Leto XXVI.
Naročnina za LJublJan&ico pokrajino: letno 100 lir (za Inozemstvo 110 Ur), za '/» leta 50 lir, za 'h leta 25 Ur, mesečno B lir. Te
TRGOVSKI LIST
Številka 88.
Uredništvo: Ljubija«, Gregorčičeva ulica 23. Tei 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tei. 47-61: Rokopisov ne vračamo. —
denska izdaja letno 50 lir	jg	ffgOVfflO,	jfldlJSf	ff	JO,	O	t	ft	Bil	Ci	O	BI	a	f	BI	S	ŠtVO	nici	v	Ljubljani	St.	11.953.
Plača ln toži se v Ljubljani.
I«_	.	vsak	torek
in petek
Ljubljana, torek 2. novembra 1943
Preis - ceia - prezzo L 0*80
——IIIMII li M, BI Jim—BIJ JJJrU
Ukinitev obrestovanja hranilnih vlog pri Mestni hranilnici v Kočevju v likvidaciji
Šef pokrajinske uprave v Ljub-Jjani je na podlagi določb čl. 19., odst. 4., uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih uipnikov od 23. novembra 1934 (Službeni list štev. 742/100) in smatrajoč, da Mestni hranilnici v Kočevju v likvidaciji stanje in razmere ne dovoljujejo obrestovanja hranilnih vlog in bi bilo s tem celo kritje osnovnih terjatev ogroženo, izdal naslednjo odredbo:
§ t. — Obrestovanje v likvidacijskem postopku obseženih vlog Mestne hranilnice v Kočevju v likvidaciji se ukinja.
Odredba velja za vse še ne pripisane obresti.
§ 2. — Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani.
Ljubljana dne 23. oktobra 1943. VIII. št. 3724/8.
Za predsednika: I)r. Majcen
Univ. profesor dr. Henrik Steska:
Samouprava	v
Priznanje začasne vojne doklade za nezgodne in starostne rente
Po sklepu ravnateljstva Zavoda za socialno zavarovanje, katerega je odobril šef pokrajinske uprave v Ljubljani.s svojim odlokom VI No. 3418-33 z dne 22. oktobra 1943. se prizna od 1. septembra 1943 dalje začasna vojna doklada na začasne ter trajne nezgodne rente, in sicer znašajo: pri 35% do 50°/« zmanjšani delasposobnosti — 50°/o, pri 51% do G5% zmanjšani delasposobnosti — 75%, pri 66% hi višji zmanjšani delasposobnosti pa 100% od priznane rente. Začasna vojna dohoda se prizna v izmeri 100% tudi na vdovske, otroške in ascendent-ske rente. Renta z vojno doklado pa ne sme v nobenem primeru presegati zneska rente, ki ustreza po določbah zakona o zav. del. najvišji zavarovani mezdi, to je trenutno dnevno 45.60 lire ali mesečno 1140 lir, upoštevajoč odstotek delanezmožnosti pri osebnih rentah, rente preostalih svojcev pa ne smejo presegati četrtine oz. tretjine najvišjega zavarovanega zaslužka.
Istočasno se prizna na vse sedanje in bodoče invalidske, vdovske, otroške in ascendentske rente kot začasna vojna doklada v višini 100% od zakonitih priznanih rent iz zavarovanja za onemoglost, starost in smrt.
Obenem se zvišajo za 100% v obliki začasne vojne doklade tudi podpore, ki se izplačujejo Iz podpornega sklada za onemoglost in starost.
Te doklade so povsem začasnega značaja in veljajo do preklica, oz. dokler se razmere ne izpremenijo.
Upravičenci bodo o višini pripadajoče vojne doklade obveščeni s Posebnimi odloki.
Z nakazovanjem zapadlih voinih doklad se prične v prihodnjih dr.eh.
Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine.
