Razne stvari. Iz domačih krajev. Politični shodi. Dne 24. avgusta popoldan ob 3. uri priredi katolisko slovensko politično druStvo »Sloga« javen shod v magistratnem poslopju v Središču. Poročala bosta gg. državni poslanec dvorni svetnik dr. Miroslav Ploj in deželni poslanec dr. Franc Rosina. — Isti dan bržkone (zanesljivo se bo naznanilo v prihodnjem listu) priredi »katoliSko politično drušlvo za vranski okraj« shod v Vranskem, kjer bo poračal državni poslanec vitez Berks. Dijaški shod v Šmarju pri Jelšah. Veliko število večinoma štajerskih slovenskih vseučiliSčnikov se je zbralo zadnjo nedeljo na zaupni shod v Šmarju pri Jelšah. Sobu za shod so dobili v ondotni ljudski šoli. Posvetovali so se o gmotnem položaju dijaštva, o kulturno-političnih strujah na Slovenskem ler o tem, ali še se naj mimo druStva «Bodočnost* ustanovi enako društvo tudi za kraje med Savo in Dravo. Predsedovala sta shodu pravnik g. S a g a d i n in medicinec g. S p i n d 1 e r. 0 gmotnem stanju je poročal modroslovec g. P u S e n j a k. Večina dijakov nima na mesec niti 20 forintov za hrano, stanovanje, knjige itd. Posojilnice v Mariboru, v Celju in v Ljutomeru se bodo naprosile, da tako izdatno podpirajo vseučiliSčnike kakor ptujska posojilnica. Tudi na druge posojilniee, na okrajne zastope in občine se bodo dijaki obrnili za podpore. Društvo «Radigoj» se premalo ozira pri podporah na Štajerce. Pri posvetovanju o kulturnopolitičnih strujah se je na predlog g. Sagadina sklenila izjava, da se dijaki ne priznavajo ne liberalcem, ne klerikalcem, ampak hočeio biti odločno (radikalno) narodni ter z i z o brazbo dvigniti narod in ga reSiti pogina. Mimo <Bodočnosti> se ne bo osnovalo drugo društvo. Na to je sledil skupen obed. Pred Ijudskim shodom, o katerem poročamo med dopisi, zbrali so se dijaki pod zastavo «Triglava» ter s spremljevanjem godbe odkorakali skupno na zborovališCe na Ferlinčevem vrtu. Ob 8. zvečer se je začel koncert. Dijaki so krasno peli pod vodstvom modroslovca g. M a s t e n a. Samospevi pravnika g. A 8 i 6 a obudili so veliko občudovanje. Mojsterski je igral na gosli gosp. S e r a j u i k, na glasovirju ga je spremljal učitelj godbe g. Arzenšekiz Celja. Z resnim, lepim nastopanjem so si pridobili gospodje dijaki ta dan še večji ugled med občinstvom. Zaroka. V Ljutomeru se je zaročila gospica AngelaVršič, iz znane rodoljubne rodbine trgovca VrSifia v Ljutomeru, z gospodom Franom Ceh, učiteljem istotam. Bilo srečno! Štirje brati. G. g. Tribnik Karol, župnik v Jurjikloštru, je dne 4. t. m. obhajal tridesetletnico službovanja svojega kot duhovnik. Slavnost se je vrSila v ožjem krogu njegovih troje bratov, ki so učitelji, namreč gg.: A r n o 31, nadučitelj na Spodnji Poljskavi, Ludovik, nadučitelj v Zrečah, in Henrik, učitelj v kaznilnici v Mariboru. Še mnoga leta vsem štirim bratom! Strela je vdarila dne 1. avgusta popoludne v Gornjem Porčiču v jagnet in je ubila zraven stoječega Ferdin. KetiS. Tri blizu stojefie otroke je omamilo. — Vdarilo je tisti dan pri Sv. Antonu v cerkveno poslopje, katero je do tal pogorelo. Tudi eno kravo je ubilo. 0 požaru v Podovi dne 30. iulija se nam Se piSe, da sta zgorela dva otroka, 5 in 4 leta stara, Ivana FinguSta v Podovi. Požarni brambovci so prihiteli iz Rač, Frama, Maribora in iz Cirkovc. Škode je 100000 K, Vsak pogorelec Je imel zavarovano poslopje, nekteri tudi seno, žito in slamo. Preprečen samomor v ječi. 221etni Matijas Pavalec, kateri je bil zaprt zaradi raznih goljufij, ki jih je izvršil v Celju, se je hotel v petek, dne 1. avgusta v ječi s svojim jermenom obesiti. Preprečil ga je paznik, ki ga je opazil o pravem času. Zgorela je v sredo po noči hiša, klet in preša Martina Zemljič na Policah pri Radgoni. Na kak način je ogenj nastal, se ne ve. Zgoreli sta tudi dve svinji. V Petrovčah so se vršile občinske volitve dne 10. julija 1902 popolnoma mirno in so se izvolili razun enega, kateri se je sam odpovedal, vsi dosedajni odborniki. Potem je bila volitev župana in svetovalcev dne 27. julija t. 1. Županom je bil sedaj tretjikrat izvoljen enogfasno Anton Koren, svetovalcem tudi enoglasno Franc E. Fridrih, Jakob Roter, grof Jurij Salm, Jurij PlaninSek in Anton Vizjak. Blagajnikom je izvoljen Franc Žužej. Ta volitev je dokaz, da vlada pri nas edinost. Ne kupujte sreček. Nam se pise, da po deželi hodijo agenti, ki razpečavajo srečke ali loze »Rdečega križa taljanskega« in druge, to pa za denarstvene barantače po krajih Amsterdam, Monakovo, Hamburg, itd. Naša politična oblastva so županstvom naročila, naj očitno svarijo pred kupovanjem takih sreček. Pred seboj imamo tiskano okrožnico, s katero »A. Balog & Co.