NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA V LJUBLJANI POROČILO 0 DELU V LETU 1988 Ljubljana, marec 1989 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA V LJUBLJANI POROČILO O DELU V LETU 1988 Ljubljana, marec 1989 Iz prikaza dela Narodne in univerzitetne knjižnice v letu 1988 so razvidne njene specifične naloge in značilna koordinirana decentralizacija na naslednjih' delovnih področjih: - pridobivanje, obdelava gradiv - referalno in informacijsko delo ter posredovanje gradiv specifičnim uporabnikom na osnovi nacionalne bibliografije in podtkovnih zbirk, katalogov in centralnih katalogov, računalniško podprtih, z intenzivno usmeritvijo v splošno dostopnost informacij in publikacij - oblikovanje posebnih zbirk, ki imajo značaj za posamezne vrste gradiva specializiranih knjižnic in pomembno vlogo pri hranjenju in zaščiti nacionalno pomembnih gradiv. Opazna je dejavnost NUK pri vertikalnih in horizontalnih povezavah v knjižnično-informacijskem sistemu v Sloveniji in Jugoslaviji, njeno vključevanje v mednarodne sisteme ter njena vloga na področju raziskovalnega, izobraževalnega in svetovalnega dela v knjižnično-informacijski stroki. Potrebno pa je opozoriti, da se je prostorska stiska slovenske narodne knjižnice v letu 1988 stopnjevala do te točke, ki bo v letu 1989 grozila ohromiti vse njeno delo, kar pomeni, da knjižnica ne bo mogla delovati tako, kot ji nalagata zakon in usmeritve slovenske knjižničnoinformacijske dejavnosti; s tem bodo ogroženi delo, dosežki iz razvoja v preteklih letih ter izničena sredstva, ki so bila v ta razvoj in delo vložena. Poudariti velja, da bo to velikanska škoda za enotni knjižnično-informacijski sistem, predvsem pa bodo oškodovani znanstveniki in raziskovalci, univerzitetni učitelji in študentje, kajti prostorska stiska narekuje, da z letom 1989 knjižnica porabi za hranjenje knjižničnih gradiv prostore, ki so bili doslej na voljo uporabnikom. Poročilo opozarja tudi na kritično zmanjšanje denarnih sredstev za nakup tujega knjižnega gradiva - število novih tujih kupljenih knjig je najnižje v zadnjih desetih letih! S tako zmanjšanim nakupom, ki je posledica prenizkih zagotovljenih denarnih sredstev za nakup knjižničnih gradiv, NUK kot osrednja univerzitetna knjižnica ne more zagotavljati pretoka znanja; glede na potrebe uporabnikov, hiter napredek in razvoj strok v svetu; glede na svoje načrtovanje pa bi morala NUK prav v letu 1988 imeti za nakup tujih knjižničnih gradiv veliko večje možnosti, kot jih je imela n.pr. v letu 1982, ko je nakupila več kot 2000 tujih knjig! n j Ob boljših prostorskih pogojih ob številnejših strokovnih delavcih in ob večjih možnostih za nakup gradiv, računalniške opreme, bi NUK že v letu 1988 morala v večjem obsegu in kvalitetneje opravljati svoje naloge na področju svetovalnega dela kot slovenska matična knjižnica kot nosilka računalniško podprtega knjižničnoinformacijskega sistema in kot narodna knjižnica pri ohranjanju dokumentov slovenske pisne ustvarjalnosti (program restavriranja knjižničnih gradiv). Poudariti moramo, da omejevanje možnosti za razvoj in delovanje NUK škoduje posredno izvajanju zakona o knjižničarstvu in utrjevanju slovenskega knjižnično informacijskega sistema v njegovih medsebojnih povezavah kot tudi v povezavah z drugimi informacijskimi sistemi doma in s tujino, ki vsi omogočajo pretok dokumentov in informacij, posredovanje znanja kot osnove za raziskovalno delo ter družbeni in nacionalni napredek. V Ljubljani, 30. marca 1989. NOTRANJE POSLOVANJE KNJIŽNICE 1. Dotok knjižničnega gradiva Delovna enota za dopolnjevanje knjižničnega gradiva (vodja Eva Kodrič Dačič) IZBOR GRADIVA IN NAROČANJE Enota za dopolnjevanje knjižničnega gradiva je izbirala gradivo na osnovi vsebinskih kriterijev, ki jih določata Zakon o knjižničarstvu in statut naše knjižnice. Naša prva naloga je bila skrb za sloveniko, ki izhaja v zamejstvu in drugod po svetu. V ta namen smo sistematično pregledovali vse zamejske in izseljenske časnike in časopise ter avstrijsko, italijansko in madžarsko bibliografijo. Tujo strokovno literaturo s področja humanistike, družboslovja in še posebej bibliotekarstva smo izbirali iz britanske in nemške bibliografije, kataloga Repertoires livres Hebdo, iz katalogov pomembnejših založb, časopisov, list duplikatov in izmed desiderat. Skupaj s kolegi iz oddelka za informacije in izposojo smo pripravili predloge za nakup tuje referalne literature in dodatne izvode učbenikov za izposojo. Da bi lahko tekoče nadzorovali naročanje in dotok učbenikov, smo izdelali posebno datoteko. Koordinirali in izvajali smo nabavo gradiva za posebne zbirke. V letu 1988 smo naročili 1.065 tujih monografskih publikacij (460 N, 605 Z) in 383 naslovov tujih periodičnih publikacij (15 Z, 368 N), od tega 44 novih naslovov. Naročili smo še 17 plošč, 15 kaset, 1 video kaseto in 17 zemljevidov. Za zamene, arhive in druge potrebe hiše smo naročili 719 domačih monografskih publikacij. DOTOK GRADIVA Prevzem in oddaja Oddelek je v tem obdobju prevzel 418.940 kosov različnega tiskanega gradiva, od tega 383.930 kosov slovenskega obveznega izvoda. Po skupinah in izvoru je celotno prejeto gradivo obsegalo: 01 Sloven. 01 Jugosl. Ref.za NZD zamene SKUPAJ Knjige 70.896 8.096 3.785 1.175 83.952 Period.publ. 185.142 - 11.957 1.022 198.121 Pl. in kasete 2.999 875 44 3.918 Muzikali je 952 68 1.138 2.158 Atlasi in zemljevidi 1.412 2 53 1.467 Video kasete 66 - 1 67 Razglednice 5.962 391 23 6.376 DT,obrazci 111.832 5.314 798 117.944 Plakati in dr. graf.gradivo 3.365 11 87 3.463 Ostalo 2 - 170 172 RSS 1 .302 - - 1 .302 SKUPAJ 383.930 14.757 18.056 2.197 418.940 Za NUK smo obdržali 68. tujino smo poslali 284. 825 645 kosov, kosov, drugim knjižnicam v SFRJ in v izločili smo 53.702 obrazcev. Prirastek za NUK: Prirastek po izvoru in skupinah. 01 Slov. 01 Jugosl. N Z D SKUPAJ Knjige 6.620 8.096 997 1.450 1.338 18.501 Period.tisk 18.418 - 3.536 5.938 2.483 30.375 Muzikalije 152 68 202 8 928 1.358 Pl. in kasete 1.008 875 39 1 4 1.927 Video kasete 12 - 1 13 Atlasi in zemljevidi 152 2 17 2 34 207 Plakati in dr. graf.gradivo 1 -353 11 7 6 74 1.451 Razglednice 542 391 - 9 14 956 DT + PKG 6.514 5-314 6 132 597 12.563 Ostalo 2 - 50 - 120 172 RSS 1 . 302 - - - - 1.302 SKUPAJ 36.075 14.757 4.855 7-546 5-592 68.825 INVENTARIZACIJA IN EVIDENCA Slovenski obvezni izvod V inventarni katalog slovenskih obveznih izvodov - monografij je bilo vpisanih 6.618 knjig, od tega 1.088 kompletacij, in evidentirano 1.261 drobnih tiskov. Evidentirali smo 18.418 periodičnih publikacij (t.j. 9-209 številk), od tega 43 novih naslovov. Jugoslovanski obvezni izvod V inventarne sezname obveznih izvodov iz republik je bilo vpisanih 8.096 knjig, od tega 1.703 kompletacij. Evidentirano je bilo 5-314 drobnih tiskov, 875 plošč in kaset, 68 muzikalij, 2 zemljevida in atlasa, 391 razglednic in 11 kosov drugega grafičnega gradiva. Nakupi, zamene, darovi V inventarne kataloge nakupov, zamen in darov je bilo vpisanih 3.785 knjig in evidentiranih 2.314 kosov posebnega gradiva. Referat za zameno V inventarno knjigo je bilo vpisanih 1.175 monografskih publikacij (621 N, 4 Z in 550 D) in 1.022 serijskih publikacij (1.015 N, 3 Z in 4 D), skupaj 2.197 knjižnih enot, ter evidentiranih 2.851 kosov periodik. Za evidenco enote, naročila in ponudbe je bil napisan 10.430 listek (v več kopijah), v inventarne kataloge in naročniške kartoteke pa smo vložili oziroma izločili 30.437 listkov. V kartoteke periodičnih publikacij smo vpisali 315 abonmajev in 4 dodatne račune. Da bi ohranili pregled in nadzor nad gradivom, smo vodili in dopolnjevali sledeče evidence: - naročniške kartoteke (po abecednem redu naročil, po dobavitelju) - inventarne knjige (slovenski obvezni izvod, jugoslovanski obvezni izvod, nakup, zamena, dar, zamena: monografije, zamena: periodične publikacije) - inventarni katalogi (N D, slovenski obvezni izvod) - katalogi serijskih publikacij in kontinuand (slovenski obvezni izvod, jugoslovanski obvezni izvod, NZD) - kartoteka s.o. - kartoteke periodičnih publikacij (slovenski obvezni izvod, nakupi, zamene in darovi, slovenske periodične publikacije za zameno) - kartoteka zamenjevalcev - kartoteka tiskarn - katalog zamen - signaturna beležka - protokol dopisov - računski protokol. Redno smo dopolnjevali tudi datoteko zamenjevalcev in tujih periodičnih publikacij (nakupov). Na novo smo uvedli datoteko učbenikov. DOLOČANJE SIGNATUR V redne vrste smo postavili 11.664 knjig in 179 letnikov revij (skupaj 11.843), med kompletacije 3-291 knjig in v arhive 3-599 knjig. Skupaj je bilo postavljenih 18.750 knjig. RAZPOŠILJANJE GRADIVA Ekspedit je odposlal 284.645 kosov gradiva, in to 1.958 paketov z obveznimi izvodi (280.583) in 3-264 paketov z gradivom za zamene (4.062 kosov) in medbibliotečno izposojo. ZAMENA Zamenjevalcem doma in v tujini smo poslali 1.211 knjig in 2.851 kosov periodičnih tiskov. Ponudili smo 152 naslovov posebnih ponudb, listo duplikatov št.6 z 209 naslovi in listo duplikatov št. 7 s 150 naslovi. Letošnji novosti sta ponudba starih knjig in lista slovenskih novitet, ki jo pošiljamo dvakrat letno na izbrane naslove. S temi novostmi smo skušali dvigniti število knjig, poslanih v zameno, vendar do zdaj še ni pričakovanih rezultatov. Na eni strani smo omejeni s skromnimi sredstvi Kulturne skupnosti Slovenije - tudi letos nam iz namenskih sredstev ne bo uspelo kupiti 1.000 knjig, saj je trenutna realizacija plana le 58 % -na drugi strani pa s pomanjkanjem osebja. V letu 1988 smo vzpostavili stike z novimi sodelavci - L. Kossi, Slovenski dom Perth, Avstralija, - Hamdard University, Karachi, Pakistan, - Indiana University, Bloomington, Indiana. ADMINISTRACIJA Oddelek je prejel 668 in poslal 1.286 dopisov. Protokoli-rano je 2.368 dopisov in seznamov pošiljk obveznega izvoda. Izvedenih je 494 telefonskih reklamacij gradij. DAROVI - v letu 1988 smo prejeli: - večje število darov posameznikov - dve pošiljki javnega tožilstva - dar kitajske ambasade - zapuščina S. Osterca - zapuščina J. Prochazke - zapuščina Ane Praček - Krasne - zapuščina M. Klopčiča - zapuščina Z. Prelovca - zapisniki društva Panetov profesorja Ivana Favaja, PROBLEMI IN NOVOSTI V DELOVNEM PROCESU Slovenski obvezni izvod Novost in olajšanje je pri reklamiranju slovenskega obveznega izvoda. Jelka Dovič preverja dotok publikacij iz datoteke CIP-a. Jugoslovanski obvezni izvod Narodna biblioteka Srbije je pospešila centralno katalgizacijo, zato smo spet začeli vlagati listke. Celo leto smo poleg inventarne številke dopisovali še dodatno devetmestno kodo - "identifikacijsko številko", ki je potrebna za računalniško podprto izposojo publikacij. Kartoteta stalnih naročil Kartoteko smo uvedli že v letu 1987. V letošnjem letu smo izdelali natančna navodila za obdelavo stalnih naročil. Prve reklamacije so že realizirane. Izpolniti skušamo tudi kartoteko s.o., ki jih dobivamo po zameni. Obdelava neknjižnega gradiva V letu 1988 smo zacelil z obdelavo neknjižnega gradiva. Inventarizirali smo govorne kasete in plošče, video kasete, učne pripomočke in igrice. Izdelali smo tudi navodila za pridobivanje AV gradiva in njegovo obdelavo v Enoti za dopolnjevanje knjižničnega gradiva. Datoteka učbenikov Na predlog oddelka za delo z uporabniki smo začeli graditi datoteko učbenikov. Vneseno je že okoli 200 naslovov. Uporabljamo program STEVE. Finančno poslovanje Nakupi za NUK 546 tujih knjig ..................................... 451 domačih knjig ................................... posebno gradivo (194 muzikalij, 7 plošč, 6 kaset, 1 video kaseta, 4 zemljevidi, 3 atlasi, mapa plalatov, 2 plakata, 1 portret, 1 koledar, 1 drobni tisk, rokopisno gradivo) ................... 310 abonmajev in 4 dodatni računi za tuje revije ...................................... 5 abonmajev za domače revije in posamezne štev. oz. letnike dom. revij ........................ 98.578.217.- 6.059.603.- 10.773.602.- 189.815.198.- 150.600.- 305.377.220 Nakupi za zamene 621 domačih knjig ............................ 1.015 letnikov domačih period, publikacij 8.346.231.-19.751.877.- 28.098.108 Nakupi po računih TK DK TR DR R 104.848.513.- 15.094.224.- 186.760.648.- 10.932.477.- 3.839.466.- 330.475.328 V računski protokol je bil vpisan 401 račun v skupnem znesku din 330.475.328.-. Gibanje dotoka gradiva: primerjava z letom 1987 in delovnim načrtom za leto 1988 1987 Delovni načrt Realizacija 1988 1988 Dotok gradiva (brez periodike iz jug.obv.izv.) 453.204 450.000 418.940 Slovenski obv. izvod. 