Turški pašniki neizkori-
v y •
sceni
Profesor ankarske univerze Muli. lis Btč je pred kratkim objavil ■Številke o turškem mlečnem go-1 spodarstvu. Zlasti je naglasil tur- i sko sposobnost za gojitev pašnikov, Navzlic temu pa je turško mlekarstvo zelo zaostalo in ni niti bajmanj organizirano po meder-načelih. Kakovost živine je '•janjvredna, mlečnost živine pa je tl Slutilo nezadostna, Tudi se po-Zria Pomanjkanje razdelilnih orga-
Poklicne
stanovske organizacije
izmed poklicnih stanovskih organizacij so posebno važni državni prehranjevaiuii, stan, državna gospodarska zbornica in državna kulturna zbornica. Državni prehranjevalni stan (Iteichsnahrstand) zajame vse osebe, ki so trajno kot podjetniki ali delojemalci zaposlene v poljedelstvu, gozdarstvu, vrtnarstvu, vinogradništvu, čebelarstvu, ribarstvu in lovu, potem poljedelske zadruge, podeželsko trgovino in predelovalce poljedelskih proizvodov, končno še nekaj drugih ustanov, ki urejujejo proizvodnjo in prodajo poljedelskih proizvodov ter določujejo orne zanje.
Vrhovni organ te samoupravne enote je državni kmetijski voditelj (lteieuaoauernfiihrer); pod njim pa so deželni kmetijski voditelji (Landesbauernfuhrer), a 'e-tem so podrejeni okrožni kmetijski voditelji (Kneiisbauernfiihrer). Pripadnike prehranjevalnega stanu v posameznih krajili vodi krajevni kmetijski voditelj (Ortsbauern-fiihrer). V Vzhodni marki so trije Landesbauernfuhrerjii, in to v Salzburgu, na Dunaju in v Gradcu. Kakor je cd državnega poglavarja imenovani državni kmetijski voditelj s svojim, več glavnih oddelkov obsegajočim upravnim uradom vključen državnlemu ministrstvu za prehrano in poljedelstvo, tako je tudi deželni kmetijski voditelj s svojim deželnim prehranjevalnim uradom (Landesernah-rungsamt) priključen Reichsstatt-halterju, okrožni kmetijski voditelj pa je vodja prehranjevalnega urada pri deželskem svetniku. Glavna naloga te organizacije prehranjevalnega stanu sta pospeševanje kmetijstva in izravnava nasprotujočih si interesov med pripadniki samimi kakor tudi med stanovskimi in občimi javnimi interesi. V ta namen se v okviru prehranjevalnega stanu ustanovijo prisilna združenja, ki določujejo kontingente ter cene poljedelskih proizvodov in podobno.
Organizacija obrtnega gospodarstva siei bistveno razlikuje od one prehranjevalnega stanu; po eni strani obsega predvsem podjetnike, po drugi pa je njena strokovna razčlenjenost bolj raznovrstna. Državna gospodarska zbornica (Reiehsvvirtsrhaltskammer) je predstavnik obrtnega stanu. Načeluje ji od državnega ministra za gospodarstvo postavljeni vodja, ki mu pomaga poseben sosvet vodij glavnih strokovnih skupin. Vse obrtno gospodarstvo je namreč razčlenjeno na 7 državnih skupin (Reichsgruppcn) ln sicer na industrijo, na rokodelsko obrt, na trgovino, na banke, na zavarovalništvo. na gospodarstvo z (električno in podobno) energijo in na tujski promet. Te državne skupine se vobče po strokah delijo- v gospodarske skupine, le-te pa v strokovne skupine -in nadalje še v strokovne podskupine (Wirtschafts-gruppen, Fachgruppen in pa Fach-
II
untergruppen). Trgovina je n. pr. deljena na pet gospodarskih skupin (za veletrgovino, uvozno in izvozno trgovino, za trgovino na aro-bno, za ambulantno trgovino, za posredovalne o-brte in za skupni nakup), gospodarstvo z energijo (Iuii3rgiewirtschaft) na gospodarsko skupino električne preskrbe in ono plinske in vodne preskrbo. Obrtno gospodarstvo- pa ni le razčlenjeno po strokah, marveč tudi l>o gospodarskih okoliših. Po letu 1912. odrejeni pre&snovi se v vsaki pokrajini ustanavlja po ena pokrajinska gospodarska zbornica ((Juuvvirtschaitskaninier), v katero se včlanijo vse krajevne organizacije omienjenlh državnih gospodarskih skupin.
Na podoben način kakor obrino g-ospo-darstvo- je tudi stanovska organizacija prometa urejena. Obsega pomorsko plovbo, rečno plovbo, prevozništvo z motornimi vozili, železnice, špedicijo s skladiščil ištvom -in pomožne ob rte pri prometu. Vrhovno vodstvo pripada državnemu ministru za promet.
