Stev. 27. Y Ljubljani, 20. kimavca 1899. XXXIX. leto. Učiteljski Tovariš Glasilo „Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani". Urejujeta : Jakob Dimnik in Engelbert Gangl učitelja v Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni urednik:: Jakob Dimnik, Subičeve ulice št. 3. "VseToisn-a,: Ho zborovanju našega parlamenta. — Fran Rojina: Učitelj-čebelar. —M. Poklukar: Olajšave.— Jakob Dimnik: Jezikov nauk v prvem šolskem letu. — Vestnik — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Gospodarski program. Po zborovanju našega parlamenta. XI. glavni skupščini „Zaveze slovenskih učiteljskih društev", ki se je vršila dne 10. in 11. t. m. v Gorici, bomo podali svojim čitateljem obširnejše poročilo. Za danes hočemo izpregovoriti samo dve tri o vtiskih, ki smo jih dobili ob tem zanimivem zborovanju. Pred vsem moramo poudarjati, da veje med učitelj-stvom, ki je združeno v „Z*avezi", duh stanovske zavednosti in stanovskega ponosa, da hrepeni to učiteljstvo z neustrašno silo po svojih pravicah, da se zaveda svoje veljave ter svojega pomena za narodovo omiko in da zahteva — ne samo prosi — za svoje delo zasluženo plačilo! Vse to je znak učiteljstva napredne misli in njegove svobodne volje. Učiteljstvo je stan, ki mu po številu njega članov ni kmalu para. In ta, po številu in po svoji važnosti vsega uvaževanja ter vsega spoštovanja vredni stan je ustvaril danes mogočno stranko, s katero mora računati v politiškem življenju tista stranka, katera hoče, da preidejo njene misli po vseh slovenskih kronovinah, da se učvrsti njena veljava in tra.j nost. Z učiteljstvom pa simpatizuje le ona stranka, ki je zavzeta za duševni napredek narodov, ki hoče slovenskemu narodu svobode, katera živi v vedi in omiki, ki hoče slovenskemu narodu — bodočnosti. Jasno je, da se nagiblje zavedno učiteljstvo k stranki, ki je zanj — a ne nagiblje se samo, temveč se čuti del tega telesa! Danes smo o tem na jasnem, zatorej bodi jasna tudi naša beseda! Ge bi govorili le sub rosa, bi bilo to znamenje naše strahopetnosti in slabo izpričevalo naše zavednosti. Narodna - napredna stranka je sprejela v svoj program tudi naš program v vsem obsegu ter je nebrojnokrat pokazala, da je zavzeta za nas. Njeni pristaši, kateri so člani krajnih, okrajnih in deželnih šolskih svetov, so vedno delovali za povzdigo ljudskega šolstva, so se vsekdar zavzemali odločno in neustrašno za pravice slovenskega učiteljstva in so že mnogokrat preprečili, da ni tega ali onega učitelja udarila krivična šiba. Drugi, ki niso člani zgoraj imenovanih korporacij, delajo za nas drugod in drugače, delajo za nas v časopisju, katerega glas sega daleč, daleč . . . Tudi tisti, ki rujejo proti učiteljstvu v časopisih, to dobro vedo, zatorej pišejo v nam nasprotnem in sovražnem smislu in — če ni drugače mogoče — lasajo v svojih glasilih odlične člane našega stanu poimence iz prozornega namena, da bi jim škodovali! A dokler imamo toliko prijateljev, se ne bojimo sovražnikov! Delegacija je izvolila pri XI. skupščini „Zaveze" nje častnima članoma dva odlična rodoljuba in voditelja narodne - napredne stranke, župana Ivana Hribarja in dr. Ivana Tavčarja. S tem ni le javno in odkrito izrekla zahvale in priznanja možema, ki sta v neštetih slučajih pokazala, da jima utriplje srce za sveto učiteljsko stvar, temveč s tem je odlikovala ono stranko, katero vodita, katera nam rekrutuje toliko vrlih mož, ki delajo in gore za naš stan! Prepričani smo do duše, da se ni zmotila slavna delegacija niti za las v misli, da nam ravno po delovanju takih mož pride zaželena bodočnost. In zadnji čas je že, da nam pride! Pri XI. skupščini „Zaveze" smo se živo prepričali, kako so je krvavo potrebni naši vrli tovariši na Goriškem, Primorskem in v Istri. Tam ne more iti več dolgo tako dalje! Tam so pri-tirale žalostne in škandalozne razmere učiteljstvo malone do obupnosti, in ono, kar je govoril Gangl o socijalnern demokratizmu, je bilo najumestnejše, ker je bilo govorjeno v Gorici v lice trem slovenskim poslancem. Kdor je cul Vrtovčevega govora prvo polovico, ta je z grozo spoznal, da so že popokale vse harmoniško ubrane strune, da se morajo te vnebovpijoče razmere nemudoma izboljšati. Čudno in nerazumljivo se nam torej zdi, da ni nobeden izmed treh prisotnih poslancev izpregovoril niti besedice, to tem bolj, ker sta bila med onimi tremi poslanci voditelja obeh strank, ki so se na zlo rodile na Goriškem. Dr. Gregorčič in dr. Turna sta molčala kot grob. In če znata pisati, bi morala znati tudi govoriti zlasti tam, kjer zboruje učiteljstvo, brez katerega ne bo niti Gregorčičeva, niti Turnova stranka deležna večnega življenja! Zatorej se nam pa zdi najlepši znak zavednosti goriškega učiteljstva dejstvo, da ustvarja svojo učiteljsko stranko, ki se bo pridružila oni, katera je bo vredna! Veseli nas tudi neopisno, da smo z izpremenjenimi pravili „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" pri XI. skupščini v Gorici sprejeli v svoje vrste hrvaške tovariše iz Dalmacije, da ne bodo tudi odslej tako osamljeni in v žalostnih razmerah živeli med dobrim svojim narodom, nego da bodo imeli odslej krepko zaslombo med svojimi slovenskimi tovariši. O, koliko