« v Monakovem svojim kupcem naznanja, da pogodba pride ob veljavo, ako se je iz kakorSnegakoli razloga zamudil obrok obljubljenega vplačevanja. Omenjeno srečko kupec dobi v roko šele tistokrat, ko je za-njo bil doplačal ves znesek 72 kron. — Mi dajemo sledeči nauk: kdor že hoče imeti kakSno srečko, naj si kupi domačo avstrijsko in pri domačem oskrbovalcu sreček, predno pa kupi, povpraša naj duhovnika ali učitelja, ali drugega dobrobotnega zvedenca. V Zrečab. ima druStvo »Južna železnica« svoj premogovnik. Dosedaj premog vozijo vozovi po navadnih cestah. Zanaprej pa bo društvo dobilo svojo lastno cesto, namreč železnico do Konjic. Razlastitev dotičnih parcel v katastralnih občinah Konjice, Skalice, Radanaves in Zreče se je izvršila te dni. Pri komisiji sta uradno navzoča bila dva strokovnjaka ali zvedenca rudarska in dva poljedelska. Otvoritev planinske koče. V Cetrtek dne 21. avgusta 1.1, ob 10. uri dopoludne bode otvoritev planinske koče n a L i s c i (947 m.) nad Razborom v LaSkem okraju. Na Lisco je od Zidanega mosta ali pa od Sevnice 3 ure hoda. Lisca slovi že od nekdaj po izredno krasnem razgledu. Vzpored slavnosti priobčimo pozceje. K obilni udeležbi vabi slovensko planinsko društvo. Celjske novice. Kakor daleč segajo naše poizvedbe, smo bili naš poročevalec in vsled tega tudi mi glede poročila, da je Nemec Kandolf ubil nekega hlapca, speljani na led. Zato danes preklicujemo o n o novico v polnem obsegu terizj a v 1 j a m o , da sploh nismo boteli Skoditi gospodu Kandolfu na njegovi časti, ampak smo prinesli novico samo kot navadno časnikarsko poročilo. Svoje poročevalee pa zopet in zopet prosimo, naj bodo previdni ter naj poročajo le reči, ki so se istinito dogodile. Mi tukaj v Mariboru ne moremo, kadar dobirao kak dopis, naenkrat hiteti na kraj, od koder nam je dopis doSel, in se prepričati o pravem položaju, ampak se moramo v mnogih rečeh popolnotna zanesti na poročevalce. Neistinito poročevanje nas spravi v najhujše zagate, vsled katerih moramo, čeprav brez krivde, trpeti potem mi in naš list. To je narodnost! Sobotni »Narod« ima tudi naznanilo: »Radi povečanja lista se iSče vajen žurnalist kot sotrudnik. Ponudbe na »Štajerca« v Ptuju.« Mi tukai na Stajerskem z vsemi silami delujemo, da bi izginilo kmalu glasilo nemškutariev in Nemcev »Štajerc«, kranjski liberalni list pa Se gre na roko naSim nasprotnikom. Radovedni smo, kaj bi sedaj notar BaS rekel o narod- nosti »Sloven. Naroda« ? Tako vendar le ne gre dalje! To je velik škandal! A naSe razumništvo je tako leno in zaspano, da ga že tudi taki Skandali več ne vznemirjajo. Biskup Strossmayer je dne 5. avg. slavil na Slatiui 601etnico, da je bil na dunajskem vseučilišču prornoviran doktorjem sv. pisma. Na predvečer so mu svetokriški cerkveni pevci napravili podoknico; ne samo Slovani, ampak tudi Nemci in Madjari so zlasti dobro izvežbani mešani zbor občudovali. MoSki zbor je zapel Ferjančičev »Pozdrav« in Volaričev »Slovenski svet«, mešani zbor, 40 pevcev in pevk, pa P. Angalikov >Ave Maria« in Volaričevo »Večernico«. Biskup se je ginljivo z okna zahvalil za to ovacijo in iz sto in sto grl mu je trikrat zadonelo »živijo«! Dne 5. avg. je PrevzviSeni zjutraj maševal v kapeli, ki je bila polna odlične gospode. Dopoludne so mu razni gostje prisli čestitat, med temi ogrski škof pl. Meszleniy. Opoludne pa se je prisla poklonit hrvatska deputacija, okoli 70 gospodov in dam pod vodstvom poslanca dr. Fr. Vrbaniča. Ob dveh pa je bil banket v hotelu »pri poSti«. Dr. Gjalski je v krasnih besedah slavil biskupa, bisernega doktorskega jubilanta, izmed Slovencev pa je biskupu nazdravil g. Korošec, ki je povdarjal, kako biskup doktor - učenik vedno z besedo, v