418.473 383.930 Odposlano gradivo 329.940 284.645 Prirast gradiva v NUK (brez per. iz jug.obv.izv.) 68.312 67.000 68.825 Št.postavljenih knjižnih enot 20.199 17.000 18.750 Knjige: slov. obvezni izvod 6.646 6.620 Knjige: jugosl. obvezni izvod 9.148 8.096 Knjige: nakup 1.357 (TK 979) 1 .500 (TK 1000) 997 (TK 546) Knjige: zamena 1.706 1.450 Knjige, poslane v zameno 1.583 2.500 1.211 V letu 1988 je dotok gradiva v primerjavi z letom 1987 upadel za 7,5%. To je posledica zmanjšanja slovenskega obveznega izvoda, ki je nižji za 8,3%. Kljub temu je prirast gradiva ostal v primerjavi z letom 1987 nespremenjen in celo za 2,7% višji od načrtovanega. Zaskrbljujoče je upadlo število nakupov - kar za 26,5% v primerjavi z letom 1987. Dotok tujih knjig je nižji za 44,6% in je s 546 enotami dosegel najnižjo točko v zadnjih desetih letih. Vzrok za to je pomanjkanje finančnih sredstev in način financiranja. Višina sredstev za nakup tuje literature je znana šele septembra, kar povzroča zastoje pri naročanju literature v prvih dveh tretjinah leta. 2. Obdelava knjižničnega gradiva Abecedni imenski katalog (vodja Majda Armeni). Naloge abecednega imenskega kataloga so izdelava kataložnega opisa (CIP-a) za slovenske knjige v tisku; centralna katalogizacija (CKST) slovenskega obveznega izvoda s pomočjo mikroračunalnika Atari in programa Steve; katalogizacija (delna) jugoslovanskega obveznega izvoda, nakupov, zamen in darov; vlaganje kataložnih listkov v matični katalog in čitalniški katalog; vodenje kataloga CKST; vodenje signaturne knjige; vodenje arhivskega kataloga; vodenje kataloga neštetih zbirk; združevanje čitalniškega kataloga AIK II in AIK III; spremljanje bibliotekarske literature; sodelovanje pri uvajanju računalniške obdelave. Opravljeni program v letu 1988: za CIP (do 30.1 1.1988 ) je bilo obdelanih za CKST (do 30.11.1988) (1508 akcesija + 362 kompl.) je bilo prejeto in obdelano za katalogizacijo jugoslovanskega obveznega izvoda, N, Z,D je bilo prejeto CK (akcesija)+ jug. 0,N,Z,D jug. 0, N, Z, D CK (akceijsa + kompl.) +jug. 0,N,Z,D 731 enot 1.870 enot 14.579 12.968 14.941 enot enot in oddano stvarnemu katalogu tehničnemu oddelku (novosti) tehničnemu oddelku 10.079 274 + 1 .949 enot enot enot skupaj 12.302 enot razlika prejeto jug. 0, N, Z, D oddano jug. 0, N, Z, D 12.968 12.302 enot enot razlika 1988 396 enot v matični katalog je bilo vloženih v čitalniški katalog v katalog CKST v katalog arhivov za vse kataloge je bilo vloženih in v signaturno knjigo vnešenih 11.967 listkov, 12.270 listkov, 3.289 listkov, 2.901 listkov 30.427 listkov 5.230 vpisov Nadaljevalo se je delo na združevanju AIK II in AIK III katalogov, kar obsega 1 predal in z njimi povezane popravke in uskladitve ter 1.784 drugih popravkov. Drugo delo je obsegalo: vnašanje v vzajemni katalog, vlaganje oz. vračanje v matični katalog (13*607 listkov) in popravke pri lokacijski postavitvi v katalogu za Bibliotekarsko raziskovalni center zaradi prestavitve dela zbirke v skladišče. Za tehnični oddelek smo pregledali 3-584 matric in pregledali in obdelali 159 enot iz Kalanove zapuščine. CIP ima pri obdelavi prednost. Pomanjkljivi podatki na predlogah, časovna stiska založnikov, telefonske informacije, povezana z izdelavo CIPa zahtevajo dela, ki jih število obdelanih enot ne pokaže. Stvarni katalog (vodja Tatjana Banič). Temeljna dejavnost oddelka je klasificiranje knjig za abecedni stvarni in sistematski katalog NUK , centralno katalogizacijo slvoenskega tiska (CKST) in katalogizacijo v knjigi (CIP) ter urejanje abecednega stvarnega in sistematskega kataloga. Opravljeni program: Oddelek je prevzel v obdelavo 11.787 enot (AIK št. 12.277 enot), od tega redne vrste iz AIK 9.654 (AIK št.: 10.079) enot in tuje novitete neposredno iz nabavnega oddelka 321 (AIK št. 329) enot (AIK št. 13.207 enot). Pri tem je bilo izdelanih 12.081 gesel in 19.456 vrstilcev, skupaj 31.537. Prednostno je za centralno katalogizacijo slovenskega tiska klasificiral 1.819 enot (AIK št.: 1.870 enot) ter jih oddal v nadaljnjo obdelavo AIK, ki je podatke vnesel v računalnik. Klasificiral in oddal je v nadaljno obdelavo 12.624 enot (AIK 13*207 enot). Z absolutno prioriteto je oddelek za CIP klasificiral 731 enot. V abecedni stvarni katalog je bilo vloženih 10.892 listkov, v sistematskio katalog 17*139 listkov, v interni katalog 1.646 listkov, skupaj 29*677 listkov. Ob redakciji listkov pred vlaganjem je bilo p regledanih približno 18.000 listkov. Ob redakciji obeh katalogov in preurejanju posameznih skupin sistematskega kataloga je bilo popravljenih 12.652 listkov in narejenih 331 novih razporejevalk tev v predmetnem katalogu 343 kazalk in vodilk. Poleg temeljne dejavnosti in spremljanja novosti in sprememb in UDK ter ustreznega usklajevanja posameznih skupin je oddelek posredoval informacije s področja ASK in UDK uporabnikom NUK ter nudil strokovno pomoč klasifikatorjem izven NUK. V tem letu je oddelek dobil računalnik in začel vnašati podatke za register sistematskega kataloga NUK po programu STEVE. Ob klasifikaciji obveznega izvoda iz drugih republik je oddelek začel s preverjanjem podatkov v vzajemnem katalogu (deskrioptorji, UDK vrstilci). Delavci oddelka so sodelovali pri vnosu retrospektivne baze NUK. Delovna enota za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska (vodja Lidija Wagner). Delovna enota si je prizadevala za čim bolj tekočo obdelavo gradiv, izdajanje bibliografij in za posredovanje izčrpnih in kvalitetnih informacij. Izdajanje Slovenske bibliografije je obsegalo: Bibliografijo s popisi knjig za leto 1987 št. 3 in 4; Bibliografijo s popisi knjig za leto 1988 št. 1, 2 in 3; Register za knjige za leto 1986; Bibliografijo s popisi serijskih publikacij za leti 1982—1983- Poleg teh so bila dokončana vsa dela v zvezi z natisom bibliografije s popisi člankov za leti 1978-1979. Opravljene so bile korekture in izdelana kazala. Tekočo bibliografijo za knjige za leto 1988 št. 4 vnašamo v vzajemni katalog. Od leta 1988 dalje so vse tekoče bibliografije s popisi knjig računalniško podprte preko vzajemnega kataloga, ki deluje na računalniku gostitelju Računalniškega centra Univerze v Mariboru. S tem smo postavili vzorec skupaj z Jugoslovanskim bibliografskim inštitutom za izdelavo nacionalnih bibliografij preko vzajemnega kataloga za jugoslovansko tiskarko produkcijo. Za bibliografijo s popisi knjg za leti 1980—1981 smo se odločili vnesti vse podatke od leta 1980 v vzajemni katalog in tako ustvariti retrospektivno podatkovno zbirko in hkrati dobiti že natisnjeno bibliografijo. Delo za vnost okoli 5000 enot bo trajalo ob isti kadrovski zasedbi približno eno leto. V reviji Knjiga smo redno objavljali mesečno bibliografijo knjig. Preizkusno obdobje računalniško podprte obdelave še traja. Principi vnosa podatkov so se že nekajkrat spremenili, pojavljale so se napake tako pri programu kot na komunikacijah. Potrebna so usklajevanja vhodnih mask ter izhodov. Po nekajmesečnih naporih smo le dobili tiskano predlogo bibliografije z vsemi želenimi kazali in ureditvami; računalniško podprta izdelava bibliografije omogoča tudi informacijsko delo on-line ter izpsojo in obdelavo za druge knjižnice, ki so vključene v vzajemni katalog. Ozko grlo je uredništvo klasičnih katalogov. Klasičnega kataloga še nekaj časa ne moremo opustiti, kajti računalniški sistem še ne deluje zanesljivo. Potreben je vzdrževalec sistema, ki bi skrbel za nemoteno delo. Vse delo smo še vedno opravljali dvotirno: tekoča obdelava slovenike je potekala po programu STEVE, vzajemni katalog pa zahteva prepis v UNIMARC format. Izhajanje slovenske bibliografije je obsegalo: Knjige Pretežni del knjižnega gradiva je obdelano za centralno katalogizacijo; dopolnjujemo manjkajoče podatke, ki so potrebni za bibliografijo. Drugo gradivo sami katalogizairamo in klasificiramo, enako izbor iz drobnega tiska. Vodimo AIK in naslovni katalog ter pregled knjižnih zbirk. CK AIK+UDK dodatni, naslovni skupaj dopolnitev obdelava pomožni katalog obdelanih opisi naslovov 1 .777 452 2.485 1.141 2.229 Serijske publikacije Vsak letnik serijske publikacije (posamezna naslova) obdelamo AIK+UDK. Spremljamo vse spremembe, ki se pojavljajo v serijski publikaciji. Vodimo AIK katalog ter evidenco vseh številk posameznih naslovov periodike. AIK+UDK oddaja posameznih oddaja D-fonda skupaj kosov obdelanih naslovov 726 9 .865 282 10.147 Članki Iz serijskih publikacij in zbornikov po izboru izpisujemo članke, ki jih tudi vsebinsko obdelamo (klasificiramo po UDK). Vodimo AIK in UDK katalog za članke ter katalog kartic in psevdonimov avtorjev. AIK UDK dodatni in pomožni opisi 18.703 15.826 1.615 V vse kataloge enote je bilo vloženih 26.332 listkov. Uporabnikom smo dali 967 informacij. Pomagali smo tudi sestavijalcem raznih bibliografij ter pomagali kolegom v NUK pri vnosu po UNIMARC - strukturi gradiva za izposojo. Delovna enota Periodični tisk (vodja Jelka Gazvoda) je v letu 1988 izpolnjevala svoje naloge v okviru programa NUK, obdelovala, hranila in dajala je v uporabo periodični tisk s slovenskega in jugoslovanskega področja in iz tujine. Enota je v tem letu prejela 93-221 kosov gradiva. Prejeto gradivo v kosih Oddelek jugosl. neposredno Slov. Bibliogr Odd.za dop. Skupaj I. 12.162 4.108 4.188 2.641 23.099 II. 33.984 3.172 2.009 2.584 41.749 III. 10.799 3.458 2.176 3.390 19.823 IV. 1.807 3-067 1 .492 2.184 8.550 Skup. 58.752 13.805 9.865 10.799 93.221 To gradivo pa naslovih obsega: slovensko periodiko: 766 naslovov (+ 766 arhiv) slov. zamejsko periodiko: 72 H jugoslovansko periodiko: 4.066 t! tujo periodiko: 849 M skupaj: 5.753 " + 766 arhiva SKUPAJ: 6.519 »T Gradivo za obdelavo in hranjenje pa zajema 4.927 naslovov. Retrospektivno mikrofilmanje fonda NUK je obsegalo cca 100.000 posnetkov naslednjih naslovov: Pavliha 1870 Pavliha 1892-1894 Naprej 1863 Jadranski Slavjan 1850 Brus 1889-1891 Brecelj 1869-1885 Glasnik 1894-1899 Ljubljanski list 1884-1885 Ljubljanski časnik 1850-1851 Slovenski narod 1891-1945 (od 1869-1890 na fiših). Nakup kopije časnika Domoljub (posneto po fondu NUK v UKM in ECM), cca 20.000 posnetkov. Tekoče mikrofilmanje obsega cca 6.000 posnetkov naslednjih naslovov: Delo 1988, jun.-okt. Večer 1988, jan.-okt. Ti posnetki so še vsi v arhivskem izvodu, kar še ne omogoča uporabe. Kupili smo že material za master film in pa eno kopijo za vsak naslov. V depoju Mekinje so prostori prenapolnjeni in že onemogočajo kakršnokoli pregledno razvrščanje gradiva. Obdelava periodičnega tiska je obsegala: Evidenca 50.640 kosov Inventarizacija 3.349 enot Katalogiz. in klasifik. 1 .948 enot Reklamacije 1 .752 Arhiv 410 enot Vezava 411 enot Gesla SK 119 Gesla UDK 205 Signature 13.912 Knjižno sklad. 1.948 enot Časop. sklad. 296 enot DM 789 enot Informacije 5.316 Izposoja 18.842 kosov Št. uporabnikov 4.146 - študentov 1.868 - drugih 2.278 Ostale dejavnosti oddelka: - Urejanje in izdajanje Signalnih informacij iz bibliotkarske periodike - izšlo je 9 številk, od tega 2 dvojni. - Urejanje Knjižnice - 2 dvojni številki, delo za uredniški svet in korespondenco s KSS. - Poverjeništvo DBL za NUK in razpošiljanje Knjižnice ter račune zanjo. - Predavanje o projektu mikrofilmanja v Sloveniji na regionalnih posvetih MS. - Uredništvo Spomenice, Zbornika 12. skupščine ZDBJ, tudi lektorsko , prevajalsko in korektorsko delo. - Pregled seznama tujih nakupov in predlogi za nova naročila in prenehanje nekaterih naslovov. Oddelek za tehnično obdelavo knjig (vodja Meta Zadel)- - razmnožuje na osnovi matičnih listkov za potrebe NUK katalogne listke, - opremlja monografske in serijske publikacije z etiketami in signaturami in jih oddaja v skladišče in posamezne oddelke, - pripravlja in izdeluje osnove za matrice, razmnožuje in pošilja listke naročnikom CKST. Za NUK je bilo natipkanih 7.428 kom malih matric -pregledanih pa 10.066 kom (ostanek iz preteklega leta); natipkanih dodatnih in dopolnilnih vpisov, vodilk, kazalk, gesel, UDK vrstilcev 40.813 kom - pregledanih pa 35.919 kom; natipkanih in pregledanih listkov 612; razmnoženih listkov na minigrafu 48.041 kom, signiranih in z etiketo opremljenih 22.000 kosov knjig; ponovno signiranih 509 kosov knjig (nova vezava, kseroks knjige). CKST je obsegala do 13-12.1988 vpisanih 1.755 naslovov slovenike, naročnikom je bilo odposlanih 22 pošiljk slovenike. Število naročnikov se je v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo za 10 - sedaj jih je 412. Število naročenih setov se ni zmanjšalo, ampak je ostalo enako - 861 setov in sicer K = 44, j = 7, B = 97, A = 281, S = 354, U = 78. Naklada tiska za posamezni listek se giblje od 90 do 900 listkov K = 90 B =190 A = 460 AS = 820 ASU = 900 S = 550 U = 270 Natisnili smo 808.220 listkov CKST, poslali smo jih 770.955, kar znaša 12.106.290.- din. Za CKST so bila opravljena še naslednja dela: preverjanje, usklajevanje, vpis v knjigo setov; stiki z naročniki, reklamacije in informacije; vpis števila listkov CKST v katroteko naročnikov in vodenje kartoteke; kuvertiranje; računalniški vnos naslovov naročnikov CKST; nabiranje in izbiranje listkov CKST ter kontrola pri pošiljanju, vlaganje v arhiv; signiranje listkov CKST za NUK; tipkanje tekočih številk setov na listke CKST; razvrščanje listkov in montaža. tiskanje na ofset stroju (1.327 matric, s skupno naklado 199.270 strani ) . 