'j* mesečno JA: UPRAVNI ODBOR JA: UREDNIŠKI ODBOR U 5. lyO 1 •••U: SLAVKO KNAFELJ ^CUA: REDAKCIJSKI ODBOR |MA: ANDREJ ČUFER NOVO LETO SRBC^zj»OVO~tJBCO~ :tlJ '* ^.X r . .-N Ip U\ li/jf j :< - v iO v /) :«5 •O :(~h !&i |o \\ // L7CIC r, r- E HA f ' ■ i OELU 'ZELI VSEM članom kolektiva :co i| 'C}. ■O, }*t* Iv: ^ur,\ HV A,7 J (?« io A s •, > ( v.* C -^T,- . : y 'W UREDNIŠTVO Delavski svet Upravni odbor Uprava Sindikat ZKJ LMS PIGD / I \ * r I :<> *■ * \. 1 'T" *»V V. 1° . ). , ^ \ .v / f c ii' /U H' C - v^.m‘ k n , > ..." '^0^; S -■ v-.:r—saa> :h :o ;to :i!J •G«J ■g ;0 iO io N ^SMSCjvo,.$;.;V'C T..J5TO &HE£WO NOVO 7.RTO Q..1*a!0... .•SMjCNC..jMO.XfjO...LBXQ... j SREČNO NOVO LETO SREČNO NOVO LETO SREČNO NOVO LETO S.RSC.N.O...NOVO..LETO..SREČNO .HOVO LETO r,Ci?J 'I **> W,T° ..., S* » ***** . -r cVl OB ^|jj' .xrnf, * ®K*J »-1"' gitf®** ^ ., jf Mu S® wB^irae ”“jl' ■P&&H&' *mu®» *,CWEil ■ U*«®1 *', tu St» “k“" a„v*,SW»J v 5^* V CM- T0“ «8* “** ' . ... „**«*, * ***** * ,r ,,.J »t- **»£ £ ŠE «53° , ^osffi-A «S*°$9® *“> sSl> or ,n«. «swss f‘»Mirfoajosebs rt,.«. «w> ..t' s» 3Di. -* tf* a* IB ^ p»“ -ik ^ ^rnjgpeH aos^s-,o ^°' £***05 ,« ***&£. ^ , *»tt » ***&«*' ^jS8t ČA&0 ^rSB^ 09 '% ", V ^0B?'°5rmol7^0^^rn sOTSE^'1^ r i V5JEiAO - ^ °TJ ,^iB»r.^®f 'IA&0 J-'; , v-gE,‘£l OD *,tW . * v -T PfuC OU'.'-01 ri,u«%r,rt J^‘ v i0.,aje SVOJ o^- u 7>o::^ c^ r-r IPIE®2->5i£ivVS; W ml KOLE®1^ 5V®;S sois^jui«*«0; ‘“ ; 83831»'?“ S Jffl »MiO ™ac«0. Clw,„ tTFRT-i^ji ? ‘ -f -jfcS SVOJ - , GLrtS ^ j;rS * ^ tfAS -oq\jJe® ^ - c-poU^^- r^Y£*r^ T. qVOJ^1 SW*- ^ Nanosil ,.,Mr. c®^** -«,1* X^®c trt SE V lVl twsj£5*'* * ^ I»«. ^ ^ -r TJJ L-r -OQ1jJE® ^ CI-POU^"® >^r ^Y£r^ T- QVOJ^ 3Ai» Znosil x0i ^rn.TH CBSi** tfnrT,^ 1®®C SE ^ «® ®?"S ® « s^jJE WS®* ^gs, ^ ' ,,s OB If®11 TO ■ - jngfj CElfr O s^0 sl J' _ xtftil$-' ^irtJlVOSTl? DE^tC1- ^,-r Tk- ts » ifflO I^^sirssn19,^ sB3W°srt" , Dobe. okupacijo je popolno;;1.: omrtvila vso športno dejavnost* -1 tovrstno pr o J‘r'01iUin »t^crJce,. Toda o tem drugič, j izvodnjb. Mladina ;jo bila iz3»ljena« i&joVsekakor vežejo Elan s Cerknem trodicid ; najboljših sinov je bilo ustreljenih na J ne vesi; ki«« jih. v svobodi večkrat ali pa so t:c odzvali klicu odpora in soj potrdili a našimi masovnimi obiski/ kuj) j Pridružili;! boju. za osvobc iiiev, Med j turnimi porodi tvorni in odkritjem spomin njimi veliko športnikov sfce plošče na hiši prve smučarske deia^- : Nemci so. sicer, hoteli iz Planice rapra j nice; zibelke Elana, * 1 vita svojevrsten objekt Poleg mamut- I i ska skakalnice *'velik že le zobe tonski "J iiakom S*™*** Sir‘r združili ko- i stolp,, od koder, bi Goring in!Gob.-is se !ris t i0 s prijetnim, Polog kulturnih pro | Jala svojo na«-lažno propagando o n d jsraracv, ki so Cerknanom ostali v dobremj I Slovekuo spomin«, smo prirejali tudi motorne dirj- j Vendar jim *o ni uspelo, prav po zaslu-.-^ -»^dh kioacihp drage zabave in [ < Hx naših partizanov- ki ...> poleg rednih os,su.ii tudi be.„„.i?;x- j'ran^ov formacij Se v začetke leta 1944 ustanov -i-'co- nh spominskih dnevih iz iHn! Kojstvo j ?5'u ) Ti^:° Pred spomenikom nad- teh jo bfeio v Cerknem na Primorskem,, j t ............... *Jecil rnt’hli'n- vili tudi smučarske edinice.;. Koiztvo sredi mosta, -rP. sc ustanovila prvo smučarsko de .lav-! aa_^e ve^.i; .vi /ožejo s j nico in s smučmi.' oprhali borce, Po- j Lerka*m nt)D1 prekinila, . Ljudje nas poz-l ^Inajo. poznajo nase delo, vedo .'da je izj njihovih temeljev zraste 1 ih se razši- I il 'lElun'1 v vsem današnjem obsegu« ! I trebne lesno predeloval:,o strojeso I najtežjimi pogoji piv pel j ali proko <7o~, _ I levico in Blegaša v Cerkno - Domačini, ud' j jih pri njihovem prizadevanju podpira-, | li z vsemi sredstvi > Staro ženico so po I hirale stekla iz oodob da so jih vgra1 ; lili v okna nove- delavnice. 'j ; J-'11 je rojstvo Elana"' Takoj po vojni- ždi I °d tam prepeljali še neizdelane smuči ' j ^ »troje v novo ustanovljeno sodrugo I i o,z Elan na /igoŠi9 : ^eme>• hi je bilo vso j.mo v najtežjih i I tronutkihy še taka at ko so pokale pus-j j kef je vzklilo z željo-' da se razraste | I in redi obilne sadove.. Treba je bilo I najti samo pimerna plpdn^fclao Primernei j Prcsi,,,ro, delavce; orodjo in stroje,- I i je l.’’i a.?*-*’? "■ -■ s.-i r\n s o''!. b! f S e n- uirt 1 j u j o / . i Hiša v Cerknem, kjer je bila v (v -v 13 194^! ’S4anovljona T'~rtiz.-inska 'V... ~. jocarska del ara.! c v ( Iz govora predsednika DS Janc Janeza na _pro.sln.vi 29» novembra) j 29. novembra leta 1943, torej pred 18 lleti la 2. zasedanju AViDJ-a v Jajcu, j se je ta konstituiral v vrhovno zakono-;dajno in izvršilno predstavniško telo jJugoslavije. Preko Nacionalnega komi te td. (osvoboditve Jugoslavije je AVNOJ oprav— jljal svojo izvršilno funkcijo s tem,da |je begunski vladi v Londonu odvzel vse jpravice zakonite vlade Jugoslavije, da |se Jugoslavija osnuje na demokratičnem, jfederativnem načelu kot državna skupnost [enakopravnih narodov. |Delagati tega zgodovinskega zasedanja s Jbili vseh narodnosti: Srbi, Hrvati,Slo-ivenci, Črnogorci, Bosanci in Hercegovci jGovorniki iz vseh krajev, pripadniki raj |nih strank so se strinjali s tem, da so jse med vojno zgodile velike zgodovinske I spremembe. IJugoslovanski narodi, ki so jih bivši jlastniki izdali, so se dvignili k orož-Iju, se organizirali pod vodstvom Komu-jnisticne partije, ter tako začeli novo jpoglavje v zgodovini vsakega jugoslovan Iškega naroda posebej in vseh njih sku-Jpaj. Na vodstvo političnih sil se je podstavil delavski razred in ta revolucio-Inarna sprememba daje Jugoslaviji njeno jnotranjo trdnost ter ji odpira svetle [perspektive razvoja in napredka# Jpo 18 letih tega zgodovinskega dne, po jlo—letnih izkušnjah v delavskem uprav— jijanju smo z uveljavitvijo novega družbenega in gospodarskega sistema, z uved |bo neposrednejših oblik samoupravljanja, jz nadaljnim utrjevanjem in razširjanjem ^pravic državljana v komunalnem sistemu, postavili delovnega človeka v vse bolj lodločilen položaj, kjer lahko s svojimi Jželjami in dolgdetnim revolucionarnim jizkustvom odločilno vpliva na pravično jdelitev materialnih dobrin v okviru I skupnosti. jUzakonili smo osnovna načela in zdaj za-|visi od našega prizadevanja, da ta na-jčela utrdimo in uveljavimo v vsakdanji Ipraksi, v boju s starim, preživelim, ki se skuša razvoju upreti. Ta boj ni tako: težak kot v revoluciji, je pa bolj širojk in vsestranski in ne dovoljuje nasprotovanja, temveč sodelovanje nas vseh. Prav je, da se ob tem prazniku, ki nam je prinesel toliko novega in bogatega v naše življenje, še bolj zanesljivo strnemo v krepak kolektiv, ki je trdno odločen boriti se za nove, humane odnose med ljudmi, za pravičnejše nagrajevanje pri delu, za svobodno odločanje, za široke pravice in pristojnosti z edi nim ciljem: usfvaxitJ£$»hi. lepše živ*-1-jonje. ' ^ ZGODOVINSKO MESTO JAJCE Va V.tL. rV. rt-A. 1 mjf J? £ rte ~ frr — — 'DECEMBER"- n .u i * Ta praznik ne sme mimo nas. Ne bi mordaj Naša delegacija, ki jo že leta in leta * toliko govorili o nastanku naše ljudske! tradicionalno vodi Mencinger Oto, se nai armade v najtežjih Sasih, njenemu pome-j poti ta dan na štab v Moste, od tam pa j nu za časa revolucije, njenemu povojne—j naprej do karavle na Zelenici.Marsikdo | mu razvoju do najmodernejše armade, kerj se še spominja množičnega obiska članov^ o tem je mnogo besedi v dnevnem časo— I našega kolektiva pred leti na Ljubelju | pisju, j in Zelenici in pogostitve, ki so nam jo1 Pač pa bi spregovorili par besed o odnon-prpravili nasi vojaki. Obisk so nam vr-i sih našega kolektiva z čuvarji naših i nili z ogledom tovarne. Tako utrjujemo 1 meja - sosednimi graničarji« ! medsebojne vezi in po svojih močeh skro[ w , , , , ,J¥¥ . ; mno, vendar iskreno, aktivno sodeljuie-1 Vsako Uto ta dna obiSoemo grani- j ^ prosUTljonju t j Sorske postojanke - karavle la obdari-, praznika ju. 8 1 mo čuvarje naših meja s športnimi rek-) viziti, predvsem smučmi. 