pismu, posebno pa z vzgledom uči Jugoslovane velike ljubezni do vere in domovine. Slovenski moški zbor je zapel več mičnih pesmic in Hrvati so se kar divili ob zvonkih glasovih slatinskega slavčkatenorista. Naj Se Večni dolgo ohrani biskupa Strossmayerja na korist sv. cerkve in na radost vseh Sloveneev. Ljntomer. V petek, dne 1. t. m., ob 4. uri popoldne je udarilo v gospodarsko poslopje Antona in Marije Magdič v Drakovcih. Zgorela je hiža, gospodarsko poslopje in preša. Zavarovan je bil samo za majhno svoto 600 kron. V Svetinjah se bode dne 15. avgusta vršila pri g. M. Pihlarju v Zerovineih Ijudska veselica. Na vsporedu je petje in gledališki burki »Pravica se je izkazala» in »Štempihar mlajSU. Žitne cene. V Mariboru: lhl pSenice 18 T 40 v, rž 16 K, ječmen 14 K 40 v, oves 16 K 50 v, koruza 13 K 40 v, proso 13 K 40 v, ajda 12 K, fižol 20 K. — Na D u n a j u : 50 kg pšenica 7 K 33 v, rž 6 K 10 v, koruza 5 K 37 v, oves 5 K 67 v. Sejmi na Štajerskem meseca avgusta. Arnovž 25., Lučane 11., Brežice 11., Kapela 18., Nemški Podčetrtek 11., Sv. Martin v Sulmski dol. (samo za blago) 16., Ljuboo 26., Mozirje 16., Sv. Duh na Starigori, župnije Sv. Jurij ob Šiavnici 25., Sv. Filip v Veračah 29., Podčetrtek 11., Laško 25., Sv. Trojica v Slov. gor. 28, Sv. Jurij v Slov. gor., 12., Sv. Miklavž pri Draslingu 11., Strass 16., Muta 29, Vuzenica 16., Jarenina 18., Sv. Jurij ob Pesnici 20., LimbuS 16., Svičina (samo za blago) 28., Cmurek 25., Sv. Peter 29., Straden 16., Sv. Jernej 25., Sv. Tomaž pri Veliki Nedelji 29., Ptujska gora 14., Hajdina 30., Sv. Lovrenc na Dr. polju 11., Pobrež 16., TuraiSče 26., Radgona 11., Rogatec 25., Sevnica 16., Poličane 29., Slov. Bistriea 25., Slovenji Gradec 11., Velenje 25. Na novopotrjeni sejem v Rajhenburgu 26. Cerkvene stvarl. Naš rojak jeznit o. Engelbert Rakovec, ki je dne 31. julija t. 1. imel novo sv. maSo v Inomostu, pride v Travnik kot profesor na ondotni gimnazij pod vodstvom oo. jezuitov. Biserna maia pri Sv. Lenartu poleg Velike Nedelje, katero je pel v torek tamošnji župnik, veleč. g. Franc Toplak, je bila sijajna. Vreme krasno, udeležba ogromna, ne samo iz domače župnije, ampak tudi od Velike Nedelje in Sv. Marjete, od Sv. Tomaža in Ormoža, od Polenšaka in Zavrča, od SrediSča in Sv. Miklavža, in kar je posebno iznenadilo, od Sv. Urbana, bisernega župnika rodnega kraja. Cerkveni obredi so bili gan- ljivi, bisernik zdrav in čil joka solze veselja, verno Ijudstvo čuti ž njim. Za provizorja pri Sv. Nikolaju ob Laškem trgu je imenovan č. g. Franc Casl, župnik v Št. Lenartu nad LaSkem. Kapela pri Radincih. Res, krasno se je začela buditi naša mladina pri Kapeli tudi v verskem oziru. Po občinah se zbirajo mladeniči in deklice, kateri potem tekrauiejo med seboj, kje bi se jih v ogromejšem Stevilu zbralo k sv. spovedi in k obhajilu. Zadnjo nedeljo se jih je zbralo k sv. spovedi in k obhajilu iz občine Radinci 85. Tako je prav, le tako naprej in «Štajerčevim» naukom bo odklenkalo v Kapeli za vselej. Društrena poročlla. Sv. Andraž v Slov. gor. »Zatorej zabil te ne bom, — Oj ti preljub' slovenski dom.« — Da, gospod urednik, nikdarne! To sem sklenil na veselici pri Sv. Andražu v Slov. gor. Kaj pravim, na veselici?! To ie bil shod, podučljiv in tudi zabaven. Da, zabaven, saj Slovenec povsod je veselega srca; in zakaj bi tudi ne bil ?! Če pogledamo lepo zemljo slovensko, vso njeno lepoto, se pač ne bomo sramovali, da smo sinovi tega naroda. Na to veselico je prihitelo ljudstva od blizu in daleč, da se je vse trlo. PriSli so Urbančani, Bolfenčani, Antonjevčani, iz Cirkovec, Maribora, Sv. Lenarta, Ptuja, Sv. Eriža na murskem polju in tudi Jurjevčani od Ščavnice, ki slovijo kot posebno narodno organizirani, so nas počastili, ter nam zapeli mične pesmice. V naSi sredini smo imeli tudi odlične goste, poslanca dr. Jurtela iz Ptuja, profesor Jurtela, ki je profesor na Ruskem, in nadporočnika Zrneca. Prišel je tudi zastopnik uredništva »Našega Doma«. Ker gospod slavnostni govornik ni mogel priti, je slavnostni govor odpadel in igralci so predstavljali burko »Kmet Herod«. Cast vsem igralcem, ki so izvrSili tako imenitno uloge. Gospod urednik, to je bilo smeha, da smo