnega očeta ? \ sled tega jo sklenilo omenjeno društvo, da čisti dobiček veselice bodi namenjen ustanovi za štipendijo ubogim okoličanskim dijakom. Bolje pač ni mogočo ustreči želji Našega preljubljenega vladarja ; bolje ni moči podpirnti velike in vzvišene ideje odbora, ki so jo žo konstituiral v ta namen med trž. Slovenci. — Predragi mi okoličani, mili mi bratje! Ako so mostni Slovenci toliko brigajo, za naš najdraži, najvoči zaklad, za steber prihodnosti naše — za našo otroke — kako naj bi se no potrudili mi, ko gre za blagor našo lastne krvi, ki naj bi kodnj dvignila rojstno svojo zemljo do milejše sreče, do večegn blagostanja? Torej: kedor lo more, nuj pohiti na to vese-selico, da postavimo, četudi sicer ne veliko, pa vendar moralno, močno in trdno podlago nadalj-nemu nabiranju za to plemenito ustanovo. Na ta način pride gotovo čas, ko »Delo in trud nam nebo blagoslovi« ; pride zlati čas, ko mnogokateremu okoličanskemu dijaku ne bodo trebalo več klanjati se »tujčevi roki«, a postane vsejedno koristen ud človeške družbe, vnet Slovenec, veren kristijan, zvest Avstrijec, požrtvovalen rodoljub in goreč ljubitelj milo nam zemlje okoličanske. Kakor tak pomore gotovo tudi drugim sorojakom po besedah našega ljubljenca Gregorčiča: Odpri srce, odpri rokd, Otiraj bratovske solz nvč.; nadzorniki istega društva 4 krone 35 nvč.; Pirili Ivan 2 kroni; po 1 krono: Turk Jože, Šaražin Luka, Žitko Frane, N. N.; Babič .1. t;o nvč.; Kop A. ;"»(> nvč.; pet pevcev .'»f. nvč.; Novak .1. .'»O nvč.; po 20 nvč.: Horvatin M., Snebelj J., Ferluga A., Trebeč A., Svagelj A., Kiharič Š., Vcrtovee A., Pogan V., Prele Š., Pipan M.; po lf> nvč.: Gomlmč II., Može I'.; po 10 nvč.: Vatovae I., Prelo A., Oražcn M., Olarifi A., Curk F., Barič I., Brezavoe I., Volčič V., Hrajda I.,; po ."> nvč.: Besednjak A., Berntič, N. N. Skupaj 2H kron. Nekoliko pojasnila. V nas so je ukoreni-nila navada, da se vso prerado obrača do narodnih krogov, kadar treba pomoči v potrebi. Tomu ni oporekati. Gorjfe, ako bi si no pomagali joden drugemu! Žalostno bi bilo, ako bi kazali kameneno srce za brata, trpečega bedo in morda tudi glad. Vse bi bilo prav, ako bi no bilo — zlorab. A ker postajajo zlorabo vedno pogosteje, smo so odločili napisati te-le vrstice. Pred časom je prišla k nam neka ženska, ki jo prosila pomoči za-so in za dvoje otročičov, ker da je mož v zaporu. Ponesrečil da jo radi narodnega mišljenja svojega, Mi smo malce poizvedovali o stvari iu smo doznali, da dotičnik nikdar ni bil v našem taboru, da ni ponesrečil zaradi narodnosti, ampak zato, ker se jo zoperstavljal policijskim organom povodom — soeijalistiških demonstracij. Vsaki trenotek prihaja v našo uredništvo oseb, zagotovi jajočih, da so njihove družine narodne od nog do glave, a neredko so moramo prepričati pozneje, da je takim prosilcem narodnost — deveta briga; da njih otroci, ne lo da niso narodni, ampak da no umejo niti jedne same slovenske besedo. Zadnji čas slišimo, da se neka družina jezi na narodnost svojo in našo zato, ker je bil člen isto obsojen zaradi težkega telesnega poškodovanja ob taki priliki, da ni koristil čisto nič naši stvari in je prav brez vse potrebo zašel v nesrečo. Ob velikem številu resnično naših in ki so v resnični potrebi pač ni možno zahtevati od naših narodnih krogov, kateri morajo nositi itak velik narodni davek, da bi podpirali tudi ponesrečence in njih družine — takih siučnjev. Zato smo se odločili, da izjavimo danes na tem