1941 1961 švJ L/Vs? ZA ŠIRŠE DELAVSKO SAMOUPRAVL|A-IN BOLjSE proizvodne, uspehe f današnjem nadaljevanju se bom dotaknil PRAVILNIKA o razdeljevanju osebnih do— lodkov, ki ga je Delavski svet na zadnjem svojem zasedanju dal kolektivu v "azpravo. tfa sestankih, ki so se nato vršili in tjer lahko trdimo, da je bila 100$ udeležba /razen bolnih in na dopustu/ smo p tem pravilniku tudi že obširneje razpravljali. Tu nameravam povzeti le glavne značilnosti novega pravilnika o razdeljevanju osebnih dohodkov, poedinosti jpa so itak razvidne iz predloženega os- i putka, ki je vsakomur na razpolago. Že , pr pretekli številki sem postavil trdite^ &a bi si morali predno pristopimo k iz- : delavi pravilnikov, odgovoriti na važna vprašanja in med drugim pri pravilniku Ing.Jože Osterman o razdeljevanju osebnih dohodkov tudi * na vprašanja: a/ "Kakšne bistvene vsebinske razlike nameravamo narediti med dosedanjim pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov in novim?", b/ ter "kako bomo zagotovili, da proces delitve dohodkov na bo šel mimo proizvajalcev, temveč bo proizvajalec nosilec in izvrševalec delitve?" No, na prvo vprašanje sem delno odgovoril že v prejšnjih razpravlja- * njih in z ozirom na to, da smo že z j dosedanjim pravilnikom prešli na si-t stem, ki je v celoti vezan na veSjo 1 produktivnost pri delu in je od te večje produktivnosti odvisna višina osebnih dohodov, smatram, da je sistem zana so na jo >*<*«*. in bolji- t načelu dobo*-'i-... ■&* +,<>»«•; .2.. uAjuv.drfr-jeoaj© v podjetju. Vsak bolji Dinsko ni treba menjati« i ši in večji ekonomski uspeh podjetja ; |Da bomo Pa zagotovili, da proces deliVj nujno odraža v večjih osebnih doho^ Ive ne bo šel mimo proizvajalcev, pa uva-f ~ J° |jamo ekonomske enote s samostojnimi or*j Ta merila, ki jih v predlogu predlagamjo !gani delavskega samoupravljanja, kakor 1 so sledeča; Itudi decentralizacijo sindikalne podrržf inice in s tem neposredno .v*Seno v odlo-i U !wril° za i?P<>lnjevanje proizvodnje iv .v. v .. , . . ; n , ; in proda.ie canje cimvecji krog prci^vagaJcev,. Oseb-f .. . J lili dohodki pa so itak odtisni cd uspehov za kvaliteto dela 'posameznih ekonomskih enot odnosno ce- j 3’ Meril° za P^anek na materijalu Hotnega podjetja, I Meril° za nižanje izdelavnih stroš I v o , k9v po proizvodnih nalogih Naš pravilnik o razdeljevanju osebnih j 5, ivlerilq.za doseganje nižjih nabavnih (dohodkov v podjetju postavlja načelo; , cen Ida so osebni- dohodki vs,\kega delavca v l 6. Merilo za znižanje splošnih režijsk •podjetju'odvisni c.d kategorije dela, ki' stroškov, Iga opravlja /manj a!i bolj zahtevno/, I \od količine, kakovosti in drugih ir^-ij V novem pravilniku smo le pri merilih L . .. ,. , . , , ", 1 naredili bistveno spremembo od preie— Idualnih ali skinnskih eko nomskih ne ril l 1 v r Lj-.- / j i nega pravrlnika in to s tem, da smo podjetna./norme in akordi/ ter enote v, v ’ kateri dela ■ dc30°-anje 'hierild' izvrševanja proizvod- I i nega plana na zaposlenega združili z jVsa delaj delovne operacije in delovna I merilom ’’izvrševanja plana prodaje" v pesta so torej grupirana glede na za- ! celoto in to V; htevano strokovnost, odgevornost, poboje 'dela in vplive okolice v 17ok a t , g o-f Merll° za razdeljevanje osebnih dohod jr i j. Katera dela in delovne operacija! ko^ pc kriterijlh P™izvodnje in proda {so razporejene v posamezne kategorije i Je c , dola, pa je navedeno v katalogu del, ki | Ta združitev teh dveh meril je vsekakoi {je sestavni del tega pravilnika, ! velik korak naprej - saj šele prodaja Važno določilo, ki pa seveda ni novo, j /^lizacija/ nam ustvarja realne mož- i -i • „ _v • • • j„ no^ti za pravilno izplačilo osebnih do temveč ga vedno bolj razširjamo, je cla | v v,,., , ... i hodkove Prav ms nam ne pomaga če se na vseh delih, odnosno delovnih mestih , , , , . , ,.v. , , . - j-, , - . , . 1 tako dobro m količinsko veliko proiz- kjer je delo-mi učinek možno meriti, mO'+ w , I ... t-,-.--,-, "i vajamo, ce pa teh proizvodov ne moremo ramo uvesti im unorabljati delovne nor-1 v , ,. ^ . , . .. , , , Ipravocasno prodatio Člane kolektiva bi me, ter obračunavati osebne dohodke po- r ., „ , _____ . ,. , . spomnil samo na leto 1958 in na tedanj sameznikov ali vse SKupme na podlagi do- . , . ,. . , v v. . . , , I finančno krizo v podjetju, sezenega učinka pri delu0 I jT v. , , . , ■, . v * i » • Prav radi tega smo ti dve merili zdru- Načm kako se meri delovni učinek, do- | v.,. , . i v, i i v, ,i zili, seveda pri tem upoštevajoč speci-i iLocbe o postavljanju norm, določbe o ob*t „.v . . I iv v. , , , - v, I ficno dinamiko nase prodaje, ki je izračunavanju učinka m druge do. ocbe vi ., , v . . . ... , . . , razito sezonskega značaja« ?vezi z normami xn akordi pa predpisuje j pravilnik o normah, I Vsaka druga merila so v načelu ostala nje- b i i x • ••ji- • 1 izpremenjena s tem, da smo seveda razšii- Poleg kategorizacije del m norm pa irasH . . 7, i v , ., i. -. ■ • , t i nli nekatere osnove m posebno pri pn1- mo se druga merila za ugotavljanje delov-; , , ,, r f i I., , .. , , . . , , I hramih na matenjalu predlagamo prehod nih uspehov in razdeljev;une osebnih do-t v . , i ,, , . , , , i na sirso bazo nagrajevanja0 _ I hodkov po posameznih ehovah odnosno za J podjetje kot celoto, to so: 1: , \ Nujno potrebno je, da v času ko je pra-| L. x n • • j i • Lvilnik o razdeljevanju osebnih dohodkov! VMerila za ugotavljanje delovnih,uspekoViL , , , , v, j dan v razpravo kolektivu, da vsak elan J Ta merila igrajo odločujočo vldgo pri gii-istega dobro prouči, daje ev.svoje pri-; banju naših osebnih dohodkov, kajti ve- , šoipbe in predlo?3 in v slučaju nejasno-l sti ali nerazumevanja zahteva pravilno razlago« zadnji številki se je prikazalo ra/meJfj« stroškov in dohodka r doseženi prodajni vrednosti naših proizvodov# 'Jpotoki jene-je že, da j2 bil v zadnji*' dv«h letih dosežen sorazmerova veeji dohodek, skoraj 1 izključno samo z ,radi zni?mjc splošnih ^ režijskih stroškov,. kakor pa je že ugotovl jeno 2; izdelava:, i Material, da pri njem ni^o Vili v zadnjih letih doseženi kakSai bistveni pnJ hranki, tako tudi na resdj:;^ ./troske j (Lahko ugotovimo iet:>.. Sc-ve f a j e siedaj I lahko vprašano, 00, ■ r.‘ režijskih atrorkih i bilo doseženih pcaelsiih. pr vhrankov, I feakaj potioin trdimoy da pove.tanje dohodu*! jLsvfra največ iz znižanj-.. rezijsk-h str>;č kov. Ce poznamo, ir, čsse. so r.zija v pocj.™ petju sestoji, bomo lažje tudi razumeli,! da je to lo možno,- 4. c. 14, 1?.. .‘il £ 21 Stroške proizvodujo sestavljajo' sledeči 1 plementij L Izdelali material po I zde lavno plače /oz »o seka:’ dohodki/ > 3» Obratna in upravna roži j a Za iz delavni material ir. osebne doi/.odke j {jo z normativi ugotovljeno, kolike .srJe— | šnih materijalev in kelijso ur dela jo vej- l..daSb pri prodaji proizvodoy, plaoena vodarina, ctroSki za časopise, knjige, pisarj* niški material; predvideni kalo, lom blaga, potni stroški, poštnina, telefon, bančni stroŠiri in obresti za kredij- reklamni stroški, 12.i reprezentančni stroški, 13;« zavarovalne premije, 1 obresti od skladov, zaščitna sredstva, stroški prevoza na dolo in z dela, boleznine do 7 dni, c lanarine zbon:icam, osebni dohodki uprave osebja, amert:. zac ija? razni drogi stroški# 7 S 9 10 II m pomožnega '■ knjigovodstva ločeno ugotavljamo re-J žijstEe stroške za obrate in upravo, za{-to iiudi govorimo: o obratni režiji o upravno-' prodajni režiji Vidina režije re seveda ugotavlja za vsak obrat ali oddelek posebej in primerja z izdelavnimi osebnimi dohodki n pr0 obrat -obratna režija -osebni dohodki - % režije 1,250.000,-755.000.-J 165 i ali 165 1° 1.250,000 azmerju do izdelavnih osebnih do- jiodkov za celotno p.odjet je se ugotovi z | j.stim postopkom tudi odstotek upravne-rol—-fije. |)dstotek režije jo v ten primeru odvisen! 6d višine režije in od višine izde lavnih) j>sebnih dohodkov. Višina osebnih dohodkov je seveda odvisna od proizvodnje6 Več I proizvodnje, da več osebnih dohodkov in J $ tem tudi znižanje stopnjo režije- StcpK i{ija režije je v primeru večje proizvodnjp ifiižja samo, če se vsporedno z večanjem I proizvodnje ne veča tudi režija,, ijled elementi režijskih siroškev je nnSgoj takih, katerih gibanje ni edvijno od g5~! lian j a proizvodnje /konstantni stroški/ j in takih, kJt se gibajo vsporeclno s pror.z!