3. Obdelava posebnega gradiva Rokopisna zbirka (vodja Mihael Glavan). Usmeritev delovanja oddelka je obsegala: Vsebinsko in organizacijsko sodelovanje z institucijami, ki zbirajo in strokovno obdelujejo tudi rokopisno in knjižno gradivo ter proučujejo tudi naše fonde: - aktivna udeležba na okrogli mizi o zaščiti in restavriranju rokopisnega gradiva, ki ga je organiziral Zgodovinski muzej Ljubljane, - udeležba na razstavah arhivov in SAZU. Strokovno sodelovanje s knjižnicami v SRS na področju rokopisov, redkih tiskov in gradiva iz D-fonda. Aktivno delo v dveh komisijah za zaščito in obdelavo rokopisnega in starega knjižničnega gradiva pri Skupnosti jugoslovanskih narodnih knjižnic in pri ZBD Jugoslavije. Organizacijo in celovito skrb za zaščito in obnovo knjižničnega gradiva v NUK. Koordiniranje dela v posebnih zbirkah NUK. Aktivno delo (referati) v strokovnih komisijah in združenjih. Strokovno delovanje v stanovskih društvih in strokovnem tisku. Redno strokovno delo v zbirki: Nabava novega rokopisnega gradiva obsega: 22 enot, med njimi nekatere pomembnejše: del zapuščine Anne Praček-Krasne, Vide Jerajeve, Manice Komanove, Izidorja Cankarja, Ivana Favaia in predsem Mileta Klopčiča. Inventarna obdelava je zajela 22 enot iz 7.000 kosov. Dokončna katalogizacija pa 26 enot oz. 15.000 kosov. Obdelava, inventarna obdelava sprotnega gradiva in dokončna katalogizacija, je letos potekala dobro in brez večjih motenj. Izdelani so natančni popisi gradiva, ki so priloženi mapam. Nove obdelave so dostopne uporabnikom z osnovnimi podatki s kataložne kartice. V letu 1988 smo katalogizirali gradivo, ki bo v prihodnjem letu izdan v novem zvezku knjižnega kataloga. Drugi fondi: D-f ond Dotok gradiva: knjige - 57 periodike - 617; Obiskovalcev: 29; Izposoje: 80; Kseroksnih kopij 3^7. Ostalo delo je obsegalo: - izdelavo tekoče bibliografije člankov iz vse redno prihajajoče periodike; - Retrospektivne bibliografije člankov iz starejšega gradiva iz prejšnjih let; izdelanih je bilo približno 1.200 listkov tekoče in 2.000 retrospektivne bibliografije; - urednica je pripravila tudi več obsežnih tematskih informacij, tudi pisnih, za Vladimirja Dedijerja in opravljala primerjave fonda z drugimi institucijami, ki hranijo tako gradivo. Redki tiski: 3 Priročna knjižnica: 32 Delo z uoorabniki Obisk v čitalnici: posamezniki v skupinah: skuDaj: 1 .850 2.023 3-873 Število strokovnih informacij: 1.891 Izposojeni rokopisi Izposojeni tiski: Izposoja skupaj : 1 .556 526 (skupin) 2.082 Preslikovanje gradiva iz vseh fondov zbirke; prikaz obsega: število uporabnikov: 252 število enot gradiva: 416 fotografski posnetki: 4.946 kseroksne kopije: 5.134 Zelo se povečalo število posnetkov na mikrofilm in mikrofiš; izdelujemo osnovne kopije rokopisov in redkih tiskov, ki jih v filmski obliki naročajo uporabniki. Glasbena zbirka (vodja Borut Loparnik). Zbirka je izpolnjevala predvidene naloge, v ospredju sta bila dopolnjevanje in strokovna obdelava (zlasti slovenskega) gradiva. Uporabnikom in zainteresiranim smo nudili različne oblike informacij. Z gradivom smo sodelovali na razstavah Muzikološkega instituta SAZU (Evropski glasbeni klasicizem in njegov odmev na Slovenskem) in Arhiva Slovenije (Imeli so dve domovini) ter na jubilejnem koncertu ob 80-letnici Slovenske filharmonije. Obseg zbirke se je v letu 1988 razširil z naslednjim pridobljenim gradivom: 0 N Z D SKUPAJ tiski 204 174 7 435 820 muzikalije - rokopisi - 20 - 419 439 LP plošče 604 16 - - 620 CD plošče 5 12 - 2 19 kasete 822 12 1 1 836 Skupaj: 1 .635 234 8 857 2.734 Obdelano gradivo: 0 N Z D SKUPAJ a) inventarizirano: muzikalije 262 180 8 651 1.101 LP plošče 337 17 - - 354 CD plošče 5 12 - 2 19 kasete 815 7 1 1 824 Skupaj: 1.419 216 9 654 2.298 b) katalogizirano: enot AIK ASK 1 .640 1 .535 ekscp. novih stari vpisi popr skladb list. kat. 1 .064 2.385 40 110 94 1 .258 872 16 c) pregled katalogizacije: muzikalije 951 LP plošče 281 CD plošče 3 kasete 405 Skupaj 1.640 Po inventarni knjigi in signaturah zvočnih posnetkov obsega štetje glasbenega gradiva ob koncu leta 1988: stanje 1987 1988: muzikalije LP plošče CD plošče kasete 68.503 1.101 354 19 824 Skupaj 1988 70.801 Statistika obiskov, izposoje in (zahtevnejših) informacij izkazuje: obisk 1.022 izposoja v Čitalnici 3*960 na dom 18 9 (vrnjeno: 18 9 ) informacije - ustne 72 - telef. 66 Zbirka je v letu 1988 pomembno dopolnila svoj fond Osterciane, pridobila je preostalo zapuščino I.Laharnarja, M. Poliča in J.Prochazke, nadaljevala oz. začela pridobivati zapuščini S.Koporca in Z.Prelovca, pridobila pa je tudi skladbo doslej neznanega avtorja A.Zoisa, tri skladbe iz čitalniških dni in spevoigro "Radikalna kura" V.Čandra. V obliki fotografskih ali kseroksiranih kopij smo pridobili več tiskov in prepisov del M.Babnika, B.Kantušarja, M.Kogoja. U.Kreka, I. Lukačiča in J.Mantuanija. Pregledali smo celoten korpus edicij DSS ter sestavili popoln seznam rojstnih in smrtnih podatkov o slovenskih glasbenikih ter od 1 . aprila začeli arhivirati časniške članke za kroniko slovenskih glasbenikov, ansamblov in ustanov. Pripravili smo seznam gradiva za prenos v primeru neposredne vojne nevarnosti ali v vojni ter zbrali gradivo na predvidenem mestu. Izdelali smo tudi shemo UDK za glasbeno gradivo ter v sodelovanju z matično službo in ASK pripravili vrstilce za centralno katalogizacijo. Prav tako smo končali pregled in urejanje skladišča ter pripravili načrt polic za skladiščenje kaset in CD plošč. Tekoča periodika, ki je uporabnikom na voljo v naši čitalnici, se je letos povečala za tri naslove (Beitrage zur Musikwissenschaft, Musik theorie, Sovjetskaja muzyka). V priročni knjižnici smo delno razširili oz. ažurirali izbor tuje leksike in priročnikov ter delno dopolnili izbor domačih priročnikov in slovenske muzikološke literature. Pripravili smo naročila slovenike v tuji produkciji ter (kolikor dopuščajo obstoječi katalogi) zbrali podatke za naročila ali reklamacije jugoslovanskih muzikalij in zvočnih posnetkov. Pregledali smo tudi stanje gradiva v naročenih edicijah zbranih del tujih skladateljev, ugotovili manjkajoče in sporočili potrebno nabavnemu oddelku. V Mekinje smo odpravili 9 paketov gramofonskih plošč in kaset (251,172), v vezavo oddali 150 kosov gradiva. V letu 1988 so zbirko poleg gostov NUK obiskali tudi J. Kalčič, in dr.M. Veselinovič-Hofman iz Beograda, dr.J.Bezič iz Zagreba, muzikologinja T.Nevenčannaja iz Kijeva in doktorantka iz Freiburga. Naše gradivo smo fotografirali ali posodili knjižnicam oz. institutom v Avstriji, Italiji, ZR Nemčiji in CSSR, za svoje oddaje ga je trikrat snemala TV Ljubljana. Na strokovni posvet so prišli 3 knjižničarski delavci (2 iz univerzne, 1 iz specialne knjižnice), na praktično usposabljanje 1 delavka iz SIK. Zbirko si je ogledal razred Pedagoške gimnazije, na prakso smo sprejeli 2 dijakinji gimnazije Vide Janežič. S 16.6.1988 je bil na mesto obdelovalca glasbenega gradiva I sprejet za nedoločen čas Z. Krstulovic. Vodja zbirke in obdelovalec I sta v pomladanskem oz. jesenskem roku obiskovala tečaj za pripravo na strokovne izpite ter po predpisanem študijskem dopustu opravila tudi bibliotekarski izpit. Stalna in zelo resna ovira za normalen delovni proces pa ostaja slej ko prej - in bo v prihodnje še občutnejša - tudi kadrovska zasedba zbirke (nujno je potreben nov delavec) ter nezadostna tehnična oprema (v letu 1988 smo dobili samo pisalni stroj). Kartografska in slikovna zbirka (vodja Metka Vobovnik Avsenak). Kartografska in slikovna zbirka je v letu 1988 izpolnjevala svoje naloge v okviru programa NUK. Nadaljevala je z začrtano usmeritvijo, ki zajema skupaj vse delovne procese, ki jih sicer opravlja knjižnica kot celota. Pridobivala je novo gradivo in dopolnjevala svoje raznovrstne fonde: geografske, zgodovinske in etnografske atlase, splošne in tematske zemljevide ter načrte naselij; nadalje grafike, umetniške reprodukcije, ekslibrise, grbe, ilustrirane koledarje, slike mest in pokrajin, razglednice krajev, voščilnice, slovenske lepake, portrete pomembnih osebnosti in spominske albume. Pridobljeno gradivo je strokovno obdelovala od invetarizacije, abecednoimenske katalogizacije, klasifikacije do tehničenga opremljanja in hranjenja. Nadalje je opravljala informativno, svetovalno, izposojevalno, strokovno in študijsko delo. Zbirka je prejela v obdelavo in hranjenje 3*821 enot gradiva. Iz nabavnega oddelka je bilo poslanih 1.932 obveznih slovenskih izvodov, 1.130 obveznih jugoslovanskih tiskov, 130 darov, 45 nakupov in 8 zamen, iz oddelka za drobni tisk 3 primerki in iz tehničnega oddelka 21 priročnikov. Zbirka sama je pridobila 552 kosov posebnega gradiva. V okviru rednega strokovnega dela je bilo obdelanih iz novodoŠlega dotoka in iz stare zaloge gradiva 3-974 kosov (175 zemljevidov, 8 atlasov, 2.323 razglednic, 648 grafik, 41 portretov in 779 slovenskih lepakov). Izdelanih in v raznovrstne kataloge v zbirki vloženih je bilo 4.031 listkov. V inventarno knjigo za leto 1988 je bilo vpisanih 1.854 enot ali 3*287 kosov, v seznam slovenskih ilustriranih lepakov za leto 1988 pa 200 kosov, za leto 1987 še 174 kosov. Za centralno katalogizacijo slovenskih tiskov je bilo po dogovorjenem izboru obdelanih 50 kosov kartografskega gradiva. Najpomembnejši pokazatelj dela z uporabniki v kartografski in slikovni zbirki je število izposojenega gradiva. Izposojenih je bilo 5.712 kosov (5.028 za prezenčno uporabo, 684 za foto, kseroks ali razstave). Zbirko je obiskalo 508 uporabnikov. Posredovnih je bilo 567 informacij, večinoma tematskih, od tega 104 telefonskih in nekaj pisnih. Največ gradiva je bilo izposojenega v študijske in znanstvene namene (študenti ALU za seminar vizualnih komunikacij, Zgodovina kartografije in kartografska predstavitev Slovenske Bistrice, Poletje v stari Ljubljani, Mednarodni študentski raziskovalni tabor, Zgodovinski arhiv, Kartografska podoba Ljubljane, Stare vedute štajerskih mest, 0 življenju in delu Jakoba Volčiča itd.), za ilustracije raznih publikacij (Krese: Narodopisni motivi na slovenskih razglednicah 1896-1920 itd., Enciklopedija Slovenije), za kulturno izobraževanje in razvedrilne oddaje RTV (Jožef Ressel, Ivan Cankar, Konji, Slovenska violinska glasba, Stiki, Stare voščilnice itd.), za pripravo koledarja založbe Borec po Goldensteinovih narodnih nošah in podobno. Čedalje več je želja po preslikavi gradiva v oddelku. Zbirka je sodelovala s svojim gradivom pri razstavah NUK tako v Cankarjevem domu "Kar raste in brsti" in drugih v knjižnici, fotokopije pa je posodila se za pripravo drugih razstav kot na primer: Kraji nekdanje občine Medvode na starih razglednicah, 80-letnica Ilirije-Vedrog, Janez Mencinger itd. Z delovanjem in dragocenostmi zbirke je bilo seznanjenih več obiskovalcev, interesenti so dobili strokovne nasvete in navodila o urejanju ter obdelavi posameznih zvrsti gradiv (Arhitekturni muzej, Mestni muzej, Poljanska gimnazija, IGF, Celjska knjižnica itd.). Pri delu z uporabniki predstavlja največjo težavo pomanjkanje čitalniškega prostora in spremnih delovnih pripomočkov za proučevanje prezenčno izposojenega gradiva, kakor tudi zahtevam sodobnega knjižničarskega poslovanja primerne opreme za gradivo in obdelavo. Vse to ovira siceršnjo uporabo kartografskega in slikovnega gradiva. Zbirka posveča posebno skrb pridobivanju gradiva, še posebej slovenike, ki je knjižnica med obveznimi izvodi po redni poti ni prejela. V ta namen so bili opravljeni pregledi po založbah in prodajnih galerijah ter dogovori z izdelovalci. Tako je Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo posredoval NUKu za slovenske knjižnice zemljevide, ki jih daje tiskati Vojno geografskemu inštitutu Beograd. Za reklamacije in nakup manjkajočih obveznih primerkov so bili napravljeni seznami in posredovani nabavnemu oddelku v realizacijo. Za dopolnjevanje posebnega gradiva, ki ni zajeto v zakon o obveznem pošiljanju tiskov, se je zbirka dogovarjala s posameznimi lastniki in tako pridobila 552 kosov slikovnega gradiva. Posebna pozornost je že dalj časa namenjena zaščiti in obnovi gradiv, predvsem pa prizadevanju za pravilno hranjenje gradiv v različnim zvrstem odgovarjajoči opremi in ustreznih skladiščnih prostorih. Zal nam to poleg pomanjkanja ustreznih skladiščnih prostorov onemogoča tudi pomanjkanje opreme, v zadnjem letu celo kartonastih map večjih dimenzij. Za pravilno zaščito, hranjenje in hitro dostopnost gradiva je potrebno nabaviti kovinske predalnike največjih dimenzij, izdelati odgovarjajoče mape za ureditev zbirke slovenskih ilustriranih lepakov, predvsem pa zagotoviti prave klimatske pogoje v skladiščih (poletne temperature se dvignejo čez 32 C, relativna vlaga dosega ca 30/6). Veliko dela je bilo namenjenega preselitvi in preurejanju fondov posameznih vrst gradiv. Tako je bila v kovinske predalnike prestavljena, na novo razvrščena in kuvertirana celotna zbirka portretov pomembnih osebnosti. V kovinske predalnike je bila preseljena tudi polovica fonda grafik VI. formata, za preostali del fonda pa je zmanjkalo prostora in opreme. V restavratorski delavnici NUK so bili obnovljeni poškodovani primerki naj starejših slovenskih ilustriranih lepakov in izdelana zaščitna oprema za ekslibrise. Ostalo strokovno delo: Poleg mentorstva pri usposabljanju sodelavca-pripravnika v zbirki opravljala vodja tudi mentorstvo J.Turk pri izboru, izdelavi, oceni in zagovoru naloge za specialistični izpit pri komisiji za priznavanje bibliotekarskih nazivov: "Kartografska dejavnost v Sloveniji (1977-1987) in njena predstavitev v geografski periodiki". Pripravila je izbor kartografskega in slikovnega gradiva za razstavo NUK v Milanu, popis kartografskega in slikovnega gradiva za zaščito SLO, izbor oz. seznam kartografskega in slikovnega gradiva za mikrofilmanje za SLO, opisala dejavnosti zbirke za informacije uporabnikom, predloge nalog za razvoj MUK, pripravila strokovne in terminološke popravke slovenskega prevoda UNIMARC priročnika za kartografsko gradivo v sodelovanju z B.Rojcem z Inštuta za geodezijo in fotogrametrijo. Oba sodelavca sta sodelovala pri vnašanju podatkov za formiranje lokalne baze izposoje. V.Miškovič se je udeležil izobraževalnega bibliotekarskega tečaja od 4.