nas bo poslej, in kje je moc, ki bi nas mogla streti?! Zatorej pa nam danes ponosno in veselo vzigrava srce, ko nam vstaja pred dušo lepa slika XI. skupščine naše „Zaveze", ki je toliko lepša, ker bi je kmalu ne bilo! Ne obupajmo! Naš pogum je trdoživ in daje oslabelim žilam novih moči. S sprejetjem Ganglove in Vrtov-čeve resolucije se je obrnilo vse učiteljstvo — do 2000 živih duš — naravnost in z jasno izrečenimi željami do vseh naših poslancev, ki so zastopniki slovenskega in hrvaškega naroda v deželnih zborih in v državnem zboru to stran Litave. In kadar se prvič snidejo naši poslanci, da začno izvrševati svoje odgovorno zvanje, takrat bo morda zasvetil prvi žarek vzhajajočega — našega solnca ! In sam Bog ne daj, da bi se varali v teh mislih! UCitelj-čebelar. Poročal pri okrajni učiteljski konferenciji nadučitelj Fran Rojina. Šjf^rav redek je učitelj na deželi, ki bi se v svojem Jjpjf svobodnem času ne bavil s kakim postranskim opra-t vilom bodisi v zabavo, bodisi v izboljšanje svojih gmotnih razmer, ali pa je sploh delaven po geslu : „Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan." Ta je vnet sadjar in sploh vrtnar, oni spreten orglavec, drugi pevovodja kakemu pevskemu društvu, ali je občinski tajnik, načelnik gasilnega društva, kmetijske podružnice itd. — povsod najdemo učitelja v prvih vrstah v delovanju med narodom. Posebno veliko pa bi učitelj storil lahko za povzdigo racijonalne čebeloreje ; lahko bi bil pijonir v čebelarstvu, katero je padlo pri nas na tako nizko stopnjo, da se smemo Kranjci po vsi pravici sramovati takega nazad-njaštva. Kaj bi rekli naši dedi in pradedi, ko bi mogli videti naše sedanje čebelarstvo ! Izginili so nekdanji polni čebelnjaki; le tupatam kaže kaka starina svoja gola rebra in leze na kup ter že zdavnaj več ne služi svojemu prvotnemu namenu, ampak za shranjevanje razne stare šare. Seveda so še izjeme in še se vidi kak čeden čebel-njaček, vendar opravičeno trdim, da nimamo na Kranjskem niti desetine čebel, kolikor so jih imeli naši predniki pred 50 ali več leti; to potrdi lahko vsak star čebelar. Vzrok temu so bile nekatere zaporedno slabe čebelarske letine, slabejša cena čebelarskih pridelkov, potem pa tudi to, da se od višjih oblastnij za čebelarstvo ni toliko storilo kot za druge panoge kmetijstva, in tako je čebelarstvo polagoma prilezlo, seveda največ po krivdi čebelarjev samih, do žalostnega današnjega položaja. Slovencem prirojena ljubezen do čebelarstva pa nikakor ni izumrla, to nam izpričuje dejstvo, da je pristopilo k lansko pomlad ustanovljenemu čebelarskemu društvu do danes že blizo 600 članov, kar znaci za tako mlado društvo izredno veliko. In kadar bodo čebelarji izprevideli razloček med racijonalnim čebelarstvom — katero razširjati je glavni namen — in med sedanjim načinom, potem jih bo kmalu 1000 in več članov, zlasti kadar se bodo začeli kazati uspehi skupnega razpeča-vanja čebelarskega blaga po primerni ceni, ko bodo čebelarji uvideli, da delajo tudi zase in ne samo v prid medarjem in prekupcern. Ali se pa bo racijonalno čebelarstvo med ljudstvom razširilo ali ne, to je odvisno v prvi vrsti od učiteljev, ki žive med narodom. Njih moralična dolžnost je, ljudstvu do večje blaginje pomagati, kjer jim je mogoče, saj to ljudstvo bo hvaležno in jim ne bo z nevoljo delilo četudi še izdatnejše povišanih plač, dobro vedoc, da so mu učitelji za Bogom največji dobrotniki. Kako pa naj dela učitelj za povzdigo čebeloreje ? Odgovor na to je prav kratek : Cebelari naj sam racijonalno ! Ako cebelari učitelj vzorno v smislu naprednega čebelarstva, bo takoj našel posnemovavcev. Seveda je naš čebelar skrajno konservativen in ne opusti prej žvepla, dokler ga popolnoma ne prepričaš, kako škodo si napravlja s tem, da pri trganju mori čebele z žveplom enako kot bi hotel kdo kravo ubiti, da ji odvzame mleko, ali posekati drevo, da mu obere sad. Kadar pa uvidi, kako lahko pripravno in z boljšim uspehom se cebelari po načinu, kot čebelariš n. pr. ti, potem ne izostane, če je le lepo vreme, nobeno nedeljo ter hodi k tebi po svet, kako storiti to, kako ono, da bo bolj prav. Pa ne samo eden —kakor bi se zmenili: pride jih vedno več in k deseti maši hodijo že ob sedmih, da čim več iz vlečejo iz tebe, ko sede pri tujih čebelah, čakajoč, da „skupaj" pozvoni. In človek potem sam ne ve, kdaj je pripomogel k temu, da je postalo v dotičnem kraju toliko novih čebelarjev in iz Savlov toliko Pavlov, ki med sabo tekmujejo, kdo bo imel bolj pravilno izdelane in lepše poslikane panje pa tudi bolj čebelne in močnejše. Da je na Češkem, v Nemčiji in posebno v Belgiji čebelarstvo tako razvito, imajo največjo zaslugo učitelji, katerih je samo na češkem pri nekem osrednjem čebelarskem društvu izmed 4000 članov nad 800. Predsedniki podružnic omenjenega osrednjega čebelarskega društva so skoraj brez (izjeme samo učitelji, ki teoretično in v svojih vzornih čebelnjakih tudi praktično predavajo o racijonalnem čebelarstvu. Tako naj bo v prihodnje tudi pri nas ; imeli bomo enake uspehe kot jih imajo na Češkem in drugod, pa lahko še boljše, ker naša lega je mileja in vrhutega imamo še tako izborno čebelno pleme, da slovi po vsej Evropi. Z novim