! pore : a domorino. Pa teino bolj smo tekoni | ˇojske gpoznatali, da slažimo ne oa*em cesarja,  *mpak preljnbezojiTCMa Viljsma. Vsc hsjSe so nas i^eraali Kemci ia Ma*ari, ntm TsiijevaU sv«jo ediao ZTeličavno itatšpraho, konCoo je prišel porsz n85ih vojsk, »arodi so se l«Ci!i drug od drogega, pa taii zdražili, kakor so čutili srojo različacst ali sorodnost. Nemškema in mažarskema niilitarizmu ao cdpotedaJi ndje in telebnil je na tla, v pr*h, zapastitii za aeboj grozoto aposloienja in krif c. Iz razvaiin tega aaičeaega nesiora so atekli naSi tojaki doaau, preklinjajcC sovraga, ki j h je že akoraj požrl, in priaegsjofi, da nikdar ne oblečejo reč te prekiete mrtvsike mondore Rea je, prisiljes je »il naS Łloyek t vojsk«, niC ni pomagelo, iti je aieral t krrav boj — tako je releval nemiki in žalibog afstrjjski poglavar Vii;em. Vojskovsli smo se za pogin, tako je bilo prej. Ksj pa zdžj? Zdaj je pa pogled raalo dru gitCen Vojake, ki se zatadojo svoje narodaosti, nt: kliče tc]iko gIa8 gSaeraia llaistra, letnvež notrsnji glaa srca, ki mn priiii: g'ej, pošaat krro Nmim z&ved Q9t Stcjiiro preJ dejstvom: srbski v&jak je pastil etioj dom ia braai nas Slovence, premaogi slotienaki Ąojak čepi za peCjo doma ia čaka, C«ka, p«glaša, gleda vse te dogodke. Prišel je poziv generala Maistra: vsi »poBobjsi Tojaki na noge, za Tzdrževanje reda v JegGftJaviji. Siovanski Ttjaki io sicer siitali ta pozit', pa pr»7 Ydiko j h je cstalo doma. Taji. •dasi &am piemeasko sorodni vojaki cadzorajejo aaša mtesta, kolcdvore, javna naprate. VpraSamo «e: Zatsj te tcč asžih ae pridfaii naradni vojski? 6e poiš6»w» vzroks, oam je n ariikaj bali razam ljwo. P©^l«jmo malo, kake je bilo prcj, zraTea pa preaiMiKt«, kaj botesfo zdaj, v dobi življenja. Prej }« *i»*ir*l vsakd^ vajaiki st&a kot aekaj neobhodno .pdrebnega, kot aekaj hsdaga, čemnr se ai mogsl nikdo aKakoitl Vsi sm« »baejsli ¦ailitagjiera, očenjaki t STojih sčinih spis.h, na vaden Člc?«k r sr^ji k!etu. Mera je tl&čil. nss jvse, pa zdaj Tem», da je bila ta mora »oosebljena r straat&o vladožcljncm aeraSkem krrnika Tiljema. Ce se mu T!zd&?ji aiso mogll astaviii. kako se »i bf> *«t&vil po»am«zmik ? Po Talji Neinčij« je mcrsJa izbrabaiti krcara toje«, a narodi, a;afi ojeni m tkozi Rtoletja. pcd netnikitn aplivom vzgojenf, so bili gaani v saart. SloTgn proti Slo vaaa, a kot fablji so ia zagaa!i krrniki Nemci in Mažari nad cisrralesega Slovaas, ki ni člorek, ampak žival, ia zato ga je treba aaiCiti. Kdiai češki narod je že pred Tojisko popolnoma spre gJedal nemšks cačrt--, in se zato r vojski ni dal zlorabljati, da bi abijal 3roje brate. Neailki listi so seveda zdaj trobili med svet o prekletik čeSkih Teleizdajalcih! NaS neaki rojak je tndi maraikaj fidel iu siisal t Tojski, pa do tega apogleda ni mogel priti, da Čeh ni bil ve!eizdajalec. če ni hotei ub-jati svojih krvnih brjitov, RasoT, Risiaor, Srbov itd. Zdsi pa morano obsoditi vso nevednost v tem ozira. Doklet js bil nem?ki meC zmago^it, bi bil nam slabSim, razcepljenira Jugoslovanom zaporedoma gla e posekal, ako bi se bili nprli ˇ zafietku vojske. Zato smo govorili, se navdnševali za domovino, o kateri nismo prav vedeli, kje je. laCsa, militarizeai Bemški je t prahu, na tleh. toda zakleta kraljičiaaj moja. slo7en*ka damovina, še potrebuje braniteljev ; Š'iri, Sest, s-fiein iet ssm se mu?,il za avojega krvoarsa, zdaj pa; ko bi bilo» treba uredili svoj drsgi rjlove,-3ki cbrn, bi pa jaz don a fižol sli korazo laščil, sifajfsr, če^ki, fraacoski rojak pa bi braail korfsti S ove^ce/! Nestelok/at sern v vcjski slišal razae tola ,.*, obijube, pa ^se se je izkazalo kot prokl:'a laž! Tolažili so nas s skorsjšDJim mirosn, « sh',-ao iirnago, pa lagali so. Zdaj pa ni reč tistiu, ki so me zSorabljali. paC pa je mcja 4onicvina Siove nija reScaa okov' Dokler me potrebuje, ji nočern odrekati svoje po oči. Ni treba cmeajati, da »o premasgi Siovenci jako rjilačtii giede a«v« v«jnc di^žcosti. Vsega ttga je kiira prejšna nemik- oasilnost, id nam je vzgojik toiik* miačaežev ia cdpselnikov. ZJsi tega ne b« vefi, zato «e aaj ekaiaja 8l§y. ajki Tcjaki br«a izjeme ctreati lažajiTe trejluj« v^g*j§ ttr se •Hiiliti t st«!anji p»loža|. Če rsak pra? prevdari vae okolicioe, si •• rekel: moja prara domoTiaa mt klii«, _at« gr«», da »raaim njeae kariati, ki t* tadi maje.