se kar za trebuh držali. Reči smem, da je ta burka prav pripravna razvedriti človeka in tudi vseskozi poduSljiva, da ne smemo glave previsoko nositi. Kdor bi se rad prav od srca smejal, naj gre gledat »Kmeta-Heroda», kako j6 mlečno kaSo, ia čita tiste učene »cajtenge«. Pevski zbor zapel nam je krasne in umetne pesmi, da se nam je kar radosti topilo srce. Prepričani smo, da tudi na deželi pojemo, in to poiemo mnogokrat lepše, kakor v marsikaterem mestu. Dež, ki nas je s svojo mokroto pognal v notranje prostore, ni mogel ohladiti našega navdušenja. Sedaj pa že lahko z mirno vestjo gledamo v boljSo, srečno prihodnjost, ker narod se je zavedel svoje narodnosti ter vstal iz pogubonosnega spanja. Slavnost Ciril-Metodova v Gornji Radgoni. Z veseliem moremo poročati o vspehu Ciril - Metodove slavnostne včselice našega bralnega društva. Prostorni vrt gostilne g. Osojnika bil }e v ta namen od vrlih domačih slovenskih deklet ozaljšan z venci, trobojnicami in traki, da \e človek kar z radostjo vstopil. Kakor vselej, tako smo se tudi pri tej veselici prepričali, da v Gornji Radgoni raste narodna zavest, in da mladi rod ne z boiazljivostjo, temveč s ponosom trdi: «Slovenec sem!» Živel mladi rod slovenski Gornje Radgone! — Sveta Ciril in Metod, kojih spomin ste tako slovesno obhajali, naj čuvata vas, vašo bodočnost, vaše narodno mišlienje, vaS mili jezik domači! — S kratkim jedernatim govorom pozdravil je vodja tamburašev in pevcev g. Janko Cirič došle goste od blizo in daleč. Toliko občinstva ni bilo kmalu vkup ko sedaj! Nad «1000» se nas je tlačilo vkup, da smo le bili navzoči! Prišli so sosedni Jurjevčani z izbornimi pevci in pevke, prisli so Kapelčani s pevskim zborom ter iz Sv. Benedikta. Navzoči so bili kakor po navadi g. notar Oton Ploj, ki s svojim odločnim postopanjem vnema vselej razumnistvo k vdeležbi. Sedeli so v naSem krogu čč. gospodje duhoTniki, bogo- -slovci in absolvirani vseučiliSčniki. Celo gospodo iz Zagreba sino imeli v svoji sredini. — Tolmačil nam je v slavnostnem govoru predsednik bralnega društva č. gosp. Janžekovič zgodovino blagovestnikov ter Slovanov. — NavduSil je mladino za vnemo za svojo narodnost ter z ognjevito besedo čitanje dobrih listov bralnega društva priporočal navdušen mladenič iz Sv. Benedikta, g. Roškar. Tudi g. Zemljič iz Radenc spodbujal je ljudstvo k vzajemnosti; istotako mladenič Nemec iz Sv. Jurija. Tako ie prav! C. g. bogoslovec Kranjc iz Sv. Jurija je v dobrem govoru pojasnil ljudem, kako le zmernost v pijači zamore povzročiti blagostaaje naroda, povzdigniti narodno zavest in okrepiti telesno in dušno mladi rod slovenski. Da bi le izborna njegova beseda ne bila padla na slaba tla, temuč porodila obilo dobrega sadu. — Slavha pevska zbora moški ter mešan in tamburanje Gornje-Radgonskih je občinstvo kar očaralo. Vmes pel je tudi izborni pevski zbor iz Sv. Jurija ter iz Kapele. — Zvečer vršila se je igra: «Sanje» na krasno ozaljšanem odru. Delo je gosp. slikarja Horvata, ki je akoravno z delom preobložen, izdelal spremembe odra prepotrebni igri. DovrSeno so igrali domači fantje in možje ter slavnostni vodja, g. podpredsednik Cirič. Res pravcati gledališčni igralci! — Nedolžno veselje sijalo je vsem iz lic in polnoč je minula, ko smo se začeli razhajati trdeč, da te Ijube urice so le sekunde bile. — Presrčna hvala gre v prvi vrsti prirediteljem veselice ter vsem vrlim mladeničem in mladenkam, ki so se toliko trudili za našo zabavo. — Zivel g. Pelcl, ki je toliko skrbel za točnost in red pri slavnosti! Jarenina. Slavna »mladeniška zveza« priredila je v nedeljo, dne 3. avgusta ljudsko veselico. Vkljub nepretrganemu dežju bilo je mnogo ljudstva. Posetili so nas dragi nam rodoljubi od sosednega Sv. Ilja, prihiteli na okrašenem vozu od daljne Sv. Barbare, po•žastili nas bližnji Šentjakobčanje in gosti od Zgornje in Spodnje sv. Kunigunde. Navdušeno je zaoril gromoviti »Zivio« iz stoternih grl, ko je Fr. Sekol bratski pozdravil dobrodošlece. Pesmi glas je navduševal slušatelje. Močen pevski zbor jareninskega pevskega društva pod vodstvom vc. g. Jos. Čonča ie pokazal zopet svojo krasno pesem. Hvala jim! Z jedrnato besedo je navduševal slavno občinstvo