letom, ko visoko ministrstvo potrdi nova društvena pravila, se bodo osnovale tudi pri nas, na Spod. Štajarskem in Koroškem ter na Primorskem podružnice osrednjega „Slovenskega čebelarskega društva". In kdo naj bi bili tem podružnicam predsedniki, če ne v prvi vrsti učitelji, ki se ne boje dela ? Pa bo kdo dejal: Kako vendar naj bom predsednik čebelarske podružnice, ko sem že vse pozabil, kar sem se nekoč na pripravnici o čebeloreji ličil? Ej, dragi tovariš, to si lahko pozabil, saj si gotovo tudi že večino raznih pravil in dokazov pozabil, ki si jih pač bolje znal kot osnovne resnice čebelarstva. Zahtevati vendar ne more nihče, da postane že v pripravnici, kjer se ima toliko različnih predmetov učiti, mojster v čebeloreji; naj bode zadovoljen, da dobi vsaj podlago, na kateri se potem v življenju s pomočjo dobrih čebelarskih knjig in s poskušnjami sam popolni. Da se pa tudi to zgodi, mora imeti človek ljubezen do stvari in trdno voljo. To res ni malenkost, če se postavlja brhek, mlad učitelj v strašno nevarnost, da ga piči čebela in da zavoljo tega nekoliko oteče. Ravno to je navadno glavni vzrok, da se tako redek učitelj poprime čebelarstva, te poezije kmetijstva, kot jo imenuje sloveči Ehrenfels. Vendar ko bi taki mladi učitelji vedeli, koliko prijetni ur in dni pa tudi dobička žrtvujejo svojemy samoljublju s tem, da se radi nekaterih, sicer obligatnih' pikov, ne lotijo čebeloreje, bi gotovo premagali to svojo slabost ter si takoj prvo pomlad ali pa že prvo jesen pri nastopu v svojo službo preskrbeli par panjev, katere bi imeli v začetku pri najbližnjem čebelarju, pozneje pa, ko se jim pomnože, pa bi si napravili svoj lastni čebelnjak. Glede pika naj jim bo povedano, da samo začetnik oteče, pri vsakem naslednjem piku pa je oteklina manjša, in naposled se kri tega zdravega strupa tako navadi, da pičeno mesto čisto nič več ne oteče, in najsi se je čebeli zljubilo pičiti kamorkoli. Naj bo vsakdo prepričan, da je čebelni pik človeku v prid, zakaj nisem še naletel na pravega čebelarja, ki bi tožil o revmatizmu, podagri ali putiki, ali kako se že vse bolezni te baže imenujejo, in vsakemu, kdor se želi postarati, mu resno svetujem, naj se poprime čebeloreje. Razen tega glavnega vzroka, namreč strahu pred pikom in njegovim prvim nasledkom, so še drugi vzroki, da postane tako malo učiteljev čebelarjev. Največkrat človek sam sebi premalo zaupa in meni, da nikakor ne more pričeti čebelariti, ker. mu še toliko teorije manjka in še veliko več prakse. Pa to pride vse polagoma; da le prvi roj ogrebe, da le enkrat sliši matico peti, pa mu bo za vse življenje narejeno ; opustiti ne bo mogel čebel nikdar več. Zanimanje se bo samo ob sebi množilo, in s pomočjo dobrih knjig n. pr. Immenleken — Im-kerlust (Gerstung, Ossmannstedt, Thiir.) ali Bienenzucht (Witzgall-Felgentreu, Stuttgart Eug. Ulmer), ki je nekak vademecum vsega potrebnega — in na podlagi lastnega opazovanja se bo razvil v takega Čebelarja, da bodo imeli sosedni čebelarji rešpekt pred njim. A čebelar ne sme nikoli misliti, četudi že dolgo čebelari in prebira še toliko dobrih čebelarskih knjig, da naposled vse zna. O ne, četudi veliko ve in zna svoje čebele racijonalno oskrbovati, jih umno množiti in s pridelki prav ravnati, vendar je v čebelnem življenju še toliko nerešenih problemov, da si bodo čebelarji še morebiti veliko, veliko let belili glave, preden jih bodo rešili. In taka raziska-vanja, s katerimi se pečajo najbolj sloveči čebelarji raznih narodov, zanimajo vsakega naprednega čebelarja, zlasti pa še čebelarja - učitelja, ki je zmožen razsoditi marsikatero razmotrivanje več ali manj učenih apistov. Še tretji vzrok, da je med učitelji malo čebelarjev, je ta, da ima začetnik tako majhno plačo. Vendar kakor bi navedena prva dva vzroka ne smela biti nikaka vzroka, tako bi se ne smel tudi glede tega nihče izgovarjati, da nima toliko, da bi kupil panj čebel. O, ima, ima in lažje da takrat, ko še ne pozna potreb, za panj par goldinarjev, kot bi jih dal pozneje, ko ima goldinar le še 1 K vrednosti, in to je po mnenju mojega očeta takrat, ko se človek oženi. S tem pa ne mislim mlajšim gospodom tovarišem odsvetovati, si poiskati družic, kaj še, samo trdim, da se tudi pri majhni plači lahko odtrga za par plemenjakov, ki se v par letih tako pomnože, da so čebele kmalu 50 ali 100 gld. vredne in po tem vedno več. Tudi mi je kak kolega na vprašanje, zakaj ne čebelari, odgovoril, da zato ne, ker kraj, v katerem biva, za čebelarstvo ni ugoden. Je že res, da niso za čebelarstvo vsi kraji taki, ko n. pr. Šmartno pod Šmarno goro, vendar povsod je nekaj paše. Nihče menda ne bo trdil, da je Kolovrat, kjer sem služboval štiri leta, za to stroko ugoden, vendar sem pričebelaril tam celo do 47 panjev in sem v enem samem letu prodal 332 funtov medu, pa sem ga imel še dovolj za pitanje. Pozabil pa tudi nisem sosednjega tovariša, da bi mu ne nesel „kolin", seveda # medenih, sam se pa tudi nisem zapustil, saj med je dober in zdrav! In sta morebiti Dobrava pri Kropi in Vače za čebelarstvo ugodni ? Iz izkušnje lahko rečem, da nič posebno, zlasti za to ne, ker v obeh krajih ni jesenske paše, pa sem imel vendar povsod povoljne uspehe. Seveda je