-•|odnjo /varjabilni stroški/-, Amortizacij ji in obresti od osnovnih sredstev so n,pr<. I ^troski> ki so popolnoma neodvisni od gibanja proizvodnje« Od osnovnih sredstev j ^e podjetje dolžno obračunavati at'.orti”af qijo in obresti ne glede na proizvodnjo,j ki jo s temi osnovnimi sredstvi dosežee ' iforej v našem podjetju bo amortizacija iiji dbresti toliko manj bremenila stroške proizvodnje kolikor večja bo proizvodnja« 4»pr» 24 milijonov din amortizacije in olp-ijesti predstavlja pri 500 milj- proizvodi-qje 5 stroškov proizvodnje, pri 800 nij Mjonov din. proizvodnje pa že samo 3 /or \ f ! ( iiižja o bremeni tev-^eji je. Lota 1959 se j o-proizvod:! j a sio-or 'pov-očala* j ne pa toliko, dr bi podobno vpliva«) la na rej., j o- Nasprotno pa kaže letjo_ 1960 do proizvodnja izkazuje močan j porast, p: i nanj povečani režiji; 1 kar je vplivalo na znižanje režijskje stopnje, Kako je regija vrednostno j vpl.-vala ra dofcu dek pa je bilo pri-] kazano že v prejšnji številki. Upoštevati pa moramo, da smo z letojn 1960 že največ, izčrpali možnost za | znižanje režije na r-»2un večje pro—I izvciLnie. Leto 1951 je 2c zahtevalo} dodatna vlaganja v o snov*? a in obratna sredstva, kar je sicer tudi povej-čalo pr .vodnjo, vendar sorazmernol tudi režijor Zarodi novih finaučuihj predpisov, pa bo režija v letu 19611 sploh višja0 Povečala se je n,pr0 obrestna nora za kredite, stroški pre+-vozov in še drugi n troski,, Ravno za-j-radi talcih pogojev, pa je sedaj vrsta na ras, da v okviru posameznih eko-j nomskih enot stremimo aa Šim nižjo j režijo, V- Ejavno tako vplivajo na sr..ro ške proizvodnje tudi ostali režijski stroški Zelo i“-•■tiežko bi bilo potegniti mejo med konstantno i}ry(rarjabilno reži;,oc V praksi s je pokaj zlalo, da nobena režijska postavka no na-j ijašča v istem razmerju kot proizvodnja. J vj našem primeru se je največje znižanje ]j>ro ilzvodnih stroškov doseglo ravno z večjimi ojbsegom proizvodnje, pri čener je režija j tloliko manj vplivala na stroške proizvod* njje. Primerjava proizvodnje in režije za pre-i tlskla leta je sledeča: I I I /vrednost v tisoč din/ ljsto proizvodnja režija ‘■/o režije [ | iZ3l 1938 -418„218 lp59 472.617 1960 730t518 153,452 174.575 1"5=95I 374 t 369 fo 307 fo ijz prikazanih številk je tudi dokazano, ! da je z povečanjem proizvodnje, dosežena! Weithauser Avgust Z urejeno organizacijo, vodstvo in uprava podjetja imajo več časa za nadaljna zaključevanja; razvijanje in napredovanje organizacijskih oblik«. Ista se nadalje poenostavlja in poganja koristno v promet med poedincern, oddelkom itd. Kakor se industrija vse bolie razvi-j-ja, tako se vse bolje govori o orgat nizaciji. katera postane njen živ-ljeiiski prol.lemr To pa ne pomeni, dej. jrganizacija v preteklosti ni obstojala, je« samo v drugih okoliše inah in oblikah, Organizirano delo in dolovaaje je moralo obstojati vsepovsod; kjer se je od večjega j števila osebja zahtevalo, da izpolni neki skupili učinek0 Piko se vprašamo 'v katerih podjetjih podvoji število osebja? je možno doseči* je potrebno upeljati sodobno organizacijo, si lahko takoj odgoi vorimo, da je ista. potrebna v vsakem podjetju. Naj si bo še ta-| ko majhno podjetje ali enostavna proizvodnja, ne more obstojati , brez organizacije„ V vsakem podjej tju torej že obstoja, pa So ravno; se o njej ne vodi posebnega računa. Seveda v takem slučaju je sigurno, da ni na dovoljni višini na kateri bi bila z malo več truda in da so doseženi rezultati slabši kot pa v enakem ali bolje I organiziranem podjetju j I i ■Če je podjetje veliko, je vseka-l kor posvetiti več pozornosti orga i nizafiiji, ker vemo-, da je podjetje ; angažiralo velika osnovna in obra^ ! na sredstva in zato, kor zaposlju , je veliko število ljudi* Ako nastp i pi jo kakšne težave ..potem je lažje iukrepati v malem podjetjuc Ravno j Itako je v manjšem podjetju v nastalih neprilikah lažje premestil ; ti proizvodnjo kot pa v velikem | |podjetju, 1 i 1 Zaradi teh razlogov je i)otrebno, j da podjetje v kolikor je večje in |v kolikor ima komplecirano proiz-Ivodnjo veča osnovna in obratna j sredstva, posveča vse večjo pozor Inost svoji organizaciji. V tem po— Jgledu moramo priznati, da je naše ipodjetje naredilo velik korak najprej v zadnjem obdobju, ako vza-;memo primer nove oziroma povečane jobratovalne prostore za proizvodnjo smuči, ki so se povečali za cca 2oo - 25o fe in zadružni prostori za proizvodnjo telovadnega orodja. Vendar tem še ne smemo piti zadovoljnih Obratovalni prostori so v glavnem rešeni, veii fco pa se dela še na sami organi- dvakratno količino proizvodov, pri velikem podjetju pa isti prijem ne samo, da no da reardtataj:! t£raveo la&ko dovede dr> p-O^avodnje, ako so- sprerneu^-d situaciji ne prilagodi takoj organizacija poslovanja^ Na sledečem diagramu je nazorno prikaza-i na dpramoraba v količini proizvodov v odvisnosti od števila zaposlenega osebjaj pod pogojem, da organizacija podjetja j ostane neizpremenjena* j količina proizvodov štev-zaposlen*osebja Ravna črta predočuje idealno povečanje proizvodnje katera je v proporcionalnem odnosu niho s povečanjem števila zaposle! Krivulja prikazuje stvarne spremembe v količini proizvodovf Njihova razlika predstavlja izgubo, katera nastane zaradi Aega ker organizacija ni pr lagoje-na trenutnemu stanju v pogledu števila zaposlenimi (nadaljevanje) V 0 V E v delavske svete in sidnikalne podružnice ekono smkih enot Doberlet Miodrag Ob priliki ugotavljanja osnovnih smernic za pravilno vodenje politike s podjetju predstavlja delovni kolektiv isto Kar predstavljajo organi družbene skupnosti? La podjetje lahko ustvari predvidene po-feacijski izpeljavi, reorganizira-• j slovne in proizvodnje naloge,je potreben jiem tehnološkem postopku* 'j določen posloven sklad, potrebna so !i cdrefrena sredstva za nadaljni razvoj (Organizacija podjetja ima veliki j mehanizacije in nove tehnološke postopke* Vedeti mora s kolikšnimi rezervami iz ! amortizacijskega sklada lahko razpolaga« 'rganizacija podjetja ima veliki odrai tudi na proizvodnosti za-jposlenih ljudi« Ako se v malem odjetju z malo številom zaposlo-ih ljudi zaradi enostavnosti _______ Aktivnost kolektiva se ne odraža samo z 'reTavenjeni' poslovnih nalog, temveč tudi lil ! v* • ■!■?o novembra pa je bilo zasedanje 4 od— I borov ZLS, kjer so sklenili predlagati j : ZLS-i, naj izda priporočilo c notranji 1 ! Naša rubrlika bo dajala mesečni preglei razdeli^vI. sredstey v gospodarskih or-! važnejših dogodkov s področja notranje i San^-cijah. zavodih.- bankah itd0 politike in gospodarskega razvoSa« to Sploh zadn^ čas ' razpravljamo o je s področja razvoja socialistovih novem gospodarskem sistemu, katerega j odnosov, družbenega upravljanja in de« sadtiV3' 33 KaŽej° na vsokem koraku* &r i lavskega samoupravljanja, i Seda: ost^a voSina sredstev podjetju j in konuni se morajo delovni kolektivi j Letošnje leto poteka v znamenja proslav pri reševanju svojih problemov sami tru 2o—letnice vstaje jugoslovanskih noro— ditio Morajo se prilagoditi novim pogo-j-dov in 2o—letnice ustanovitve JLA. jem gospodarjenja' in imeti posluh za p6 Prav letos jo bil »dudi odkr?.-; spomenik] trebe trg a o Današnji čas zahteva veli—j žrtvam nacizma v Grazu- Medtem? ko ves j ko,; moderno in rentabilno proizvodnjo,. I miroljubni svet obsoja oživljanje na-- i k:. L j ustrezala potrebam in zahtevam i cizma v Nemčiji, ni čudno- da je are— notranjega in zunanjega t'rga0 Podjetja I tacija našega državljana Laze Gracar:.