č. g. Anton Šparl ter povdarjal bratsko slogo ia vzajemno delovanje v sedanjih burnih časih. Po govoru in petju je sledila igra »Sanje«. V tej podučljivi predstavi pokazali so mladeniči sposobnost in razumnost igranja. Vinko, (Fr. Šparl) glavni junak dejanja je izborno reSil svojo nalogo. Posebno dobro se je obnesel prizor dijakov in obsodba Vinkotova. Sploh so mladeniči izvrstno izvrSili svoje uloge. Dobro se je obnesla tudi selska podoba »Na senožeti«. Nastop grabljevk in koscev z raznim orodiem, kretanje njihovo in petje narodnih napevov je povzročilo pozornost pri ljudstvu in vzbudilo veliko smeha. Bila je vesela vsa zabava do mrafca, dasi je ljudstvo moralo stati v dežju. Srčno hvalo vsem sotrudnikom in obiskovalcem izraža odbor. Dirkalsko društvo v Ljutomeru. Proposicije za konjsko dirko, ki jo priredi ljutomersko dirkalsko druStvo dne31. avg. 1.1.: I. Začetna vožnja za na Štajerskem roiene in izrejene kobile in žrebce, ki Se pri nobeni dirki tekmovali niso in so v lasti kmetskih posestnikov. Daril v znesku 450 kron in sicer 150 kron in eno zastavo prvemu, 120 kron drugemu, 75 kron tretjemu, 50 kron četrtemu, 30 kron petemu, 20 kron šestemu. 6 kron vloge. — Neobdarovani dobijo po 3 krone nazaj. II. Plemenska vožnja za istotake kobile in žrebce do 10 let stare ne glede na to, <5e so v kaki dirki tekmovali ali ne. Daril v znesku 500 kron, in sicer '200 kron prvemu, in Se eno zastavo, 120 kron drugemu, 80 kron tretjemu, 50 kron Cetrtemu, -30 kron petemu in 20 kron šestemu. 6 kron vloge. Neobdarovani dobijo po 3 krone nazaj. III. Dopolnilna vožnja za do 12 let stare na Štajerskem rojene in izrejene kobile in žrebce. Konji z boljšim kilometerskim rekordom kakor 2:15, dobijo za vsako boljšo sekundo 15 metrov doklade. Tri častna darila, in sicer en amerikanski gyg (dvokolo) in eno zastavo prvemu, ena amerikanska dirkalska vprega drugemu in ena ura tretjemu. Vloge 5 kron. Neobdarovani dobijo po 3 krone nazaj. — Vozcem je pristop iz cele Štajerske. Prijaviti se je ustmeno ali pismeno pri gosp. Mat. Semliču, trgovcu v Ljutomeru, do 29. avgusta opoldne. PoznejSa naglasila dovoljena so le s podvojeno vlogo. Vse natančneje izve se pri »Dirkalskem društvu v Ljutomeru«. Soštanj. Težko so ŠaleSčani pričakovali 3. avgusta. Po celi dolini se je ljudstvo pogovarjalo, da se bo udeležilo slavnosti, katero je sklenil pripraviti čitalniški odbor. Priprave so bile vehke. Vrt gosp. Rajšterja je bil okraSen s smrečjem in venci; neštevilno trobojnic, ki so bodle renegatom tako v oči, da so se poskrili po kotih, kakor plaSljivi zajci, je naznanjalo ljudem, da bode praznovala »Citalnica« svoj 2Oletai obstaaek. Zal, da je neugodno vreme nekoliko preprečilo lep načrt. Občinstvo, katerega se je zbralo v dežju jako mnogo, se je moralo podati iz vrta v sobane. Mnogo kmetov in kmetic je odšlo, ker ni bilo za toliko množico prostora. Vsi smo obžalovali, da ni bilo mogoče sedeti na vrtu, zakaj bila bi tukaj prava ljudska veselica. — Najprvo je pozdravil vse navzoče prav prisrčno predsednik »Citalnice« gosp. notar K o 1 s e k. Častni predsednik gosp. dež. poslanec J. V o š n j a k je v jako poljudnih besedah označil zgodovinske firtice čitalničnega obstanka. OpozariajoS na rek, katerega je na Žalskem taboru 1. 1868 čital še kot mladenič na nekem slavoloku: »Bog kliče, in Slovenci predolgo potlačeni stopajo čvrsto naprej na svoje slavno mesto« je povdarjal, da se je po tem navodila ravnal, ko je prisel v Šoštanj, ki je bil tedaj Se popolnoma v nemškutarskih rokah. Bila je v dolini neznosna narodna mlačnost; lokalni patriiotizem Šoštanjčanov in Velenjčanov je preprečil vse skupno delovanje na narodnem polju. Leta 1882 so se Se le začeli gibati in zbirati narodni odločilni krogi. Osnovali so 3. septembra čitalnico s sedežem v Drožmirji v hiSi gosp. M. Tajnika. Otvoritve se Je vdeležilo več tisoč ljudij, posebno je omeniti korporativno vdeležitev Savinjskega sokola. Društvo je bilo nekaj časa le na papirju; imelo ie svoje občne zbore, kar je bilo vse. Namen se ni mogel izvrševati, ker je bil sedež predaleč zunaj trga. V Šoštanju so bile razmere tedaj Se take, daseni upal niti jeden krčmar vzeti Sitalnice pod svojostreho. Naselil se je v trgu gosp. RajSter, ki je čitalnici z veseljem ponudil svoje skromne prostore. Toda veselice so se morale Se vedno prirejati v nemškutarskih gostilnah. Še le 1. 