-17. maja, bil na dopolnilnem uvajanju v AIK in nekaterih oddelkih NUKa ter 14.11. opravil izpit za naziv bibliotekarja. Pomagal je tudi pri postavljanju in podiranju razstav v Cankarjevem domu in v NUKu. Problematika: Poleg že omenjenih problemov je v zbirki tudi problematično premajhno število strokovnih delavcev. Zbirko je potrebno čimprej okrepiti vsaj z enim novim strokovnim delavcem, da bi poleg tekoče obdelave letnega prirastka gradiva (za kataloge, slovensko bibliografijo, CKST) prešli še na obdelavo obsežnejših kompleksov zapuščin, starejšega gradiva, kakor tudi večjih enot zaupnih zemljevidov. Tako bi lahko zbirka poleg nalog osnovne dejavnosti opravljala še naloge, ki se pojavljajo v zvezi z modernizacijo ter z odpiranjem knjižnice javnosti, da bi lahko prešla na intenzivnejše in kvalitetnejše delo z uporabniki ter na hitrejši pretok informacij. Gledano celovito je bilo delo v letu 1988 uspešno in dobro, tako na področju redkih strokovnih nalog kakor na področju posebnih strokovnih in ostalih opravil ter izobraževanja. Vsi trije sodelavci so delovali v okviru samoupravnih organov NUK, družbenopolitičnih organiazacijah in raznih komisijah. Stanje fonda kartografske in slikovne zbirke je bilo po vpisih v inventarno knjigo in seznamih slovenskih lepakov dne 15.12.1988 naslednje: 146.231 postavitvenih izvodov, 39-375 arhivskih primerkov in 4.939 dvojnic, skupaj 190.545 kosov kartografskega in slikovnega gradiva. Zbirka posebnega gradiva (vodja Janez Sešek). V letu 1988 je bilo opravljeno naslednje delo: Prevzem gradiva: 15.476 kosov Obdelava gradiva: 6.424 kosov. Delovni načrt za leto 1988 ni bil izpolnjen zaradi bolezenske odsotnosti obeh strokovnih delavcev oddelka Oddaja obdelanega gradiva v skladišča: 6.424 kosov (glavno skladišče 414 kosov, depo Mekinje 6.010 kosov) Uvajanje praktikantov - dijakov srednjih šol v Razna dela Podrobnejše številke so navedene v prilogah. delo v NUK-u Prejem gradiva: Slovenski tiski (nabavni odd. + bibliografija) 6.872 kosov Tiski iz ostalih republik in AP: Bosna in Hercegovina Črna gora Hrvatska Kosovo Makedoni ja Srbija Vojvodina 433 44 2. 102 161 235 2.175 1 .375 kosov kosov kosa kosov kosov kosov kosov Skupaj 6.525 kosov Inozemske publikacije 660 kosov Kartografska in slikovna zbirka - kosov Periodični oddelek 1.419 kosov Skupaj prejeto: Slovenski tiski Republike, AP Inozemske publikacije Kartografska in slikovna zbirka Periodični oddelek 6.872 6.525 660 1.419 kosov kosov kosov kosov kosov Skupaj 15.476 kosov Po pravilih za obdelavo tiskov v zbirki posebnega gradiva je bilo obdelano naslednje bibliotečno gradivo: Vrsta gradiva Kosov PKG 1 Antologije, lektire, osnovnošolski učbeniki 472 PKG 2 Roto literatura, stripi 1 .419 PKG 3 Društveni spisi 384 PKG 4 Visokošolski spisi 17 PKG 5 Šolski spisi 13 PKG 7 Katalog razstav (razen umetniških) in sejmov 165 PKG 8 Javni promet, vozni redi 142 PKG 9 Poštni, telefonski in telegrafski tiski 14 PKG 10 Verski tiski 5 PKG 12 Športni tiski 235 PKG 14 Izkaznice, koledarji, rokovniki 13 PKG 18 Otroška literatura, slikanice 146 PKG 19 Gospodarstvo, finance, poslovni adresarji 30 PKG 26 Film 2 PKG 28 Folklora 2 PKG 29 -33 Glasbeni tiski 12 PKG 34 -38 Gledališki tiski 4 PKG 39 Industrija in obrt (izdelki: opis, navodila) 2 .676 PKG 41 Krajevni samoprispevki, referendumi 1 PKG 43 Kraji,pokrajine,republike,SFRJ,države(podatki) 205 PKG 44 Vabila na razne prireditve (s kratkim opisom) 76 PKG 46 Lutkarstvo 1 PKG 47 -54 Osebnosti 1 PKG 55 Pinusov ključ 4 PKG 56 -62 Programi kongresov,konferenc,posvetovanj, simpozijev 12 PKG 65 -68 Prireditve,proslave,srečanja,tekmovanja 25 PKG 70 Šolstvo 2 PKG 71 Prostori za prireditve (dvorane, stadioni) 189 PKG 72 Turizem (dopusti, izleti, potovanja) 28 PKG 73 Turizem in gostinstvo (prospekti) 2 PKG 74 Farmacija 10 PKG 76 Založništvo (antikvarijati , katalogi založb) 2 PKG 78 Gospodinjstvo, jedilni listi, kulinarika 21 PKG 81 Računalništvo 32 PKG 82 Civilna zaščita, splošni ljudski odpor (SLO) 1 PKG 83 Industrija (razno) 50 PKG 87 Pravo 3 PKG 88 Zdravstvo 4 PKG 94 Samoupravi janje 2 PKG 98 Gozdno gospodarstvo 2 Skupaj 6 .424 Iz prejetega gradiva so bili izločeni tiski, ki ne pridejo v poštev za obdelavo v zbirki posebnega gradiva (formularji, ceniki, razni interni telefonski imeniki podjetij, voščilnice in podobno manjvredno gradivo), prejeti iz jugoslovanskih republik in AP (razen iz Slovenije). Ti tiski so bili vskladiščeni v depoju Mekinje brez obdelave po pravilih za obdelavo v zbirki posebnega gradiva. Oddaja gradiva 1. Glavno skladišče Vrsta gradiva Društveni spisi Visokošolski spisi Šolski spisi Skupaj 2. Depo Mekinje Vrsta gradiva kosov 384 17 13 414 Kosov PKG 1 Antologije,lektire,osnovnošolski učbeniki 472 PKG 2 Roto literatura,stripi 1 Katalogi razstav(razen umetniških)in sejmov .419 PKG 7 165 PKG 8 Javni promet,vozni redi 142 PKG 9 Poštni,telefonski in telegrafski tiski 14 PKG 10 Verski tiski 5 PKG 12 Športni tiski 235 PKG 14 Izkaznice,koledarji,rokovniki 13 PKG 18 Otroška literatura,slikanice 146 PKG 19 Gospodarstvo,finance,poslovni adresarji 30 PKG 26 Film 2 PKG 28 Folklora 2 PKG 29 -33 Glasbeni tiski 12 PKG 34 -38 Gledališki tiski 4 PKG 39 Industrija in obrt (izdelki:opis,navodila) 2 .676 PKG 41 Krajevni samoprispevki,referendumi 1 PKG 43 Kraji,pokrajine,republike,SFRJ,države(podatki) 205 PKG 44 Vabila na razne prireditve(s kratkim opisom) 76 PKG 46 Lutkarstvo 1 PKG 47 -54 Osebnosti 1 PKG 55 Pinusov ključ 4 PKG 56 -62 Programi konferenc, posvetovanj, simpozijev 12 PKG 65 -68 Prireditve,proslave,srečanja,tekmovanja 25 PKG 70 Šolstvo 2 PKG 71 Prostori za prireditve (dvorane,stadioni) 189 PKG 72 Turizem (dopusti, izleti, potovanja) 28 PKG 73 Turizem in gostinstvo (prospekti) 2 PKG 74 Farmaci ja 10 PKG 76 Založništvo (antikvarijati,katalogi založb) 2 PKG 78 Gospodinjstvo,jedilni listi,kulinarika 21 PKG 81 Računalništvo 32 PKG 82 Civilna zaščita,splošni ljudski odpor (SLO) 1 PKG 83 Industrija (razno) 50 PKG 87 Pravo 3 PKG 88 Zdravstvo 4 PKG 94 Samoupravijanje 2 PKG 98 Gozdno gospodarstvo 2 Skupaj 6.010 3. Skupaj oddano V glavno skladišče V depo Mekinje 414 kosov 6.101 kosov Skupaj 6.424 kosov V oddelku smo uvajali praktikante iz NUK-a in iz drugih izobraževalnih ustanov. 4. Tehnične službe Knjigoveznica in restavratorska delavnica (vodja Peter Štaut). Na novo je bilo vezano ali prevezano 4.659 knjig - od tega 38 restavrirano^ opravljena so bila še druga knjigoveška dela (izdelava ščitnikov, škatel, rezanje kartotečnih listkov, izdelava lepakov itd.). Fotografska delavnica (Milan Stupar) je izdelala 5.363 mikroposnetkov in povečav za naročnike iz domovine in tujine. Preslikovalnica (Zoran Kuder) je za potrebe knjižnice in njenih uporabnikov izdelala 240.000 preslikav formata A4 in 24.100 preslikav formata A3. ZUNANJE POSLOVANJE KNJIŽNICE 1. Referalna dejavnost Knjižnica sicer nima referalnega centra kot samostojne enote, čeprav funkcije in naloge takega centra že opravlja. Zaradi svoje specifične organiziranosti kot nacionalna knjižnica ima opravljanje takšnih nalog porazdeljeno po različnih organizacijskih enotah. To velja predvsem za oblikovanje zbirk podatkov o publiciranih virih informacij (monografske in serijske publikacije) in za nepublicirane vire informacij (gradivo specialnih zbirk). Opravljanje tega dela je po obsegu in po vsebini sestavni del rednega poslovanja enot, ki dopolnjujejo, strokovno sodelujejo in hranijo knjižnično gradivo vseh vrst. Pri oblikovanju podatkovne zbirke o institucionalnih virih informacij pa sodelujeta predvsem republiška matična služba za knjižnice SR Slovenije in centralni katalog 24 knjižnic SRS (glej tam). Usluge referalne dejavnosti uporabnikom (informacije o virih, tematske informacije, referalne usluge, publikacije) nudi predvsem oddelek za delo z obiskovalnci (vodja Vilenka Jakac Bizjak) z informacijsko in izposojevalno službo ter ob neposrednem sodelovanju centralnega kataloga knjižnic SRS in oddelek a bibliografsko obdelavo slovenskega tiska. Oddelek za delo z uporabniki (vodja Vilenka Jakac Bizjak). Informacijska služba je vpisala 5.599 študentov in 2.099 zaposlenih, skupaj 8.098 (1987: 7.881). Obseg obiskov in izposojenih enot je bil naslednji: Obisk 1988 1987 index izposoja velika čitalnica informacije in medbibl. vodstva in uvajanja razstave 82.076 59.093 14.100 3.120 2.000 (73.030) (59.348) (13.950) (5.120) 1 12 Skupaj 160.389 (151.448) 105 Izposoja gradiva 1988 1987 index izposoja velika čitalnica interna uporaba medbibliotečna izposoja vrnjene knjige 57.359 40.400 37.320 4 .601 53.020 (47.588) (41 .903) (35.213) (4.769) (43.850) 120 121 Skupaj (izposojeno) 139.680 (131.473) 106 Inf ormacije 1988 1987 index pisne (retrospektivne+SDI) osebne ob katalogih telef onske negativ.odg.-izp. 25.339 negativ.odg. - VČ 131.200 (129.501) 23.000 (20.000) 13.100 (12.928) 24.225 (28.505) 1.114 (1.100) 19.093 skupaj (informacije) 186.393 (164.144) 1988 1987 Dopisov je bilo odposlano in opominov zamudnikom 96 3.236 (78) (3.568) Medknjižnična izposoja je potekala s 64 slovenskimi, 89 jugoslovanskimi in 118 tujimi knjižnicami. Iz drugih knjižnic smo prejeli 959 naročil: Od tega smo prejeli 557 originalov v 639 zvezkih in 153 reprodukcij v 1.625 kopijah, odgovorov je bilo 710 pozitivnih in 249 negativnih. V drugih knjižnicah smo naročili 2.932 naročil: Prezenčno smo uporabnikom posodili 710 knjigj skupaj 3.642 (1987: 3-789). Ustregli smo: s 1.371 originali v 1.455 zvezkih, s 743 reprodukcijami v 5.126 kopijah in s 340 informacijami o nahajališčih; tako smo ustregli 2.454 naročilom (1987: 2.370); negativnih odgovorov je bilo 478 (1987: 583). iz slovenskih iz jugoslovanskih iz tujih 47 (1987: 71) 76 (1987: 79) 836 (1987:830) iz slovenskih iz jugoslovanskih iz tujih 2.337 (1987: 2.122) 372 (1987: 590) 223 (1987: 241) Pregled izposojenega gradiva po strokah: 1588 1987 .index splošno filozofija in verstvo družboslovje pri rodoslovje tehnika medicina umetnost leposlovje lit.veda in jezik zgod., zemljep.,biografije 1 .348 10.608 20.667 11.853 9.153 6.199 13-270 12.187 11.005 13-212 skupaj 21.302 (110.494) 110 V strokovno delo oddelka sodi tudi: - stalen nadzor knjižničnega fonda. V zvezi s tem pripravljamo sezname izgubljenega gradiva, ki jih posredujemo nabavnemu oddelku, da poišče možnosti za nadomestilo tega gradiva, ali sami poskrbimo za kseroks kopije po arhivskem izvodu in opozarjamo na ustrezne spremembe v katalogih, - pregledovanje t.i. vrst gradiva v akcesiji, kjer določamo, kje bo gradivo postavljeno, - izbiramo gradivo za razstavljanje tujih in jugoslovanskih novosti NUK in pripravljamo razstave 3-4x mesečno, - pripravljamo bilten NOVOSTI NUK (letos smo pripravili 6 številk), - sistematično zbiramo podatke o učbeniškem gradivu, ki ga potrebujejo na fakultetah, tako da lahko naročamo dodatne izvode za izposojo, - pri pregledovanju "vrst" zapisujemo podatke o novi jugoslaviki, tako da lahko oblikujemo v izposoji kartoteko novosti, ki jo dopolnjujemo z duplikatnimi kartotečnimi listki za sloveniko. S tem imamo v izposoji ažurno informacijo o novem gradivu, ki jo za uporabnike dopolnjujejo tudi razstave novosti NUK. Ob zahtevah uporabnikov sproti iščemo gradivo, ki še ni obdelano in pospešujemo obdelavo. Oddelek se intenzivno pripravlja na prehod na računalniško podprto izposojo. V ta namen pripravljamo podatkovno bazo svojih uporabnikov. V letošnjem letu sm vnesli okoli 5.000 podatkov o uporabnikih. Poleg tega je oddelek pripravil za oblikovanje lokalne podatkovne baze za izposojo okoli 13.000 matičnih listkov, ki jih je opremil z inventarnimi številkami; okoli 4.000 listkov pa je opremil tudi z deskriptorji. Glavno skladišče je prrejelo v postavitev 20.378 (21.091) knjig, izdalo pa 4 0 - 61^ (41.442); vrnjenih in vloženih je bilo 39.610 (40.840); za izposojo je prejelo 42.833 (44.183) zadolžnic. Skupaj je bilo vloženih -ali izdanih 100.602 ( 103-373) • Poleg tega je bilo preverjenih več kot 1.000 zadolžnic, da bi ugotovili, če so bile knjige že vrnjene. V Mekinje so skladiščniki preselili okoli 3*800 arhivskih izvodov knjižničnega gradiva. Referalna in informacijsko-bibliografska dejavnost ter procesiranje baz podatkov (vodja mag. Jože Kokole). Posredovanje uslug ožje referalne dejavnosti in bibliografsko-informacijske službe V letu 1988 je NUK nadalje opravljala referalno in informaci jsko-bibliografsko dejavnost v okviru služb oddelka za delo z uporabniki s tem, da se delno dajali referalne informacije tudi drugi oddelki (specialne zbirke, časopisni oddelek). Iste funkcije sta opravljala tudi bibliotekarski strokovno raziskovalni center in oddelek za slovensko tekočo in retrospektivno bibliografijo. Ožjo referalno dejavnost je opravljala informacijska služba oddelka za delo z uporabniki s pomočjo že omenjenih oddelkov in služb. Nadaljevala je z vzdrževanjem in dopolnjevanjem zbirk publiciranih in nepubliciranih informacijskih gradiv (priročnikov, bibliografij, referatnih časopisov). Iz lastnih evidenc in drugih virov informacij je v celoti dala 170.000 informacij iz bibliografskih virov ter za cca 50.000 splošnih informacij. Pripravila je 420 signalnih informacij o novih tujih knjigah, ki jih je pridobila v letu 1988 - ustrezni bilten je razpošiljala na cca 100 naslovov in iste podatke objavila tudi v "Naših razgledih''. Zainteresirane strokovne delavce v knjižnicah v Sloveniji je NUK tudi oskrbovala s signalnimi informacijami (kopijami kazal) iz novo prispelih znanstvenih in strokovnih revij s področja bibliotekarskih in informacijskih znanosti. 