—; morajo skrbeti za povečano proizvodnjoj ca povzročila v svetu tako ogorčenje., ■ za zniževanje proizvodnjih stroškovc I da ho ga nemške oblasti na pritisk j za hitrejši obtok kapitala, za uvaja- j svetovne javnosti morale izpustiti.. j nje novih proizvodov, za izboljšanje I Da bi proučili položaj po beograjski | kvalifcete> za učinkovitejšo preskrbo | konferencif so se v Kairu ses ali | notrar-Jega tr, a, za boljše uveljavljali Tito, Naser in Nehru, 0 XXII, kongresu njo na 3u'lan1em tr^’ in s tem za pove-j KP SZ ter kitajski in albanski politi Sar^Q izvoza ko* osrednjega problema I ki pa je na proslavi 17-letnice 'osvo- ' ilaSeSa sedanjega gospodarstva,, boditve Skopja gveril tovo JJito«) Kar | Do določenih sprenemb bo prišlo tudi j pa se notranjih razmer tiče, je tovs.. j na ostalih gospodorukih področjih- Kerl Tito v svojem govoru povdaril. da je | novi sistem delitve zagotavlja trgovin^ nasa bodočnost v sodobnem načinu deia j večja sredstva, bomo prešli na močne tt tako v kmetijstvu kot v indu&rijic j gcvinske organizacijep ker samo te lahj- 15. novembra je bila seja predsedstva j ko P0sPe®uo°j° modernizacijo trgovine«i centralnega sveta Zveze sii»oikatov Ju- Na področju kmetijstva je treba še na_J goslavije, kjer so razpravljali o pro- dalje pospeševati pridobivanje zemljišp blemu krepitve socialističnega obrtni v družbeni sektor, ker potrebe po ži- I skega sektorja in o nalogah sindikatov, vilih v rnstu in na vasi rastejo? Z na—j pri tem, ter o nalogah sindikatov na' j menom,.' la se dvigne živi jonski standard področju visokega in višjega šolstva* i kmetijskih proizvajalcev. pa se- uvo Ui ki komuno fe,. pri razvijanju samouprav- zdravstveno zavarovanje tudi zanje( v ^ i Gostinstvu in turizmu jo treba/družbe-: nih planih dati mesto7 i».i mu gre /ne~ | doljski oddih delavcev itd-./o Tudi o problemih gradbeni:! bva in zava-j rovalništva so bila v zadnjem času po*-; svetovanja« V gospodarskih organizacijah smo in- j tenzivno pristopili k formiranju eko— j nomskih enot0 Pri vprašanju decentralizacije snmou- j ^ . X * , r— pravnih organov ne gre ®a to; ali bomo) jj | \ J !q- pristopili k njo j ali ne, ampak, kako J jo bomo izvedli. Izbira je odvisna od j i~) konkretnih razmer v koikrotr.em pod je t- ljanja je na posvetovanju v Slovenj Gradcu govorila tov-, Vida Tomšič,, Sestavljanje statutov v komune bo. pove zano s sestavljanjem nove ustave, ki b pevdarila vio-o komune kot osnovno celino našega družbenega življenja in v kateri bodo vsi ljudje našli nove in še širše možnosti da odločajo in sodelujejo p_-i upravljanju in graditvi dru be 3u* I Decentralizacija pomeni, da s., oo pod jetje kot celota okrepilo•, gre za sistem enakopravnih odnosov med eko— j nomskimi enotami v podjetju« Do konca leta morajo vte gospodarske | organizacije izdelati pravilnik o do- j litvi JJistega dohodka in pravilnik c , razd 1jevanju osebnih dohodkov c Med starimi tarifnimi pravilniki in pra- j vilniki o razdeljevanju osebnin dohod-i kov je bistvena razlika, ne gre le za j spremembo naziva«! Med tem, ko so ta— | rifni pravilniki razdeljevali znane količine in določali tarife? «:i so bi-j le že osebni dohodek, novi pravilniki I določajo merila in osnove, po katerm | se opravi delitev prigospodarjene ko-| liČine dohodka« I j '- V VvSovj-;taki izvr3iAic.iv.-pI I suoer bombe o :iRZuJA\/K L MlIiMlitlHNI* ,.|l 9® .Oktpi gatosnki zve 7.1. 'S1.10 5 30 29« 3 mer- ,oktobra /"'N Dne 31.; oktobra je XXII kongres KP zveze zaključil svoje delo. S- vjets’ Na zasedanju Generali.e skupščine sta bili Mongolija in Mavretanija spr* jeti v OZN, burmanski diplomat U Tant pa imenovan za začasnega Generalnega s e kre t ar j a OZN e Ob obletnici vstaje alžirskega naro oa na dan 1= novembra so povodoma demonstracij IJ Sircev v Franciji in Alžiriji izvedli Francozi množične are fcacije in deporacijed Med spopadom s policijo je bilo tudi veliko število teh demonstrantov ubitih* Zrelost vsakega kolektiva se kaze v ] delitvi čistega dohodka na osebne do— j hodke in sklade. Osebni dohodek naj naj-fg) ^ Saigona je bii0 12, novembra rašča skladno s produktivnostjo«. ^ objavljeno, da so enote Vietkonga usp la nova delitev dohodka je sprožila v j šno ukrepile napado na vladne čete Ng podjetju vrsto progresivnih procesov | Din Diema v Južnem Vietnamu, Južno-/pravila podjetja, pravilniki o delit—! vietnamska vlada polagoma izgublja vi Sistega dohooki, in o delitvi osebnimi vojno proti kojnunis vicnim upornikom . dohodkov, razvoj neposredne domckraci-j .ie v nofHetiih. vsklaiovan.ie potrošnje; je v podjetjih, vsklajovanje potrošnje j s produktivnostjo in rentabilnostjo)e| Na redni skupščini stalne konference 1 mest v Nišu so delegati pcvdarili, da j moramo razvijati komuno, ki bo notra- | nje urejena in povezana s celotno dru J. j bo. Pri tem mora sodelovati 3ZEL, ZKJ;| 1MJ, sindikati in druga organizacije» ; O vlogi in nalogah SZDIi pri problerr«ti-- Političen odbor Generalne skupščin OZN je dne 14o novembra sprejel predlo* ki razglaša uporabo atom- 1 rosulucije skepa orožja kot zločin proti člove Z 0"/u in poziva k sklenitvi mednorodn pogodbe o prepovedi tega strahotnega orožja« Posebna komisija OZN, ki je opravi^ la preiskavo o okoliš-činah v katerih j^ bil ubit kongoški premier Prvtr.iciaJLa-\ mumba, je 140 novembra sporočila- da pokojnik ni bil ubit 12c februarja od pripadnikov nekega plemena,, kakor so takrat izjavili katanški funkcionarji, temveč je bil umorjen že 17« januarja in to na gnusen način, najverjetneje v prisotnosti čombeja0 Naš državni sekretar za narodno obrambo general armije Ivan Gošnjak je s člani delegacije JLA 15. novembra rvril spel na 14 dnevni prijateljski obisk v Indonezijo, Dne 18„ in 19. novembra se je vrši-j-la v Kairu konferenca predsednikov Tita, Nehruja in Naserja, Konferenca je bila važnega pomena z ^irom na vlo go izvenblokovskih držav za mir na svej tu« I r-RSOMA^NE VESTI ""--JUR. GIBANJE DSL./VNE SILE Zaposlili so se sledeči delavci; Bizjak Anton- na delovnem mestu orodja rja v kovinskem obratu, Hribar Frančiška,na delovnem mestu komercialnega referenta v nabavnem oddelim. Zahodnonemški kancler Adenauer je j 19.novembra odpotoval v ZDA na razgovo-} re s predsednikom Kenn?dy--em, Obisk je 1 T važnega pomena glede rešitve berlineke-1 ?rovat "^"^tar, kateremu je delov4- Novo sprejetima delavcema Selimo mnogo uspeha in zadovoljstva pri de iu, ___________ Zapustili so podjetje sledeči dtlavci; Ambrožič Jakob-delavec, ki je bil zaposlen v lakirnici lesnega obrata, je samovo 1 no zapustil delo. ga in splošno nemškega vprašanja^ no razmerje prenehalo po samem zakonu, zaradi ne-Zaprte alžirske voditelje Ben 3elo j zmožnosti za.delo, in njegove tovariše, ki so 2o, novembra! STANJE DEbJVNE SILE ZAČETKOM MESECA prekinili gladovno stavko, bodo prepeljjaNOVEMBRA JE BILC': li v neko privatno klinikot kjer jih boH do zdravili poleg francoskih tudi maroJ wkupno VSeh Zapuslcnih 5 ški zdravniki o ! 464 v rednem delovnem razmerju 2 vajenca in 4 v začasnem delevnem razmerju. Od 464 zaposlenih v rednem delovnem razmerju je bilo 246 moških in 218 žensk, od tega skupno 393 delavcev v proizvodnji in na ostalih fizičnih delih ter 71 delavcev v upravi in na ostalih administrativnih delih0 STANJE DELOVNE SILE KONCEM NOVEMBRA Skupno vseh zaposlenih; 464 v rednem delovnem razmerju, 2 vajenca 4 v začasnem del.vnem razmerju. Od 464 zaposlenih v rednem delovnem razmerju je bilo 245 moških in 219 žensk? od tega skupno 392 delavcev v proizvodnji in na ostalih fizičnih delih ter 72 delavcev v upravi in na ostalih administrativnih delih0 •&£) V Moskvi so 21» novembra objavili, | da vlada Sovjetske zveze sprejela predaj log, naj bi obnovili pogajanja o prepo-! vedi atomskih poizkusov,, I Valjavec Vranr. 1 80 darovalce v krvi j Letošnje krvodajalske akcije se je naš kolektiv udeležil polnoštevilno,, I Na dan odvzema krvi dne 23dl01961 . j se je v Radovljici zbralo preko 8o članov kolektiva in darovalo svojo kri. ; VSEM KRVODAJALCEM SE ODBOR RK V PODJETJU ZA TO HUMANO DEJaNJE NAJLEPŠE ZAHVALJUJE 0 O o o O C) O v..' O L RAZPRAVLJAL Na 14, redni seji dne 4nll»1961 je UO j obravnaval sledeča vprašanja: 1. razprava o iredlogu pravilnika o eej LITVI OSEBNEGA DOHODICA. Razpravljalo sej je o vseli načelih novega Pravilnika o J delitvi osebnih dohodkov, M ga je pri-j pravila in predložila v nadaljno raz- I pravo komisija delavskega sveta za uved bo ekonomskih enot« Na predlog ni bilo I bistvenih pripomb, dokončno pa bo o prej vilniku sklepal DS po predhodni razpra-4 vi med delovnim kolektivc:;:0 2. IMENOVANJE KOMISIJE ZA JTiFMIJE, TEHNIČNE IZBOLJŠAVE IN RACIONALIZACI JE DELAVSKI SVET je na eni predhodnih sej sprejel pravilnik za premije, sehnične izboljšave in racionalizacije in za dol-j-žil U0:, da imenuje spodaj navedeno komisijo; 1^ Razinger Aloja - predsednik 2» Lazar Tadej, član , 3». Janc Tine 4. Mencinger Oto 5. Potočnik Via 10 6. Golčman Anton 7. Likozar Milan. 