Pred težkimi nalogami V glavnih potezah leže pred nami rezultati volitev z dne 8. novembra. Ti rezultati kažejo na eni strani, da je narod v polnem obsegu razumel besedo in klic svojega kralja, zakaj nad dva in četrt milijona volilcev je stopilo na volišče in obavilo svojo državljansko pravico in dolžnost, torej mnogo nad polovico vseh volilnih upravičencev. Oddanih je bilo tokrat več glasov nego za vse stranke pri Volitvah 1. 1927. Na drugi strani pa je rezultat volitev tudi glede kvalitete izvoljenih poslancev nad vse dvome razveseljiv: izvoljeni so ne samo najodličnejši predstavniki našega gospodarskega in socijalnega življenja, ampak tudi najodličnejši teoretiki In praktiki iz vseh ostalih panog našega javnega življenja. Močna udeležba naroda na volitvah je dokaz, da si ne da jemati pravice do sodelovanja in izgradnji in ureditvi svoje države in na vodstvu državnih Poslov. Da si je narod izbral po veliki večini res odlične može javnega življenja za svoje zastopnike, pa je dokaz, kako visoko ceni narod pomen dobrega in delovnega parlamenta. Edino možje, ki do dna poznajo najrazličnejše Potrobe naroda in ki imajo obenem potrebno moralno avtoriteto, bodo mogli svojo nalogo temeljito vršiti [ Predvsem je treba narodu vrniti Vero v moralno vrednost parlamentarizma, vero, ki jo je izgubil po žalostnih dogodkih s prejšnjim parlamentom zlasti v mesecu augustu 1928. Nalogo, da narodu povrnejo to vero, zaupanje v njegovo parlamentarno za Stopstvo, so prevzeli možje, izvoljeni 8, novembra. To bodo mogli in morali tem lažje in tem bolje, ker se lahko Opirajo na dejstvo, da jih je poslala v parlament volja velike večine narodu. Tega se lahko zavedajo tudi vsi Poslanci iz dravske binovine, ker je hidi tu več ko polovica vsega naroda spregovorila 8. nov. svojo jasno in odločno besedo, vkljub gonji in terorju s strani propagatorjev brezumne abstinence. Novi parlament, sloneč na zaupanju j^rodne večine, ho imel mnoge in tež* I naloge. Nešteto problemov leži v ? današnji, gospodarsko in finančno ta-| fco razgibani dobi. pred njim, p robi e-; nio\\ ki se nc tičejo samo naše drža-re« ampak, ki so 'porfcči po vsej Ev-ffopi in po celem svetu. V velikih po-j^zah so bili ti problemi naznačeni že l septemberskom proglasu Članov ^'uljeve vlade, ki že sam zase predstavlja velik program dela v novem v^Hamentu. • Gospodarska vprašanja jokajo predvsem rfljfiVe rešitve. Potroji in težave nagega'kipetijstva. naše 0l'ti in naše trgovine kriče po obrav-‘lvaniu In reševanju. Tu je predvsem ^vlzlja davčnega sistema, tu je vpra-šlcti ,)ro(*a’c 'n izvoza naših kmet-"i nn'deIkov in izenačenja cen kmet jPo&tntna ptečana v gotovr«t Mariborski Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 256 Maribor, torek 10. novembra 1931 ahaia razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. up Račun pri požtnam ček. zav. v Ljubljani M. 11.409 Velja mesečno prejoman v upravi ali po poSti 10 Din, dotlavljen n« dom pa 12 Din Telefon: I UredniStv0 in tiprava: Maribor. Aleksandrova cesta št. 13 Uredn. 2440 Uprava 2455 j 0g|a>a gpf<,j8m> ludi og)aS[tl oddelak >Jutra„ v Ljub||anl< prBSernova ulica st. 4 Inozemstvo o naših volitvah GLASOVI FRANCOSKEGA IN GRŠKEGA TISKA. PARIZ, 10. nov. »Fi^aro« komentira volitve v Jugoslaviji in opozarja, da mora biti Francija v zunanjepolitičnem pogledu z izidom volitev zadovoljna, ker so volitve sankcionirale dozdajne metode kralja. Po teh volitvah bo Jugoslavija stopila v dobo notranjega miru in reda, sloge in napredka. Fra-neosko-jugoslovenske zveze ni niti treba še zapečatiti s posebnimi pogodbami, ker zadoščajo naravna dej stva in istovetnost interesov. Korist ni samo v vrlinah jugoslovenskega naroda, ampak tudi v njegovi notranji sili, ki io ie nokazal pri volitvah. ATENE, 10, novembra. . »Atinaika Nea« se bavi na uvodnem mestu z jugoslovanskimi skupščinskimi volitvami, ki jih označuje avtor kot novo etapo narodne in državne politike, politike, ki se izvaja radi konsolidacije države in narodnega edinstva. Bil je skrajni čas, da so se spravila s sveta nasprotja med Srbi. Hrvati in Slovenci. Volitve — piše list dalje — so prinesle vladi triumfalno zmago, ogromna večina naroda je odobrila politiko predsednika vlade Živkoviča. List tudi konstatira popolni zlom abstinenčne kampanje opozlciie. Volitve so najboljši odgovor narodnega edinstva na demagoško propagando. Vrhovni zakonodajni svet razouSten NJEGOVO DELO KONČA S 30. NOVEMBROM T. L. BEOGRAD, 10. nov. Ni. Vel. kralj Aleksander je na predlog ministra pravde podpisal in izdal zakon, s katerim je razpuščen Vrhovni zakonodajni svet, ki je bil postavljen z zakonom od 31. jan. 1929. Vrhovni zakonodajni svet preneha PARIZ, 10. nov. Francoski poslanik v Berlinu, Francois-Poncet, je imel včeraj daljše razgovore z Lavalom in Flaudl-nom, danes pa z Brlandom. Nemško-francoska pogajanja se trenutno sučejo okrog Izjave nemškega državnega kan-celarja, da mora Nemčija zahtevati podaljšanje Hoowrovega moratorija, Gandhi odpoklican LONDON, 10. nov. Iz Bombaya je prispela vest, da je odbor vseindijskega kongresa, v izredni seji sklenil sporočiti Gandhiju, da njegova navzočnost na konferenci pri okrogli mizi v Londonu ni več potrebna. Ker se je položaj v raznih delih Indije znatno poslabšal, smatra odbor potrebnim, da se Gandhi povrne v domovino. Vendar prepušča odločitev Gandhiju samemu. laponski protest proti Društvu narodov LONDON. 10. nov. Poročila iz Tokia javljajo, da je japonska vlada naročila svojemu stalnemu zastopniku v Ženevi, naj vloži energičen protest proti akciji Društva narodov, ker je ta akcija istovetna z odkritim podpiranieni kitajskih aspiracij fla Daljnem Vzhodu. AkoJ>i škili in industrijskih proizvodov, tu je pereče vprašanje naših kmetskih dolgov. tli je viv ^nnie našega denarnega trga, tu je vprašanje poživitve gospodarskega in finančnega prometa, vprašanje povzdlge pridobitnih možnosti itd, V novem parlamentu nc bo nc mesta nc časa za razne državnopravne ali kulturnobojne razprave in praske. v smislu tega zakona s svojim delom dne 30. nov. tl. Vsi zakoni in uredbe, kojih načrte je še izdeloval VZS, bodo izročeni predsedniku vlade. Arhiv prevzame v smislu določil novega zakona ministrstvo pravde. ako naj z ozirom na položaj nemške državne banke ne nastopi finančna katastrofa. Iz izjav nemškega državnega koncelarja je jasno razvidno, da Nemčija odkrito izjavlja, da ne bo po poteku Hoovrovega moratorija pri današnji sve tovni gospodarski krizi mogla