treba tudi nekoliko znati, a ne coprnije, temveč samo racijonalno, umno čebelariti, česar se res ni težko naučiti. Zakaj torej naši učitelji ne čebelarijo ? Zato, ker se boje čebel, ali si domišljujejo, da niso zmožni, ali se jim zdi škoda par goldinarjev dati za plemenjak, ali pa mislijo, da v njih službenem kraju ni kaplje medu. Morebiti bi se kmalu še kdo izgovarjal, da nima časa, češ on bo v šoli, roj mu bo pa med tem pobrisal v hosto. Le takih izgovorov ne, kakor da bi v celi fari ne bilo starega možička, ki ti za skledico juhe prežedi ves božji dan pri čebelnjaku, in če mu daš še za vsak roj kak groš, ti bo pazil še v slabem vremenu na čebelnjak, kot bi imel v panju same cekine. Kdor ima torej toliko ničevih izgovorov, je bolje, da kar rajši odkritosrčno pripozna, da se mu ne ljubi, in bo mir besedi. Samo to še rečem, da se moj-a učitelju na deželi vse dobro ljubiti, saj je rekel naš nekdanji, sedaj rajnki profesor slavnega spomina, g. Anton Nedved: „Der Lehrer muss ein Universalgenie sein". Poprimite se torej, štovani gospodje tovariši, z vso ljubeznijo racijonalne čebeloreje, za katero je vsa ljubljanska okolica jako ugodna, in koristili bodete v gmotnem oziru sebi, z zgledom pa tudi drugim. Da čebelarija v resnici prinaša lepe dohodke, povprašajte g. tovariša Hinka Likarja v Grahovem ali g. Jegliča v Dovjem, povedala vam bodeta, koliko sta pričebelarila ; poslednji vam bode trdil, da ni imel tako slabe čebelarske letine, da bi mu muhe ne dale vsaj — pujska. Tudi jaz bi vam mogel do krajcarja izkazati svoje dohodke pri čebelarstvu in lahko bi vsakega prepričal, da sem že marsikatere respektable vsote iztržil. Je še nekaj gospodov tovarišev, ki so se prepričali, da muha da kruha, čeprav pravi pregovor, da muha ne da kruha. Ta pregovor velja pa samo za one čebelarje, ki ne znajo čebelariti, a ne za nas napredne učitelje-čebelarje. Prihodnje leto se hočemo pomeniti — če Bog da — o etičnih momentih čebelarstva, ki vplivajo na učitelja in kako se ta vpliv pojavi tudi pri vzgoji šolske mladine. Končno se usojam naprositi slavno konferencijo, naj stavi le-ta na visoki c. kr. deželni šolski svet naslednjo resolucijo : „Visoki c. kr. deželni šolski svet naj blagoizvoli vsem vodstvom ljudskih šol na Kranjskem priporočiti strokovni list „Slov. Čebelar", katerega izdaja „Slov. čeb. društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko" s sedežem v Ljubljani. Olajšave. Spisal M. Poklukar. XI. »rvo in brezpogojno svojstvo učiteljstva k olajšanju m njegovega poklica je in ostane popolna zmožnost njegova za učiteljsko poslovanje. Treba mu je zdravega, krepkega telesa brez znatnih ustrojnih pogre-škov; čilega duha, da more prenašati šesturne duševne napore; to oboje mora imeti od narave, a njemu ostaja še veliko mikanja in likanja, preden bode toliko olikan, da mu dovoli zakon kot učitelju prestop šolskega praga. Ne samo tistih predmetov se mu je učiti, ki ugajajo njegovemu razumu, temveč vseh si mora prilastiti do zrelostne višine; vendar mu to še ne zadostuje za lahki in dobri pouk; privadi naj se, da bode znal jasno razložiti svoje misli, kar je tolika vrednost kakor osebno znanje. Sedaj se mu je še dobro izvežbati, da vedno pogodi višino otroškega znanja, da prilagodi učenje mladinski duši, to je, da niso njegove razprave otrokom preznane, ne preučene; v prvem in v drugem slučaju pouk ni mičen, uspeh je ničeven. Zato naj že vajenec v učiteljišču gleda, da se izuči korenito vse predpisane tvarine, ker mu za učenje ne bo ostajalo pozneje časa, temveč prišle bodo druge zahteve. Poleg jedrnatega znanja naj se sleharni učitelj vadi govorništva, to mu čutno lajša pouk ter čestokrat hladi znojno čelo v različnih družbah, kjer je treba nepripravljen nastopiti in govoriti; tam ječati, po-kašljevati, oči obračati, po mizi tapati i. t. d. je nepristojno učitelju, kateri bi moral biti zmožen, da se nepripravljen dvigne ter se v petih, šestih govorih zahvaljuje ali nazdravlja. Dober učitelj mora govore kar „stresati iz rokava"! Da se pa naučiš tega, prijatelj mladi, tam v beli Ljubljani, moraš pričeti z vajami že v učiteljišču; ondi imaš priložnosti, kakršnih ne dobiš več. Tam so porotne obravnave, kjer bijeta dva ali trije najboljši pravniki vroč duševen boj, da iverje v podobi zagovorov in obtožb kar frči po dvorani. Poslušaj zvezo stavkov in govorov; pazi na naglas; glej na glavo, oči, trup, roke in noge govornikove; posnemaj ga doma in vadi se njegove ročnosti! Imaš ondi deželno in mestno zbornico z odličnimi govorniki; udeležuj se vseh sej, kadar ne poslušaš predavanjskih govorov v šoli; zakaj tu bodeš zajemal iz neusahljivega studenca čisto vodico, katera ti bode mnogo in mnogokrat hladila soparno ozračje. Ako imaš denar in Čas, obiskuj gledališče, katero bodeš silno pogrešal na deželi in žal ti bode za vsako predstavo, katere nisi videl. Ako si se učiteljiščnik tako vežbal v govorništvu, potem se ne boj po maturi nastopa službe. Prebiraj pa še pridno knjižnične knjige o slovečih govornikih ter beri v časnikih vse znamenitnejše ogovore in pozdrave in — delo je dovršeno, postal si izvežban govornik, da sam ne veš kdaj. Govorništvo pripada glavnim strokam učiteljskim, in