3. POD RAZNO so se obravnavale prispe 14 prošnje oz. pritožbe po vprašanju, š1 L-pendij, osebnih dohodkov in povračil stroškov šolanja. m Pintar L, Naslednja t,j„ 15. redna seja se je vr-r šila dne<20,11.1961. Na njej so je obravnavalo sledeča, vpra-t šanja: l v . T 1. ZNIZANJE feODAiJNIH CEN SMUČI Il.IIli in IV. VRSTE, Razpravljalo se je o pre<| logu komisijo za ocenitev in sortiranj^ smuči in po razpravi sprejelo predloge komisije o znižanju prodajnih cen .smuči in sicer! II, vrsta 3o % popusta, III0 vrsta 5o $ popusta od polne cene smuči, IV. vrsta smuči po določenih ce4 nah od 600,'- do 4,ooo„- din, 2n UPRAVNI ODBOR je na predlog direktorja gospodarsko računskega sektorja imenoval skupno 11 inventurnih komisij in določil roke popisa-, 3o POD RAZNO so se obravnavale prošnje Hrovat Janeza, vratarja, za plačanje rodnega letnega dopusta; Podlesnik Milke - v zadevi povrnitve osebnih dohodkov za čas udejstvovanja v mladinski 'delovni brigadi} VP lo98 Tolmin za 3 do 5 parov vojaških smuči,- Občinski komite IM3 Radovljica za denarno pomoč itd, ^3 V novembru . zasedanju. Katero se je vršilo 2.I0.6I Tudi v tem mesecu je imel Dolarski j *iisButmju. mnim-v se je vršno z,L svet polno razprav. Zasedal je dvakrat obravnaval predlog pravil podjetja glede priprav za prehod na ekonomske I enote v podjetju, ki so odvijajo na | Ze sam pravilnik v prvem Členu in splo- ta način, da se morajo izdelati pravili šnih določb razlaga, da naj vsebina niki, ki so osnovni pogoj za uspešno , pravil zagotavlja pravilno in zakonito delavsko samoupravljanje. j poslovanje pri vseh organih in članih tr , - ni i- x „ i ko/.aktiva s tem ? da urejajo organiza- Kakor le Delavski svot na svojih za- ; .. ,. , . , .. " „ j --, . . n v .... - 1 cijo podjetja, krepijo odnose delavcev sedanjih razpravlial že o večini pr?,- | . v , , . .. ^ -v „ , ! izvrševalcev, ki so hkrati tudi nosil-t pravljenih pravilnikih je na 25 rednem .... . . . ; 0 ci funkcije samoupravljanja podjetja, 1 potrjujejo gospodarsko demokracijo in poslovno samostojnost podjetja ter omogočijo, da morajo vrri člani kolektiva izvrševati zakonite predpise, zadostiti pravilno in prasočasno vsem obveznostim. Osnujejo se sledeče ekonomske enote: a/ Proizvodnje ekonomske enote, 1. lesni obrat 2. kovinski obrat 3. sedlarski obrat b/ Neproizvodne ekonomske enote - 4, Uprava podjetja s pomožnimi službami« Predsednik DS Janc Janez VOLITVE V CCNlRALNI in sindikalne 00BQRE EKONOMSKIH ENOT Ob izidu te številke so omenjene vulitvjT že za nami,. I Z ozirom na decentralizacijo v podjetjijh je dobila našjt sindikalna organizacijo, | nalogo, da pristopi k organizaciji posaj-meznih ekonomskih enot, V soglasju z | upravo podjetja je bilo dogovorjeno,da j bi bile v našem podjetju štiri ekonom- | ske enote. Vsaka ekonomska enota naj bij imela svoj 'sindikalni odbor,. Podjetje, | odnosno vse člane sindikata bi zastopalj ceitralni sindikalni odbor, kateri je bijl izvoljen na občnem zboru po delegarskenj sistemu. Centralni odbor je sestavljen | iz 8 članov :5 v izvršni odbor in 3 čld ni v nadzorni odbor. Dopolnitev v cen- | tralni odbor bodo pa člani ddborov po- I sameznih ekonomskih enot in to procen-j tualno po številu članov sindikata do- I' . v tične enotp. Centralni odbor naj bi j imel vsaj isto število članov izvršnegd odbora /17/ kot lansko leto ali pa po j potrebi tudi večo Namen postavitve sindikalnih odborov v! posameznih ekonomskih enotah je v glav-f nem v tem, da se prenese upravljanje iri vsa ostala dejavnost na direktnega pro izvajalca0 Oblika dosedanjega izvršnegfj odbora bi se v bistvu spremenila in to tako, da se v izvršni odbor centralne podružnice izvoli le nekaj člano.v (5) vse ostqle člane 10 centralne podružnice pa bi dopolnil s člani, ki.bi bili izvoljeni v sindikalne odbore ekonomskih enot, Istočasno z volitvami v sindikalne odbore ekonomskih enot bi se. izvršile vo*f litve v delavske" svete ekonomskih enot, ker le na ta naSin bo lahko sindikat oddigral svojo vlogo« Volitve v delavske svete ekonomskih encjt in sind, odbor, v ekonom,enotah se bo-i do vršile po 2o. decembru letos in v vezi s tem je naloga vseh članov kolek tiva, da sami iz svoje srede dajejo predloge, tako za člane del, svetnr eko enot, kot za izvršne odbore ekonomskih enot, da bi v čim širšem pomenu prišla do izraza res prava demokratičnost. Predsednik SP: Jagodic Stane HAZVIJE V h^ostovoljno Industrie:?!) gasilsko-brijšt^o. " Mikic Alojz Leta 1956 se.je iz PIGČ razvilo PIGD -;vora Begunje se je za masovni obisk ga- ', Prostovoljno gasilske -industrijsko i silcev na festival organiziral avtobus-i društvo "Elan", z vooai svojimi odbori[ni prevoz. Iz Maribora smo odnesli do- i: ^ iber vtis in se marsikaj naučili. Na ob-l -e v mv\\ 15j)) jo v takraon.c s^i-j. .1 , gnem zboru 1955 samo z veseljem ugoto- j kirnici, današnjem upravnem po^opju - ^ bU ^ v celoti izvT. j v leseni baraki - i-br-dinil poaar na , v. ' j ppau polj tim 7 lakom, Lil je ,e v sa- \ a ^ imeU y tem letu 6 gasilskih l| mem začetku pogašen. Uz ne^aj teonov : Razveseljiv0, vključeno v gasilske] se ie požar v Iaktrr’.ci ponovil« zara—| . , ., v v , x . v, o v vrste je bilo ve c žensk. Sest članov ! «* *»»«»* «l«ktn«» taa». f pa j, položilo tudi uspožno iz-' so m Silo »otoat poucso-rarnostoihi izpra8nnih gasilccv. ■ \ naprav,, aparatov in prisebnosti moj j- i sira ra to«a let?' bomo dobxl1 se nadalJ“| men izdaja vsako leto milijonske vs.to nih ?*5 Stiride:aih om*io> ra<4 • aa nabavo teh sredstev. Relativna smo i t(?r" ’so bo Pro5tor v temperirnici, kjer j ! izdali na j veš za osebi, varstvo v ,:tu! je ^ **^i§«eyoliadelkov? preurejej !196o, ker smo -sredstva obnovili, nedteri'v !,wc3st> in mosko ff^robo, j ko jo nabava bund, dežnih plaščev itčU j Na Lraju bi 8p osv :.iil da so vse te gnr— v letošnjem - e tu odpadla glede na dalj + de robo in > ; lo sanitarije v podjetju j ši rok trajanja, ; lo začasnega aivacuja6 V m<_ :;ecu decembru | so je zl p.t.! storilo k izdelavi olabora-j GRAFIKON VREDNOSTI NABAVLJENIH OSEPMJH i ta sr- i?ixra,l,'.,!c centi" in ih rani tari j v ZAŠČITNIH SREDSTEV: j podjiotjul ________________________________________ I Po e lop j 3 b. opremi j ero s v;;t,mi petrebnij- t „ j tt n „ i t mi s«;.itaminsi nanravami /garderobe, beto ! Vrednost v dmairjih >. / ----------j----—__________________________ 1 um:: alnice, stranišča- kopalnice/,ena- 1958 j • !| Vj gri bo elaborat zajemal tudi isgrad- 1959 | i 763 432^...................ji n3° z a-ivstvene in sbone aabulante, ki ..........j....-..........*................. J 3e bo isgraoi. la L:.:i bodo za te dani po- 1960 i 2,424„loo„~ ,j go;.iA‘ 1961 ! 2,461 oooj«-.................;j Mis:-iar da bomo z dograditvijo teh pro- ---------- ------------.—,—---------------j štorov d'-bili veliko, ker bodo poleg Vsa izdana zaščitna sredstva so se v tudi n**a zaščitna sredstva večini dobro obnesla, kljub ter*,, pa | odigrala vlogo- za katero so so nastopali in še nastopajo problv-iI r- »no .'jem« ki jih je treba odprav:ti. Sedanje gcx4 f,: r 7 0 ' )nP V, KiOV/CN/ODl de robe, ki obstajajo v podjetju so 7 -j ' ' 1 ' 'v-../ J s„ • vlut \U vsakem oziru neprimerne glede na si op-! njo razvoja podjetja in s tem tudi uvsj “ 2 “ ° r " zWoslen kot^kur- ljovijanja sodobnih zaščitnih sredstev' ‘a' rrj:,:-',fia lvf- rla> c cne ■-3^j.r-9 1 Mi doslej nismo mogli govoriti o m- fco-l cb uri 2el ;:out- lirat v silos ko- rialni odgovornosti do'sedaj rreietih ! ^ovine' Pri praženju iz sil°” zaščitnih sredsKsJfc, enako pa so kopiti Sf' pri kXinlh nv/isdcl ^ *3 verietno na sredstva (predvsem delovne obleke) 1 S£^ad“ P^nit:-ega spuščanja spodrsnilo «„„,1,1 ,• i • ix I in je padel na tla.