mostu in odločno, da odslej ne bodemo priporočali nikogar več, ako ne bomo povsem gotovi in na jasnem. Kakor rečeno: mi imamo mnogo ros potrebnih, glede katerih nas veže svetu dolžnost, da skrbimo zanje po svojih močeh in te svoje bodemo priporočali šo na dalje, toda za one, ki so kaj zagrešili nepremišljeno in no iz narodnih uzrokov, so no moremo brigati mi. To pa tem manje, ker mnogokrat dobiva podporo tak nenaš na škodo našega. Naši predali so odprti vsakemu nesrečnemu narodnjaku, ali zlorabljati so no bodemo dajali več. Toliko v pojasnilo onim, ki se čutijo Sloveuee lo todaj, kadar kaj potrebujejo od nas. Saj bi, ako bi mogli, radi podpirali vso reveže, vsakega nesrečnega človeka. Toda velike potrebo na jodni strani in nedostatnost sredstev na drugi strani nas silijo, da so moramo omejevati lo na ono, ki so ostali zvesti rodu svojemu. l/let „Jadranske Vile" i/. Sušaka v Tr-Iiovo-Blstrieo. — Pišejo nam: No morem si kaj, draga »Edinost«, da bi Ti no sporočila prav na kratko, kako diveu dan smo doživeli v naši lopi dolinici v nedeljo dne f>. t. ni. Splošno so je zatrjevalo: »Tako lepe slavnosti še nisem bil deležen!« Kaj čudu?! Saj so prihiteli k nam vrli bratje Hrvatje, milo sestrico Hrvatico ! Privedel jih je blag namen, da v besedi in dejanji pokažejo ljubezen iu simpatijo do sosednjega in bratskega jim malega naroda našega. Presrčon je bil pozdrav na postaji od obeh strani: g. predsednika »Jadranske Vilo« in jodnoga naših društvenih odbornikov! Skozi Trnovo, kjer so v lahnem vetriču plapolalo trobojuice z slednje hiši1, pomikala si* je množica izletnikov in domačinov proti II. Bistrici. Ob (>. uri so je začel koncert, katerega čisti dohodek jo namenjen v podporo šolske družbe sv. Cirila in Metoda za Kranjsko in Istro. Užitek, ki smo gn imeli par naslednjih ur, je bil neopison! Tamburaši, ki so udarjali pod vodstvom znanega skladatelja g. H roža, so nas očarali \ resnici, dedna točka je ugajala bolj od druge. Kako vztrajnostjo, točnostjo in veseljem je igrala ta nadeitolna hrvatska mladina! In ko so društveni pevci tako lepo zapeli mnogo svojih in še več naših priljubljenih pesmi, ko je vsakdo premagan od navdušenja in radosti, začuvši prve glasove pesmi Lepa naša domovina in od brata Ceha intonirano >K je dom je moj —pridružil svoj glas onim pevcem, vstal in razkril svojo glavo, tedaj sem si želela, da bi mogle vse moje drage sestrice Slovenke vsaj z daleka zreti iu slišati vse to in biti deležne teh srečnih trenutkov. Predolgo I»i so mudila, ako bi hotela opisati vse lope govore različnih gg. govornikov. Vsakdo jo iskal najlepših besedij, da bi bolj živo naslikal notranjost svojo v teh svetih trenotjih. Toda, prišla jo ura ločitve. Topiči so utihnili, baloni zginjali s svojih častnih mest, da opravijo službo svojo še do postaje, zadnja raketa je poslala proti nebu svoj ognjeni izdih, baklje in bengalične luči so razsvitljovale pot proti kolodvoru, po kateri se je pomikala vsa vesela družba med petjem, godi >o in v magični svetlobi. Noopisnim zadovoljstvom smo čuli od več izletnikov, milih nam gostov, zatrjevanje: »Ta dan nam ostane neizbrisen v spominu!« Da, da, ni jo moči, da bi ga mogla izbrisati tudi nam! Kazstali smo se na kolodvoru ponavljaje zopet in zopet: »Da bi se kmalu zopet videli!« ženski podružnici družbe sv. Ciril« in Metoda v Rojanu jo podarila gospodičina Franiea C-ibej drušveni pečat. Nnčelstvojoj izreka tem potom svojo zahvalo. Okrajna bolniška blagajna. Minuli teden jo obolelo :t81 udov, ozdravilo JJ44, bolan i h je še '.