nadaljevati s plačevanjem svojih obveznosti. Društvo narodov vztrajalo pri svoji akciji, preostane Japonski samo še da izstopi iz ženevskega Društva narodov. Na lovu za fašisti na Korziki LONDON, 10. nov. »Daily Herald« javlja iz Ajaccija, da je na otoku Korziki 1500 francoskih orožnikov, ki zasledujejo korzikanske bandite, ateri so v zadnjem Času izvršili celo vrsto zločinov. V resnici pa gre baje za lov na mlade fašiste,x ki na Korziki uganjajo italijansko-faŠi-stičnp propagando. V Bazelu nimajo deirarja BASEL, 10. nov. Kakor javlja »Agence Rconomique et financiere«, je sklenil u-pravni svet mednarodne reparacijske banke, da odgodi sklepanje o podelitvi posojila Avstiiji v iznosu 60 milijonov Šilingov na 11. dec. tl. in kdorkoli izmed novih poslancev bo skušal prihajati v parlament s takšnimi vprašanji, ga bo morala večina v interesu velikih gospodarskih in so-cjjalnili potreb in vprašanj brez vseli skrupnldv iztočiti. Naloga novega par lamonta je. da poglobi delo, pričeto 6. jan. 1929. da služi narodu in državi ter njih gospodarskemu in splošnemu napredku. Pregled rezultatov volitev po banovinah Min. predsednik Peter Živkovič je vče raj podal novinarjem izjavo, v kateri predvsem izreka zahvalo vsem državljanom za zaupanje, izkazano njemu in kandidatom na njegovi listi. Povdaril je razveseljivo dejstvo, da je število oddanih glasov pri volitvah 8. nov. tl. daleko preseglo skupno število glasov, oddanih pri volitvah 1. 1927 za vse stranke, ki so takrat nastopale. Na podlagi poročil, ki so jih prejeli bv Beograd do včeraj, je glasovalo tokrat v celi državi 2,325.245 volilcev, torej mnogo nad 50% vseh volilnih upravičencev. V Beogradu je bilo oddanih 38.324 glasov (61%), v Dravski banovini 150.796 (52%), v savski banovini 391.512 (54.8%) v vrbaski 171.282 (69.4%), v primorski 82.417 (34.4%), v drinski 288.858 (75.8%), v zetski 174.614 (78.7%), vi dunavski 459.373 (71.1%), v moravski 290.617 (79.7%) in v vardarski banovini 277.442 (71.3%). Med izvoljenimi poslanci v posameznih banovinah — izvzemši poslance iz dravske banovine, ki srno jih objavili že včeraj! — najdemo med drugimi sledeča |znana imena: V .savski banovini: Juraj Demetro-v i d za mesto Zagreb, dr. Oton G a-v r a n č i č za srez Zagreb, Ivan Radič za srez Čazmo, dr. Milan M e t i k o š za Glino, Milan Dobrovo tjac za Du-goselo, min. Neudorfer za Zlatar, novinar Ante Kovač za Jastrebarsko, Karla Kovačevič za Novsko, dr. A u e r za Sisak, dr. N i k i c za Slav. Brod, Vjekoslav S p i n č i č za Sušak, dr. Giuro Š u r m i n za Varaždin, dr. Ivan P a 1 eč e k za Vukovar. V primorski banovini dr. Nikola S u-botlč, bivši minister, v Kninu; minister Nikola Preka v Mostaru; dr. Grga Angjelinovič v Splitu. V drinski banovini: min. dr. Milan S r š k i č v Sarajevu; min. dr. Avdo H a-sanbegovič v Tuzli in Kladnju;min. Andra Stanič v Užicah; bivši minister dr. Ninko Perič v pocerskem okraju. V vrbaski banovini bivši minister dr. Bogoljub K u j u n d ž i č v Bosanskem Petrovcu. V dunavski banovini dr. Gedeon Dun-gjerski v Bački Balanki, min. Laza R a d i v o j e v 5 č v Žabarih, bivši min. dr. Svetislav Popovič v Zemunu, min. dr. Dragotin Kojič v Kragujevcu, dr. Stefan K raft (Nemec) v Kuli, bivši minister dr. Slavko Še če rov v Novi Kanjiži, bivši poslanec Dimitrije Vujič v Novem Bečeju, bivši minister dr. Veli-zar Jankovič v Pančevu, minister Kosta Timotijevič v Smederevski Palanki. V zetski banovini bivši veliki župan dr. Kn c ž e v i č v Dubrovniku, urednik beograjske^ »Pravde« Miloje So kič v Diukovici. V moravski banovini bivši min. dr. Doferivoje? P p p o v i č; bi vši minister Milan Simunovič; minister Nikola U z u n o v i č (v Nišu)., V vardarski banovini minister dr. llija S u m e n k o v I č. Pretep v Melju. O prepiru in pretepu na Meljski cesti smo pred dnevi že poročali. Nezavestno Julijano P„ so morali takoj prepeljati v bolnico. Sinoči pa je moral v bolnišnico še Josip Potočnik, ki ga je niegov sosed K udaril z gumijevko po glavi. Težke posledice bodo nujbrže spametovale prepirljive in vročekrvne stanovalce. Na sodišču pa iuu bodo ohladili kri. Nemčija za podaljšanje moratorija IZJAVE NEMŠKEGA KANCELARJA. POGAJANJA NEMCEV S FRANCOZI. marmor«™ v r c c R Jutra v- m n rinnr okrog njega. Gospodar pa pridno hodi od soda do soda ter zajema z natego mošt iz niega in natoči vsakemu po en kozarec, ki ga vsak povabljenec izpije na gostiteljevo zdravje. Pri tem pa ne pozabijo hvaliti vina in gospodarja, ki je pridelal tako dobro kapljico. Med vsem tem pa tudi ne miruje gospodinja. Pridno se vrti pri ognjišču in pripravlja takozvano Martinovo gos. Ko so tako krstili mošt, pogase ogenj in gredo v hišo. kjer je že pripravljena Martinova gos. Ko se okrepčajo, se vrste zdravice za zdravico, ki časte vino, gospodarja in gospodinjo. Pogovarjalo se o letini in o kupčijah, kritizirajo slabe čase, zlasti pa vinsko krizo. Krnčno se zedinijo, češ, »če ga drugi nočejo piti. ga bomo pa mi.« Ko je že pozno, se razhajam veseli, da so zopet imeli priliko krstiti mošt, ugibajoč pa, bodo-li ga še prihodnje leto. Če prideš ob takem domačem prazniku v hišo, te takoj povabijo v svojo družbo, in če se vabilu ne odzoveš. ti hudo zamerijo. Ako pa prideš potem še kedai zopet med me, si lahko vesel, če odneseš zdravo kožo. Nočni napad na obhodnika proge Ni naletel na pravega. Poljčane, 9. novembra. Železničar Štumberger Franc je imel od sobote na nedeljo nočno službo. Obhoditi je moral progo od Poljčan pa do predora pri Ponikvi in jo pregledati. Večkrat je že opravljal slično službo, pa se mu še nikdar ni kaj nerodnega pripetilo, kakor te noči, ko je bil pri svojem obhodu iznenada iz zasede napaden. »Bilo je proti pol ene po polnoči,« — tako pripoveduje Štumberger — »ko sem prišel do zapornice pri Sp. Lažah. Bilo je oblačno in zato še temnejša noč. Nenadoma se izvije iz teme neznanec, sto-p; po bliskovito pred me in nameri udarec proti moji glavi z veliko in močno gorjačo... ker sem sc hitro umaknil, me je udarec oplazil po rami, sicer bi me lahko podrl na tla in vlak, ki je že prihajal, bi opravi! še ostalo... Tako pa sem mu zapretil, naj se takoj odstrani. Toda napadalec, ki sem v njem spoznal Filipa Š. iz Sp. Laž, je znova zamahnil proti meni... Šele vlak ga je nagnal s proge, jaz pa sem svojo službeno pot nadaljeval. Slišal sem še za seboj tri-rrat zakričati: »Z—a bom še danes ubil,« potem pa je vse utihnilo. Šele sedaj sem spoznal, za kaj se gre. Ta Filip Š. je čakal te noči Z—a, ki je njegov svak in sta se baje prejšnji dan radi neke zadeve močno sprla. V precej vinjenem stanju se ga je hotel sedaj, misleč (ker je Z. tudi železničar!) da ima noči on obohod na progi, dejansko lotiti in z njim obračunati. Tako bi mesto niega skoro postal žrtev jaz. V stanju, v (akršnem je bil, mu je bilo to pač vseeno.