0 novostih slovenske knjižne produkcje je redno obveščala v stalnih rubrikah v "Naših razgledih" v glasilu slovenskih knjigotržcev "Knjiga" in v "Književnih listih" dnevnika Delo. Referalne informacije in naloge je NUK v letu 1988 izmenjavala z 650 knjižnicami in informacijskimi centri v Jugoslaviji in tujini. V celoti je imela 9-500 uporabnikov, od tega 7.000 študentov in 2.500 strokovnjakov in raziskovalcev. Uvajanje v uporabo knjižnice in knjižničnih gradiv je organizirala za 1.450 uporabnikov, strokovni ogled knjižnice pa za cca 5.700 obiskovalcev, skupno si je NUK pod vodstvom ogledalo tako 230 skupin. Priredila je tudi 5 razstav in sicer tako tematskih kot takšnih, ki so bile vezane na posamezno osebo in njeno delo. Baza raziskovalnih nalog (RNS) Za to bazo je bilo analitično obdelanih 1.820 raziskav in vnesenih v samo podatkovno zbirko tako, da je sedaj v njej skupno 18.020 enot. S tem so dokumentirane raziskave do konca leta 1986. Vseh raziskav iz leta 1987 ni bilo mogoče dokumentirati, ker jih je RSS kljub terjanju pošiljala knjižnici z velikimi zamudami. Raziskave so indeksirane z deskriptorji, ki jih je brez ponavljanj 18.360, z upoštevanjem ponavljanj pa 101.300. Povprečno pride na 1 raziskavo 5,1 deskriptorja. Skupaj s številkami pogodb, okrajšavami raziskovalnih institucij in UDK vrstilci, ki so tako kot deskriptorji vnešeni v zapisih do leta 1986 v isto rubriko kot iskalni podatki,pa je leteh brez ponavljanj 31-500, z vsemi ponovitvami pa 103-700. Odgovori na vprašanja uporabnikov so iz zbirke oziroma še neindeksiranih poročil dali 730 zadetkov. Baza monografskih publikacij v SRS (CKK/M) V skupno bazo tujih monografskih publikacij, tj. v računalniško podprti centralni katalog tujih knjig, ki jih tekoče prejemajo znanstvene in strokovne knjižnice v Sloveniji, smo zaradi preusmeritve na novega republiškega gostitelja za vzajemni katalog KIS-a in sistem znanstvenotehničnega informiranja, tj. RCUM s centralnim računalnikom VAX 8800, prenehali presnemavati ustrezne podatke iz knjižnic, ki že imajo oblikovane podatkovne zbirke. Programsko podporo za vzajemni katalog je začel oblikovati RCUM že leta 1986, v letu 1988 je programe dograjeval. V pričakovanju, da bo glede na izdatna sredstva, ki jih je RCUM dobil v ta namen od RSS, izdelal vsaj za NUK kot sistemsko-stro-kovnega nosilca vzajemnega kataloga, ki naj tehnološko učinkoviteje nasledi centralni katalog, tudi programe za preforma-tizacijo in prenos podatkov, ki so se bili že vnaprej zbrali v NUK v skarjno čitljivi obliki, vendar na drugih formatih, smo načrtovali pretvorbo in prenos v vzajemni katalog že zbranih zapisov (4370) in vnos nekaj tisoč podatkov s tradicionalnih kartic po predhodni redakciji v centralnem katalogu NUK. Ker je RCUM odklonil izpolnitev te obveze, je ostal ta del programa NUK neraliziran. Baza tekoče pridobljenih tujih periodičnih publikacij (CKSPSL) Dopolnjeni so bili še podatki za stanje v letu 1986 (5.150 elementov) in dokončana redakcija dopolnil s spremembami in popravki (16.300 elementov) v izvorni zapis podatkovne zbirke. Dopolnilo k "Seznamu tekoče pridobljenih tujih periodičnih publikacij v knjižnicah Slovenije 1986" je izšlo s spremembami za leto 1988 v 3/4 številki "Raziskovalca", letnika 18, 1988. Urejanje tradicionalnega centralnega kataloga Za tradicionalni kartično urejeni centralni katalog je NUK v letu 1988 prejela 19.000 bibliografskih enot za tujo literaturo v knjižnicah Slovenije, kar kaže precejšen padec glede na prejšnje leto. Vsi kartotečni listki z bibliografskimi podatki so bili tekoče vključeni v integralne kartoteke in tako na voljo za dajanje informacij. Ta dotok podatkov kaže, da se je v zadnjih treh letih nabave tuje znanstveno tehnične literature (povpreček 20.000 knjig letno) po prejšnjem padcu v obdobju pred tem, ko so bili zaradi pomanjkanja deviz nakupi omejeni na minimum, ponovno konsolodi-rala. Trenutno ovira za večji dotok znanstvene in tehnične literature so omejena dinarska sredstva knjižnic. Začetek vnašanja podatkov v vzajemni katalog Oddelek slovenske nacionalne bibliografije je začel v letu 1988 kot prva knjižnica sploh v Jugoslaviji vnašati podatke za tekočo slovensko produkcijo monografskih publikacij. Za vnašanje so uporabljali najširšo varianto zapisa po UNIMARC formatu in skupno vnesli podatkov za 1800 knjig. Ti podatki so služili tudi sprotnemu testiranju programskih rešitev. Poskusno so začeli vnašati tudi že podatke za analitiko (članke iz časopisov in časnikov). Urejanje drugih baz podatkov Ze z letom 1987 je začelo oblikovati NUK k prej navedenim še druge računalniško podprte kataloge oziroma bibliografske podatkovne zbirke. V letu 1988 je število baz , kot kaže tale pregled, še povečala. Baza priročnikov bibliotekarskega raziskovalnega centra Zbirko je začela NUK oblikovati že leta 1987 s popisom priročnikov s področja bibliotekarstva in znanstvenega informiranja, ki jih je NUK dobila kot darilo Frankfurtskega knjižnega sejma. V letu 1988 je bilo število novo vnešenih zapisov minimalno, ker se je raziskovalni center preusmeril na oblikovanje zbirk (glej 6.2 in 6.3)» ki so bile pomembne za registracijo raziskovalne dejavnosti. Baza slovenske bibliotekarske bibliografije V bazo se prenašajo že zbrani podatki za dela slovenskih bibliotekarskih delavcev, ki so bodisi s študijami, članki, bibliografskimi pregledi, ocenami ipd. obravnavali problematiko prakse in teorije knjižničarstva na Slovenskem. Leta 1988 so bile v bazo venešene enote, ki jih je v svoji raziskavi zapisala Boža Pleničar (2.250 zapisov). Podatki segajo po datumih objave dokumentov do leta 1984; baza se bo dopolnjevala vnaprej z novejšimi podatki za knjižničarsko publiciranje. Baza bibliotekarskih raziskovalcev V bibliotekarskem raziskovalnem centru v NUK je evidentiranih cca 25 raziskovalcev za področje bibliotekarstva in znanstvenega informiranja iz vse Slovenije. Delno za njihova dela (publikacije tekoče raziskave) že obstojajo kartične evidence ali bibliografski seznami. Z letom 1988 se je iz tega gradiva za čela oblikovati posebna podatkovna zbirka (vneseno cca 50 enot), ki se bo v letu dopolnila z še nevnešeno dokumetnacijo do tekočega evidentiranja. Baza CIP zapisov Bazo je NUK začela oblikovati leta 1987* Konec leta 1988 je bilo v njej skupaj 1494 zapisov. Baza skrajšanih opisov monografij za avtomatizirano izposojo Za avtomatizirano izposojo na računalniku Microvax, ki bo stekla leta 1989, je oddelek za delo z uporabniki v letu 1988 že začel s skrajšanim bibliografskim opisom vnašati podatke za tiste monografske publikacije, ki se najbolj pogosto izposojajo. Vnašanje je potekalo preko programskega paketa za vzajemni katalog na RCUM. Do konca 1988 so vnesli 13*000 zapisov. Iz zbirke že tudi uspešno dajejo informacije. Baza pripročnikov v NUK Za leto 1988 je NUK načrtovala, da računalniško zajame podatke za 2.500 do 3-000 priročnikom, ki so postavljeni v veliki čitalnici (za "spomeniško-varstveno" zaprtimi vrati omar) in tako sodobneje aktivira njihovo uporabo. Oblikovanje te baze je morala zaradi pomanjkanja kadrov prestaviti na leto 1989, če je hotela v letu 1988 zastaviti še bolj nujno bazo za izposojo, glej tč. 7-5. Sodelovanje pri oblikovanju drugih bibliografskih podatkovnih zbirk Po posebni pogodbi z Univerzo Edvarda Kardelja v Ljubljani naj bi NUK v letu 1988 prevzela vnašanje podatkov za podatkovno zbirko, v kateri za obdobje 1977 do 1986 zberejo podatki o publikacijah in izvedenih delih univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev (z namenom, da se ob 70-letnici Univerze, ki bo leta 1989, izda ustrezna publikacija. Predviden je bil vnos cca 35.000 do 40.000 zapisov za bibliografski del in 1.000 - 1.200 biografij. Ker univerza ni uredila financiranja te akcije, je ostal ta del programa NUK nerealizirana . Informiranje iz tujih podatkovnih baz Za leto 1988 je NUK predvidela neposredno vključevanje v sistem DIALOG, saj so potrebe po poizvedovanjih v on-line dostopnih podatkovnih zbirkah izredno velike, kar je pokazala tudi anketa, ki smo jo izvedli med uporabniki NUK. RSS smo zaprosili za devizna sredstva za takšno poizvedovanje, vendar na to prošnjo ni bilo odziva in je seveda tudi odpadlo vključevanje v DIALOG. Glede na imperativne želje uporabnikov prenašamo naš ustrezni zahtevek do RSS v leto 1989 - Razvijanje knjižnično-informacijskega sistema (KIS) v Sloveniji z računalniško podporo Z lastnimi in zunanjimi sodelavci je NUK v letu 1988 nadaljevala s tretjo fazo večletne raziskave o sistemsko-povezovalnih in bibliografsko-informacijskih osnovah za oblikovanje, računalniško podprtega KIS-a v Sloveniji. Koordinacija naročanja tuje literature v SR Sloveniji Tudi v letu 1989 je NUK usmerjala koordinacijo naročanja tuje znanstvene in strokovne literature v okviru petih koordinacijskih krogov s konkretnim usklajevanjem v krogu humanističnih in družboslovnih knjižnic. Kadri S programom smo predvideli, da bodo pri njegovi realizaciji sodelovali 3 informatorji, 3 bibliografski uredniki specialisti, 1 programer-organizator, 3 uredniki katalogov z višješolsko kvalifikacijo in vodjo centralnega kataloga. Dejansko sta se vključila v dela, ki so opisana v tem poročilu še dva bibliografa iz oddelka za slovensko bibliografijo in dokumentalist iz bibliotekarskega razvojnega centra. Oprema K opremi, ki jo je že imela v letu 1987, je leta 1988 NUK pridobila 5 terminalov KOPA, kar omogoča pri trenutnem delu s podtkovnimi zbirkami neoviranem vnašanje podatkov. Kot velika pomanjkljivost se kaže to, da na računalniku Microvax zaradi odsotnosti ustrezne programske opreme ne more NUK neodvisno procesirati baz podatkov. Računalniško izobraževanje in i V letu 1988 je NUK orga knjižničnih delavcev za usposo podatkov za vzajemni katalog, seminar za knjižničarje v Slov formata v vzajemnem katalogu katalogizacijsko prakso. V pos delavci NUK tudi inštruktažo za na računalnikih vrste ATARI. nštruktaže nizirala ustrezno izobraževanje bitev pri vnašanju in iskanju Organizirala je tudi enodnevni eniji o implementaciji UNIMARC sposebnim ozirom na utrjeno ameznih knjižnicah so izvajali upravljanje s sistemi, ki delajo Matična služba (vodja Miša Sepe). Vsebinska usmeritev oddelka V letošnjem letu, zlasti v prvem polletju smo nadaljevali delo za razvoj slovenskega KIS in za strokovno rast slovenskih knjižnic. Na področju SIK smo nadaljevali z akcijo pridobivanje pogojev za matičnost, akcija se približuje zaključku, saj je ostal neurejen status le še 6 knjižnic (od teh si tri intenzivno prizadevajo za čim prejšnje imenovanje, 3 pa bodo najbrž morale matičnost zaenkrat zaupati drugim občinam. Uspeli smo pripraviti prvi seminar za delavce matičarje, na področnih posvetih pa je bilo v ospredju vprašanje avtomatizacije knjižnic. Obravnavali smo vprašanja domoznanske dejavnosti, varovanje pisne in kulturne dediščine, filmanje periodičnih publikacij, z Ančko Korže Strajnar (honorarna sodelavka) pa smo sodelovali pri urejanju obrazcev in statističnih podatkov v SIK - kar bo prineslo velik napredek v urejanju poslovanja teh knjižnic. Za KSS je bila pripravljena analiza dela SIK od 1580 - 1987, na podlagi te pa pripravljamo vsebinske podlage za posvet SIK, ki ga v decembru pripravlja CK ZKS. Seveda smo sodelovali tudi pri razreševanju problematike mnogih posameznih knjižnic (Koper, KOZ, Slovanska, II.Bistrica, Izola, Tolmin in dr. ) . Na področju univerznih knjižnic so bile v prvem polletju predvsem v ospredju naloge okrog imenovanja osrednjih knjižnic za posamezna strokovna področja, dograjevanje standardov in priprava plakata s seznamom knjižnic ljubljanske univerze, v drugem polletju pa je bilo pripravljeno gradivo "Mesto in vloga NUK v univerzi EK. v Ljubljani", prispevek "Sistem znanstvenega informiranja na univerzi" in krajši tekst o problemih z nabavo knjižničnega gradiva. Tudi na tem področju smo pomagali pri razreševanju problematike nekaterih knjižnic. Na področju specialnih knjižnic smo bili aktivni predvsem v 1. polletju, navezali smo neposredne stike s 26 knjižnicami, s sekcijo za specialne knjižnice pri ZBDS, pripravili osnutek standardov za te knjižnice, analizo muzejskih knjižnic, anketo o informacijah uporabnikov