Da se nemška kultura razvija v prid narodu in državi in stanov-
ske zadeve prosvetnih poklicev uredijo, za to skrbi državna kulturna zbornica. (Reichskulturkam-mer). Državni minister za ljudsko probujcnje in propagando je njen prezident. Sestavlja jo šest posebnih državnih zbornic (za knji-»Ivo, tisk, gledališča, glasim, likovne umetnosti -in film) s primerno krajevno razčlenjenostjo, a posebno vazen organ te zbornice je državni kulturni senat (Iteiehs-kultursenat), v kat- rega prezident pokliče za narod in prosveto posebno zaslužne osebe in ki predstavlja nemško kulturno življenje.
Za vse te in še za raznotere druge poklicne organizacije kakor n. pr,, za državno zdravniško, živi-nozdravnisko, notarsko in odvetniško zbornico pa zbornico patentnih odvetnikov velja voditeljsko načelo in se po njem postavijo njihovi organi.
O onih poklicnih organizacijah, ki so priključene narodno-sociali-stični stranki ali ki so kar razčlembe stranke, pišem v zaključnem članku. Ni jih uvrstiti med samouprave.
(Dalje prihodnjič)
Trgovina med Nemčijo in Švedsko
Ker so v zadnjem času na delu nekatere temne- sile, ki bi rade poslabšale nemško-švedske trgovinske odno-šaje, opozarja »Sikl-ost-Echo«, kako zelo je navezana Švedska na nemške dobave. List pravi med drugim:
Kako zelo je odvisno švedsko gospodarstvo od nemškega uvoza, o tem zgovorno priča ravnokar objavljeno letno poročilo Nemške trgovinske zbornice v Švedski za 1. 1942. Tako 1. 1942. ko tudi v prvem polletju 1943 je Nemčija v švedski zunanji trgovini daleč na prvem mestu. Skoraj polovica vsega švedskega uvoza je prišla leta 1942. liz Nemčije. Skupno je dobavila Nemčija blaga za 833 milijonov švedskih kron, v 1. polletju 1943 pa celo za 480 milijonov, Nemčija pa je tudi eden največjih odjemalcev švedskega blaga. Pri trgovinskih pogajanjih v 1.1942. je Nemčija pristala, da bo dobavila Švedski 5 milijonov ton premoga in koksa, 300.000 ton jekla, 100.000 ton kalija in 30.000 ton sode. Razen tega je Nemčija za švedsko oskrbo s kavčukom življenjskega pomena. Švedski poskusi, da bi se zagotovila-lastna potreba z zasaditvijo kavčukastih rastlin, se niso obnesli. Svojo celotno potrebo kavčuka, ki znaša 7000 ton letno, m-ore Švedska kriti samo v Nem-
čiji, ker tudi še ni dozorelo vprašanje ustanovitve lastne tovarne za proizvajanje sintetičnega kavčuka. V prometu je na Švedskem še 20 tisoč tovornih avtomobilov, Itd bi se morali ustaviti, če bi Nemčija .ustavila svoje dobave bune. Položaj glede premoga je še bolj kočljiv, ker nima Švedska premoga. Pridobivanje šote v večjem obsegu pa je naletelo zaradi pomanjkanja delovnih sil na velike težkoče. An-Jglija ne more dobavljati Švedski j premoga, ker preživlja sama sti-iSko zaradi premoga. L. 1942. je | dosegla na švedskem proizvodnja | premoga samo 482.000 ton, približno 100.000 ton manj ko leta 1941. Za letos naj bi se proizvodnja povečala za 150.000 ton, kar pa je pri predvidenem uvozu 5 milijonov ton premoga in koksa zelo neznatna količina. V prvi polovici leta 1942. je Nemčija tudi dejansko dobavila Švedski 2.35 milijona ton premoga in koksa. Nikakor pa nočemo tajiti, da je tudi švedski uvoz za Nemčijo pomemben. Švedske dobave rud, celuloze, papirja in lesnih predmetov so za Nemčijo zelo važne, vendar pa ni Nemčija v tej meri navezana na švedski ; uvoz ko Švedska na nemškega. To jnaj bi upoštevali tisti, ki bi radi i motili dobre oduošaje med Šved-[sko in Nemčijo.
inflacija že tu, kajti življenjski stroški so se po podatkih mesečnika povečati že za sedemkratno. List naglasa nadalje, da ae je inflacijska nevarnost poostrila tudi zato, ker se tu ne more nastopiti proti inflaciji z običajnimi sredstvi, ker je gospodarski razvoj teli držav šele na otroški stopnji.