« G. Štumberger je po končam službi prijavil zadevo svo;emu šefu, ta pa pristojni žandarmerijski stanici, ki bo za brezvestnega nočnega napadača že našla primerno plačilo. tuamm Mariborski in Še o novi šoli v magdalenskem predmestju Velecenjeni g. urednik! V »Večerniku« pravite, naj se občinstvo malo zanima za novo šolo v magdalenskem predmestju, naj pove svoje inne nje, naj da svoje nasvete. Evo še en glas iz občinstva! Kakšno lego, kakšne in katere prostore naj ima šola, naj povejo šo’nik, zdravnik in tehnik. Le v pomislek bi dal sledeče: Šola naj ne bodi samo šolsko poslopje, temveč naj ima prostrano dvorišče in obširen vrt. Pri najbolj higijenično zidanih prostorih vživajo šolski otroci največ dobrega zraka in soln-ca le na prostranem dvorišču in vrtu. Okoli šole torej vrt in dvorišče! Okrog šole naj bo mir. Ve’ik promet povzroča motenje pouka, prah zabranjuje pouk pri odprtem oknu. Zato: Šolsko poslopje na sredo dvorišča! Vprašanje nastane, naj-li učiteljstvo stanuje v šolskem poslopju ali izven njega. Po mojem mnenju izven šolskega poslopja. V posebnem paviljonu, toda v kompleksu šo'e. Pri tem pa naj bi se ne oziralo mogoče samo na ravnatelja, temveč na vse člane učitelj skega zbora. Mnogo otrok bi prihajalo iz okolice z vlakom. Omogoči naj se okoliškim otro kom izstop oz. vstop zunaj glavnega ali koroškega kolodvoru. N. pr. na tiru pod Linhartovo cesto za otroke iz juga, pfi Magdalenskem parku pa za otroke iz zahoda. Ti otroci pa naj imajo dostop ali pa postanek pred in po pouku v posebnem, primerno adaptiranem prostoru v šoli. S tein se bo preprečilo, da bi otroci pred poukom postopali po ulicah od dežju in mrazu, in bodo ravnotako lahko pod streho čakali na odhod svojega vlaka. Kie naj bi stala šola? »Večernik« omenja prostor za Pokojninskim zavodom, prostor ob Dajnkovi ulici in slednjič prostor ob začetku Magda'enske ul. Vsi ti prostori so premajhni, ker povsod je le prostor za poslopje in majhno dvorišče. Za vrt in učiteljski pavilion bi ničesar ne ostalo. Prvi prostor bi bil sicer lep, če bi ne bilo ropota in prahu z glavne ceste ter dima od železnice, drugi prostor je preblizu vojašnice in vojaške bolnice tretji pa po mojem mnenju sploh ne bi smel priti v poštev, ker je premajhen. Če zgradnja državne ceste mimo Magdalen ikega parka ni akutna, in če agilno Magd olepševalno društvo ne reflektira na razširjenje svojega parka proti jugu, bi bil še najprimernejši prostor južno od par ka pa do Stritarjeve ulice. Ta prostor je najbolj centralno ležeč. Zanimivosti pri nedeljskih volitvah. Ljubezen do domovine je pognala mo čne korenine. Naj bo svetal vzgled onim, ki so ostali doma, 941etni vpokojeni nadučitelj Franc Kranjc, stanuio. v Orožnovi ulici, ki je bil med prvimi, ki so glasovali, i.n je menda najstarejši volilec Mariboru. Oudi 88 letni upokojenec Do-leček je koma.i prišel, toda opravil je svojo dolžnost. Barona Godlea, starega 86 et. pa so pripeljali na volišče. mariborsko cjlečaltefe REPERTOAR. uri »Slaba Iz Sv. Lenarta v Slov. gor. Volilci naše trške občine so 8. nov. skoro pohioštevilno prišli volit. Od 188 vpisanih volilcev jih je volilo 178. Med .temi desetimi, ki niso volili, so po večini delavci, ki so odšli za delom drugam. Udeležba je torej nad vse častna. Mala Nedelja. V nedeljo 15. novembra, točno ob la. uri se vrši velika tombola Društvenega doma. Nad tristo krasnih dobitkov. Po tomboli priredi Gasilno društvo zabavo z godbo in plesom. Vabljeni vsi od blizu in od daleč. Zopet preložena občinska seja. Mestno načelstvo sporoča, da je V. redna se;a mestnega občinskega sveta, ki bi se imela vršiti danes ob 18., preložena na četrtek 19. tm. ob isti uri. Zanimiv volilni rezultat. Občina Lokavce je tik ob avstrijski meji in so prebivalci po večini Nemci. Volili so Lokavčani na svetlenarškem volišču, in jih je od 61 volilnih upravičencev prišlo volit 59. 30 let v Rusiji. Včeraj popoldne se je vračal preko Maribora v svoj rojstni kraj Bo ko Kotorsko Dalmatinec Vasilje Lučič, ki je, kakor sam pripoveduje, bil v Rusiji 30 let. Svoja mlada leta je večinoma preživel v Sibiriji. Pred leti se je nastanil v Moskvi, kjer si je našel tudi družico, s katero bosta poiskala v domačem kraju njegove sorodnike. Kaj ga je prignalo domov, pa ni povedal. Nesreča. Sinoči se je pripetila 251etni delavki Ivanki Leševi večja nesreča. Ko se je vračala iz mesta, je na Pobreški cesti padla in si zlomila desno roko. Zdravi se Tiskarski škrat. Pri volilnih izidih nam je v včerajšnji številki tiskarski škrat nekoliko ponagajal. Pravilno se glasi skupni volilni rezultat za srez Maribor levi breg takole: Izvoljen dr. Ljudevit Pivko z 12.296 glasovi. Volilnih upravičencev na 39 voliščih 22.789. Volilo je 12.296, torej 53.96%. V Krčevini je vohlnih upravičencev 434, od katerih je volilo 322. Sprememba posesti. Posestnika Franc in Marija Kosi sta prodala hišo v Cvetlični ulici št. 34 Josipu in Mariji Weiss, trgovcema na Aleksandrovi cesti, za 160.000 dinarjev. Torek Sreda Kabaretni večer Velika kavarna Torek, 10. novembra ob 20, vest« ab. A. Sreda, 11. novembra. Zaprto, Četrtek, 12. novembra ob 20. uri »Konec poti«, ab. C. Petek, 13. novembra. Zaprto. Sobota, 14. novembra ob 20, uri »Kral na Betajnovi«. Premijera, iz gledališča. »Konec poti«, pretresljiva angleška vojna drama, ki je na mariborskem odru dosegla izredno močan uspeh ter jo štejejo med najboljše leto-šn c dramske predstave, se bo ponovila v četrtek, 12. t. m. za ab. C. — Cankarjeve umetnine pomenijo za vsak oder ob vsaki vprizoritvi velik dogodek ter morajo biti stalno na repertoarju slehernega slovenskega gledališča. Tako sc pričakuje tudi za naslednjo dramsko premije-ro na mariborskem odru, ki bo v soboto, 14. tm., velik interes občinstva. Vprizo-rila se bo Cankarjeva drama »Kralj na Betanovi«, ki je markantna izpoved pesnikovega neomajnega idealizma in vere v etične dobrine. Režira J. Kovič. Sokolsko društvo Maribor II na Pobrežju ima svojo redno odborovo sejo v četr tek 12. novembra 1931 ob 20. uri pri bratu Renčelju na Pobrežju. Prosimo brate in sestre, da se seje polnoštevilno udeleže. Zdravo! — Starešinstvo. Nova uredba o