-. Pia. te;a padcu si je prehitro izgubljala svojo vr. dnost prar v ....j« no„_*• • zj.o-nil desno n'-70 in utrpel poškodbo zaradi neprimernega shranjevanj o ml, , ■ ravnanja z njimi Seveda pa je pri temi 'fcuui ni o^azu, igral veliko vlogo tudi osebni faktor, | Vzt°k 5 Ni f^or:‘a v delovnem okofr* to je,ne pravilen odnos lastniko-V do , 'j° 30 *v 00--ni'3M-':n staxe:.ju,. prejetih zaščitnih sredstev«. Vodstvo 1 S a1 n c. S O c Sefa, zaposlena \ ročni podjetja je videlo to problematiko s ,- ! delavnici LO; j6 dne 9» 11» 1961 čistila to smo v preteklem letu nabavili ne— | ennei* Pri tem je za-‘.ela s palcem desne kaj kovinskih omaric in tako delno r e ■ t reise ob reb nedela«. Ker so je udarjeno sili problem shranjevanja zaščitnih- j mesto ognojilo, je morala k zdravniku« sredstev v lakirnic;-. ■ lepilni c i i v i Vsfok; nevaren način dela pri po same z-letošnjem letu smo izdali velika f~- ' n:.Izv.., nančna sredstva dkkrnčno izgr;'dxtev! J.3 Se v bclnišhen staleSu« proizvodne hale- vendar se bo s to jie-j- i ! I EKSKURZIJA V AVSTRIJO ŠVICO IN ITALIJO |Na snežiščih smo opazili tučh. smučarje j j ki so ravno tedaj .trenirali. Kb,t po sob-). • inost naj omenim, da je tjikaj kolonija j j sviščev. le živaice iz. rodu glodalcev I so po b&rvi in izgled^ slične divj im .■ I 11 Zajcem. Pod terasami imajo,napravljeno J ■rove. Številni turisti se zabavajo s l [tem, dqi jim mečejo hra^o in jih tako , ^privabljajo iz rovov. Na splošno jim >.r ituristi 'izkazujejo precejšnč) pozornost.: | Omembe, vredna pa -je še pregrada pod . I ledenikom ,Posterze . Ta zajema vso vo- ; jdp izpqd talečega so lo&enika,ki je i Ipo ceveh speljana; v hldroč’entraloa J ■' ■ "I [Za Razliko od. naših Alp, katert sestav— j1jaapnenec7 so•masivi Visokih Tur l.sestavljeni iz granitac Ta je'proti ,J Jatmosferilijami bolj odporen kot apne- V ineo. Melišč in grap je zato zniitiio jmanj .kot; v naših Alpah<,■ Zo.lene livade * tpa segajo. prav do ledenikov, kar v na- J Iših Alpah ni slučaj« Ehako sestavo in | |izgled pa imajo tudi ostale centralne j IAlpe. i ! * r . o . ,•?«*?*” }■ iPottias je vodila pp strmih zavojih im j -jsedlo' Visokih Tur ( Hochtor 2t;76 ;m„ ji iSkozi strmo steno je na vrhu napravljeni Jkakih 3oo u dolg predor* Po pobočjih izasneŽenih vrhovj se cesta ni nnsprotrfi| Jstrani prične, najprej počasi, nato pa j ihitreje spuščati* Zopet si sledijo jštevilni zavoji 'Irug ža drugim« Po napi--1 isih na vsakem zavoju zasledujemo spušan-[je tudi v metrih. Nudi se nam prekrasenj pazglod na številne manjše ledenike. Izp jpod vsakega toče .potok, ki se v obliki j jdplgih slapov iztekajo po strmih poboč-: jjih v dolino« Kar nekoliko odleglo nam! |je, ko smo iz strmih pobočij zavozili j tv ozko dolino Ferioiten, Lahko rečem,, d& jje cesta preko Visokih Tur nekaj ed:;n- j 'stvenega. Samo cestišce na ravnih delihl |Ceste je asfaltno,- v zavbjih pa je tlak Ivano z granitnimi kockani. Po vsej dolž’ pi je stalno oskrbovana* utulej Stank6 Kratita vožnja po dplini Ferleitpn. in že smo v dolini Pinzgan,. Cesta nas vodi proti zahodu sko?i naselje Pusch in že smo prispeli v Zeli am.See.Za postajenje ni Časa, jezero pa si.bežno oglodamo kar med'vožnjo. Še nekaj vožnje iii na Po fes Thurnu (1273 m) prestoj-pimo v Tirole. Značilnosti te. gorate pokrajina, so v pose!inem-tirolskc;m sloi-gu grajene hiše. Ljudje pa se ;bavijo z gozdarstvom, živinorejo in gostin« stvom.; Turistični objekti, kot hoteli, pcšebho ‘pa: gostilne so zelo na gosto* Napisi na mnogih hišah pa opozarjajo ha turištičhe sobe. , v o ti ’• : Pot nas vodi po šitoki dolini, na obeh straneh;pa opazujemo visoke gor6»' Po kratki vožnji nas vodja piita tov, Perkb opozori, da smo v KLitzbiichlu. To je znano smučarsko središče in rojstni, kfaj Tonija Seilerja, Številne vzpenja 'če in žičnice po okolnih.hribih ter številni in razkošni hoteli v mej$tu samem, nudijo smučarji-turistu popolno udobje« • .• ; . , . . : v y S- ** V • ... Začelo;oe je.mračiti« Vedno večji promet na cesti pa j. pričal, da se bliža mo večjemu mestu. Se nekaj vožnje in že smo privozili v Innsbrucft. Tu smo prenočili« V večernih urah smo napraVi^ li kratek ogled mesta. Tiesto, ki bo prizorišče prihodnjih -zimskih olimpijskih iger, je napravilo na nas izreden vtis« Ogledali smo si poleg ostalega tudi na koto, ki je označevala tekmova ne piroge in sanio. organizacijo olimpijskih iger« ( « • • • v' 1 • * ’ (Se nadaljuje) . • • ; 1 :.»v*rfv;s.-tj..:."• " Našemu dolgo letnep^u sodelavcu HROVAT JANEZU .— vratarju se ob invalidski upokojitvi: zahvaljujemo1 za vse njegovo vestno delo v podjetju. t.. «i;. .. n . »mm,N «***«, « |>M>'• " da nabavljamo les po žagarskih itvorijo silikatne kamenine skrilavcev I obratlh Platnih žagah, pa četudi jiu peščenjakov« Tako podlago pokrivajo samo manj®e količine, Ibolj ali manj globoka zakisana ilovnata! Vsi.ti Problemi 30 nas primorali, da 'tla, i nabiramo na Pokljuki v okolici Mrzlega Studenca hlodovino v kvaliteti čista -jSama tla in pa nasploh rastični pogoji j polčista, iz katere dobimo cca 3o % knočno vplivajo na rast smreke in pa na | zaželjenega rezanega lesa. Les slabše lodstortek kvalitetnega smrekovega lesa, | kvalitete, ki napade pri tem razrezu, |Za izdelavo finalnih izdelkov, predvsem! pa.se uP°rablJa za gredi> table, za ■gasilskih lestev, rabi tovarna letno c oj kosarko> 83 slabši les Pa za zab03c . |2oo m3 smrekovega lesa v kvaliteti čista Ti problemi, ki so postali zelo pereči ;pol—čista. Ta les nabavljamo iz pokljušj bi se dali sporazumno rešiti, in to le jkega področja in žagarskih obratov Bo—takrat, kadar bo večje razumevanje za jhinj in Bled, iz- kranjskogorskega po— domačo predelovalno industrijo — doma— ;dročja pa Kranjska gora,Bela in Jeseni-j či trg« ipretežni meri imeroma najbolj V PROIZVODNJI Me vi j a Branko i V letošnjem letu smo začoli prvič izde-1 v avto in ne zavzamejo velko prostora. lovati zložljive sanke. Zamisel teh sanjklmajo tudi toprednost pred navadnimi, |je dal tehnolog Berce Jože# Zunanja ob | da se kakršnikoli zlomljeni deli lahko lika zložljivih sank je skoraj popolno-j nadomestijo z novimio ma enaka našim navadnim sankam, katere smo dosedaj izdelovali oziroma jih še izdelujemo. Zložljive sanke so zelo praktične in seveda kar je zelo važno pri vseh športnih artiklih, da so enostavne, Te sanke pridejo posrebno v poštev za avtomobilski prevoz v oddaljene kraje, ker jih brez težkoč spravimo Sanke so izdelane iz jesenovega lesa, so nekoliko širše in s tem tudi stabil nejše od naših navadnih. Uporabne so za dve odrasli osebi. Premazane so s firnežem tako, da so odporne proti vla gi« Razstavljanje sank se vrši na tannšin, da se odvijejo vse krilne matice na I prednjem in zadnjem oplenu, nato pa se! [ posamezni deli iztikajo iz svojih le- I I žišč. Seveda, vse dele ne moremo raz- | j staviti, ker bi s tem zmanjšali kvar- j j liteto oz# nosilnost« Razstavljene san-f j ke imajo vgLavnem osem delov in sicer: j I dve krivini z nogo, dva oplena, dve se-f I dalni letvi in dve krajni letvi« Poleg I I tega imamo tudi dve podolgovati podložj I ki, kateri ojačujeta samo konstrukcijo| j sank. Montaža sank pa se vrši v obrat-j 1 ni smeri kot razstavljanje* K sankam spada tudi vreča v katero se zložijo posamezni deli. Skica prikazuje presek sanjt pri oplenu 1, kririna j > 2» noga 3, krilna matica 4, sponski vijak 5« sedalna letev ..... 6, oplen 7« krajna letev v • • 8« okova aa krivino. ..... nujnost kvalitete Mulej Stanko Za ugodno prodajo nekega izdelka sta | važni dve stvari na katere se kupec ozjj ra pri nakupu, To sta cena in kvalitetq. Če izdelek zadovolji kupca, se odloči J za nabavo. Da pa se to zgodi pa mora b^ ti cona tudi konkurenčna. To je predpo4 goj za uspešen plasman nekega Hrtikla [ Qa tržišču. Konkurenčni izdelek mora | imeti boljšo, ali vsaj enako kvaliteto,! ter nižjo ali vsaj enako ceno kot slič-j ni artikli drugih proizvajalcev. Šele potem, če izdelek uspešne zado- j v°lji pogojem, je dobra prodaja na tr-I žišču zagotovljena, Ce si konkurenčnost nekega izdelka cgle-t damo bolj natančno, vidimo, da se kon-j kurenčne cene doseže z nižjimi proiz- | vodnimi stroški. Kvaliteta nekega iz- I delka je odvisna od njegove konstruk- j C1je, sestavnih delov in vloženega de-| la oz, same izdelave. Torej, čim vež smo vložili v izdelek, tem kvalitetnej-T~ še in tem dražji je. Zato sta si cer^ .in kvaliteta v tesni medsebojni odvis-i nosti. Čim večji so proizvodni stroški,] -tem kvalitetnejše je izdelek in obratnq. *•••}» Ako si ogledamo kvaliteto samo vidimo, I da je odviaa od sledečih faktorjev, a/ funkcija^ b/ trajnost c/ zunanji izgled - - j a/ če nek izdelek iz kakršnihkoli vzro4 kov ne more služiti svojemu namenu, te*| daj funkcijsko ne odgovarja,, Izdelek tej-daj sploh ni to, za kar je bil namenjerj. V