Čeprav ima Anglija ravno v srednjem Orientu primeroma zelo veliko količino bankovcev v obtoku, je vendar v teh deželah beg v blago z slo razvit in prebivalstvo nakupuje vse, kar le more kupiti. Lakota po blagu se sploh ne more več utešiti in cene rastejo neizmerno.
Vrhu vsega, nadaljuje angleški mesečnik, so dola reki bankovci v državah srednjega Orienta mnogo bolj priljubljeni kakor angleški. Podpis raznih pogodb s temi državami na podlagi ameriški- ga zakona o posoji in zakupu je zato bil sprejet v teh deželah z velikim zadovoljstvom. Zaradi, pomanjkanja ladijskega prostora se sicer ta lakota po blagu ne more vedno utešitii, toda to- ne pomeni mnogo, Tudi v kolonijah in v mandatnem ozemlju v Palestini je položaj vse prej ko zadovoljiv. Tu so sicer določili cene za nekatere za prehrano potrebne predmete ter se je skušala z obdačenjem zajeti odvisna kupna sita, toda neizogibno pomanjkanje najpotrebnejšega blaga je izpodbilo vsem kontrolnim prizadevanjem oblasti dno. Inflacija v srednjem Orientu, tako zaključuje list svoja izvajanja, je s svojim dviganjem cen v škodo angleški povojni trgovini, poleg tega pa izgublja zaradi tega tudi angleški funt na ugledu. Moglo bi se zato zgoditi, da Anglija s svojo valuto lepega dne ne bi mogla več kriti svoje potrebe na blagu iz teh dežel.
Inflacija v srednjem Orientu
nizacij. Zaradi tega je potrošnja mleka v turških mestih zelo majhna, vendar pa je cena za malovredno mleko, ki' ima le malo maščobe, izredno visoka.
Finančna politika Anglije v srednjem Orientu bi mogla v resni meri doživeti brodolom. Tako piše dunajski »Vdlkischer Beo-bachter« in nadaljuje: Kot znano so se valute teh držav pnikopčile na angleški funt, da bi se tudi gospodarstvo teh držav trdno pri-j ključilo na angleško gospodarstvo. : Sedanji razvoj držav srednjega j Orienta na gospodarskem in na
finančnem polju pa pomeni za Anglijo veliko skrb, ker vlada v teh državah praktično že dalj časa inflacija, ki more zaradi ozke povezanosti teh valut s funtom imeti tudi za funt neugodne posledice. Oktobrski zvezek angleškega mesečnika »The Bankers« opozarja na to inflacijsko nevarnost. List sicer piše Se o nevarnosti inflacije, dejansko pa je v teh državah
Zidava, stanovanjskih hišic v Budapešti
Župan madžarske prestolnice Szendy je te dni izjavil v svojem ekspozeju o občanskem proračunu, da bo občima iz 50 milijonskega posojila soc. zavarovalnega zavoda sezidala 1852 malih stanovanjskih hišic. Mestna podjetja bodo sezidala nadaljnjih 540 malih stanovanjskih hiš. Poleg tega se bo pridobilo iz raznih prezidav in novih podstrešnih stanovanj še 550 malih stanovanj. Teh več ko 3000 novih stanovanj bo bistveno pripomoglo k omiljen ju stanovanjske krize. Zupan je nadalje izjavil, da bo občina tudi v bodoče posvečala največjo pozornost socialnim vprašanjem, Tako se bo ustanovil poseben sklad poldrugega milijona pengo, iz katerega se bodo dala revnim, a zaslužnim rodbinam posojila v višini 1000—19.000 P, da si ustvarijo eksistenco. Poleg tega bo dovoljevala občina pooebne kredite tudi malim obrtnikom in je v la namen določenih v novem proračunu 300.000 pengo.