praznikih. Ministrstvo za notranje zadeve ie izdalo novo uredbo o praznikih. Za vse državljane, brez razlike konfesije, se smatrata razen nedelj kot praznika kra-bev rojstni dan in dan ujedinjenja. L december. Za državljane posameznih vero-izpovedanj je določenih: za rimokatolike 15 praznikov, za pravoslavne 23 za gr-škokatolike 6, za muslimane pa 4 prazniki. Katoliški prazniki so: Novo leto, Trije kralji. Svečnica, praznik sv. Jožefa. Marijino oznaneme, sv. Ciril in Metod sv. Peter in Pavel, Veliki šmaren. Brezmadežno spočetje, sv. Štefan, veliki petek velikonočni potideljek in Rešnie telo Rezernim častnikom. Rezervni častniki, ki bi si radi preskr beli predpisane samokrese, naj pošljejo svoje prijave najpozneje do 20. t. m Udruženju rezervnih častnikov in bojevnikov v Mariboru. Samokres stane s sto naboji 620 Din, kar lahko plačajo člani v treh zaporednih obrokih. Darilo. Gospa Kušer- Schutta je darova'a na mesto venca za preminulo gospo Ano Venko tukajšnjemu Prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu znesek 100 Din. Prisrčna hvala! Komanda. bolnišnici. Detomor. Delavci so našli prošli četrtek v kanalu, ki se izteka iz sladkogorske tovarne za lepenko v Muro, truplo popolnoma donošenega novorojenčka moškega spo-a. Truplo, ki je kazalo znake nasilne smrti, je bilo preneseno v mrtvašnico pri Mariji Snežni, kjer je bilo v soboto obdu-cirano. Pri obdukciji se je ugotovilo, da je dete umrlo nasilne smrti, kajti temenica je bila na treh krajih razbita. Poškodbe so bile izvršene z nekim topim orodjem takoj po porodu.* Truplo je ležalo v vodi kakih osem dni. O materi dete-tovi ni nobenega sledu, vršijo pa se poizvedbe. Aretacija. Posledice treh suhih dni se še vedno občutijo v policijski kroniki. Aretirana sta bila berač Franc Ratej in Alojzij H., slednji zaradi suma prevare. Zločin na ptujskem polju. V Muretincih pri Sv. Marjeti niže Ptuja sta se zidar Franc Meško in jrasestnik ( Alojzij Strelec smrtno sovražila. Posebno je zidar Meško vedno iskal prilike, kje bi se ma-ščeval nad Strelcem. V noči na preteklo nedeljo pa ga je počakal na cesti in mu po hudem prepiru zasadil nož v prsi. Strelec se je zgrudil in kmalu izdihnil. Orožniki so morilca aretirali iti vklenjenega prignali v zapor ptujskega sodišča. Pred beograjsko sodišče. Včeraj je bilo eskortiranih iz Maribora 1*J oseb, ki *so bile aretirane radi komunistične propagande in se bodo morala zagovarjati pred sodiščem v Beogradu. Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, z8 delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da i® »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske, kot dobro odvajalno sred stvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Izbrane pesmi Srečka Kosovela je založila in izdala te dni Tiskovna zadruga v svoji zbirki »Slovenski pisatelji - sodobniki«. Na 171 straneh je zbran cvet Kosovelove poezije. Uvod je napi* sal in zbirko uredil Anton Ocvirk, opremil je knjiov inž. arh. B. Serajnik, Pesmi so razdeljene v tri dele, vsa zbirka se Pa končno zliva v najizrazitejšo Kosovelov*) pesniško tvorbo »Ocean«. Knjiga se dobi tudi v mariborski podružnici Tiskovne zadruge. Cena broš. Din 40—., platno D*n 60.—, polusnje Din 70.—. Srečke razredne loterije . za novo kolo dobite vedno v uPr:1'_ »Jutra« in »Večcrnika«, Maribor, AleK" Lsandrova cesta 13. Dobitki se bodo op-[javljali v obeh listih. HšrW«nW V F C F P N ! K Jnfra nM.-.jrrm«—MMTT- RszftavaflovaikekihllgevPrael Praga, sredi okt. 1931. čehoslovaško društvo »Jednota« je skrbno uredilo, pod i>ckrovite'jstvoin Sveta glavnega mesta Proge, razstavo slovaške literature v prostorih Osrednje knjižnice. Namen razstave je bil, da zbere kolikor mogoče vso knjižno tvorbo Slovaške in z izbiro karakterističnih osebnosti in njih del pokaže pot, po kateri je hodila do današnjega razmaha. Razstavo je o-mogočilo požrtvovalno delo članov •Jednote«, odličnih znanstvenikov, ki so zbrali po univerzitetnih, muzejskih, društvenih in privatnih knjižnicah cele dr-ž?ve najznačilnejše spomenike. H katalogu razstave je napisala Univ. Dr. Flora Kleinschnitzova kratek pregled zgodovine s'ovaškega slovstva. Razstava se deli po času. kakor tudi Po prostoru v dva oddelka: v oddelek literarne tvorbe do prevrata in v oddelek po prevratu. Že po razvrstitvi knjig po dobah nazorno vidimo, kako je bilo literarno delovanje v tesni zvezi s kulturnim razvojem naroda, njega duševnim gibanjem in političnimi spremembami. Kakor so sinovi Slovaške bivali v domovini, na Češkem a!i v tujini, tako so tudi knjige vznikale na raznih krajih. To se zlasti kaže v prvi dobi protestantske-, ga slovstva v XVII. in XVIII. stoletju. Znanstveni predstavniki te dobe so Jesseni, Benedikt in Doležal. Iz nabožne Poplave se je obnavljala in izpopolnjevala edino ena nabožna knjiga »Cithere sanetorum« od Tranovskega, ki je še danes priljubljena med evangeljskimi Slovaki. Ta doba je na razstavi zastopana z 41 deli, ki so pisana v latinščini in slovaščini. Jezik pisane slovaščine se skoraj ne loči od tedanjega češkega jezika. V drugem delu so razvrščene knjige »Katoliške literature ’ truavske«, ki je manj številna. Njen nastoj sega v drugo polovico XVIII. stoletja s središčem v Trnavi. Literatura močno korenini v domačih tleh in poskuša uvesti slovaško-domače narečje v knjigo. Najglavnejši predstavitelj te dobe je pesnik Jan Holltf. L. 1835 je začel izhajati almanah »Zora«. «Doba prosvetljenja« je rodovitna, značilna po obsegu, po različnosti jezika in krajev postanka. J. Kollar je s svojimi pesmimi po časopisih in knjižicah opozarjal ves kulturni svet na neprestane Politične krivice, ki so dušile slovaški narod. Bogato je zastopana ta doba z znanstvenimi in popularnimi deli. S širšo javnostjo govori po koledarjih, časopisih in zabavnih spisih, goji dramo in pesništvo. Posebno dobro, čeprav majhno po številu del — razstavljenih je okrog 10 knjig — tvori »Obramba slovaškega življenja na Ogrskem«. V petem delu so razvrščena dela (Slovaške romantike«, ki je položila trajni temelj v slovaški literaturi s tem. da je uvedla v knjigo jezikovno slovaščino. Ta doba je stvorila celo vrsto literatov, ali njih delo se je omejilo na par strani ča- Knjiga, ki j« je napisalo 550 avtorjev. Praški novinar Feigel, član redakcije naivečjega češkoslovaškega lista »Lido-ve Noviny«, je izdal knjigo, v kateri je zbrali odgovore v veliki anketi, ki jo je priredil njegov list pred leti. V anketi ;e odgovorilo 550 čitateljev iz vseh slojev, kako in zakaj so zadovoljni s svojimi poklici. V knjigi se zanimivo zrcali pogled v svet malih ljudi, ki gredo vsak svoja pota, na katera jih je pripeljala u-soda in pogosto tudi slučaj. Živa v grob. Strašen dogodek se je odigral v češki občini Rančtfov, ki je razburil vse prebivalstvo. 