1890, ko je »Posojilnica« kupila na trgu lepo hiSo, se je začelo pravo delovanje. DuSa tega novega življenja je bil prerano umrli notar Kačič, kateremu v čast zakliče občinstvo »Slava«. Postavil je 1. 1897 g. RaJSter lep hotel; s tem se začne v čitalnici nova doba; nastopile so mlade, čile moči, ki delajo krepko v probujo ljudstva. Pevci, tamburaSi in gledaliski igralci prirejaio veselico za veselico, da bi se dosegel pravi namen čitalničin in se širila prosveta med ljudstvom. Govornik konča: »Bog daj, da bi bilo dano starejSim doživeti, da bi se zbirali v čitalnici tudi isti krogi, ki se i e s e d a j izogibljejo.« Občinstvo je burno odobravalo besede slavnostnega govornika. Nastalo je jako živahno veselje, katero so podvojili pevci in tamburaši, ki so reSili svojo nalogo prav pobvalno. Vse točke je občinstvo spremljevalo z burnim ploskanjem. Z velikim zanimanjem je pričakovalo začetka igre »Berite Domovino« ; saj so vsi dobro vedeli, da nastopijo na odru že znane, čile moči, katerib požrtvovalnost rodi dober sad. Vzbudilo se je v kratkem času med ljudstvom veliko zanimania za gledališčne predstave. Tudi to pot so se vsi dobro odrezak G. Zok je vzbudil mnogo smeha, vse se je zadovoljno krohotalo; gospa Kocbek je igrala resno in ponosno, kakor je bilo primerno njenej ulogi; gospodična Likerjeva je pokazala, kako se morajo vesti prave zaIjubljene deklice; g. Lukman je marsikomu potrkal na prsa in ga opominjal, kako mora braniti slovenski jezik. Vse je bilo navdušeno, ko je zmagal dr. Dragič s svojim razumom in energičnim nastopom neizobraženega uradnika, ki se je toliko potegoval za nemško »špraho«. Po predstavi se je začelo pridno plesati; Se le rano v jutru so se poslavljali ljudje in zapuščali ŠoStanj. — Povdarjati moramo še posebno, da je nas naibolj veselilo, ko smo videli, kako po domače so se kretali kmetje med tržani. Vidite kmetje, bili ste med Slovenci, med svojlmi ljudmi! Le iščite vedno prostorov, če greste v gostilno ob nedeljah n praznikib, in izogibajte se nasprotniskih krčm; tam gospodujejo tisti mogočneži, ki govor6 z Vami samo tedaj slovenski, če je treba, da bi Vam izvlekli denar iz žepov. Le svoji k svojim! Šoštanjski. Iz drtiglh krajev. Nikar ne razodevaj svojih skrivnosti v zaporn. Jožef Volbenk je rojen n živi v Ljubljani, torej je prava »Ijubljanska srajca«. Policija ima nanj neizbrisne spomine. Dolgo postavo Jožefa Volbenka se često vidi pred kako razdrapano panoramo, v katero s hripavim glasom vabi »najs ja heršoft ogledaja«. Te dni je Jožef Volbenk bil toliko nepreviden, da \e naredil nekaj tacega, da mu je to prineslo že dvajseto obsodbo. To svojo dvajsetletnico je ravnokar dokončal v zaporih na Žabjaku. Ondi se ie seznanil v zaporu z Lovrencem Kolmanom. Mnogo sta si pripovedovala ta dva moža. Vroče je bilo in Kolman se je spomnil, kako je prijetno v prostem življenju dušiti si žejo s pijačo. Skrivnostno je pripovedoval Volbenku, da ima doma pod posteljo skrit goldinar, s katerim si bo ugašal žejo, ko pride na prosto. Volbenk je bil iz zapora izpuščen en dan prej, nego Kolman. Komaj je Volbenk priSel iz zapora, že jo je mahnil na Kolmanov dom. »Dobro jutro, mamica!« nagovoril je Kolmanovo mater. »Bog ga daj!« je odgovorila mamica in poslušala z očitnim zaaimanjem povest o svojem zaprtem sinu. Volbenk ji je pravil, da ga mora zjutraj počakati pred Križanki, od koder gresta na dobro kupčijo, in pravil {e mamici, da ima Kolman skrite »muštre« pod posteljo in da mu je naročil, na| mu jih prinese pred Križanke. Mati mu je pustila, da je Volbenk vse prevrnil pod posteljo. Ko je Volbenk priSel do Kolmanovega goldinarja, se je hitro poslovil po »špansko«, katero navado je baje neki premeten Ljubljančan, ki je potoval po Španskem, pred davnim časom zanesel tudi v Ljubljano. Drugi daa se je pojavil Kolman na svojem domu. Mati ga je veselo sprejela. Dobri sin jo je s sinovsko ljubeznijo povabil »na šnops«. >Tri dai sem bil zaprt in prileglo se bo sedaj!