v DO idr. V drugem polletju smo pripravili pripombe na standarde za to vrsto knjižnic, ki jih je pripravila sekcija pri ZBDS, sicer pa je delo za to vrsto knjižnic zaradi odhoda svetovalke za to področje spet zamrlo. Na področju šolskih knjižnic nismo razširili dejavnosti, ker tudi v tem letu nismo dobili strokovnega delavca za to področje. S temi knjižnicami delamo v dosedanjem obsegu (tečaji, seminarji, posamezni nasveti), Martina Šircelj je za to področje opravila cca 100 ur svetovalnega dela, nekaj dela za to vrsto knjižnic opravlja tudi sekcija pri ZBDS s katero sodelujemo (standardi, priprava seminarja v letu 1989). Poleg strokovnih in teoretičnih izhodišč za delo, strokovnih mnenj sodelovanja z raznimi organi in organizacijami (95 sestankov) in stalnega spremljanja razvoja stroke (udeležba pri predavanjih, individualni študij) smo opravili: Individualno svetovanje - 56 obiskov v knjižnicah - 130 knjižničnih delavcev je dobilo strokovne nasvete ob obisku v matični službi - 36 drugih obiskovalcev nas je obiskalo v zvezi s stroko (Čehovin, Berčič, Premrl i.dr.) Organizirani posveti in sestanki - 1 sestanek kolegija matične službe - 3 seje komisije za univerzne knjižnice - 5 regionalnih posvetov za vodje SIK - 1 posvet z vodji SIK o računalniških povezavah v KIS - 2 seji strokovnega sveta za knjižničarstvo (strokovne podlage in tajništvo) - 10 manjših sestankov, ki smo jih sklicali za razreševanje posebne problematike (osrednje knjižnice, KIS in organizacija MS, domoznanska zbirka, CK SKT 2x, Obrazci za spremljanje poslovanja knjižnic 2x, varovanje pisne dediščine 2x, priprava seminarja za matičarje, idr. Svetovalska dela in naloge na dveh specifičnih področjih: pri gradnjah in opremljanju knjižnic ter pri organizaciji poslovanja knjižnic, predvsem SIK (Ančka Korže Strajnar). Usmeritev: Pomoč knjižnicam pri programskih spremembah ob adaptacijah in novogradnjah, ocenjevala ustreznost načrtovanih sprememb in pogovori z arhitekti, ki so pripravljali načrte adaptacij oziroma novogradenj. Prenova statističnih obrazcev in evidenc v SIK Slovenije in nekaterih drugih obrazcev, uporabnih tudi za druge knjižnice v KIS. Sodelovanje v skupini za spremembo in poenotenje statističnih evidenc pri SNBJ in pri pripravah za standardizacijo nomenklature bibliotekarskih poklicev na jugoslovanski ravni, skupaj z Zavodom za zaposlovanje SR Slovenije in pri verifikaciji SIK Slovenije z rep. komitejem za kul turo in pri pripravah za gradnjo NUK II ter drugih akcijah, ki jih je organizirala NUK. V tem okviru je bilo opravljenih: *4 5 obis kov v NUK 38 več j ih pismenih, telefonskih in osebnih inf ormacij 16 sej in posvetov (v NUK in izven) 22 obiskov na terenu (posvetov z DPO, pogo vorov, ogledov in dr. ) • V zvezi s temi nalogami v NUK so bile pripravljene pismene ocene, analize, članke o naslednjih problemih: - 2 oceni programskih smernic in projektov novih SIK - Novem mestu in Kamniku. - Izdelava programskih smernic za NUK II in SIK Kočevje -delovno jedro. - 2 referata - za uvodno sejo skupine za statistiko pri SNBJ in za posvet komunistov v SIK o vključevanju v KIS in razvojnih trendih SIK do leta 2000. - Priprava vzorcev obrazcev za poslovanje v knjižnicah (21), zlasti v SIK, za DZS, konsultacije s knjižnicami, korekture in spremembe. - Izdelava 8 novih statističnih obrazcev za evidentiranja dotoka in izposoje v SIK. V sodelovanju s 5 knjižnicami preverjanje njihove uporabnosti in praktičnosti. - Priprava pripomb k nomenklaturi bibliotekarskih poklicev v SFRJ in nov opis del in nalog za 4 bibliotekarske poklice, ki obstajajo predvsem v Sloveniji. - Izdelava analize o SIK za potrebe verifikacije, ki jo je opravil Rep.komite za kulturo, in krajšo informativno oceno za razvojni center NUK in strokovni svet za knjižničarstvo SRS. - Ocena razdelilnika za delitev sredstev za nakup gradiva ob spornih predlogih v ljubljanskih SIK in predlog nove variante, ki so jo kasneje sprejele SIK v Ljubljani. - 2 priporočili in izbor gradiva za nagrado I.Škulju, avtorju knjižničnih gradenj in opreme (za Žagarjevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada za leto 1988). - Prevod mednarodnih stadardov telex kod za uporabo v medknjižnični izposoji in informacijskih (centralnih) katalogih. - 2 članka: za Obvestila, št.2/1988 uvodni članek o oblikovanju nacionalnega sistema za medknjižnično izposojo in članek o novi knjižnici na Viču na revijo Knjižnica. - Izbor gradiva in ureditev 2.štev. Obvestil SRS za leto 1988. - Permanentno spremljanje izdelave novih obrazcev, tudi ponatisov, ki se še na zahtevo knjižnic spreminjajo za DZS. V poskusnem obdobju dajanje soglasja za vsak natis, korekture, izbor papirja, dizajna, črk, ipd. - Priprava delovnega gradiva za vsako sejo, pomoč pri pripravljanju programov in vabil, pisanju zapisnikov in drugo. Spremljanje dela knjižnic Pripravili, razposlali, zbrali in obdelali smo 23^ vprašalnikov o delu knjižnic (SIK, specialne in univerzne). Obdelani podatki so pripravljeni za tisk. Dokumentacija člankov o knjižnicah in knjižničarstvu: pregledanih je bilo 1.833 časopisov iz njih izbranih in vloženih 787 člankov. Strokovno izpopolnjevanje knjižničnih delavcev - Komisija za priznavanje kvalifikacij je imela 3 seje na katerih je obravnavala problematiko izobraževanja in usposabljanja knjižničnih delavcev, opravila 2 specialistična izpita in imenovala 1 bibliotekarskega svetovalca, 4 višje bibliotekarje, 2 višja knjižničarska referenta in 5 knjižničarskih referentov. V izdelavi je še 6 specialističnih nalog in nekaj prošenj za priznavanje nazivov. - Izpitna komisija je imela 2 seji. Tečaj za pripravo na strokovne izpite je bil organiziran dvakrat: od 4.5. do 17.5. in 12.9. do 23-9.1988, na obeh tečajih je bilo raliziranih 135 ur predavanj, udeležilo se ga je 84 tečajnikov. - Seminar za vodje občinskih matičnih služb 17., 18. in 21.10. 88, realiziranih je bilo 18 ur, udeležilo se ga je 60 kandidatov iz 55 knjižnic in NUK, predavale so tri predavateljice (NUK, CTK, KOŽ - Pionirski oddelek). - Strokovni izpiti so potekali v dveh rokih: od 30.5. do 16.6. in od 7.11. do 15.11.1988. V letošnjem letu je opravljalo strokovni izpit 91 kandidatov, opravilo je 90 kandidatov (Ts popravnim izpitom). Pri izpitih so kadidati dosegli kvalifikacije: 31 bibliotekar, 33 višji knjižničar, 27 knjižničar. Največ kandidatov je bilo iz SIK (42), 18 iz univerznih knjižnic, po 11 iz šolskih in specialnih knjižnic in 9 iz NUK. Od kandidatov jih je bilo 44 iz Ljubljane, 10 pa iz Maribora, med ostalimi so bile tudi 3 kandidatke iz zamejstva. Publikacije: izšla je št. 1/88 Obvestil republiške matične službe, razposlali smo št. 3/87, št.3/88 je v tisku, št.2/88 pa v tipkanju. Izdali smo plakat s seznamom univerznih knjižnic UEK v Ljubljani. Ob strokovnem delu smo opravili tudi ustrezno tehnično in administrativno delo v temle obsegu: v delovodnik matične službe je bilo vpisanih 308 dopisov, v delovodnik komisije za priznavanje kvalifikacij pa 356 dopisov, 23 okrožnic je bilo poslanih na 1.449 naslovov. Pretipkanih je bilo 8 daljših tekstov (cca 280 strani), za ZBDS je bilo poslanih 163 raznih dopisov (kuverte), natipkanih 110 spričeval in 43 tabel za Obvestila št.3. V letošnjem letu smo skupaj s Strokovnim svetom za knjižničarstvo SRS spet poskušali zagotoviti normalno financiranje matične službe, kot tudi utrditi in utemeljiti teoretične osnove za njeno delovanje (Zakon o knjižničarstvu). Dobili smo vso podporo Strokovnega sveta za knjižničarstvo SRS, potrdilo naših usmeritev od Komiteja za kulturo SRS, nismo pa uspeli zagotoviti ustreznih finančnih sredstev. V letu 1988 se niso uresničila pričakovanja, ki smo jih navedli v načrtu dela. Nezasedeni sta dve svetovalski mesti. Prostori za delovanje te službe, za individualno, svetovalno in izobraževalno delo niso primerni. Bibliotekarski raziskovalni center (pripravila Seta Knop). Delo je bilo usmerjeno na naslednja področja: Vodenje zbirke strokovne bibliotekarske literature - dotok literature: knjige - 81 periodika - 126 tekočih naslovov, od tega 8 novih naslovov" 3 pridobljeni z zameno (Biblio Treff, Turk Kutuphaneciligi, Slavic and East European Section Newsletter), 5 pa z nakupom (The Indexer, International Journal of Information Management, Library Resources and Technical Services, Microfilm Review, Library Hi-Tech) siva literatura - 35 - izposoja: knjige - 115 periodika - 207 siva literatura - 18 število uporabnikov - 73 število zahtevnejših informacij - 22 - kompletiranje starejših letnikov (85 in 86) periodike in predaja v časopisno skladišče - v sodelovanju s časopisnim oddelkom je izšlo 9 številk (5 enojnih in 2 dvojni) Signalnih informacij, ki jih prejema 97 naročnikov Izdelava podatkovnih zbirk - izdelava baze z biografskimi podatki raziskovalcev (25-ih), ki že sodelujejo ali bi bili pripravljeni sodelovati v okviru programov BRC - izdelava seznama SDI profilov raziskovalcev - izdelava analitične baze (z izvlečki) raziskovalnih nalog teh raziskovalcev (24 enot) - popravljanje deskriptorjev iz baze knjig s področja bibliotekarstva, informatike in dokumetalistike, ki jih je bil NUK dobil kot dar s frankurtske razstave - vnos Slovenske bibliografske bibliografije Bože Pleničar (1. Serijske publikacije in monografije so 1984" 2. Izbor člankov in prispevkov v serijskih publikacijah in zbornikih do 1944)— doslej je bilo vnešenih 1.082 enot v obliki 1.696 računalniških zapisov, 1.010 teh enot je bilo (sicer zgolj) na podlagi bibliografskega opisa opremljeno z deskriptorji - sodelovanje v skupini za nabavo biblitekarske literature; prebiranje recenzij o knjigah in izdelava baze s podatki knjig, ki bi jih bilo po mnenju članov te skupine potrebno naročiti (doslej vnešenih 36 enot) - opravljanje tajniških del za Bibliotekarsko terminološko sekcijo in sodelovanje na njenih sejah - prevajanje: 5 str. iz srbohrvaščine v angl. (Sistem Naučnih i Tehnoloških Informacija Jugoslavije, za B. Eversberga), 5 str. iz nemščine v slov. (predavanje B. Eversberga o ameriških knjižnicah), 11 str. iz angl. v slov. za Obvestila republiške matične službe (Priporočila kongresa Unesca/Ifle 1982) - pomoč tehničnemu oddelku: dvakrat vpisovanje setov za centralno katalogizacijo - računalniški vnos in urejanje tekstov: 27 str. Razvojni in izvedbeni projekt avtomatizacije NUK in KIS (vodita in koordinirata: Tomaž Kobe in Stanislav Bahor). Izvajanje projekta avtomatizacije NUK in KIS je obsegalo: - koordinacija (udeležba na internih in zunanjih sestankih in razgovorih) del pri vzpostavljanju vzajemnega kataloga in gradnji sistema ZTI: Na sestankih NUK-ove delovne skupine za AOP in v razgovorih z vodstvom NUK smo razpravljali o možnostih za vključevanje posameznih oddelkov v vzajemno katalogizacijo. Cilj skupnega dela in koordinacije je vzpostavitev računalniške podprtosti tekočega traku NUK, tako da bi oddelek bibliografije sprejel že izdelani bibliografski zapis monografij in ga le še dopolnil. V sodelovanju s programerji RCU, komisijo ZBDS za avtomatizacijo in knjižničarji UKM ter NSB smo utrjevali in dograjevali strokovne in programsko-tehnične osnove za vzpostavitev vzajemne katalogizacije po UNIMARC-u. Informacijskemu servisu (RCUM) so bile posredovane naše zahteve v zvezi s formati zapisa, variantami izhodnih produktov (različne vrste katal. listkov) in tudi sistemska izhodišča za organizacijo zajemanja podatkov v vzajemni katalog v okviru KIS in SZTI. Sodelovali smo tudi s Poslovno skupnostjo ZTI, s katero smo po večletnem razpravljanju o delitvi dela med KIS in SZTI prišli do skupnega, za obe strani sprejemljivega stališča, naj NUK koordinira in organizira (v skladu z bibliotekarskimi standardi) zajemanje bibliografskih podatkov, specializirani centri pa naj težijo k višjim oblikam informiranja (od faktografskih baz podatkov do ekspertnih sistemov). Odprto je ostalo vprašanje obdelave strokovnih člankov, saj sedanji način (Slovenska bibliografija in specializirane baze INDOK centrov) še vedno predstavlja podvajanje istega dela. RCUM je kot generalni izvajalec sistema ZTIJ sprejel naš koncept, po katerem imajo nacionalne knjižnice vodilno vlogo aktivnih partnerjev in redakcije pri gradnji vzajemnega kataloga. - aktivna udeležba na delovnih sestankih s H.Dyer in na razgovorih B.Eversberga: V 12-dnevnem bivanju H.Dyer, ekspertinje UNESCO-a (od 3.1. do 16.1.1989) smo prišli do zelo pomembnih ugotovitev o pomanjkljivostih in napakah pri sedanji organizaciji dela v NUK in do nekaterih možnih variantah za organizacijo računalniško podprte obdelave v NUK. (Podrobni podatki so razvidni iz poročila H.Dyer, ki je bilo razdeljeno vsem oddelkom). H.Dyer je obiskala tudi nekaj večjih knjižnic (CEK, CMK-IBMI, UKM) in RCUM. Bernhard Eversberg je bil pri nas od 14. do 23.11.1989 v okviru izmenjave bibliotekarskih strokovnjakov med ZRN in SFRJ gost ZBDS. Kot bibliotekar in rač. strokovnjak se je zanimal za avtomatizacijo v znanstvenih knjižnicah Slovenije (obiskal je CEK, CTK, CMK, UKM, KII-UNESCO), v NUK-u pa je imel dve predavanji in predstavitev lastnega programskega paketa ALLEGRO, ki deluje na osebnih računalnikih IBM. Obiskal je