2eni nekega kmeta, ki je že dalj časa bo’ehala. se je vlila kri. Ko so j' domači priskočili na pomoč, ie žena še enkrat vzdihnila in omahnila mrtva v blazine. Položili so jo na pare, tretji dan Pa je bi! pogreb. Preden so zabili krsto, so se od mrtve še enkrat poslovili otroci in sorodniki. Ko pa je po pogrebu sin Rrobokopov zasipal grob, se mu je zardelo, da sliši iz krste praskanje 'in trkanje. Namesto da bi krsto takoj izkopal odprl, pa je prestrašeni fant tekel v yas klicati ljudi na pomoč. V kratkem te bila vsa vas zbrana ob grobu, vsi pa *° imeli ■ trali pred mrličem. Selc ko sta sopisov in almanahov. Samostojnih knjig jc malo, odlikuje se pa po številu letakov v revolučnem letu 1848. v katerih podpihuje ljudstvo k političnemu udejstvovanju. Štur stopa na površje s svojo mladino. Doba po duševni prenapetosti romantike je klasično označena z »Leta suhote in nemosti«, ki je trajala od 1850—1875. Na produkciji knjig je bogata — razstavljenih je čez 60 del, — a je umetniško suha in nema, živi od duševne in miselne zapuščine burnih štiridesetih let in se ogreva za dela pesnikov v dobi pred revolucijo. Klasična doba slovaške literature nastopa s Hurbanom, ki je izdal svoj pro^ gram v obnovljeni »Nitri« in s tem zbližal češko in slovaško knjigo. Ta doba se imenuje »Obnova literarnega gibanja« in se razvija z novo umetniško vsebino pesniških del Vajanskega, Kukučina in Hviezdoslava. Razstavljeni so zborniki, zabavniki, časopisi, letopisi in almanahi te dobe. V literarno delo vstopa tudi žena, pišejo se knjige politične vsebine. Skromni slovaški učitelj L. Rizner ustvari monumentalno bibliografijo slovaške knjige in Vlčkova »Zgodovina slovaške literature« je na odličnem mestu v kulturnem življenju Čehoslovaške. »Mlada Slovaška«, ki se imenuje tudi generacija »Hlasu« in »Prudu«, stopa na plan z besedo in dejanjem za združitev s Češko. Ta generacija ustvarja malo — okrog 20 del je razstavljenih — dela na polju povzdige širših vrst naroda, programe razvija v revijah in zbornikih, zbira umetniške tvorbe in spreminia knjigo izključno v politično brošuro. Tipično je tudi njeno geslo: Delati, ne pisati! Poseben del razstave tvorijo dela Matice Slovenske (Slovaške) od 1863—1875 in iz dobe njene obnove od 1. 1919. »Matica Slovenska« je bila ustanovljena v Turč. Sv. Martinu in je takoj postala nova zibelj s’ovaške knjige; obračala je pozornost vzg>oji ljudstva in negovanju znanosti.- skušala pa tudi oživeti politično gibanje. Leta 1875 je radi nasilja morala prenehati, premoženje so ji zaplenili in šele po vojni se je z novo močjo razmahnila. V drugem oddelku razstave so zastopane mlajše struje povone dobe, ki kar začudujejo po bogastvu knjižne produkcije v kratki dobi 12 let. V svobodi se jim kristalizirajo misli, oživljajo nove ideje in z mogočnim poletom stopajo na literarno polje. Prvo pesniško generacijo predstavljajo Razun, Krčmery in Roy, drugo Smrek, Lukač in Kcmpiš, na mlajša pa je zelo številna. Močno je zastopana moderna proza, drama in glasbena literatura. Posebno zbirko 25 kitiig tvori* literatura o generalu Štefaniku. V sredi razstave je izložena krasna knjiga dr. J. Rudinskega »Slovensko Ma-sarykovi«, okrašena z državnimi traki in iavorjevo vejico. Jugor. prišla župnik in zdravnik, so krsto odkopali in odprli. Naš i so žjnsko v krsti obrnjeno, roke krčevito zarite v lase. Vsi poizkusi, da bi jo obudili k življenju, so ostali brezuspešni. Nesrečnica', katero so bili pokopali samo navidezno mrtvo, se e v krsti zadušila. Duhovnih — odvetnik. Rober Stal, odvetnik v Lihi, je pred nedavnim vst;pi! v bogoslovje z namenom, da postane duhovnik. Robert Stal hoče in namerava vršiti po dokončanih teoloških Studi ali oba poklica. Kaj ga je privedlo do tega koraka, Stal ne pove. pač pa je francoska javn; st mnenja, da ne bo šlo, da bi bil Stal odvett ik in duhovnik obenem. Nova velikopotezna nacionalna propaganda. Da upozna bližnje in dalnje inozemstvo z industrijo, trgovino, obrtjo in po-jedelstvoni naše države, z njeno državno, mestno in podeželsko organizacijo, s stanjem njene umetnosti in znanosti ter z irenimi prirodnimi lepotami, bo izdalo društvo »Piitnik« skupno s Centralnim nresbirojem »Vodnik po Jugoslaviji« v štirih jezikih (v našem, nemškem, fran- coskem in angleškem jeziku). Delo, ki bo vsebovalo vse važne podatke o naši državi, izide pomladi 1. 1932. Pričakovati je, da bodo pospeševali vsi prizadeti krogi to velikopotezno propagandno akcijo, ki je ze o velikega pomena za državne ii terese, posebno, ker bo inozemstvo na ta način pravilno informirano o Jugoslaviji in ker s; bodo navezali novi trgovski stiki z ozirom na veliko razširjenost tega dela ter se bo avgnil tu ski promet. Kulturne vasii Srečko Kosovci: Izbrane pesmi. Tiskovna zadruga v Ljubljani, 1931. Uredil in uvod napisal Anton Ocvirk. Strani 172. — Po daljšem napovedovanju smo sedaj dobili v krasni izdaji izbrane pesmi našega najnadarjenejšega povojnega pesnika, katerega nam je ugrabila smrt prav takrat, ko bi se bil šele razvil do popolne veličine. Zato je vse njegovo delo ostalo bolj fragmentarično, kakor omenja urednik zbirke Anton Ocvirk tudi v svoji uvodni študiji. Ocvirk se je lotil dela resno in s pieteto in ljubeznijo. V treh uvodnih sestavkih je temeljito obdela} Kosovelovo življenje, o-sebnost in delo, ki zavzemajo 56 strani, torej znaten del knjige. V ostali prostor je uvrstil 66 pesmi, deloma takih, ki so bile objavljene že v prvi zbirki ali v revijah, deloma so vmes tudi še sploh neobjavljene. Knjigo zaključujejo opombe k ■uvodu in opembe k pesmim. Knjigo, ki je opremljena tudi s sliko Srečka Kosovela in rokopisom soneta »Krik po samoti«, je tehnično zasnoval inž. arhitekt D. Serajnik, natisni’a pa jo je Delniška tiskarna v Ljubljani. Človečanstvo. Moderne poljske proletarske novele. Krekova knjižnica 5. Ljubljana 1931. Strani 136. — Priznati moramo na žalost, da je med nami Slovenci in Poljaki dosti premalo kulturnih stikov. Vse, kar se je prevajalo iz poljščine v slovenščino so bili starejši pisatelji. Sele letos smo dobili zadnji zvezek Rey-montovih »Kmetov«, a sedaj še »Človečanstvo«, izbor socialnih novel Reymen-ta, Goetla, Kadna-Bandrovvskega in