tem primeru je možnost prodajo izkijlj * čena. Iz tega sledi, da kvaliteten iz- I delek mora dobro služiti svojemu name- [ nu, b/ Tudi trajnost nekega izdelka je pogdj za dobro kvaliteto, | Izdelek katerega trajnost je manjša odj tetic, sftrodnih izdelkov drugih proizvajalcev^ Izredne važnosti za uspešno prodajo pa je slabe kvalitete,Kupec se ne bo od- j je tudi jjensome proizvajalca^ To se ne ! ločil za njegov nakup0 Trajnost kvali-j da doseči čez noč? ampak je zato potreb tetnega izdelka mora biti večja ali . ; no daljše razdobje^ Proizvajalec si pri vsaj enaka, kot je trajnost istih iz- j dobi pri kupcu zaupanje s trajno kvali- delkov drugih proizvajalcev« I teto svojih proizvodov. Važno je tudi, c/ Zunanji izgled izdelka je zelo važei da proiz™jalec svoje kvalitete ne men-često pa celo najvažnejši pogoj za kvaj liteto, To je namreč področje na kate-l rega-se razume tudi nestrokovnjak. Po-j sebno pa tp velja za modne izdelke,koti so n.pr. smuči. Šele tedaj, ako izie- | lek zadosti vsem zgoraj navedenim po- i gojem, moremo govoriti o njegovi kvali4 ''V- j boljšuiejoo ja3 Iz vsega navedenega sledi- kako važna je kvatLitota izdelkov za: njihovo uspeš-'no-prodaj o« , . Dolžnost vseh članov kolektiva nekega podjetja je, da izdeiv.jp-j o kvaliitetne artikle in daijih kvaliteto stalno iz- A/tS da bo letni plan za leto 1962 v i naši tovarni znašal cca 800 pilj. i din? .....da bomo prihodnje leto pričeli izdelovati čolne iz plastičnih masj? ...♦.da bomo do 1„1„1962 kompletno pr e-] seljeni v nove obrate in da smu- I carski obrat prične delati po ve- !: rižnem sistemu?' ' * I ..»•.da bomo za prihodnjo sezono izde- | lovali metalne smuči z metalno ko-l nico in metalno peto? «.i..da ni podjetja v Jugoslaviji, ki b!i izdelovalo smučarsko okovo, vsled j češar ga moramo uvažati? I I .....da smo razstavljali v mesecu no- I - ■ vembru naše izdelke na mednarodnem) ' športnem sejmu v Kfcilnu? 1 •♦.»•da je nedavno neurje povzročilo v 1 našem podjetju cca 5oocooo/-*din | škode? I .....da smo pričeli z gradnjo skladišča za vnetljive tekočine in lakov? ,da bo končno prihodnje leto poč ljena ograja okoli tovarne? r>av' VOLITVE ( nadaljevanje s strani 9 ; skrb za izboljšanje živi jenskih pogojelv svejih članov in za razvoj služb namenjenih za dvig stam-.ardao Kolektivi mora ravno tako staviti v svoj program} 'stanovanjsko izgradnjo, ustanavljanje dečjih domovj športnih igrišč in letovišč, ter skrbeti za izboljšanje prehrane - z eno besedo delovni kolektiv v podjetju dala v m.'lem iš,tc kar. deln) ljudska skupščina za celo državo. Glavno pri-tem celotnem delu pa je? ■da vsci: član kolektiva misli s svojo glavo in ssmostojn-j določanje v svoji usodi iz svojega delovnega mesta, kaj-4 t: lr s tem je mogoče ustvariti pogoj ej, ki s,p- nastali v zvezi s novimi gospodalr .skind ukrepi in sistemu ter novim' 1 načinom delitve ' ciiobhifi dohodkov« E-a lahko dosežemo vse dobrine, ki nam jih daje naša skupnost je treba, da. so sleherni član kolektiva liaveda važnosti decentralizacije upravljanja in da skrbi da bodo voljeni.v delavj-ske svete in sindikalne podružnice 'ekonomskih en. t člani kc:l.ektiva«» ki -bodo r i"oa"o."tjo pristopili k zadaniP nalog-jm« Volitve v delavske svete in sidaikal-ne podružnico ekonomskih enot se bodo vršile dr.e 27« decembra 1961 j I Po izdaj5. drugo številke " NIŠA S/vTCIN’ smo prejeli že prvih ueks-j pripomb bralcev na vsebino« To nas zelo veseli in nffn vliva volno do dela« Prav .gotovo se bonic rav..-i po njihovih žoljah in skušali otprav-jt i pomankljivosti, oz« oavečnu i».\ .ne-zanimivo snov iz prograrr o 'Jeli kritik želimo še več, ker Is tako. do nas list res "tak, kaltršnera si Talino? Tako pravijo bralci *.. „V LISTU JU VS3 mS:š'i BSS-DI JU ZAVZETEGA PROSTORA 0 ŠA~.7 / 1’ABELA/ 'JO' BEREMO V DNEVNEM .ČASOPISI Umestna pripomba, +o rije j se, borco v bodoče ravnali Vendar z > začrV^k ni-smo imeli na izLirc črnge primerne vi. Posebnih športnih c’cmočkov pa v zadnjih dveh s&seclli i. • Lilo, r šaha na Bledu. v’ zimski ne/.ona. bo rao— go več izbire» ...."NAŠA SMUČIN;.'" .T: V BISTVU VfcBBiu-SKO DOERA, VENDAR Bi iS)2 GT.-.SILC TOTfiH NE ■ ŠPORTNEGA ORODJA KOiULA PISATI liN'0-GO VEČ 6 SFJRTNT.l MCO. .Hi: DC:,i.. lis FO SVETUo; Vsekakor! Vendar nas .-usrb* j o.a fee s tt ne bomo zamerili prvim ? j»V«gote bo li v mislih samo šah? Selimo uč-tic5z obema'in kot vidite v dr.našhji št.vilid. smo se po tem ravnali. .., .PREŠIROKO STE SS RAZPIS^.-J V NASA-VI.SUROVINo HffiiilhOKA IEIALJNOST NE PRIVLAČI, PRILERJAJTE AiilJALŽ&i lUZJJH ČLANICE KI io j&iZU H-T JI^NATI' Bot mlade in neizkušeno v novinarski stroki nas je ta zal; urv^tna ripombe. opozorila r.a ocenjevanje rsacvi kot celote« V opravičilo: Jiotčli said elanom kolektiva prik - '-.ti v s te lavo ka. nastajajo pri nabavi surovi prit dv; sin iz inozems+ve-c Največkrat m ri" zast-i ja proizvodnje zaradi ne* ".n ,'|avo iaate: i a].a le nabava, terovoS vse okoliščine,; ki ;-;j opis-, j; v tem članku, ,0,,Y LII^J JE OPASITI tBČ SLOVNIČNIH LA^JL ELjub p ':r.ji in medseb jni kontroli jej napak šs v-adr.v’ preveč. Skušali jih bo-i mo odpr viti ::a ).»:•: limum ' „ GLAVNSk *,‘-Ua JZ PISARI) To j c ra. ar ':-:,sto kaf'vk :' skdai .pogra-j L--.r.o: piv'.fts .Le obratov., cddelkov o ir.'iija i .iieluv Jdšnb-'pa :je',: da i.1 ,jo Inkijc aurinistraci^e mnogo več vp-.g?eda v vaa d.Ogaj -sr.jo; vendar ■>, tcr> še ni vc'čo.u"; • :kvj ji -»ni pišejo, 2,a saSetck ssn- ae pač Bas^-ota narije e ■fcuiOv up^ov .. . bo tudi. iz vrs>t deia,vc-.sy.,do*T>l3 snovi,, za obravnavo, v v naraeu bomo po obratih .pogtayili nabiralnike. Dopise denrajte vanje p^dpisnae« U/>-jv KOLIKO SL JE 0kG-D.LT '• TRIGLAVSKA SEtrClJiir UVELJAVILA IN DoPRlNIiSi., PCSTUC...OVNI PLATI t NB: S;j.iO ;.-A ISITTIE ?' . -‘k '■ 1)1! 11 T^iplav'3?'... sekcija1'' :e strokov—j or;’o.ni?,i!,ffi ja.> - - z ru-Suje gbz.^arskd li lesaci '.•'Jus-;--?!jcK© 'btrbfcovnji-ke v r.-.šom 'okoliiin i Pečino v iruštvu tvori4 y 1 gc^/ .asroKi. ctrok^TJijoki in Vcajui pri j v.rno jo prilrgopjha do-jaTSbatl, Zhta i • se t'ruZ fco.v;. p.,\ t:. ^no z y$iz\ Larskim^ lil 'io- v manjši meri a lesnoindustri j-’ skimi problemi« Kor je uaše podjetje cpeciaiizirano na finalne proizvede, ur.\ Dl',; " Trir;l ;.vska sekcija’ do sedaj r..: -noge! .:-..--ti kJikšno ;a/posredne Etroitovrio. pc-^uČi, , ..eHiL^LJ -T? GOVORA 0 NAŠI NOTRANJI polit;a ik ixyiiij;3TJvjaf oi^teiie no-j viri Zx,,7JNi:ij PKiPiaid. in gošpod.^stvu t,j; o naši sT»m»s'ji, ki nas, n^jboikI r 3 ih/'. 'AJNii-IJE dogodig naj BI CB , BP.AvNA*r.J.l LE / OBLIKI TELEGRAjli- s.riH v-,:;::: NOGOiAiT S AH Največje presenečenje je napravila le-; V Zevenaaru se je 12,novembra končal tos naša mogoraetna reprezentanca, ki ! mednarodni šahovski turnir. Z prednostjd) 1 C* V TJT1 "I n ■f o 1 -i olrn 1 „ i j_Vi_ • i v — je v prijateljski tekmi premagala Avstrijo z 2:1 v Zagrebu. Povratno kvalificijsko tekmo za svetov no prvenstvo je naša reprezentanca odigrala z Južno Korejo v Seulu v svo jo korist z 3:1 in se dokončno plasira la za Čile. Naša reprezentanca je v prijateljski tekmi premagala reprezentanco Japonske z 1:0. SMUČANJE | dveh točk je zmagal naš velemojster ! Matanovič. DVE NESREČI ŠPOSTNIKDV Nas najboljši kolesHr Levačič se je na treningu težje poškodoval, tako da verjetno ne bo več vozil v naši reprezerii tanoio Včasih najboljši nogometni vratar Beara, trenutno sedaj igra v nemškem klubu,si je na tekmi zlomil nogo« HK JEoENICS Za svetovno prveHstvo v Alpskem smučanr^esen*®an:'' s0 začeli hokejsko sezono oz j ju od lo - 18 februarja 1962 v Franciji^0^ troning v Nemčiji.Konec oktob-f se je prijavilo 31 držav. Eugoslavija \ra 30 °dšli na trening v Miesbach, kjer 1 so tudi za zaključek odigrali prvo tek-jo odločili v svojo korist z je prijavila 8 tekmovalcev. Imena nam še niso znana radi izbirnih tekmovanj« Naši smučarji skakalci so bili na večdnevnem treningu v Italiji kjer so skakali na skakalnici iz umetne mase-Sedaj se pa vestno pripravljajo na Pokljuki. Alpski smučarji pa so trenut no pri Ceski koči. Prihodni teden pa odpotujejo na trening v Italijoc / Na povratku so tudi Celovškim klubom KAC in tekmo s visokim rezultatom 3:11. mo m rezultatom 