tudi RCUM in se seznanil s konceptom jugoslovanskega vzajemnega kataloga in sistemom ZTIJ. - sodelovanje v izdelavi krajših ekspertiz za RCUM, RSS, svet DSI v zvezi z avtomatizacijo NUK in KIS: V dokumentih, ki so bili poslani navedenim inštitucijam, smo predstavili vlogo NUK kot slovenske nacionalke, nosilke KIS-a in koordinatorja na področju uvajanja avtomatizacije v Sloveniji. Poudarili smo izpostavljene funkcije NUK v izdelavi rač. podprte nacionalne bibliografije, vzpostavljanju in dostopnosti online centralnega kataloga, ki se z evidenco o tujih monografijah in ser. publikacijah vključuje v vzajemni katalog na RCUM, predstavili smo tudi pomembne dejavnosti NUKa, kot. izdelavo CIP-a in CKST. Glavni namen je bil prepričati strokovno in znanstveno javnost, da je NUK pomemben partner in koordinator za področje sistema znanstveno-tehničnega informiranja, zato potrebuje sodobno in količinsko primerno računalniško opremo, ki mu bo omogočila vzpostavitev lokalne mreže in povezavo z ostalimi elementi KIS-a, ZTI-ja in vključevanje v inozemske baze podatkov. Z dvema širšima dopisoma, naslovljenima na RCUM, smo strokovno argumentirano protestirali proti enostranski odločitvi, da je CTK komunikacijsko vozlišče za SZTI v Sloveniji; ta odločitev namreč tudi implicira inštalacijo močnejše računalniške konfiguracije v CTK, ki pa s segmetnom tehničnega dela knjižnic pokriva dosti manjši del KS-a in SZTI-ja, razen tega pa se ne more primerjati z nacionalko glede ostalih pomembnih f unkcij. - sestanki delovne skupine AOP v NUK: Na skupno 62 sestankih (na večini sta bila prisotna tudi ravnatelj in pomočnica ravnatelja) smo razpravljali o možnostih za avtomatizacijo tekočega traku v NUK, o nabavi potrebne strojne opreme, o problematiki sodelovanja NUK-a z RCUM-om, o strokovnih osnovah za vnašanje podatkov v vzajemni katalog, o problematiki obstoječe organizacije dela in o problematiki računalniškega opismenjevanja KIS-a in vlogi ter možnostih NUK-a za aktivnejšo vlogo na tem področju. - izdelava dokumenta Planske osnove za projekt avtomatizacije NUK (dokument so dobili vsi oddelki) Svetovalno in razvojno delo - razgovori/svetovanja s predstavniki knjižnic o uporabi računalnikov: problematika zaradi različne opreme, nedodelanosti programa STEVE - izposoja, tehnične možnosti za vključevanje knjižnic v vzajemni katalog, standardizacija formatov zapisa - UNIMARC, obvezni elementi po STEVE-u ipd. - dve predavanji o rač. obdelavi gradiv v knjižnicah ZRN (T. Kobe, poročilo je v Bibliotekarskem razvojnem centru) - sodelovanje v delovni skupini PSZTI (T.Kobe, nadaljevanje raziskave o integraciji družboslovnih zbirk - raziskovalno poročilo se nahaja v BRC-ju) - referat na posvetovanju v Novem mestu (T.Kobe) - sodelovanje v strokovnih komisijah ZBDS ( - za AOP, - za vsebinsko obdelavo in v terminološki komisiji) - udeležba na skupščini ZDBDJ Bled (T.Kobe, S.Bahor) in posvetovanju ZBDS Novo mesto (T.Kobe, S.Bahor) - študijsko posvetovanje v ZR Nemčiji (1. do 14.5.1989): obisk znanstvenih in ene splošnoizobraževalne knjižnice ter Bibliotekarskega inštituta (Berlin, Frankfurt, Konstanz, Freiburg, Heidelberg, Munchen) in udeležba na posvetovanju ABDOSD v Heidelbergu (poročilo v Bibliotekarskem razvojnem centru) - udeležba na kongresu in predkonferenčnem seminarju avstrijskih bibliotekarjev (5. do 10.9.1989) - posvetovanje o SZTI v Dubrovniku (26. do 29.10.1989) - udeležba na predavanjih in seminarjih 3. Razstave, publikacije, raziskovalne naloge NUK je pripravila naslednje razstave (sodelovanje posebnih zbirk in oddelka za informacije in izposojo): - Iz zakladov NUK "Kar raste in brsti" - velika razstava v Cankarjevem domu - William Shakespeare - Zapiski Janeza Trdine - Heinrich Heine - Informatika in komunikacije Z gradivi pa je sodelovala na razstavah: Jožef Košič, Osrednja knjižnica Murska Sobota, Imeli smo dve domovini, Arhiv SRS. NUK je v letu 1988 izdala naslednje publikacije: - Obvestila republiške matične službe.- Ljubljana : NUK 1988, š t. 1 - 3 / ureja Miša Sepe - Signalne informacije iz bibliotekarske periodike.- Ljubljana : NUK 1988, št.1 - 8/9 / ureja Jelka Gazvoda - Slovenska bibliografija: knjige.- Ljubljana : NUK 1986 : register 1988, št.1 - 4 (št.4 še v tisku).- uredila Lidija Wagner s sodelovanjem Stanke Glavnik, Martina Gruma, Matjaža Hočevarja, Vide Jesenšek, Alenke Mayer Laznik, Nade Novak in Tjaše Pavletič Lacko - Slovenska bibliografija.- Ljubljana : NUK 36-37 (1983-1983) : A. Serijske publikacije / uredila Lidija Wagner s sodelovanjem Stanke Glavnik, Martina Gruma, Matjaža Hočevarja, Vide Jesenšek, Alenke Mayer Laznik, Nade Novak in Tjaše Pavletič Lacko - Programske osnove za gradnjo NUK II, Ljubljana: NUK 1987 Raziskovalne naloge so opravili nosilci v naslednjem obsegu: - Razvoj sistemsko povezovalne in bibliografsko informacijske osnove slovenskega KIS - mag. Jože Kokole - Večjezični terminološki slovar s področja bibliotekarstva, informatike in dokumentalistike - bibliotekarski raziskovalni center z delovno skupino, ki jo vodi dr. Branko Berčič. 4. Mednarodni stiki Knjižnica stalno vzdržuje stike s tujimi knjižnicami, prek zamenjave publikacij in medknjižnično izposojo, katerih pregled dajeta prilogi II in VI. Knjižnico so med letom obiskali številni tuji gostje, med katerimi veja posebej omeniti Hilary Dayer, z Univerze v Loughborough-ju, ki je kot strokovnjakinja UNESCO-a delovala kot svetovalka za uvedbo AOP v strokovno delo NUK, Bernhard Eversberg, ZRN, g.Jarma Suonsyrja, Finska in prof.dr. P. Kaegbeina, ZRN. Knjižnica je članica IFLAe, pomočnica ravnatelja Martina Šircelj je član sekcije za vodenje in organizacijo bibliotekarskih društev IFLAe" udeležila se je kongresa IFLAe v Sydneyu in posveta sekcije v Varšavi in v Budimpešti" tov. mag. Jože Kokole se je z referatom "Implikacije tehnološkega izziva za deželo v razvoju" udeležil kongresa FID, Helsinki" V.Jakac Bizjak se je udeležila seminarja o medbibliotečni izposoji v Londonu, T.Kobe pa je bil 14 dni - program zamenjave strokovnjakov z ZRN - gost Nemškega bibliotekarskega inštituta v Berlinu" B.Loparnik je obskal nekatere knjižnice z našimi glasbenimi gradivi na Češkem, kongresa avstrijskih bibliotekarjev sta se udeležila v Linzu ravnatelj T.Martelanc in T.Kobe" V.Jakac Bizjak se je udeležila mednarodne konference o izgradnji SZTI v Dubrovniku. 5. Strokovno in družbeno udejstvovanje delavcev NUK Vrsta delavcev NUK je bila vključena v stalno ali občasno v razne oblike strokovnega izobraževanja knjižničarskih kadrov na rednih ali izrednih poglobitvenih tečajih, ki jih za slovenske knjižničarje pripravlja NUK, razen tega pa še v komisiji za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke in v izpitni komisiji za bibliotekarske nazive pri NUK in Komiteju za izobraževanje. Posamezni delavci so bili vabljeni v druge knjižnice kot predavatelji o specialnih strokovnih vprašanjih, kot ocenjevalci njihovega strokovnega dela, kot sodelavci za določena vprašanja ter kot člani ustreznih delovnih teles. Posamezni delavci so sodelovali v družbenih organih revije Knjižnica, v Poslovni skupnosti SZTI, Svetu za družbeni sistem informiranja ipd. Sodelavci knjižnice so vodje in člani predsedstva in strokovnih komisij Društva bibliotekarjev v Ljubljani. Društva bibliotekarjev Slovenije, Komisije za knjižničarstvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije, Skupnosti nacionalnih knjižnic Jugoslavije. Nadalje sodelujejo v raznih telesih interesnih skupnosti in družbeno-političnih organizacijah, kot so Univerza v Ljubljani oziroma njena Komisija za knjižničarstvo in dokumentacijo, Zavod za šolstvo, Kulturna skupnost Slovenije, Področna raziskovalna skupnost za humanistične in zgodovinske vede, Izobraževalna skupnost Slovenije, Posebna izobraževalna skupnost za kulturo, Republiški komite za kulturo, Republiška konferenca SZDL, Zvezna konferenca SZDL, Sindikat kulturnih delavcev Slovenije, Društvo dokumentalistov in informatorjev Slovenije, Jugoslovanska komisija za sodelovanje z UNESCO, Jugoslovanski bibliografski inštitut v Beogradu, Poslovna skupnost SZTI. Stevi lni knjižnični delavci so se poleg pripravljanja in urejanja knjižničnih publikacij javno udejstvovali kot avtorji samostojnih publikacij, kot pisci strokovnih in znanstvenih člankov, kot prireditelji strokovnih in leposlovnih del, kot prevajalci ter kot uredniki različnih publikacij. Strokovnih posvetovanj so se aktivno ali pasivno udeleževali strokovni delavci iz naslednjih oddelkov oz. delovnih enot: - posvetovanje ZDBDJ na Bledu: delovna enota za nabavo knjižničnega gradiva, stvarni katalog, narodna bibliografija, izposoja in informacije, abecedni imenski katalog, matična služba - posvetovanje ZDBS v Novem mestu: delovna enota za nabavo knjižničnega gradiva, periodični tisk,izposoja in informacije, matična služba - mednarodna konferenca in 2. posvetovanje o SZTI v Dubrovniku (izposoja in informacije) - mednarodna konferenca o medbibliotečni izposoji (izposoja in informacije) - seminar o iskanju po tujih podatkovnih zbirkah (izposoja in informaci je) - seminar Rač. leksikografi ja - Bibliotekarski raziskovalni center - posvet ob 40-letnici predmetnega kataloga Narodne biblioteke Srbije: stvarni katalog, izposoja in informacije. - Frankfutrski knjižni sejem (izposoja.in informacije, nabava knjižničnega gradiva) Izobraževanje ob delu so nadaljevali naslednji strokovni delavci NUK: - Irena Marinko - Visoka šola za organizacijo dela Kranj -magisterij, zaključila študij - Stanka Glavnik - Pedagoška akademija, smer knjižničarstvo -zaključila študij - Helena Fortuna - Visoka šola za organizacijo dela, smer računalništvo, Kranj - zaključila študij - Vilenka Jakac Bizjak - podiplomski študij informatika in komunikacije, Zagreb - Jože Kokole - doktorski študij bibliotekarstvo in informatika, Zagreb - Zlata Dimeč - Katedra za bibliotekarstvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani - Mirko Popovič - doktorski študij bibliotekarstva in informatike, Sheffield - Virna Vidic - Katedra za bibliotekarstvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani - Srečko Bončina - Katedra za bibliotekarstvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani - Zoran Krstulovič - podiplomski študij za muzikologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani - Rozina Švent - podiplomski študij na oddelku za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani - Mihael Glavan - lektorat nemškega jezika, Filozofska fakulteta v Ljubljani - Gorazd Kocijančič - tečaj hebrejskega jezika na Centru za pouk tujih jezikov. Strokovni izpit iz bibliotekarske stroke so opravili: S. Knop, V.Miškovič, J.Kravcar, Z.Krstulovič, F.Zore, D.Vrhovšek, M.Ring, D.Balažič, B.Loparnik. Strokovni delavci vključeni v obdelavo gradiv so opravili uvajanje v program UNIMARC. V izobraževalnih programih NUK so kot strokovnjaki sodelovali naslednji delavci NUK: M.Armeni, L.Wagner, M.Glavan, M.Sepe, T.Martelanc, T.Kobe, S.Bahor, J.Kokole, M.Šircelj, M. Hočevar. V republiških in zveznih strokovnih komisijah so sodelovali: T.Banič, L.Wagner, M.Grum, M.Hočevar, M.Glavan, M. Sepe, T.Kobe, S.Bahor, V.Jakac Bizjak, F.Zore, M.Šircelj, A. Martelanc, E.Kodrič Dačič, A.Kanič. Kadrovska vprašanja so slej ko prej še vedno aktualna oziroma pereča" poleg primanjkljaja strokovnih delavcev klasičnih profilov je računalniška tehnika, ki jo je v tem letu pridobila NUK, pokazala potrebo po dodatni računalniški usposodobitvi delavcev v tekočem traku in po novih specializiranih delavcih programer, strokovnjak za zaščito knjižničnih gradiv, antikvar. Premajhno število delavcev - 1985 bi NUK moral doseči število 164 delavcev - je še vedno zelo pereče" ob koncu 1988 je delalo v NUK 119 strokovnih in drugih delavcev. 6. Gospodarsko tehnične službe (vodja Aleš Sketelj) Delo GTS je bilo opravljeno v naslednjem obsegu: Ekonom je nabavljal material, sodeloval skupaj z vodjo GTS z izvajalci vzdrževalnih del, tiskarni in z vzdrževalcem po manjših popravilih. Kurir-šofer je opravljal prevoze pošte, gradiva - v NUK in v depo Mekinje -, in opravljal občasno druge službene prevoze. Vratarji in garderoberji so skrbeli za urejeno poslovanje vratarske službe, telefonske centrale in garderobe. Čistilke so z rednim čiščenjem prostorov zagotovile njihovo urejenost. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso bila opravljena vsa načrtovana vzdrževalna dela (npr. obnova elektrike v skladiščih, ureditev prostorov bibliografije in sobe za vpis, kar naj bi imelo prednost v 1. 1989), uredili pa smo prostore nabavnega oddelka in rokopisne zbirke. Opremljen je bil tudi dodatni prostor za zbirko PKG. Velika pridobitev za NUK je priključitev na vročevod, ki je bila ralizirana s sodelovanjem SIS - financerjev knjižnice in namenskih sredstev, ki se zbirajo v mestu Ljubljana. Za oddelke je bila nabavljena večina najnujnejše opreme, v celoti pa je ni bilo mogoče pridobiti (posebej mislimo s tem računalniško opremo), kar je tudi za te namene primanjkovalo finančnih sredstev. Najbolj pereč je problem priključkov za terminale, ki ga bo nujno potrebno čimpreje rešiti. Knjižnica je za čas do izgradnje NUK II uspela urediti v najetih prostorih mikrofilmski laboratorij in pridobiti dodatne prostore v Križevniški ulici; za njihovo opremljenost v letu 1988 še ni bilo preskrbljeno, ker je pridobitev časovno sovpadala z drugimi večjimi izdatki ob koncu leta. Glede na to, da je knjižnica prejela od ISS sredstva za izdelavo investicijskega programa z idejnim projektom NUK II, je zbrala ponudbe strokovnih organizacij za to delo. IZBOR POMEMBNEJŠIH PRIDOBITEV V LETU 1988 : PAS5ENGER and imraigration list index.