Morcinka. Prevedla sta jih Tine Debeljak, ki je napisal tudi uvod in France Vodnik. S tem sta napravila delo, ki zasluži vse priznanje, posebno še, ker so Poljaki skoraj istočasno dobili tudi prvo knjigo našega Ivaoa Cankarja. Prevodi sr uzorni in tudi oprema je čedna. Krekova knjižnica bo letos izdala kot četrto knjigo še prevod Selme Lagerlofove romana »Zgodba o blaznem Gunarju«. Gabriel Scott: Mala tro’ha. Zbirka mladinskih soisov Jugoslovanske knjigarne ' Ljubljani, 1931. Prevedel Ivan Vouk. Strani 174. — Zbirka mladinskih spisov J. k., ki se je že s Svensonovimi »Prigodbami malega Nomija« lepo uvedla, je izdala te dni svojo četrto in zadnjo letošnjo mladinsko knjigo, zbirko Scotlovih pripovedi pod skupnim naslovom »Mala trojka«. Zbranih je osem krasili in daljših zgodbic: Ogenj in dinamit, Robinzon Crusoe. Trojanska vojna. Lov na skalpe, Rdeče jabolko. Pomorska bitka v Svaubotalu. Vsakdanji kruh in V daljni svet. Z ilustracijami je knjigo opremi! Milko Bambič. Otrokom se bo čedna knjiga gotovo priljubila. Mirko Kunčič: Ptiček z dvema kljunčkoma. iz torbe kotičkovega strička Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani. Strani 76. — Mirko Kunčič je nedvomno naš najplodovitejši mladinski pisatelj, samo da zaradi te naglice dostikrat trpi kvaliteta. Zgodba o PMčkfi z dvema kljunčko ma« pa je vendar dobra in posebno u-čiinkovita šc zaradi številnih ilustracij, s katerimi sta jo opremi a Blaž Globočnik in J. Pukl. Na koncu pa je še 12 večinoma pripovednih pesmi. Zbirka je ponatis iz »Slovenčeve« mladinske priloge, katero Kunčič urejuie. Jakob Špicar: Martin Napuhek. Pravljična igra za mladino v petih slikah. Natisnila in založila tiskarna »Merkur« v L ubljani. Strani 48. — Naš znani jeseniški ljudski dramatik Jakob Špicar nam je napisal sedaj ljudsko pravljično mladinsko igro »Martin Napuhek«, ki ima vse dobre in slabe strani njegovega peresa. Malo preveč je moraliziranja, sicer pn bo dobrodošla šolskim in drugim odrom. Knanrs Konversatlons - Lexikon. Berlin 1932. Založba Th. Knaur Naclif. Stra-, m 1875. Cena 43 Din. — Izdaie Knauro-i ve založbe so znane po svoji neverjntno nizki ceni, a cena tega priročnega fcon-verzacijskega leksikona nas naravnost preseneča, če pomislimo na število strani, barvastih in enobarvnih tabel, slik med tekstom, zemljevidov in 35.000 odstavkov. V tem leksikonu je zbran ogromen in dragocen material, ki je tu in tam manj točen kakor bi bilo spričo dejstva, da je šele sedaj izšel, v resnici potrebno, a vendar vedno uporabljiv za one, ki potrebujejo naglih informacij. Priporočamo ga zato toplo vsem, ki jim more koristiti. Knjige Cankarjeve družbe za 1. 1932. Te dni je Cankarjeva družba izdala svoje letošnje edicije: Koledar za leto 1932, Angela Cerkvenika povest »Orači«, Lia-ma O’ Flahertyja vojni roman »Zver se je prebudila« in Martina Andersena Ne- " xoja potopis »Po solnčni Španiji«. O knjigah bomo še spregovorili. Vse tu navedene kniige se dobe v knjigarni Tiskovne zadruge na Aleksandrovi cesti. Iz Poljčan Volilni rezultat na volišču Poljčane, k! obsega občine Pekel, Poljčane, Lušečko vas in Stanovsko, ni ravno slab. Toda bil bi naravnost sijajen, če bi se zavedale vse občine svoje državljanske dolžnosti, kot je to v polni meri pokazala občina Peke 1, ki je dosegla med svojimi vol. upravičenci naravnost častno u-deležbo: od 192 "upravičencev jih je volilo 162 t. j. 84%. Poljčane: od 166 volilo 46, je 27 odst., Lušečka vas, od 73 volilo 14, je 19 odst. in Stanovsko, od 88 volilo 15, je 17 odst. — Skupno pa jih je na tem volišču od 514 upravičencev volilo 237 t. j. 46% in to 186 za Krejčija, 33 za Kirbiša ter 18 za dr. Vauhnika. Smrtna kosa. Umrl je včeraj (nedelja) ob 6. zjutraj vpokojeni železničar, krog 701etni V. Jug. Služboval ie dolgo dobo v Ponikvi ob juž. žel. Po vpokojitvi se je naselil pri nas, kjer je živel 4 leta. Bil je čislan kot blag' in miren sosed. Zapušča vdovo in več otrok. Naj v miru počiva! Krotenje nepokornih žen. Po nekaterih ameriških univerzah v Newyorku, Chicagi, Bostonu in drugih mestih so uvedli nove učne predmete: kakor zgodovino i,n analizo prohibicij-skega zakona, psihologijo filma, umetnost kuhanja ter tečaje za moške, ki žele ukrotiti svoje divje žene. Posebno dobro so obiskani ti tečaji na univerzi v Missouriju. Bog ve, če bi se slični tečaji obnesli tudi pri nas. Pred novim zakonom o zobotehnikih. Ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja je izdelalo nov zakon o zobnih tehnikih z namenom, da se to vprašanje, ki je bilo doslej regulirano za vsako pokrajino drugače, uredi za vso državo enotno. Zakon je sedaj pri gospodi: predsedniku vlade. Ker se v načrtu zakona ne upošteva pravic vseh zobo-tehnikov, pridobljenih po sedanjih zakonih, se vrši še borba za spremembo načrta. Iznajdljiv župan. Župan nekega manjšega francoskega mesteca je iztuhtal zanimiv način, kako napolniti prazne občinske blagajne. V to svrho je priredil veliko loterijo, in da bi bolj vlekla, je razglasil potom časopisja, da bo oni, ki zadene glavni dobitek, Adi oproščen vseli občinskih davkov in taks z dobo petih let. Modri župan ni zadel siabo. Že tekom dneva so bile skoro vse srečke razprodane in je bilo povpraševanje po srečkah tako veliko, da jih je dan pred žreban:em prodajal za 200 procentov dražje. Uspeh loterije je bil naravnost sijajen. Občinske blagajne so se zopet napolnile. Glavni dobitek pa je zadel nek trgovec, ki je pravkar prišel v konkurz in bi itak ne plačal davkov in taks. Latinščina — mednarodni jezik. V poljskih znanstvenih krogih je vzklila pobuda, da bi se naj uvedia latinščina kot mednarodni jezik v kulturnem, znanstvenem in političnem življenju. Inicija-tor tega predloga je slavni poljski klasični filolog, profesor Tadija Zielinski. Njegovo idejo krepko podpirajo poljski književniki, učenjaki, novinarji in strokovnjaki. Pred kratkim se je vršil že prvi sestanek v Varšavi in so določili prve smernice v tem pogledu. Speri Nogometni hrzofurnir za pokal MO. V nedeljo, dne 15* novembra se vrši na igrišču ISSK Maribora brzoturnir za pokal mariborskega medklubskega odbora po sledečem vrstnem redu: Ob 13.30: SK Železničar:SK Svoboda; ob 14.15: ISSK Maribor:SK Rapid in ob 15. finale. Klubi so obvezani, da nastopijo v najmočnejši postavi. Službujoči odbornik g. Kemeny. Tekmovanje za mladinski pokal MO se v nedeljo, dne 15. t. in. nadaljuje in sicer se srečata na igrišču SK Železničar ja ob 13.30 SK Železničar :SK Rapid. Peteroboj za prvenstvo