Gojitev oljnatih rastlin v Transnistriji
V letu 1943. se je površina z oljnatimi rastlinami posejane zemlje povečala od 234.533 ha na 246.506 hektarov. Najbolj so se gojile sončnice, s katerimi je bilo obdelano 222.937 ha. Daleč za sončnicami pridejo druge oljnate rastline. Tako se je gojila rastlina .soja na 9012 ha, konoplja na 8321, lan na 2319 in letna ogrščica na 1755 ha. Pridelek sončnic bo zaradi suhega vremena najbrže nekoliko manjši kakor je bil lansko leto. Oljnate rastline se predelujejo v številnih večinoma majhnih domačih mlinih za olje, ki so razširjeni po vsem podeželju.
Nemškosl o vaška lesna pogajanja končana
V okviru sedanjega zasedanja iteniško-«lovaakih vladnih odborov so se zakijučifla lesna pogajanja.
Slovaški dobavni kontingent se bo povprečno zvišal za 10 odstotkov.
Nadalje je bil sklenjen dogovor j p'odlietYte‘mupVTučcvMju so dali o dobavi zelenjave, sadja m aad- j pojaiti.vlI!i. pcsUuBi na Madžarskem, nih polizdelkov. Trenutno se vo- LU)lgarekeni in v Rcimmiji. Ker dijo pogajanja zaradi klirinškega hpa Hrvateka enako ugodne kli.
ter plačulnega [nometa ter o vec- matične razmere ko prej imerio-jih dobavah industrijskih izdelkov vful(v dežele ,hl ker je tlldi njena
ia Nemčije in Protektorata v Slo-, zem|ja ugodna za gojitev riža, so vaško. Po zaključku nemško-slo- ,)0skusi tem vabljivejši.
Riž in bombaž na Hrvatskem
V hrvatskih gospodarskih krogih se vedno pogosteje obravnavajo možnosti gojitve riža in bombaža na Hrvatskem. Zlasti močen
vaških pogajanj, ki bodo trajala n.ajbrže do začetka novembra, se začno slovaško-inadžarska trgovinska pogajanja.
Francija pospešuje svoj izvoz
V zadnjem normalnem letu pred izbruhom vojne, v letu 1938. je Francija izvozila blaga za 30.5, uvozila pa za 46 milijard frankov. Deficit v višini 15.5 milijarde frankov se je kril v veliki meri z dohodki francoskih kapitalnih naložb v inozemstvu. Ti dohodki so znašali v letu 1938. 9.7 milijarde frankov. Poleg tega je imela Francija velike dohodke od tujskega prometa ter drugih aktivnih postavk svojega gospodarstva, da je bila njena celotna plačilna bilanca aktivna. V povojni dobi pa bo Francija velik del teh dohodkov izgubila, zlasti pa je že izgubila mnogo francoskih kapitalnih naložb v inozemstvu. Vse to, zlasti pa strah, da bi Francija zaradi svojega poraza izgubila tudi svoje kolonije, je povzročilo, da je začela francoska vlada sistematično pospeševati francoski izvoz. V ta namen se je ustanovila centrala za francosko zunanjo trgovino (Centre National du Commerce Exterieur). Centrala je podrejena francoskemu ministrstvu za gospodarstvo in finance ter bo njena naloga, da pospešuje vsa stremljenja v francoskem narodnem gospodarstvu, ki morejo koristiti francoski zunanji trgovini. V ta namen bo z vsemi francoskimi gospodarskimi organizacijami v trajni zvezi ter dajala francoski vladi nasvete, kako bi se mogle najbolj uspešno premagati vse ovire francoski zunanji trgovini. Centrala bo v ta namen proučevala tudi vse izvozne možnosti na svetovnem trgu ter svoje ugotovitve in izkušnje sporočala francoskemu gospodarstvu in francoski vladi.
Pomanjkanje papirja na Bližnjem vzhodu
Države Bližnjega vzhoda trpe v zadnjem času zelo zaradi pomanjkanja papirja, kar povzroča v vsem gospodarskem in kulturnem življenju številne težave. Tako je moral Egipt zaradi pomanjkanja cigaretnega papirja ustaviti izvoz cigaret. Iz istega razloga sta morali ustaviti obratovanje tudi dve tobačni tovarni v Aleksandriji. Da bi mogel Egipt uvoziti cigaretni papir iz drugih dežel Bližnjega vzhoda, je Izključeno, ker tudi te države trpe zaradi pomanjkanja papirja. Pred kratkim je največja papirnica v Palestini do tal pogorela.