govorništva moraš biti strokovno izurjen, ker dobrega učitelja, kateri ni spreten govornik, si misliti ne moremo in ga tudi ni. Doba, v kateri je menih Luther približno trdil o važnosti petja v ljudskem učiteljstvu, je daleč za nami, in smelo trdimo, da se ne povrne nikoli več; takrat pa so hoteli iz šole narediti nekako pripravnico za korno petje, katero je vabilo ljudi k prestopu v dotično cerkev in verstvo. Petje je že lep predmet v ljudski šoli, ali prvo je branje, računstvo, realije ter pisanje; zakaj v moderni šoli se petje gotovo mnogokrat sliši in skrbno neguje, a pripomniti je, da je to za dobro polovico otrok, ki so brez posluha, prazno delo in izgubljen čas. Korenito znanje in kipeče govorništvo pa še nista docela dovršen most, po katerem bi prihajali dobri učitelji z lahka v deželo. K olajšanju svoje službe se nam je treba skrbno pripravljati iz spisja. Koliko referatov nam bo izdelati, popisov izgotoviti, poročil sestaviti, prošenj spisati, kdo nam bode to povedal? Pač pomilovanja vredno bi bilo, ako bi se dobil učitelj ali učiteljica in bi za tako navadno reč rekla: „Prosim, naredite mi; sama ne znam." Kaj takega se pri učiteljstvu kar slišati ne sme; kako bi poučevali učence v sedmem razredu, za katerega je izprašano vse mlajše učiteljstvo, ako nam take vsakdanjosti ne bi šle gladko izpod rok? Kdor je pevec, naj se v petju dobro izuri, zakaj lepo zapeta pesem nam pridobi hipoma srca vseh poslu-šavcev, in poznamo jih, kateri si s samim petjem služijo boljši kruh kakor ženijalni talenti iz matematike, realij in filologije. Čudno pa resnično 1 Današnji svet ni za trpljenje, le da lahko, prijetno vživa, dokler gre; prav po dunajsko! Marljivo se nam je posluževati izobraževalnih tečajev; omenimo pa, da naj dežela pošilja le take prosivce, kateri imajo že nekaj znanja in resnično voljo do učenja ter namen deželi koristiti in ta strošek povrniti s poukom in ne, da si dotičnik pridobi nekak nimbus, kateri mu pomaga hitro splezati više; cela stvar potem zaspi, dežela je ob denar, časih ob precejšnjo svoto. Ako ni prosivec vnet za predmet, naj se ne sili, pusti naj sprejem spret-nejšim kolegom, kateri se bodo z veseljem reči poprijeli in tudi delovali. Rokotvorne, risarske in kmetijske izobraževalne tečaje pohajajmo drage volje; poslušajmo po možnosti vsa znanstvena predavanja gospodov profesorjev in inženirjev, ker tu se bodemo naučili korenitosti, katera vsekdar olajšuje obstanek. Ako hočemo strokovno ter temeljito izobrazbo doseči, moramo poznati svet, za katerega učimo in pripravljamo mladino. V to svrho je potrebna in izborna reč potovanje, če nam ni predrago, cenejši je časnik, knjižnica pa je skoraj zastonj — poslu-žujmo se je pridno! Kar nam bode še manjkalo, to nam bodo dodali razni shodi, katere pohajajmo, a ne zato, da bi se navzeli napačnih nazorov, temveč da spoznamo težnje raznih strank in struj ter slišimo govornike, kateri so pogosto navadni ljudje, a sila odločni in govora še dosti zmožni. Učiteljstvo ne sme živeti z zavezanimi očmi. Kako mu bode potem mogoče krmiti barko, obloženo s človeško bodočnostjo mimo ostrih sten in skalnih obali, da se ne poškoduje? Urimo se torej v strokovni in temeljiti izobrazbi! Njena dovršenost nas osvobodi vsake odvisnosti, katera bi bila tudi v najmanjši lastnosti sramotna in kvarna za naš častiti stan, ki nesebično spleta sklepčni venec človeški popolnosti. Jezikov nauk v prvem šolskem letu. (Jakob Dimnik.) 10. vaja. C — C. Cerkev. Merkev je veliko in lepo poslopje ter ima eden ali H tudi dva visoka zvonika. V zvoniku so zvonovi. V cerkvi je oltar, prižnica, izpovednice, krstni kamen, kor in klopi. Pri oltarju berejo mašnik sv. mašo, na pri- žnici nam pripovedujejo o ljubem Bogu; v izpovednici izpovedujejo; pri krstnem kamenu smo bili krščeni. Na koru zabuče pri sv. maši orgle ter zapojo pevci. Cerkev je hiša Božja. Kadar smo v cerkvi, se pogovarjamo z Bogom. Le radi hodite v cerkev, pobožno molite in se lepo vedite v njej. Pridi k maši, o kristjan, če le moreš — vsaki dan. Dvanajstletni Jezus v templju. Ko je bil Jezus 12 let star, vzamejo ga njegovi starši seboj v Jeruzalem na velikonačni praznik. V tem mestu je bil lep in velik tempelj ali cerkev. Veliko je bilo Jezusovo veselje, ko stopi prvikrat v prekrasni tempelj. Ko minejo prazniki, vrnejo se starši domov, Jezus pa ostane v Jeruzalemu, in starši tega niso vedeli. Mislili so, da je pri tovaršiji, in so šli brez skrbi dan hoda od Jeruzalema. Zvečer ga iščejo povsod, a ne najdejo ga. V velikih skrbeh se vrnejo v Jeruzalem in ga iščejo. Tretji dan šele ga najdejo v templju. Sredi med učeniki je sedel, poslušal jih in popraševal ter jim tako modro odgovarjal, da so se njegovi umnosti čudili vsi, kateri so ga slišali. Starši se silno obvesele, ko ga ugledajo. Njegova mati Marija mu reče: „Moj sin, zakaj si nama to storil? Glej, tvoj oče in jaz sva te iskala z žalostjo!" Jezus kratko in prijazno odgovori: „Kaj je, da sta me iskala? Nista li vedela, da moram biti v hiši svojega Očeta?" Potem se vrne v Nazaret s svojimi starši. Pokoren jim je bil in rastel je kakor v letih, tako v modrosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh. Posnemajte