« mrmral je, ko \e iskal pod posteljo skriti goldinar. A goldinarja ni bilo! Mati, ki je mislila, da je njen sin napravil že dobro kupčijo z >mu5tri« in da jo zato vabi na žganje, mu je začela hvaliti Volbenkovo postrežljivost. Debelo je Kolman pogledal svojo mater. Takoj mu je bilo jasno, da je bil dan prej Volbenk pod njegovo posteljo in da mu je odnesel goldinar. Namesto žganja je moral sedaj Kolman požirati sline. Jezen iSče sedaj Volbenka okolu in daje nauke, naj svojih skrivnosti nihče drugim ne pravi v zaporu. Mokra leta. Letos mnogo dežuje, a bila so leta, ki so bila dežja 8e bogatejSa. Leta 1315 je lilo od maja do novega leta vsak dan; leta 1401 od srede marca do konca septembra; leta 1405 od avgusta do novega leta; 1486 je ob žetvi toliko časa deževalo, da je ostalo žito nepožeto; 1494 ni bilo skoraj nič žetve in pota so bila tako mehka, da vozniki niso ničesar zaslužili; leta 1528 so bili od konca julija do srede novembra samo Stiri suhi dnevi, sicer je deževalo vsak dan; leta 1579 je bilo tako mokro, da so morali kmetje polagati deske in brune, sicer niso mogli voziti; leta 1660 je deževalo od binkošti do pozne jeseni, da se je pokvaril ves pridelek; leta 1786 je bilo jako deževno in mnogo povodenj. Plemenito delo. Pred 80 leti se je peljal po cesti Anagni v Carpineto voz, v katerem je sedel majhen, še bolehen deček in njegov vzgojitelj. Naenkrat se voz ustavi. Deček je namreč videl na cesti ležati majhnega fantka, ki se je bridko jokal. Ko ga deček vpraša, kaj da je, pove mu fantek, da mu je neki voznik povozil nogo in hitro zopet oddirjal. Deček hitro skoči k bližnjemu potoku, vzame vode in izmije krvavečo nogo Nato vpraša, kje je ubogi deček doma. Ko mu ta pokaže malo gorsko vasico, vzame ga v svoj voz in pelje domov navzlic ugovorom svojega vzgoiitelja, kateremu reče: »Jaz storim to, kar bi vsak kristjan naredil; saj vendar ne morem reveža pustiti na cesti.« Ko pride domov, ga mati veselo s solzami v očeh objame. Revežu pa takoj preskrbi zdravnika in zdravil. Ta plemeniti deček je postal pozneje duhovnik, Skof in papež Leon XIII. Turin in podgane. Mesto Turin na Laškem mora posebno veliko trpeti pred — podganami. Ta žival se je ondi tako zaredila in pomnožila, da vsa navadna sredstva nič ne pomagajo. Ako se jim da strup, ga niti ne pokusijo; mačk se ne boje, ampak jih složno zapode v beg, in §e vesele smeio biti, da kje svoje dlake ne puste. Ako jih hočeš podušiti z dimom, se ti rogajo. Največ trpi pred temi roparji poštno poslopje. Nobena reč ni varna pred njimi. Tudi pred pismenimi skrivnostmi nimajo že prav nobenega respekta. Vsa pisma so pred njihovimi zobmi v nevarnosti. PoStna uprava že resno premišljuje, ali ne bi kazalo postaviti novo masivno poslopje, kjer bi bili morebiti varni pred temi sovražniki. Žrtve v Sen Pieru. Kakor se poroča, je katastrofa v Sen Pieru bliskoma nastopila. Tako najdejo v mestu Ijudi, ki so Se popolnoma v istem položaju, kakor jih je dohitela smrt. Tako so naSli že več trupel, ki so obrnena proti vulkanu in jasno izražajo strah. Nekega moža so dobili na cesti, čegar noge in roke so kazale na to, da ga je smrtna kosa pokosila sredi teka. Drugi so bili 8e pri mizi, ko je začel vulkan bljuvati. Nekateri so v takem položajo, kakor da bi se poslavljali. Z iedno besedo, mesto St. Pierre je novodoben Pompej. Kolodvor so oropali na Češkem na postaji Eulen. Tatovi so udrli v skladišče, izvlekli na prosto vse kovčege in iz njih pobrali, kar je imelo kaj vrednosti. Gospodarske drobtlnice. Onoj in gnojenje. (Dalje.) Tega del pa tudi čilisoliter, v katerem je dučec ravno y solitarni kislini, tako naglo na rastline vpliva. Solitarna kislina je torej vza neposredno rastlinsko hrano pripravljena. Žal pa, da solitarne kisline zemlja ne zadržuje. Ako natresemo naenkrat mnogo čilisolitra, ga bode voda, prej ko ga zamorejo rastline porabiti, v globočino sprala. Sicer podajamo dušec naradno ? amonijaku. Amonijak pa vsak kmetovalec pozna. Gotovo ga je že mnogokrat zažegetal po nosu, ko je stopil v prej zaprt konjski hlev, ali ko je kidal konjski gnoj. V obliki amonijaka pa rastline kaj malo dušca povžijejo, temveč se mora amonijak prej, kakor smo