V bivši Jugoslaviji se je gojil riž v južni Srbiji. Po mnenju strokovnjakov bi se mogel gojiti riž na Hrvatskem zlasti v poplavnem ozemlju Hercegovine ter Save. Upajo,, (da bi to (ozemlje moglo sčasoma postati žitnica Hrvatske, ' pri tem pa se na gojitev riža ne bi pozabilo.
Bombaž se je v bivši Jugoslaviji gojil v dolini Vardarja. Površina z bombažem zasejane zemlje se je stalno večala: od 820 ha
v 1. 1933. na 1300 ha v 1. 1935., a na 4982 v 1. 1938. in na (>800 ha v 1. 1940. Čistega bombažnega tkiva se je pridelalo 1. 1940. 120 vagonov, kar pa še niti primeroma ni zadostovalo za kritje domače potrebe, ki je znašala 3500 vagonov. Zaradi ugodnega razvoja cen so pa hoteli bombažno površino povečati na 10.000 ha. Neka nemška skupina pa je imela celo namen, da prideluje bombaž na ]K)-vršini 50.000 ha. Vojna je izvedbo teh načrtov preprečila. Po mnenju strokovnjakov bi se mogel bombaž gojiti zaradi ugodnih kli-matičnih razmer in primerne zemlje tudi v nižinah Hercegovine. Ce b'i se izvedle še potrebne melioracije, bi se ustvarili najugodnejši pogoji za uspevanje bombaža. Ce bi se vsi ti načrti izvedli, bi bilo hrvatsko kmetijstvo mnogo bolj odporno proti ev. krizam in samo-preskrba Hrvatske bi se znatno povečala.
V Grčiii znižuieio cene
Na ponovne pozive obrtniških in | dobavitelje pa naznanijo, 40 vele
trgovskih združenj so začeli v Gr-
čiji zniževati cene. Pri oblačilnih predmetih so se cene znižale mestoma za 50 odstotkov. Tudi cene živil hi kurjave so v nekaterih okrajih Aten znižane. Zveza čevljarjev je odredila, da morajo vsi čevljarji in trgovci s čevlji takoj znižati cene za 50 odstotkov. Da se zavarujejo čevljarji pred izkoriščanjem, se bodo čevlji prodajali samo na živilske nakaznice kupcev ter se bodo nakaznice žigosale. Zveza je obljubila svojim članom, da jim bo priskrbela potrebne surovine po nizkih cenah. Tudi zveza mesarjev je pozvala svoje člane, da znižajo cene za 50 odstotkov, če bi veletrgovci še nadalje zahtevali od detajlistov visoke cene, naj detaj-listi ne kupujejo več mesa, vele-
kovine. L. 1940. je izvozila Bolgarska v Nemčijo 284.350 stotov soje. Pridobivanje ricinusa, ki ima 47 do 52 odstotkov olja, se je nepre- i slano povečevalo. Želo se je dvignila gojitev oljk po priključitvi egejskih in macedonskih krajev. 1 Oljke pa se bodo gojile še v večji j meri. Lastna potreba prediva se krije na Bolgarskem do 50 od- j stoikov. Po priključitvi južnih po- J krajin pa so se razmere že zbol j- j šale. Sodijo, da bi se moglo z bom- j bažem zasaditi' 80.000ha zemlje in j bi se na tej površini dobilo 18 mi- ! lijonov kg bombaža, kar bi do 75 odstotkov krilo domačo potrebo.
Trgovinski register
■i mn ——iinuirnini iiiii i aa
Spremembe in dodatki;
Automontaža, d. d. Ljubljana. Izbriše se prokurist Zalesjak Dane.
Izbrisi;
Moles, trgovsko industrijska družba z o. z. v Ljubljani. Zaradi končane likvidacije.