-Detroit : Gale Research Company, 1985 DIRECTORY of mušic research library. - Kassel,/etc./: Barenreiter, 19?o- INTERNATICNAL encyclopedia of robotics : applications and autcma= tion. - New York,/etc./: John Wiley & Sons, 19&S. - Vols.1-3- LEXIKCN des gesamten Buchwesens - LG3. - Stuttgart : Hiersemann , 1986- The ENCYCLOPEDIA of comparative education and national systemii of education. - Oxford,/etc./: Perganon Press, 1988. - (Advances in education) BERILA ali Listi in Evangelii u nedelje in praznike celega leta in vse dni svetega posta. - Na Dunaji 1857 SVETI Listi, berila in evangeliji za nedelje in praznike celega leta in vse dni svetega posta. - Na Dunaji : v cesarski zalogi šol= skih knjig, 1911 RAZLAGA svete maše po č.oč. Martinu Cochenu : donače in molilne bukve. - V Ljubljani : Henrik Ničman, 1879 JAIS, Paul Alois : Jesus der Kinderfreund, oder lasset Kleinen zu mir kommen. - Laibach : J.Giontini, 185? INTERNATIONALE Bibliographie der Zeitschriftliteratur aus allen Gebieten des Vissens. - Osnabruck : Felix Dietrich Veri., 1988 ŠAFARIK, Paul Jos.: Geschichte der siidslawischen Literatur. - Prag: Friedrich Tempsky, 186^-1865. - T.l-3. KOSTRENČIČ, Ivan : Urkundliche Beitrage zur Geschichte der prote= stantischen Literatur der Siidslaven in der Jahr 1559-15&5. -Wien : Carl Gerold’s Sohn, 1&71* PERIODICAL title abbreviations : bv abbreviati on. - 6t n ed. - De = troit : Gale Research Conpanv : Book Tower, 1988 CITIES of the vorld. - J>rd ed. - Detroit : Gale Rcs^arch Cor.pnrr/ : Book Tower, 1987« - Vols.l-^. INTERNATIONAL research centers directory. - ^th ed. - 198B—89- -Detroit : Gale Research Ccmpanv : 3ook Towf»r, 198<% - Vol.1,2 ENCYCLOPEDIA of infornation systems and Services. - 8th.ed. - De= troit : Gale & Book Tower, 1988. - Vol.1,2,3 TWENTIETH-CENTURY literary criticism. - Detroit : Gale & Book To= ver, 1978-1987. - 2*+ vols. LETTERATURA Italiana e arti figurative. - Firenze : Olschki, 1988. -Vol.1,2,3 ABECEDNIK za slovenske šole. - Na Dunaji : /s.n./, 1853 DIZIONARIO enciclopedico universale della mušica e dei musicisti : Le biografie. - Torino : Utet, 1985- PICCARD , Gernard : Wasserzeichen . - Stuttgart : Kohlhanmer : 1961- (Veroffentlichungen der Staatlichen Archivvervaltung Baden-Wurtenb°rg) TRUHART , Peter : Regpnts of nations = Regenten der Nationen. -Miinchen, /etc./ : Saur, 1986-1988. SYSTEMS & control encvclopedia : theory, technology, applications. -Oxford : Oxford,/etc./ : Pergamon, 1987. - Vols.l-^. KUTSCH, K. J. 8r L.Riemens : Grosses Sangerlexikon. - Bern ; Stuttgart : Franke, 1987. - Bd.1,2. The CAMBRIDGE encyclopedia of language / ed.by David Crystal. -Cambridge,/etc./: Univ.Press, 1988 GOMEZ De Silva, Guido : Elsevier*s concise Spanish etymological dicti= onary. - Amsterdam, /etc./ : Elsevier, 1985 ENCICLOPEDIA dell’antifascismo e della resistenca. - /Milano/ : Walk Over : La Pietra, 198.- DOMAY, Friedrich : Bibliogranhie der nationalen Bibliographien = ... -Stuttgart : Hiersemann, 1987. - (Hiersemanns bibliograpnische Handbiicher) , HVALA ino pozheshejnje presvetiga rešniga telesa. - V Zelovzu, /1838/. SEZNAM KNJIŽNIC IN USTANOV, S KATERIMI JE SODELOVALA NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA V LETU 1988 NA PODROČJU ZAMENE IN PRISOTNOSTI SLOVENSKE KNJIGE NA TUJEM ALBANIJA 1. Biblioteka Shkersccre, Tirana 2. Bibliothegue nationale, Tirana ARGENTINA 1. Slovenska kulturna akcija, Buenos Aires AVSTRALIJA 1. National Library of Australia, Canberra 2. Slovensko društvo Sydney, Sydney 3. B-randywine Press & Archive, Beecroft 4. Lojze Kossi, Perth 5. Fred Pestotnik, Willetton 6. Marijan Peršič, Rosanna AVSTRIJA 1. Institut fuer Geschichte, Graz 2. Institut fuer Slavische Philologie und Alterumskunde, Wien 3. Institut fuer Slawistik, Graz 4. Institut fuer Slawistik, Salzburg 5. Oesterreichische Nationalbibliothek, Wien 6. Slovenska študijska knjižnica, Celovec 7. Slovenski visokošolski iom, Wien 8. Slovenski znanstveni inštitut, Celovec 9. Steiermaerkische Landesbibliothek am Joanneun, Graz 10.Universitaetsbibliothek Graz, Graz 11.Universitaetsbibliothek Wien, Wien BELGIJA 1. Bibliotheque des Bollandistesr Bruxelles 2. Bibliothequ^ Generale, Liege 3. Bibliothegue Royale Albert ler, Bruxelles BOLGARIJA 1. B'lgarska akademija na naukite, Sofija 2. Bibliotheque de 1'Universite, Sofija 3. Narodna biblioteka Kiril i Metodij, Sofija 4. Velikotrnovski universitet Kiril i Metodij, Veliko Trnovo CE5K0SL0VAŠKA 1. C:cčkoslovenska akademie ved, Praha 2. Ceškoslovpnsko-sovetskv institut CSAV, Brno 3. Edični komise filozoficke fakulty, Praha 4. Matica slovenska, Martin 5. Pamatnik narodniho piisemnictvi, Praha 6. Slovanska knihovna, Praha 7. Statni knihovna, Praha 8. Statni vedecka knihovna , Praha 9. Studijne a informačne stredisko spoločenskovednych pracovisk, Bratislava 10.Univerzitna knižnica, Bratislava 11.Ustredna knižnica Slovenskej akademie vied, Bratislava 12.Ustredni knihovna, Olomouc 13.Zakladni knihovna, Praha DANSKA 1. Institut danois des echanges internaticnaux des publications scientifiques et litteraires, Koebenhavn 2. Statsbiblioteket, Aarhus FINSKA 1. Helsinki University Library, Helsinki FRANCIJA 1. Bibliothoq\ie de documentation internationale coiitem-poraine, Nanterre 2. Bibliotheque de 1'Unesco, Pariš 3. Bibliotheque nationale, Pariš 4. Slovenski kulturni dom Lipa, Pariš 5. Bibliotheque universitaire de Lyon, Lyon 6. Centre de documentation sur l'URSS et les pays slaves, Pariš 7. Conseil de 1'Europe, Strasbourg GRČIJA 1. Institute for Balkan studies, Thessaloniki INDIJA 1. National Library, Calcutta Vittorio Emmanuele, Roma civica bertoliana, Vicenza civica Trieste, Trieste Biblioteca del Senato della Repubblica, Roma nazionale centrale, Firenze statale isontina, Gorizia universitaria alessandrina, Roma n, Opčine-Trst 9. Narodna in študijska knjižnica, Trst 10.Papeški slovenski zavod v Rimu-Slovenik, Rim 11.Knjižnica Dušana Černeta, Trst 12.Societa filologica friulana, Udine 13.Universita degli studi di Trieste, Trieste 1. Bi bi ioteca 2. Bibl ioteca 3 . Bibl ioteca 4 . Bibl ioteca 5. Bibl ioteca 6. Bibl ioteca 7 . Bibl ioteca 8 . Mari ja Kac: IZRAEL l.The Jewish National and University Library, Jerusalem JAPONSKA 1.Institute for protein research, Osaka 2.Iqor Leiler, Kyoto KANADA 1. Fontificial Institute of Medieval Studies, Toronto 2. Valentin Z. Jelinčič, Toronto 3. Tom H.S. Priestly, Edmonton 4. David Stermole, Scarborough 5. University of Toronto Library, Toronto 6. Slovenska šola Marije Pomagaj, Toronto KITAJSKA 1. National Library of Bed jing, Beijing KUBA 1. Biblioteca nacional Jose Marti, La Habana LUKSEMBURG 1. Bibliothegue Nationale, Luxembourq MADŽARSKA 1. Egyeter».i koenyvtar, Budapest 2. Egyetemi koenyvtar Kossuth Lajos, Debrecen 3. Macr/ar ^udoroar^os akademia koenyvtara, Budapest 4. Orsraaos muszaki koenyvtar , Budapest 5. Orszagos szechenyi library, Budapest MALTA 1. National Library of Malta, Valletta NEMŠKA DEMOKRATIČNA REPUBLIKA 1. Akademie der VJissenschaften der DDR, Berlin 2. Deutsche buecherei, Leipzig 3. Deutsche Staatsbibliothek, Berlin 4. Universitaets- und Landesbibliothek, Haale/Saale 5. Universitaetsbibliothek der Karl-Marx-Universitaet. Leipzig 6. Universitaetsbibliothek Rostock, Rostock 7. Universitaetsbibliothek Humboldt-Universitaet zu Berlir Berlin NIZOZEMSKA 1. Bibliothek der Rijksuniversiteit, Utrecht 2. Bibliotheek der Rijksuniversiteit, Leiden 3. OOst-Europa Institut, Amsterdam NORVEŠKA 1. Universitetsbiblioteket . Trondheiri 2. Universitetsbiblioteket, Oslo NOVA ZELANDIJA 1. National Library of New Zealand, Wellington 2. Victoria University, Wellington POLJSKA 1. Biblioteka glowna, Poznan 2. Biblioteka Jagiellonska, Krakow 3. Biblioteka narodowa, Warszawa 4. Biblioteka uniwersytecka Lodz 5. Biblioteka uniwersytecka katolickiego uniwetsytetu lubclskiego, Lublin 6. Biblioteka uniwersytecka w Warszawie, Warszawa 7. Bibliotek* uniwersytc cka w Wroclawiu, Wroclaw S. Biblioteka uniwersyteteu Marii-Curie Sklodowskiej, Lublin 9. 01 ovna biblioteka lekarska, Warszawa 10. Institut filologii rosyjskiej i slowianskiej, Poznan 11. Osrodek rozpowszechniania wydawnictw, Warszawa ROMUNIJA 1. Academia de stiinte sociale si politice din S.R. Ronumia, Bucuresti 2. Biblioteca centrala de stat, Bururesti 3. Biblioteca centrala universitara, Bucuresti 4. Biblioteca facultatii de medicina din Bucuresti, Bucuresti 5. Biblioteca academiei republicii populare Romanie, Bucuresti SOVJETSKA ZVEZA 1. Naučnaja biblioteka vi 1'njusskogo gos. universiteta im.V.Kapsukasa, Vilnjus 2. Valsts biblioteka, Riga 3. Vsesojuznaj gosudarstvennaja biblioteka inostrannoj literatury, Moskva 4. Naučnaja biblioteka im. Gorkogo, Moskva 5. Biblioteka akademii nauk SSSR, Leningrad 6. Bibliotela 1'vivskogo 'leologicnogo tovarištva, L1 viv 7. Cen t ral ’ na ja naučnaja biblioteka akademii nav.k USSR, Kiev 8. Gosudarstvennaja biblioteka SSSR im.V.I.Lenina 9. Gosudarstvennaja publičnaja biblioteka im. M.E. Saltykova-5čedrina, Leningrad 10.Gosudarstvennaja publičnaja naučno-tehničeskaj a biblioteka SSSR, Moskva 11.Institut s]avjanovedenija i balkanistiki an SSSR. Moskv 12.Naučnaja biblioteka im. Gorkogo, Leningrad 13.Institut naučnoj informacii po obščestvennym naukam, Moskva SVEDSKA 1. Kunoliga biblioteket, Stockholm 2. Universitetsbiblioteket, Lund 3. Universitetsbiblioteket, Uppsala 4. Goetribora universitetsbiblioteket, Goeteborg S VICA 1. Bibliothequc- des Nations unies, Geneve 2. Bibliothegue publigue et universitaire, Geneve 3. Bureau International du travail, Geneve 4. Schweizeri f-che Landesbibliothek , Bern ri. Uni versi tetsbibliothek, Basel 6. ETH-Bi biiothek, Zuerich 1. Milil kutuphane, Ankara VATIKAH 1. Bibliotsca aDostolica vaticana, Vaticano 2. Pont. ificia universita urbaniana, Vaticano VELIKA BRITANIJA 1. Bodleian Library, Oxford 2. School of Slavonic and East European Studies, London 3. Science Museum Library. London 4. Senate House, London 5. The Athlone Press, London 6. The British Librarv, Lor.don 7. Library Assocdation Library, London 8. Library of the Universi.ty of Nottinghar,:, Nottingham 9. University of Bradford, Bradford ZDA 1. Arizona State University Library, Tempe 2. The New York Public Library, New York .3. The Ohio State University Libraries, Columbus 4. Slovenian Studies Circle, Washington 5. The University of Michigan, Ann Arbor 6. University of Kansas Libraries, Lawrence 7. University of Kentucky Library, Lexington 8. Universit.y of Washington Libraries, Seattle 9. University Research Library, Los Angeles 10.Woods Hole Oceanographic Institution, Woods Hole 13.Yale University Library, New Haven 12.Memorial Library, Madison 13.Alderman Library, Charlottesville 14.National Library of Medicine, Bethesda 15.P]ut-Pregelj Leopoldina, Washington 16.Columbia University Libraries, New York 17. Slavica Publishers, Columbus 18.Luke University Library, Durham 19.General Libraryf Berkeley 20.Harvard Col lege Library, Cambridge 21.Hillman Library, Pittsburgh 22.Library of Congress, Washington 23.Stanford University Libraries, Stanford 24.Studia Slovenica, New York 25. Metod Milač , Syracuse PAKISTAN 1. Hamdard University, Karachi 1. Slavisches Seminar, Muenchen 2. Slavisches Seminar, Kiel 3. Baverische Staatsbibliothek, Muenchen 4. Deutsche Bibliothek, Frankfurt a.M. 5. Deutsche Forschungsgemeinschaft, Bonn 6. Instirut fuer Auslandsbeziehungen, Stuttgart 7. Institut fuer VJissenschaftliche Zusammenarbeit. Tut-bi na e n 8. Karl-Marx-Haus, Trier 9. Kubon & Stigner, Muenchen 10.Niedtrsaechische Staats- und Universitaetsbibliothek, Goef t ingen 11.Seminar fuer Slavische Philologie, Goettingen 12.Staatsbibliothek preussischer Kulturbesitz, Berlin 13 . Staitbibliothek Nuerenberg, Nuerenberg 14.Suedost-Institut, Muenchen 15.Universitaetsbibliothek Erlangen-Nuerenberg, Srlanaen 16.Universitaetsbibliothek der Freien Universitaet, Berlin 17.Universitaetsbibliothek der Universitaet des Saarlandes, Saarbruecken 18.Universitaetsbibliothek, Giessen 19.Universitaetsbibliothek Heidelberg, Heidelberg 20.Universitaetsbibliothek, Regensburg 21.Universitaetsbibliothek Wuerzburg, Wuerzburg 22 . Wiss'r nschaf tliche Versandbuchhandlung , Langelsheim Pregled periodičnega tiska glede na države in število naslovov Jugoslavija časniki revije bilteni izločeni skupaj Slovenija 228 +A 1304 +A 1532 Srbija 161 551 236 504 1452 Vojvodina 82 102 44 332 560 Kosovo 9 40 8 45 102 Hrvatska 148 354 197 306 1005 BiH 68 83 197 219 567 Makedonija 31 81 26 133 271 Črna Gora 16 21 19 53 109 Skupaj 743 2536 727 1592 5598 Zamejska slov. 14 48 72 Tuje države časniki revije skupaj Albanija 7 7 Avstrija 4 30 34