Maribora se vrši v nedeljo, dne 15. t. m. dopoldne na igrišču Rapida. Nastopili bodo najboljši lahkoatleti Maribora. Nogometno državno prvenstvo se nadaljuje v nedeljo dne 15.2 m in sicer se srečajo v Zagrebu: Concordia-Grad-janski inv Sarajevo::Sašk-Hajduk. Nekaj o ženitnih ponudbah Ker mora na tem svetu vse biti urejeno in statistično dognano, naravno ni moglo izostati, da se je nekdo enkrat lotil tudi statistike ženitnih ponudb. Ta mož je danski zdravnik dr. Aren Arend-sen, ki je bil vsega skupaj petkrat oženjen, dvakrat vdovec in dvakrat ločen; vmes se je pa nič manj kot osemkrat zaročil. Tako mu je po teh nekoliko nenavadnih ovinkih prišla misel, da sestavi statistiko ženitnih ponudb. Kako je to napravil, to je njegova tajnost, vsekakor pa je moral imeti na razpolago zelo zanimivo gradivo, saj trdi mož, da je bilo po vseh deželah Evrope nič manj ko 480.000 moških in 460.000 žensk povpra-šanih o tem, kako so se obnašali, ko so stavili ženitno ponudbo oziroma jim je bila stavljena ženitna ponudba. Rezultxvt te preiskave je izredno zanimiv, zlasti zato, ker se moški iti ženske povsem različno 'obnašajo in ker se baš v tem kočljivem položaju dogajajo najbolj čudne reči. Pri moških na primer'je ugotovil dr. Arendsen, da 34 odstotkov svojo snubitev spravijo ven z drhtečimi ustnicami, nakar jo zapečatilo s poljubom, dočim je 24 odstotkov še vedno ta- ko boječih, da se, ko je izvoljenka že izrekla svoj -»da«, še vedno ne upajo jo poljubiti na usta, ampak ji dahnejo svoj poljub samo na čelo; 26 odstotkov moških objamejo nevesto, potem ko je rekla da, in si jo posadijo v naročje. Deset odstotkov moških pa je tako razburjenih, da kar lovijo sapo in ne morejo spraviti besede iz sebe, tako da jim mora dotična ženska ali deklica sama priti na pomoč, da se mučna situacija razčisti. Dva odstotka moških padeta pred izvoljenko na kolena, dva odstotka stojita od razburjenja na eni nogi, dočim je šest odstotkov takih, ki zaprosijo izvoljenko za njeno roko pismenim potom. Ženske se obnašajo seveda čisto drugače, kar je razumljivo, ker so pri tem ta korekoč trpeči del. Pri njih prevladuje še vedno število tistih (60 odstotkov!), ki nemo padejo ljubljenemu okoli vratu, dočim jih 20 odstotkov lahno zardi in skrije glavico na njegovih prsih. Na tretjem mestu (14 odstotkov) so ženske, ki stvar rešijo pismeno, najbrže ker večina njih zahteva časa za premislek. Štirje odstotki nežnega spola zatrjujejo, da jih je ponudba popolnoma iznenadiia in se trenutno ne vedo odločiti, en odstotek gre ogorčeno iz sobe, dočim ima en od* stotek resnično še to navado omedleti na stol, če je namreč stol v bližini. Pretežna večina vseli zakonskih kandidatov (68 procentov) se po ugotovitvah dr. Arendsena najde s pomočjo oglasa v časopisih, dočim mora 32 odstotkov potrebna predpogajanja, ki vodijo do zakona, opraviti pismeno zato, ker stanujejo na različnih krajih. Po statistiki dr. Arendsena so potemtakem še vedno najbolj uspešne ženitne ponudbe potom časopisja. Sedemletni morilec. Ameriška kriminalistika beleži nenavaden zločin. Sedemletni dečko je i».re* lil svojo štiriletno sestrico zato, ker je brskala po njegovih knjigah in zvezkih. To je dečka tako razdražilo, da je segel po očetovi puški in sprožil. Ko je videl, kaj je storil, se je skril na podstrešje in čakal, da se vrnejo stariši, katerim je izpočetka odločno tajil krivdo, pozneje pa hladnokrvno priznal, da je se sestrico ustrelil zato, ker je pisala po njegovih šolskih knjigah in trgala zvezke. Opomin Poslovenil L. L. Ženski glas, prihajajoč skozi odprte uri, ga je prekinil. »Oh ne, doktor! Ali mora to biti? Ali ne more ostati pri nas?« Glas mi je bil znan in z neugodjem, sličnim strahu, sem bil uverjen, da bom spoznal tudi njega lastnico. In nisem se zmotil. Žena, ki je po prstih stopila v sobo, je bila lady Stevenbury, le da je bila oblečena v kratko opravo iz tweda po modi leta 1926; a doktor jo je nazival gospo Wellingovo. »Tako me veseli, da Vam je že bolje,« mi je rekla, »a na selitev ne smete misliti. Na vso moč se bomo trudili, da Vam ustrežemo, in v tisti nesrečni bolnici je tako neudobno. Tisti vonj — po milu in razkužilih — me kar stresa. Razen tega pravi moj soprog, da bi bila bržkone oba iirirtva, ako bi Vi ne bili ostali hladne krvi..« »Bojim se, da sem vozil po napačni strani ceste,« je trdil moški glas pri vratih. »tako bi vsaj sodil po sledovih koles. Res ne vem, kako bi se opravičil, in najmanj, kar nam lahko dovolite storiti za Vas, je to, da Vam strežemo, dokler ne boste okrevali. Pošljite nam bolničarko, gpspcd doktor!« Poznal sem glas tistega moža in še. preden sem obrnil oči naprarn njemu, sem natančno vedel, kdo govori. Kar so tedaj brali z mojega obraza, so pripisali boli in bolezni. Seveda, vprašali so me po mojem imenu in mestu, kamor naj sporočijo mojo nezgodo. Na prvo vprašanje bi bil malone odgovoril »stotnik Hebden«, tako jasno in globoko je bila zarisana prošlost v mojo dušo. A slučajno mi jo ime Rivers in sem le ponižen literat. Bližnjih sorodnikov, ki bi jih bila utegnila vznemirjati moja usoda, nisem imel. Tam nekje v Slirop-shireu je bilo sicer dekle, a nisem je sme! prestrašiti s poročilom o svoji nezgodi. Pozneje so me spravili v posteljo, a ta ni staja v tisti sobi, kjer sem ležal »nekdaj«. Prebil sem težko noč. Spal sem le v presledkih; kadar sem bedel, sem si sku- šal vso zmedo na pameten način razjasniti. Bilo je čisto mogoče, da sem bil v nekaki polzavesti slišal ime »Žabje križišče«, da sem bil ugledal gospodarja gradiča in gospo, kar je nemara povzročilo moje žive. neugodne sanje. A v teh sanjah sem se bil tako vživel v vlogo stotnika Mebdena! Njegov značaj — ki vendar ni bil moj — sem nosil kakor rokavico. Njegovi nazori so bili moji, še celo njegovi spomini so bili moji. In še večje čudo: kako sem mogel sanjati o značaju gospodarjevem in gospe Wel-li:._ >ve? Ni bilo treba d,sti dušeslovja za ugotovitev, da sta bili obe osebi le i. —vji dvajsetega stoletja nekdanjega lorda Stevenburyja in njegove soproge. Zatekal sem se k vsem domnevam, ki sem jih bil kdaj slišal o »globinah in. dejstvih podzavesti«, toda nobena mi ni zadoščali. Nisem mogel popolnoma verjeti, da sem le sanjal. Teden dni sem ležal. Gospa Wellmgo-va mi je stregla skoro ves čas in mislim, da to gospodarju ni bilo baš po volji. Včasih je prišel, da vidi, kako mi je, in teJaj je govoril ž njo tako, da mi je bilo hudo. Navadno se mi je zdel malo pijan, a dobro je znal skrivati posledice pij :če in ženo je dražil bolj zvito kot sirovo. VVelling ni bil med tistimi, ki so bili obogateli med vojno. Oba sta bila člana neznatnih plemiških rodbin brez mnogih prednikov. Gospa je govorila z menoj kmalu zelo odkrito. Iz njenih besed sem posnel, da se z »dragim Hugonom« nista najbolje razumela; in če žena namigne na ta način drugemu možu, ne dela tega le zato, da bi si krajšala čas s pomenkom. Ljubila je poezijo nad vse, mi je dejala in opisala svojega moža kot velikega jezdeca in velikega pivca. Ne morem tajiti, da me je zelo zanimala. Večkrat sem s strahom dognal, da bi človek v njeni družbi prav lahko izgubil pamet. Osmega dne po nezgodi mi je zdravnik dovolil, da smem v pritličje k malici. Obednica je bila dolga, ozka in vsa ob-ožena s hrastovino; nad kaminom je bil vrezan grb. Welling sam me je nanj opozoril. »To,« je dejal, »je grb Stevenburyjev; rod je že izmrl. Ta gradič je bil nekoč njihov.