6:5 igrali s izgubili Omeniti pa je treba*, da v moštvu KAC igrajo štirje Kanadski igralci. Uradna hokejska sezona za Jeseničane pri se je začola 7rlle610 in to z prvo mednarodno tekmo mod Švicarskim prvo liga— šemDAVTOS-om, V tej zelo razburljivi in na čase tucli surovi igri so zmagali Jeseničani z rezultatom 3:2„ Druga tekma na Jesenicah je bila med moštvom Jesenic in Ljubljano, Tekma ni bila lepa, zmagali so Jeseničani z rezultatom 9:1, Tretjo tekmo so Jeseničani igrali zopet z Švicarji in sicer z Ziiricher Šport klubom* Tekma je bila zelo hitra razen v Baclnji tretjini, kjer se je pokazala utrujenost gostov0 Zmagali so Jeseničani: z visokim rezultatom 12:3, v Četrta tekma je bila na Jesenicah med Finskim moštvom "Turku" in Jesenicami V tej naj lepši tekmi letos na Jesenicah OSffiALE HOKEJSKE TEKMS so zmagali Finci z rezultatom 6:1 = TO j pot se nam je predstavil Finski vratarj ki je bil leta 1959 proglašen kot najboljši vratar na svetovnem prvenstvu v Pragi. Peta tekma je bila med večkratnim Nemškim prvakom "Riesersee" in Jesenicami Zmagali so Nemci z rezultatom 9:6«, Med dršavnimi prazniki 29.in 3o, no-em bra pa j'e gostovalo na Jesenicah zopet Švicarsko moštvo " Iverdon", Obe tekmi so Jeseničani odločili v svojo korist in sicer prvo z rezultatom 8:3 in drugo z rezultatom 9:1« <»N0 3 Pol?e f) : Ameriški barvni cinemascope film " NAJBOLJE OB VSEGA " 14.XII. četrtek ob 2o uri 16,XII. sobota ob 2o uri 17.XII. nedelja ob 14 ,16 in 2o uri Poljski film -Brama 11 MATI IVANA . ANGELSKA 11 15.XII. petek ob 2o uri 17.XII. nedelja ob 18 uri Italijanski barvni cinemascope film " MOŽJE IN VOLKOVI" 17.XII. nedelja ob lo uri matineja '..Ameriška barvna risanka "GOSPA IN Francoski kriminalni film "VRELI ASFALT » 19.XII. torek ob 2o uri 2o.XII. sreda ob. }8 in 2o uri Francoski barvni cinemascope film " LJUBEZEN PUB NADZORSTVOM" 21,XII, četrtek ob 2o uri 22,XII, petek ob 2o uri 23.XII, * sobota ob 2o uri 24.XII, nedelja ob 16 in 2.0 uri Francoski barvni cinemascope film 11 SAKRAMENKtA FRKLJA" 24,XII, nedelja ob 18 uri Francoski zabavni 24.XII. nedelja ob 14 uri in ob lo uri matineja Ljubljana tom 3:5. Partizan : tom 2:16 Beograd v Zagrebu z rezultt Bunaj na Dunaju z rezultf-** /Jr \$C% Češki kriminalni cinemascope film "ČLOVEK Z BVEMA OBRAZOMA" 25.XII. ponedeljek ob 18 in 2o uri 26.XII. torek ob 2o uri Nemški film -drama " POLIKDŠKA 11 27.XII. sreda ob 18 in 2o uri Slovenski zabavni film 11 BRUŽINSKI BNEVNIK" 29.XII. petek ob 2o uri 30.XII. sobota ob 2o uri 31.XII, nedelja ob 14 in 18 uri 31»XII nedelja ob lo uri matineja Zapadno-nemški dokumentarni barvni cinemascope film :"OB ALJASKE BO mEHIKE". —1 ---------- 31,XII. 1961 - nedelja ob 16. in 2o.ur 1. I. 1962 - pohdeljek ob 14. in 18, Francoski film " IGRE LJUBEZNI" 1. I, 1952 - ponedeljek ob 16. in 2o.uiii 2. I. 1962 4 torek ' ob 18. uri Jugoslovanski film "SERVISNA POSTAJA i film"VELIKI POGLAVAR t1 I« DEL"/ NI MALIH BOGOV/ 3,Ib 1962 - torek ob 16, in 2o, uri 1962 - sreda ob 18 in 2o. uri j ELEKTRIČNE PEČI lahko hitro segrejejo J prečna trajnost ladijskega poda je ne-j | prostor, ne povzročajo smeti, zrak je I kako 2o do 3o let, I zelo suh. Da se jih namestiti pod. okno J . j in tako doseči pravilno kroženje top— I 2, LINOLEJ se polaga .na suha lesena j I lega z^raka* Kar je vazno, da ne čutimo j ali betonska tla« Vsbdtoplotne izola— | j tkzv, "pihanja", Ekonomičnost: za sobo,l cije, bomo uporabljali žlindrin beton.' I če j° hočemo ogrevati n,pr, od 12*> f •}o STRAGULA: Cena 79o,- din za 1 m2, j I butan plin, Peč je zelo majhna ~ ?re^ i ‘tra^nost 2 do 3 leta, Za-prostore,kjer, j nosna, vendar vezana s gumi cevjo na . I s tragula ni pril I butan bombo. Prostor od 4o m3 segreje J Por°čljiva0 l j v parih minutah, ker je glavna prednost • T "j I te peči, PripominjaJno, da je v Slove-J VINIL se polaga na podloge kot j I ni ji trenutno veliko pomanjkanje bu- l linjle3'> Pri Polaganju na leseno pod- j | tan plina, kar pa upamo, da se W v | lag? moramo P^iti, da je les res po- | • I prihodnje uredilo« I Polnoma suh> ^r v nasprotnem slučaju | prične trohneti, Polaganje mora izvršij j i: le strokovnjak, ker nam mora paso- | | BRALEC VcP, SPRAŠUJE..KAadŠNA TLA. MJ J Ve prG(ihodno zvariti, nato pa segreto j I PRIPOROČAMO V KUHINJI, ! jf že 2varj®n0 Ploskev napeti. Poli- , ) I vinilna tla se lahko tudi lošči, v ve-l j Ker smo prepričani? da bo ta odgovor J čini prmerov‘pa za čiščenje uporab— j |. zanimal tudi ostale nese bralce bomo | ljamp le vodo in miloc Trajnost ista I j vprašanje z odgovorom nekoliko razši- j }rot linoleji vendar je bolj občutljiv j j- rili, « I preti razam, Cena za 1 m2 je l,2oo,- | j din (tekoči meter''I.loo,- din).Cena j 1. NAVADNI ALI LADIJSKI POD. ,Cena za 1 2a ^ol^anJe znaša*4oo,- din,/brez I 1 m2 znaša 2,250;- din in to brez sta;o|j-0 . " j j kov polaganja in leg, Čiščenje tkzv, 1 ( /ribanje/, zahteva precej, truda,Pov- j (Dalje prihodnjič) VODORAVNO: lt Novoletno voščilo", 14.Pridelek-doma; či izraz, 15». Mesto v Italiji, kjer jej znameniti poševni stolp katedrale j-- 16. j. Reka v Zah.Sibiriji,- 17. Znamka nemške_i_ tovornega in osebnega avtomobila,18. j Divja žival* /splošni izraz/, 2o. Kjer j kuhajo oglje, 22. Ženko ime /množina/ j 23. Tuje moško ime, 24. Samoglasnik in] soglasnik, 26. Del od telesa, 28.Alka-i loid v tobaku, 33. Krajše ime za fotoa-f parat, 34. Periija,. 35. Načrt; 36,-Ita-J lijanski izraz za ja -pritrdilnica, 38. Domače moško ime, 39. Dva različ- ! na soglasnika, 4o. Kratica za radio televizija, 43. Oče , 44. Prevara, 47. Enaka, 48. Pozitivno nabit ^lektrorj 49. Polotok v severnem Jadranu. 4- I REŠITEV NAGRADNJ. ZLOGOVNICE IZ I 2. ŠTEVILKE. J. "Elan" je ena največ j ih športnih I. tovar(e)n v Evropi. V njej je zaposlet j nih več. kot štiristopetdeset delavcevj i Izdela za blizu sedemstopetdeset mili* onov športnih rekvizitov. j Rešitev je prišlo 16. Žreb Je določil j | sledeče nagrade: 1. Iskra Karl - Badminton reket, i 2. Bizjak Franc ml. - 3oo.-din. NAVPIČNO: 1. Naša republika, 2. Ponavljati-lahko 1 tudi pri puški Se večkrat streljamo, | 3. Snov pc> kateri se širijo elektromag-j netni valovi - lahko vnetljiva in moč- | no hlapljiva, 4. Država v južni Ameri-1 ki, 5. Kratica za neznanca, 6,Zelenica | v puščavi, 7. Ponovno srbohrvatsko, 8. Povzročitelj nalezljivih bdezni, 9. Del stroja, lo. Material s katerim • lakiramo izdelke., 12. Težko strelno orožje, 13. Obrežje morja, 19. Nobranji človeški organ , 21. Poklic, oblika ma-f lega podjetja,1 25. sloYenski tedMk, '* 26. Reka v severni Italiji, 27. Klic j na pomoč, 3o. Surovina za izdelavo čo-i kolade, 31. Osebni zaimek, 32. Večji otok v severozahodni Evropi, 33. Ža^- I ljivo ime za duhovnika, 37. Reka v zahj Srbiji, ime aigaiet, 41. Želežniška tračnica, 42. Kompletna, 45. Nikalnica,) 46»■Igralna karta. | I I NAGRADE ZA NOVuLETNO KRIŽANKO ZNAŠAJO: 1. nagrada : otroške smuči 2, nagrada : komplet garnitura badminton reketov. I UGANI! ... i I Oče je dvainpolkrat starejši od sina[ Koliko sta sedaj stara oče in sin, ,1 če bo čez 15 let oče samo še enkrat [ starejši od sina ? HAMA-HDHO ~ NOV IZUM - ZA SLABE CESTE ! I I /.ff ■, -Q7^\ U . " ■ /atT"- t r\Xy\\ _> ?-)fO \' -m A b " v / r? T Ni zaletel se bil mopedist, temveč izumil, je motorist! Zbbata kolesa za svoje vozilo primerna za cesto, kjer lukenj obilo. ..........I" I N T E R V J U .................... ! pri skupni mizi v obratu družbene prehrane « I I KJE ZDAJ DELATE: Na ovijanju sank, ŽASLUŽEKt Pretekli mesec 26«666.-dinj na normi*Preje sem delala i v lakirnici, pa je bilo tudi dobro* ! STE ZADOVOLJNI s Po treh letih kar sem; v Elanu, sem zdaj kar za- ! dovoljna* i! i i KAJ PA STANOVANJSKE RAZMERE; Bolj slaj bo, 4 članska družina v v,eni li sobi in kuhinji. V bivši ! vojaški stavbi v Lescah. Pi ' kaj hočem. Mbram biti kar j zadovoljna# I ■ - v v ! jULLJKftJ BERETA "NASO SMJCINO'1. Jaz jol samo pogledam, ker ne znam! jj dobro jezika, Može prečitai vso, pa mu je bolj všeč koi iz sosednjih podjetij. I I II H j j KJE STE' DCMA:_ V Ukrajini. Z možem sval II se seznanila v taborišču. ! n HLAHKD TO OBJAVIM: Lahko j j VAŠE .IME: Cigan Vera. I -T, i T' za 5 kovačev ...j, m 4 iv Torek: ričet Petek: klobasa