Bolgartko pridelovanie oljnatih in vlaknastih rastlin
Ravnokar izišla posebna številka bolgarskih »Kmetijskih poročil« objavlja zanimive podatke o bolgarski kulturi oljnatih in vlaknastih rastlin. L. 1921. je bilo posejanih z oljnatimi rastlinami na Bolgarskem samo 9469 ha zemlje, leta 1940. pa 178.751 ha, a se je kasneje površina z oljnatimi rastlinami obdelane zemlje še povečala. Po mnenju strokovnjakov je sedaj že maksimalno pridelovanje oljnatih rastlin doseženo in povečati bi se mogel samo še hektarski donos. Zaradi oljno bogatih semen se na Bolgarskem zlasti pridelujejo sončnice, ricinus, sezam in oljnati lan, dofiim se goje mak, bombaž in tobak predvsem zaradi tkiv in opija. Oljnata semena pa se porabljajo kot postranski produkt. Soja rastlina, oreh in oljka zavzemajo posebno mesto. Olje sončnic je po-
Ameriške gospodarske težave
Po pogodbi, sklenjeni v drugi polovici leta med USA in Brazilijo, trgovcev	z živili	je	nato	takoj	skle-	mora dati Brazilija ves svoj presežek
nilo,	da	dajo	vsa	živila	iz	svojih	j kavčuka na razpolago USA, kar
zalog na trg. Nadalje so sklenili, j pač jasno dokazuje, kako zelo pri-
 	manjkuje v Ameriki kavčuka. V
načrtu je tudi povečano izkorišča, nje v Braziliji rastočih kavčuka stih dreves. V ta namen pa je treba postaviti ob Amaconki številne naprave za pridobivanje in predelovanje kavčuka, kar zahteva velike investicije. Pred kratkim se je pripravilo finansiranje tega načrta. Navzlic vsem prizadevanjem pa Brazilija v letu 1942. ni pridobila več ko 20.000 ton kavčuka. Za letos naj bi se proizvodnja zvišala na 50.000 ton, a je dvomljivo, če se bo to posrečilo. Najbrže več ko 30 do 40 tisoč ton ne bo mogoče doseči.
V ameriškem bombažnem gospodarstvu je vse pod vtisom zaradi suše padle proizvodnje bombaža. Povprečni donos od akra je nam reč padel od 279 na 259 liber. Ni čuda, če proizvajalci bombaž zadržujejo, ker upajo na zvišanje cen. Poleg tega so zaloge v USA padle na 21 milijonov bal. Tako nizke zaloge bombaža v Združenih državah še niso bile v zadnjih sedmih letih.
da ne bodo več nakupovali živil ter da bodo prijavili tržni policiji vse njim znane zaloge živil.
Istočasno pa so se bolj obdačili luksuzni in kozmetični predmeti. Luksuzni davek se bo moral v bodoče plačati takoj po dvigu luksuznih predmetov v carini in ne več z nalepljanjem znamk. Davek se zviša na eno tretjino vrednosti luksuznega predmeta. Za surovine, iz katerih se izdelujejo parfemi in kozmetični predmeti, se davek zviša na 200 odstotkov celotne vrednosti surovine. Poleg tega se plača za alkohol, ki se rabi pri izdelovanju kozmetičnih predmetov, še 15-odstotni davek.
leg svinjske masti najvažnejši maščobni vir za bolgarsko prebivalstvo. Več ko 80 odstotkov vse potrošnje sloni na olju sončnic. Olja imajo sončnice 28 odstotkov. Leta 194-0. je Bolgarska ‘izvozila pri pridelovalni ploskvi 131.821 ha 123 tisoč stotov semen, 18.328 stotov olja in 373.000 stotov sojnih pogač. Soja se je pridobivala na 34.552 ha ter se je pridelalo skupno 322.430 stotov soje. Zrno soje ima 19.5 odstotka olja in 45 odstotkov belja-
Himen
V trnovski cerkvi sta se poro čila v torek g. Marjan Bonač, sin
našega uglednega in zaslužnega industrijca ter gdč. Lem »a Sark, hčerka lastnice znanega modnega salona Mimi Sark. Novoporooen-cema naše- iskrene čestitke!
j j\| /\ ^ j\l A	Izborna vina - dobra kuhinja - Se {
:	-	r	pr|poroga Karel in A. Rosenwirth I
OKVIRJE
izdeluje specialist
Wolfova 4
KLEIN
S?
MfH»Q
« o M« A e
<»LRf>AU&KA 14
Tel.: 30 • 32
K. PEČENKO
trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 41
itfl
Priporoča
Gospodarske vesti
Opozarjamo, da je letos vsakomur omogočen obisk rednega Večernega trgovskega tečaja, ker se vrši pouk v dveh oddelkih: v zgodnjih popoldanskih urah, ko obrati počivajo ali v poznih popoldanskih urah. Temeljit pouk vseh strokovnih predmetov: Knjigovodstvo, korespondenca, trgovinstvo s pravom, računstvo, nemščina, stenografija, strojepisje. Dovoljen je obisk tudi posameznih predmetov. Učnina nizka. Pričetek 5. novembra. Vpisovanje dnevno. Prospekt brezplačno na razpolago: Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2 — Središče mesta!