•77. 74 bolnikov so jo zagrešilo proti zapovedi zdravnikov. Podpor je bilo izplačanih H.Hll-OH kron. Policijske vesti. — Aretirani so bili: 23-letni težak Ernest Šigon iz Trsta sinoči ob H uri, ker jo kradel nageljne; radi istega prestopka sinoči zvečer ob 8 uri 1 {»-letni težak Fr. Pieulin iz Trsta v Kolonji; »-letni Iv. Viola iz Gradišča in 44-lotna Kranja Buskin iz Trsta danes ob 3 uri zjutraj radi javnega škandala. Koledar: Danes v ponedeljek 13. junija: Anton Padovanski. Jutri v torek 14. junija: Bazilij, šk.; Elizej prerok. Solnčni : 17,1)od ob 3. uri 39 min. Zahod ., H. „ 21 „ Lunin: Izhod oh 12. uri 23 min. Zahod ,, 2. „ 4skus za dosego kakega sporaznmljenja o jezikovnem vprašanju. Porla-mentarni krogi pa se uverjeni, da se zbornica zopet snide na jesen. Mej tem časom IkhV vlada nadaljevati svoja prizadevanja za dovede stranke do kakega sporazu mijenja. Dunaj 13. Vlada izvode da podlagi Jj 14.: proračun, davek na sladkor in uravnavo uradniških plač. Brno 13. Povodom prihoda župana praškega, dr. Podlipnega, na slavnosti Palackcga, so bili tu veliki izgredi, organizovani od Nemcev. Policija je zaprla lf>() oseb. Kolikor jo znano dosedaj je HI oseb lahko ranjenih. TRŽNE GENE. (Cene se razumejo mi debelo in h carino vred). Domači pridelki. 0<1 f«>r. do for. Fižol: Koks.........100 K. ——•— Mandoloni......... „ —•— —•— svetlorudeČi......... „ —•— —*— temnorudeči......... „ —■— —■— kanarček.......... „ —•— —•— hohinjski.......... „ —•— —•— beli veliki......... „ —•— —•— „ mali.......... ,, 9'— 9*25 zeleni dolgi......... „ —•— —•— „ okrogli........ „ —'— —*— mešani hrvatski....... „ 7'2f> 7*50 „ Štajerski....... „ —•— —•— Maslo fino Štajersko...... „ —*— —•— Ječmen, Stv. 10..................12*75 —*— • „ 5»..........13'BO — •— „H..................15*50 —*— Zelje, kranjsko........ „ —■— —•— Repa, „ ...........—•— —•— Krompir, štajerski.........—•— —•— Proso, kranjsko....... ,, 10*— 10'25 Lee a, kranjska........ „ —•— —•— Apeli...............59*— (>0*— Jlust............ „ <»0*— (50.50 Khvii, Močen............14H*— 148*— Ceylon Plnnt. fina...... „ 154*— 15(1*— Portoricco......... „ 152*— 154*— Gnatemaln......... „ 103*— 105*— San Domingo........ „ 104*— 105*— Santos najtineji....... „ 90*— 91*— srednje ti ni..................88*— 89*— srednji...........84*— 85*— Santos navadni .......100 K. 78*— 80*— Sladkor, Centrifuga! I. vrste ... „ 37'— 87*25 „ Centrifugal II. vrste . , „ —*— -•— Concassć.......... „ 38*— 38*25 v glavah.............38*25 38*75 razkosani .................38*75 39*— RIž, italijanski lini....... „ 22*50 23*50 italijanski srednji....... „ 21*25 21*75 Japan, fini......... „ —*— —*— Kaugoon, extra....... „ 16*75 16*— I......... „ 14*75 15*— II......................11*50 12 — Petrolej ruski, v sodih........1(5*40 1(5*50 v zabojih oil 29 klg............(5*15 —•— Olje, italijansko najfineje .... „ 73*— 74*— italijansko srednjefino..... „ (55*— (5(5*— bombažno amerik....... „ 30*— 80*50 Malaga....................38*— —•— Limoni mesinski.......zaboj 5*— 7*— Pomaranče mesinske...... „ 8*— 1()-— Mandeljni dalmatinski.....100 K. —*—- —*— Bari........ „ (58 — 102*— Pinjoli........... „ 78 — 80*— Rožiči dalmatinski....... „ —•— —•— „ pulješki...........13*50 14*— Kmokve pulješke....... „ —•— —•— „ grške v vencih........1(5*75 17*— Siilfanine.......... „ 54*— 57*— Vainnerli.......... „ 35*— 3(5*— Ciliebe........... „ 40— 42*— Poieuovke, srednje velikosti ... „ 37*— 38*— „ velike....... „ 34*— 35*— „ male....... „ 39'— 40 — Nluniki v velikih sodili........