Jezusa in radi hodite v cerkev! Pobožna mati in njena sinova. Nekega velikega praznika reče plemenita gospa svojima sinovoma: „Oh, ko bi pač danes tudi jaz mogla iti v cerkev, da bi tam s pobožniki k Bogu molila. A zame je predaleč hoditi peš v mesto, ker sem že tako stara, in naša kočija mi zdaj nič ne pomaga, ko smo konje prodali zaradi slabih časov. Njena sinova pa koj privlečeta kočijo ter se ponudita materi, da jo hočeta v kočiji v cerkev peljati, dasi-ravno je bila cerkev precej daleč. Mati res sede v kočijo, in plemenita mladeniča vlečeta kočijo. Vse ljudstvo je bilo živo ganjeno, videvši toliko po-božnost matere in ljubezen njenih sinov. Od mestnih vrat do cerkve jim je nastiljalo pot s cvetjem in zelenim listjem ter radostno klicalo: „Blagor srečni materi in njenima plemenitima sinovoma!" Ta dva sinova sta se ravnala po četrti Božji zapovedi, ki se glasi: „Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in da se ti bo dobro godilo na zemlji!" Ljubila sta pa tudi Boga, zakaj vedela sta, da: Največja čednost na svetu je ta, ljubiti starše in Boga. Pred Bogom. (Memoriranje ali petje.) Pred Bogom pokleknimo, povzdignimo srce; v nebesa zdaj pošljimo vse misli in želje. Ta dar presvete maše sprejmi od nas, o Bog; naj zbriše grehe naše in var'je nas nadlog. Iskanje glasu itd. — kakor v prejšnjih vajah. TJganha. Kdo pride prvi v cerkev? 11. vaja. v € — C. Črešnja. Crešnja je drevo. Raste na vrtu in rodi dober sad; zato je vrtno ali sadno drevo. Ima lepo, belo cvetje. Kadar cvetje odpade, prikažejo se črešnje. Najprvo so zelene, potem rdeče. Prav sladke so in okusne. Gotovo jih zelo radi jeste. Crešnjam podobne so volčje jagode, katere so strupene. Te pa ne rastejo na drevesih, ampak nizko pri tleh. Ne jejte črešenj, katerih ne poznate. Strupene jagode. Janezek najde v hosti grmič z lepimi jagodami. To so lepe črešnje, misli si. Utrga jagodo in jo pozoblje. Ker se mu je sladka in dobra zdela, jih pozoblje še več. Pa kmalu čuti, da mu ni dobro. Začne se mu v glavi vrteti, oči so mu nekako temne, da prav ne vidi in ves je omamljen. To namreč niso bile črešnje, ampak strupene jagode. Komaj je prilezel domov. Doma odkritosrčno pove, kje je bil in kaj je storil. Urno mu dado toliko mlačnega mleka in siratke piti, da je hudo bljuval; glavo pa mu zmivajo z mrzlo vodo. Komaj je tedaj še smrti ušel; le počasi je zopet ozdravel. Nikar ne jejte jagod, katerih ne poznate. Nedolžno se vam smejo zapeljivi sadki, utegnili bi pa prijeti celo za volčjo ali strupeno črešnjo. Slabo bi se vam izplačala sladkosnednost, morda bi celo umrli. Prepričali bi se, da: Kdor naukov ne spoštuje, zdravje svoje zametuje. Uganka. Je belo ko sneg, zeleno ko detelja, rdeče kot kri, otrokom diši. Iskanje glasu itd. — kakor pri prejšnjih vajah. 12. vaja. — Z. Zvon. Zvon visi v zvoniku. Zvon je iz brona. V sredi ima kembelj. Zvon zvoni. Zvon vas zjutraj pokliče, da morate vstati, moliti in iti v šolo. Opoldne vas opominja zopet, daje čas molitve in kosila. Zvečer kliče vam zopet: „Molite in zaspite!" V nedeljo in ob praznikih naznanja vam, da je gospodov dan ter vas kliče v cekev. Ako v mestu ali vasi kaka nevarnost preti, ako gori ali preti povodenj, toča, oglaša se zopet zvon. Ko pa umremo, nam zopet zvoni ter nas spremi do groba. Močni Janez. Bila je nekdaj močna žena, katera je imela sina, ki so ga imenovali, akoravno je bil šele sedem let star, močni Janezek. „Mi smo revni ljudje", pravi mu mati nekdaj, „zato glej in poišči si kako službo. Poprej pa pojdi v gozd in prinesi precéj drv, da bom videla, ako si že dovolj močan, da te pošljem v tujino." Janezek je zelo žalosten ter prinese le malo butaro drv domov. Zato ostane doma še sedem let. Gez sedem let ga zopet mati pošlje v gozd. Sedaj je pa bilo drugače. Smreke je izdiral, kot bi bile bilke, ter nosil domov, kot bi bile žveplenke. Mati ima sedaj dovolj kuriva za več let in Janez se poda v tujino. Vstopi v službo k skopemu kmetu ter ne zahteva za letno plačilo nič drugega, kot da sme kmetu ob letu eno zaušnico dati. Kmet ga pošlje drugi dan v gozd, da naj zvozi posekani les domov. Ker pa konjema preveč naloži, ne moreta se z mesta premakniti. Jezen izpreže Janez konje, jih vrže k drvam na voz ter privleče vse skupaj kot veter domov. Ko kmet to vidi, se prestraši ter z grozo misli na obljubljeno zaušnico. Ne reče vendar nič, ampak se vsede z vso družino h kosilu. Tu se gospodar prepriča, da Janez potrebuje več, kot vsa druga družina skupaj. Prepriča se, da mu Janez pojé v enem letu hišo in kmetijo. Premišljuje, kako bi se ga iznebil. Slednjič mu reče: „Moji ženi je padel pred par dnevi prstan v vodnjak. Splezaj doli in poišči ga." Janez uboga. Komaj pa je bil doli, vržeta kmet in hlapec debele kamene nanj. „Stran s kokošmi zgoraj", vpije Janez, „one brskajo pesek v vodnjak." Sedaj vzame kmet s hlapci v kapelici zvon ter ga vrže v vodnjak. Ta naj pokrije Janeza. „Kako čedna kapica za mene!" sliši se iz globine. Sedaj jim ne ostane nič drugega kot mlinski kamen. Vržejo torej tudi mlinski kamen nanj. „Stojte!" vpije Janez, „sedaj imam prstan, pojdite mi z luči, jaz pridem!" Z zvoncem na glavi in z mlinskim kamenom na roki se prikaže Janez. Kmet