« V tem hipu sem opazil, da me začu- deno gleda, in sicer ne brez vzroka; bržkone sem mu kazal tedaj najčudnejše lice, ki si ga more človek misliti. »Ali se ne počutite najbolje?« me je sočutno vprašal. »Ali bi ne bilo bolje, da se vrnete v posteljo?« Ni mi bilo najbolje, a vendar sem sedel, da malicam ž njimi. V glavi se mi je zavrtelo vsakokrat, kadar sem se spomnil nove zveze. Stevenbury! Morda se mi ni tudi to ime le sanjalo? Ali pravzaprav: kaj je bil vzrok, da sem sanjal o njem? Teorije, ki so bile skoro grešne, so se mi vsiljevale proti moji volji. Opreznost mi je svetovala, naj odidem, naj poiščem kak izgovor, da zapustim gradič na vsak način in brez oklevanja; radovednost me je silila, naj ostanem in opazujem, kako se bo stvar razpletla. Koncem malice mi je dejal Welling: »Zelo mi je žal, a popoldne Vas moram zapustiti. Sicer pa Vam bo drugo-vala moja žena.« »Poskusila bom,« je potrdila gospa Wellingova malo neprijazno. Ko je odhajal, sem videl v duhu drugega moža — ali pa je bil to isti? — ki je odpotoval baš takega popoldne s strežajem in dvema petelinoma borcema. Gospa Wellingova nre je spremljala v hladno, zračno vežo. »Česa si zdaj želite?« je mirno vprašala. »Če bi Vam ne bilo neugodno, bi rad malo počival.« »Zakaj ne počivate rajši na vrtu? Zti-naj je lepo.« Opravičeval sem se tako vljudno, kakor sem le mogel, in se izgovarjal, da pojdem rajši v svojo sobo, »Dofiro,« je odgovorila, in lahno razočaranje je donelo iz njenih besed. »Pojdem si po knjigo. Čitala bom na vrtu.« Stopil sem v svojo sobo, a spati mi ni bilo moči. Po glavi so se mi podile izredne misli. Za ves svet bi bil rad dc-znal kaj več, poizkusi! bi bil rad svoje sanje: ali so bile opomin, reinkarnacija — imenuj to, kakor hočeš — ali pa rne je plašila le lastna podzavest. Dolgo uro sem prebil v taki negotovosti, potem pa sem odšel na- vrt. Našel sem gospo sedečo na dolgi vrtni klopi ob nizkem grmičju pred plitkim ribnikom. Poznal sem tisto okroglo mlako, dasi je bila ograja že tu in tam okr- njena in z mahom in lišaji pokrita. Spoznal sem jo- iznova, v moji duši pa je vzvalovalo in srce mi je bilo kot kladivo v slabih otročjih rokah. Gospa Wellingova me je gledala z mirnim zadovoljstvom in mi je ponudila mesto kraj sebe na klopi. , »Tako drago mi je, da ste si premislili,« je dejala. »Ali Vam je zdaj odleglo? Sedite k meni. To mi je najdražje mesto, veste.« Pogledala me je s svojimi velikimi vlažnimi temnimi oči in jaz sem čutil ves njih čar. Dasi ni bila to baš ljubezen, kar sem v njih čital, učinkovalo ni na mene mnogo manj. Sedel sem kraj nje in trepetal kot otrok v dežju. Poleg nje je ležala knjiga. Zaprla jo je in mi jo ponudila. Bila je »Oksfordska knjiga angleških stihov«. »Ali bi ne bili tako ljubeznivi in mi hoteli kaj čitati?« me je prosila z globokim. mehkim, božajočim glasom. »Če Vas to namreč preveč ne utruja. Vem, da lepo berete.« Odprl sem knjigo in jo takoj zopet spustil na kolena. Čutil sem se bolnega in slabega, zdelo se mi je, da mi bo počila glava radi besnega navala krvi. Zde-. > se mi je, da slišim iz daljave glas gospe Wellingove: »Da, to, prosim!,Te pesmi se ne morem dovolj naužiti. Silno ljubim Grayjo-vo »Elegijo«. Pobegnil sem v hišo. Rekel sem, da mi je slabo in menda mi je bilo to tudi poznati. Zdaj sem vedel brez vsake dvojbe, da sem bil posvarjen, da sem sanjal istino, ki se je bila tu pripetila pred sto in petdesetimi leti in da bo sledila tragedija, če ne bom slušal. Zgodovina se i.e ponavlja in se ne more ponoviti besedo za besedo, a njej tega tudi ul treba, ker ima izbiro med premnogimi neugodnimi inačicami. To noč sem sc izmuznil iz gradiča; na mizici sem pustil obvestilo o svojem odhodu. Večkrat sc povprašujem, kaj so neki mislili o meni, kakor se tudi povprašujem, kaj bi se bilo zgodilo, da .sem ostal, ko vendar dvoboj ni več v navadi. Toda ljubil gospe WeIlingove nisem; in razen tega — tam doli v Shropshiren je bilo dekle ... KONEC. Restavracija Andrej Halbwid! ••Stara pivarna" Vabilo V sl-edo, dne 11. novembra bo in dornačlli ktvavih in jetrnih klobas. Krvave klobase po dunajskem načinu! Prvovrstna stara in noTS .Y‘!m 0<^ ^'n — naPi‘ej. — Unionsko pivo v sodčkih. — [Jedilni list: bogata izbira in ceneno! Za obilen obisk se priporoča 5181 . k restavrator. pur dobite pri TISKOVNI ZADRUGI Maribor, Aleksandrova IS Veliko izbiro vsakovrstnih pletenin, oblek, jopic, vest, puloverev itd. po zelo znižani ceni priporoča pletarna Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17. Naročlia po meri, kakor vsa popravila se Izvršijo točno in ceneno. 2491 Halo! Tukaj vinotoč. Halo! V Hrastju štev. 11, od Peker 5 minut, od postaje Limbuš 12 minut, se toči prvovrsten pekerčan, liter po 6 Din. Za obilen obisk se pri poroča Herman Tarkuš. 5179 Slaščičarskega učenca s hrano in stanovanjem v hiši sprejme Eman Ilich, slaščičar v Mariboru, Slovenska ulica 5. 5166 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: VEKOSLAV SPINDI ER v STANKO DETELA v Mariboru. Elektromotorje »Škodac, 0.25 do 30 kon. sil na skladišču prt Ilič & Tichy, elektrotehnično pod etje Maribor. Slovenski ulica 16. Elektro-montaže tovaren In stanovanjskih poslopji Na zahtevo brezplačne ponudba. Reven sedmošoiec, gimnazijec, ki se nahaja v težkem gnnjtnem polo* žaju, si želi izboljšati stališče z in-strukcijaml In drugimi podporami. Ker sc nahaja v hudi stiski, se priporoča v. pomoč. Naslov v upravi »Večernika«- 5177 Hišnico starejšo žensko išče Adamič, Vetrinjska ul. 20. 5178 Mariboru. Tiska Marib^pv- -'-''h:m* j nrerfs^nik