Slovaško-švedska trgovinska pogodba je 1. oktobra potekla in bo
sedaj podaljšana za 3 mesece. Blagovna izmenjava med Slovaško in Sveti:k, ';e je razvijala ugodno te^, je dosegel obseg trgovine med obema državama v I. polletju 1943 približno 35 milijonov Ks.
Trgatev je na Madžarskem v nekaterih kvajih že končana. Trgatev je bila boljša, kakor se je mi- j slilo pred enim mesecem, ko še ni padel dež. Najboljše vino bo v se- i vernih krajih.
Na Madžarskem se je s 1. novembrom zvišal krušni obrok od 20 na 25 dek dnevno.
Bolgarska vlada namerava zasaditi sadna drevesca v veliki izmeri. V ta namen ima že pripravljenih 1,1 milijona triletnih drevesc.
Romunska tobačna uprava je naročila pri nemških tvrdkah v Ho lešovicah za 78 milijonov lejev cigaretnega papirja.
Na dan obletnice turške republike dne 29. oktobra se v Turčiji zviša krušni obrok, uradniki pa dobe posebne dodatke k plačam.
Med Dansko in Norveško je bila sklenjena trgovinska pogodba za čas od 1. X. 1943 do 31. m, 1944. Po tej pogodbi bo dobavila Danska Norveški blaga za 23 milijonov kron, Norveška pa Danski za 28 milijonov kron. Danska bo dobavila živila in industrijske izdelke, Norveška pa umetna gnojila, papir, papirno snov in surovine za dansko industrijo.
Španska vlada je dovolila ustanovitev tovarne za magnezijo, ki to letno izdelala 800 ton magnezije. Ker pa španski trg še ni pripravljen na uporabo magnezije, računajo, da bo nova tovarna izdelala na leto le 200 ton magnezije.
Novo vodno elektrarno nameravajo v Španiji postaviti ob izlivu reke Eslo v Duero. Pri 40 m padca bi nova elektrarna proizvedla na leto 360 milijonov kWh. Z drugimi elektrarnami bi družba, ki namerava postaviti novo hidrocen-tralo razpolagala na leto z 800 milijoni kWh.
V USA je prepovedana prosta prodaja marmelade, vloženega sadja in sadnih konserv. še v tem mesecu bo potrošnja teh predmetov racionlrana.
Oskrba Združenih držav Sev. Amerike in Anglije s kavčukom je postala kritična, kakor poroča britanski strokovni list »Petrolium Press Service«. Zaloge naravnega kavčuka ne bodo ob koncu tega leta presegale 142.000 ton, kar je odlomek količine, ki je potrebna.
Zaradi mraza bo letos v brazilj-skj državi Sao Paolo letošnja ka-vina žetev za najmanj polovico manjša ko druga leta. To pomeni, da bo letos pridelala Brazilija za 3.5 milijona vreč manj kave ko druga leta. Mraz pa je škodoval tudi drugim rastlinam in bo n. pr. pridelek krompirja za eno četrtino manjši.
RHOI
najboljša odvajalne sredstvo
LJUBLJANA
Mestni frg
♦x*
♦ ♦
e
♦1«
1 wwi" iHmm 1 mi 1 ii«i— 1
H j	barva, plesira in
7n y lil lirah kemično snaii bi! f UT ul011 obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburg»va S Telefon št. 22-72.
Priporoča se nadaljni naklonjenosti
T. NOVOTNV
ŽE NAD 50 LET ZNANA Gosposvetska cesta
Fttr das Konsortium »Trgovski list< als Verlag - Za konzorcij »Trgovki list« koUzdajatelj - Per ^	tSo^OuSr	“MihalfkI1—"Aiie'— vs^-luUi i.L?bEi.
Aleksander Železnikar — Ftlv die Druckerai »Merkurc A. G. — Za tiskai 110 >M>'ikur« d. (I. — 1 er la stamperia »menuir« o. a. quaie