že gori omenili, v solitarno kislino spremeniti. Ta prekroj amonrijaka v solitarno kislino s poraočjo kisleca iz zraka pa zopet bakterije povzročajo. V tem razmerju torej kakor se pretvarja amonijak v solitarno kislino, zamorejo rastline tudi dušec povživati. Amonijak torej počasneje vplha nego solitarna kislina. Ima pa tudi eno dobro lastnost. On ni tak nestalnež kakor solitarna kislina, temveč ostane, kamor ga denemo, zemlja ga obdrži. Posebno sprstenina ga zadržuje posredno ali neposredno. Z živinskim gnojem, kompostom, zelenim gnojem itd. damo pa rastlinam le jeden del dušca v obliki solitarne kisline ali amonijaka. Večji del je šele v organičnih spojinah, ki sestavljajo tak gnoj. Te organične spojine morajo še le po malem trobneti. Pri tem trohnenju nastaja amonijak in iz amonijaka še le solitarna kislina. To trohnenje kakor te spremembe tudi pospešuje apuo. Tega del se zmeša apno med kompost in se tudi na polje apno trosi. Najhitreje torej vpliva solitarna kislina, počasneje amonijak in najpočasneje pa dušee v organičnib snoveh. Pa organične tvarine se pri enakih pogojih ne razkrajajo vse enako. Tega del je njih vrednost kot gnojilo različna. Ako je vrednost čilosolitra 100, potem je vrednost dušca v amonijakovi soli 90, v zelenem gnoju 27, v živinskem gnoju 45, v krvi in moki od rogov 70. b) fostor. Fosfor jemljejo rastline iz zemlje y obliki fosforove kisline oziroma njenih soli n. pr. fosforovega kislega kalija. Fosforovo kislino ima zemlja že od narave v sebi. Nje množine pa so v zemlji zelo različne. Od tisoč delov zemlje je 04 do 9-6 delov fosforove kisline. Pa ta fosforova kislina zemlje je rastlinam zelo različno pristopna. Šele vsled počasnega razkrajanja pride po malem rastlinam v korist. Tega del zamore imeti zemlja mnogo fosforove kisline, pa je gnojenje s to snovjo le potrebno in koristno. Brez fosforove kisline pa rastline ne morejo vspevati. Ta je za rast neobhodno potrebna in se nahaja v vseh delih rastlin, posebno pa v semenu. V pridelkih se je mnogo zemlji odtegne. Tako je n. pr. v 100 q zrna rži do 85 kg fosforove kisline. Dobra lastnost fosforove kisline je pa ta, da ona ostane v zemlji, da je voda ne izpira tako kakor izpira solitarno kislino. Zemlja jo dobro drži in tako ne gre nič fosforove kisline v izgubo četudi ž njo močnejše gnojimo. Gnojenje s fosforovo kislino je posebno ugodno tedaj, kadar je dovolj apna v zemlji. To jo dobro zadrži pa napravi tudi ž njo rastlinam lažje pristopne spojine. Kjer se s fosforovo kislino gnoji, tam naj se gnoji tudi z apnom, posebno, če tega v zemlji priraanjkuje. c) kali. Kali je zelo važna redilna snov za rastline. Nekatere ga posebno mnogo rabijo n. pr. trs, krompir, pesa, trave itd. Važen je kali za nastajanje škroba, sladkorja itd. v rastlinab, vpliva torej tudi zelo na kakovest pridelka. To pride gotovo v poštev pri grozdji, sladkorni pesi, ječmenu za pivovarne itd. Kali se nahaja v zemlji v raznih soleh in v tej obliki ga rastline sprejemajo. V zeralji nahaja se kali od narave v jako različnih množinah. Bolj kot je zemlja peščena, manj ima kalija, bolj je treba gnojiti ž njim. Kakor amonijak in fosforovo kislino tako zemlja tudi kalijeve soli dobro veže. Apno pa napravi tudi kalij rastlinam bolj pristopen. Gnojenje 8 kalijem je v obče velike važnosti, tudi na težkib zemljab, katere ga imajo že od narave precej. Praktični vinogradniki so opazili, da kjer je več kalija, ima grozdje več sladkorja. d) kalij (apnenec). Apno je kot redilna snov večini rastlia zelo potrebno. Detelje n. pr. ne vspevajo tam, kjer je malo apna. Na tleh, ki imajo malo ftpna, rastejo kiselice. Apno je neki za to potrebno, da veže seavno kislino, ki je sieer rastlinam strupena. Ta sčavna kislina nastaja v listih in tam najdomo tudi apno spojeno s to kislino. Pa glavna korist apna ni njega redilnost za rastline. Ta je primeroma majhna. Pač pa ima mnogo drugih koristnib lastnosti, katere hočemo še pozneje omeniti. Da napravlja fosforovo kislino, kalij in dušec rastlinam bolj spešuje trohnenje organičnih snovi itd. smo že pristopne, da poprej omenili. Na vsak nač-in naj bi kmetovalci večjo pozornost apnu naklonili. (Daije sledi.)