se zopet z grozo spomni na zaušnico, katero bo od Janeza ob letu dobil. Podari torej veliko denarja Janezu in ga odpusti. Močni Janez je potoval še več let po svetu ter si s svojo močjo pridobil veliko bogastvo. Slednjič se poda k svoji materi ter živi ž njo veliko let v zadovoljnosti. Janez je bil vedno svoji materi pokoren. Bog mu je dal zaradi tega veliko telesno moč. Ker je bil ubog, moral si je po svetu svoj kruh služiti. Bog ga je obvaroval vseh nesreč. Vrnil se je domov zdrav, vesel in bogat. Prepričal se je, kako resničen je rek: Le delaven in priden bod', zakladov našel boš povsod! Memoriranje. (Petje.) Zvonček. (Glej Slavček 11. stran 3.) Ob zori zvonček poje: bim bom biin bom bim bom, molitve molim svoje, na delo hitel bom. Ob osmih v cerkev vabi : bim bom bim bom bim bom, opoldne pa ne zabi vabiti me na dom. Zvoni „Mariji ave!": bim bom bim bom bim bom, minile so težave, spočil se jaz tud' bom. Preglasno poje časi: bim bom bim bom bim bom, veselje se nam glasi, tud' jaz vesel naj bom. Le kadar mrtvim klenka: bim bom bim bom bim bom, takrat je pesem grenka, pa kliče v večni dom. Zvonček. Potnik hodi po stezici, po domovju hrepeni; zvonček poje na gorici, čuj! večernico zvoni. * In popotnik se odkrije in posluša mili glas: „Zvonček ljubi, zvonček dragi! Ti k pokoju vabiš nas. * Sladko spite! vsem zapoješ, skrb težave odpodiš: kdaj li, zvonček, tudi srcu mojemu mir zazvoniš?" Zvon na poti. Otrok je bil, ki nikdar ni v nedeljo hodil k maši. In kadar zval je zvon ljudi, tedaj je bil na paši. De mati mu: „Pozivlje zvon v cerkveni hram glasno te, in če ne greš, naenkrat on prišel bo jezen po-te." Na to otrdk: „Kako le bi prikimal zvon po mene?" In že, kot šel iz šole bi, na trate gre zelene. Ne klenka, klenka v linah zvon, plašili pač so mati! A strah in groza! — zadaj on čez njive kolovrati. Otrok od straha samega ihtéc kot v sanjah bega, da hudi zvon ne vzame ga in da ne skrije v sé ga. Cez polja trate in stezé čez hrib in cesto belo hiti, beži, kot veter gré, v cerkveni hram, v kapelo. In kadar na gospodov dan zvon zopet se razlega, tedaj ne čaka, da čez plan prišel bi spet po njčga. Po Goetheju A. Funték. Iskanje glasu itd. — kakor pri prejšnjih vajah. Šolski zvonec. (Glej Slavček I. stran 5.!) Zvon iz line. (Glej Slavček I. stran 5 in 6!) Zvonikarjeva pesem. (Glej Slavček II. stran 21.!) (Dalje prih.) V e s t n i k. Žalostna obletnica. V nedeljo, dne 10. t. m., je preteklo prvo leto po nesrečni smrti preblage cesarice Elizabete. Po celi Avstriji so se brale maše-zadušnice za prerano umrlo cesarico in na javnih poslopjih so bile razobešene črne zastave. Učiteljski konvikt: Gospod Mihael Vrbič nabral v Sodražici l-60 gld.; gdč. Ivanka Miku že v a 370 gld. Častna člana „Zaveze". XI. skupščina „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" je imenovala enoglasno in z velikim navdušenjem ljubljanskega župana, blagorodnega gospoda Ivana Hribarja, in deželnega odbornika, blagorodnega gospoda dr. Ivana Tavčarja, zaradi zaslug, ki sta si jih pridobila za slovensko učiteljstvo in šolstvo svojim častnim članom. — Prav tako! Javno pokažimo spoštovanje in čast svojim prijateljem! Novima častnima članoma od srca častitamo na tem zasluženem odlikovanju od strani slovenskega naprednega učiteljstva! Od upravnega sodišča. V Krškem sta ljudska in meščanska šola, ki sodita po obstoječih šolskih zakonih obe v kategorijo javnih ljudskih šol, katere so v prvi vrsti podložne in podrejene krajnemu šolskemu svetu. Radi meščanske šole krške so pa začele v novejšem času kranjske šolske gosposke dvojiti, da bi bila tudi ona enako ondotni ljudski šoli podložna krajnemu šolskemu svetu tako, da je moralo naposled naučno ministrstvo to potrditi. Zoper razsodbo ministrstva se je pritožil na upravno sodišče krški nadučitelj g. A., ki je hotel imeti kot zastopnik svoje ljudske šole pravi glas in sedež in ne samo posvetovalni glas v krajnem šolskem svetu. Upravno sodišče je 13. t. m. razpravljalo o tej zadevi in pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Enajsto stoletnico Pavla Dijakona so praznovali v Čedadu. Pavel Dijakon, ki je umrl leta 799, je bil znamenit zgodovinar: najbolj se je proslavil s svojim delom „Historia Langobardorum". Svojo udeležbo je naznanilo okoli 100 znanstvenih društev in zavodov, med temi tudi „Matica Slovenska". Ročni katalog za šolsko leto 1899/1900 z imenikom slovenskih ljudskih šol in učiteljstva na Kranjskem, Sp. Štajerskem in Primorskem in z osebnim staležem kranjskega ljudsko-šolskega učiteljstva izide v par dneh. Katalog za 75 učencev in imenik stane 70 kr., s poštnino 75 kr. Za 100 učencev 75 kr., za 125 učencev 80 kr., za 150 učencev 85 kr. itd. Imenovano delce se je kolegom že minulo leto prikupilo, zato smo prepričani, da bode vse slovensko učiteljstvo radostno in v obilnem številu seglo po njem. Cena je tako nizka, da ne more nižja biti. Ker naročajo mnogi kolegi „Ročni katalog" kot uradno tiskovino z drugimi sblskimi tiskovinami na račun krajnega šolskega sveta, je založnik g. Rih. Šeber od-jemavcem šolskih tiskovin popustil pri „Imeniku" 20 kr., da dobe tako odjemavci „Imenik", ki je vezan z „Ročnim zapisnikom" brezplačno. Cesarja