——•— v 7,-......... „ -*- -*- Žveplo najfineje...........(H50 (5*70 Modra galica........ „ 22 — 22*50 Slovenskega stenografa vsprejme s 1. julijem 1S5IH. Dr. OTOKA K H V BAR, odvetnik v Trstu. Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu! Kdor želi omisliti si v resnici kolo najboljše vrste od sloveče originalne znamke J) Styria Gradcu, — naj se obrne do — L. Golobi? v Trstu, ulica Commerciale št. 1, telefon 2t. 341. Glavni zastopnik za: Trst, Primorsko ia Ualmanjo. Vila na prodaj v Tomaju pri Sežani, pri cesti, sama na sebi, med Tomajem in Dutnvljem, pred hišo je sadni vrt, za hišo pa vinska gorica, nekoliko travnika in mali log. Naslov: F. Karts, Ihltov Ije. poste restante. Nova centralna čevljarnica v Trstu. Via Malcanton stv. 2. Bogat izbor čevljev za liospotlo, n'ospc lil otroke. Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih cenah. ^SLOVElP Glasilo slovenskega ženstva. Izhaja v Trstu kakor priloga „Edinosti" vsako drugo soboto. Naročnina znaša: Za nenaročnike „Edinosti" za v«e leto 3 gld., za naročnike „Edinosti" pa 2 gld. — Rokopisi naj se pošiljajo uredništvu „Slovenke", naročnina pa upravništvu „Edinosti", ulica Molili piecolo. Dolžnost in ponos vsako rodoljubne Slovenke bodi, da je naročena na ta edini leposlovni list našega ženstva ter da ga priporoča o vsaki priliki svojim prijateljicam in znankam. — Slovenke! Delajte na to, da se ta vaš list vspne do zaželjenc višine, da se razširi tako, da nijedna hiša ne hode pogrešala tega lista. Vsak vspeh „Slovenke" bode jasen dokaz zavednosti in napredovanja slovenskega ženstva. & vednosti in ni [k___ Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Izhaja v Trsta dvakrat aa dan razna nedelj iu praznikov. /jutranje izdanje izhaja ob 11. uri zjutraj, večerno pa oh 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje ob 1. uri popoludne. — Naročnina znaša: Obe izdanji gld. 21*—; samo večerno izdanje gld. 1*4*—, il. Posamezne številke stanejo: /jutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr. „EDINOST" IMMIlUj^ VIII A t 1(11 |l\)jJUlUUIK • - «1111111 llllia (poslednje zadostuje za naročnike popolnomal. ^ V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh le ulicah in trgih: j ^ Piazza t'aserma št. 2. — Via Mobu piecolo št. H. — Via della Pesa št. 5. — Ponte della Fabra. — Via Rivo 4 H št. 3U. — (Jampo Marzio. — Via delle Poste nuove št. 1. — Via Caserma št. 13. — Via Belvedere št. 21. S W — Via tihega št. 2. — Volti di Chiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Acquedotto. — Via Istituto V r st. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Michele št. 7. — Via S. Lucia. -- Piazza Giiisenuina. ^ Piazza Giuseppina. Ivanu pri gospej Ani Gorici v toba- L St. IN. — Piazza Barriera. — Via S. Michele št. 7. — Via S. Lucia. V okolici se prodaja: Na Greti pri gosp. Pogoreieu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu vdovi Gašperšič. — Izven Trsta prodaje se ,.Edinost" na železniški postaji v Nabrežini in v karni gosp. Josipa Sch\varz v Šolski ulici. Slovenci! Narm'ajto, podpirajte in širite mod rodoljubi to plašilo tržaških Slovencev, katerega program ji- v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji iti hramba nam po zakonu zajamčenih pravic. Rojaki, uvažujte naše geslo: ..V edinosti Je moč!" J