Franca Jožefa I. mestna višja dekliška šola je sklenila dne 15. mal. srpana slovesno svoje tretje šolsko leto in sicer z jako povoljnimi uspehi. Po skupni zahvalni službi božji je razdelil ravnatelj gojenkam izpričevala in s primernim nagovorom odpustil tretjeletnice iz zavoda. V lepih besedah se je v imenu svojih koleginj gdč. Silva Derčeva poslovila od zavoda ter zahvalila ravnatelja in učiteljstvo za skrbno vodstvo in izobrazbo, zagotavljajoč, da se bodo vse tovarišice tega svojega izobraževališča kot prve njega gojenke vedno s hvaležnostjo in ponosom spominjale. — Zavod je štel 67 gojenk v treh letnikih, in sicer deloma iz Ljubljane, deloma sploh iz Kranjske in drugih slovenskih pokrajin. — Med njimi jih je nekaj uživalo J. Gorupove ustanove. — Obvezni učni predmeti so bili: veronauk, slovenski jezik in slovstvo, nemški jezik in slovstvo, francoščina, zgodovina, zemljepis, matematika, fizika, prirodopis, risanje, vzgoje-slovstvo (v II. in III. letniku), gospodinjstvo (v III. letniku), ženska ročna dela; prostovoljni pa: laščina (v dveh tečajih), petje, lepopisje, telovadba, stenografija. — Poučevalo je sve te predmete poleg treh učiteljic 12 (večinoma srednješolskih) učjteljev in eden zdravnik. — Zavod je že dokaj dobro oskrbljen z raznimi učnimi zbirkami in s precejšnjo knjižnico slovenskih, hrvaških, nemških in tudi francoskih knjig. Med darovatelji preteklega šolskega leta se morajo omeniti zlasti slavni češki potovalec dr. Emil Holub, ki je poslal šoli lepo število dragocenih prirodnin, nadalje g. Ferd. Schulz, gdč. voditeljica E. Gusl i. dr. — Ob vseh dinastičnopatrijotičnih praznikih se je udeleževal zavod skupne službe božje; tako se je tudi začelo šolsko leto in končalo vsako polletje s skupno sv. mašo. Trikrat so imele gojenke skupno izpoved in sv. obhajilo. Uradni razpisi učiteljskih služeb. Št. 3275 Na petrazredni c. kr. rudniški ljudski šoli v Idriji je stalno popolniti 11. učno mesto z letno plačo 500 gld., letno aktivitetno doklado 100 gld. in pravico do šest petletnic po 50 gld. Obeh deželnih jezikov popolnoma zmožni prositelji naj vložijo svoje pravilno opremljene prošnje (tudi izpričevalo učne usposobljenosti) potem predstoječega c. kr. okrajnega šolskega sveta do 28. kimavca t. 1. pri c. kr. rudniškemu ravnateljstvu. G. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji, dne 2. kimavca 1899. Št. 808 o,šol.sv. Na enorazredni ljudski šoli v Banjaloki je razpisano učiteljsko in voditeljsko mesto s sistemizovanimi prejemki v stalno, oziroma začasno narneščenje. Pravilno opremljene prošnje je vlagati predpisanim potem do 30. kimavca tu-sem. C. kr. okrajni šolski svet v Kočevju, dne 9. kimavca 1899. Gospodarski program. Naslednje tvrdke darujejo od iztržka, oziroma dobička, ki jim ga dá zaslužiti učiteljstvo, dogovorjene odstotke v prid učiteljskemu kon-viktu. Vsakdo (vsaktera) pa blagovoli zahtevati, da se vsaka vsota, ki jo odjemavec izplača, zabeleži v prid konviktu. 1- JOS. PetriČ — zaloga raznovrstnih šolskih zvezkov, peres z --2-napisom: „Učiteljski konvikt" in raznih drugih šolskih potrebščin v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 6. 2 Knjigotržnica Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani, Kongresni trg. 3. Miličeva tiskarna — zal°sa uradnih spisov i. t. d. — v —- Ljubljani, Stari trg. 4- Narodna tiskarna v Ljubljani, Kongresni trg. tj: T, 9- Seberjeva tiskarna v Postojini, zaloga uradnih spisov itd. 6. GriČar & Meiač trgovina 2 narejenimi oblekami za dame in ---1 gospode v Prešernovih ulicah v Ljubljani. 7:. Fran Ksav. Souvan trgovina 2 manufakturnim blagom v -1 Ljubljani, Mestni trg. 8. Fran Kraigher, krojaški mojster v Ljubljani, Kongresni trg. 9- Anton Kreiči zaloga nioških in ženskih klobukov v Wolfovih --2--1 ulicah v Ljubljani. 10. J. Soklič, trgovina s klobuki v Ljubljani, Pod trančo. 11. Kavčič & Lilleci — »Pri zlatorogu" — trgovina s spece- __21 rijskim blagom v Prešernovih ulicah v Ljubljani. 12. Jealič & Leskovic, trg°vina s špecerijskim blagom na Jur-—2-I čičevem trgu v Ljubljani. 13. F P. VidiC & Comí) Tovarna lončenih peči in glinastih iz- _!_!__ delkov, opekarna, zaloga stavbinskega blaga v Prešernovih ulicah v Ljubljani. 14 Filiü Faidiaa mizar in trgovina s pohištvom v Prešernovih _____—2—i ulicah št. 50 (nasproti novi pošti) v Ljubljani. 15. Maks Domiceli zaloga moke iz mlina Vinka Majdiča po ___ en gros cenah v plombovanih vrečah po 10, 25, 50, 85 in 100 kg. na Rimski cesti (Mundova hiša) v Ljubljani. 16. Fran Šturm, krojač na Bregu v Ljubljani. 17. J. N. Potočnik, krojač, Dunajska cesta v Ljubljani. 18. B. Schmeltzer, zaloga stolov, Šelenburgove ulice v Ljubljani. 19- Ivan BonaČ zaloga šolskih knjig, svinčnikov družbe sv. Cirila -.--L in Metoda in raznih drugih šolskih potrebščin v Ljubljani, Šelenburgove ulice. Banka Slavila" v ~~ glavno zastopstvo za slovenske __12-^— dežele v Ljubljani — vzajemno zavarovalno društvo, daje od učiteljskih zavarovanj provizijo „Zavezi slovenskih učiteljskih društe v." Zavedno učiteljstvo prosimo, da po geslu „Svoji k svojim podpira v prvi vrsti te tvrdke. i/. Trgovina s knjigami in papirjem J. GIONTINI v Ljubljani, Mestni trg št. 17 priporoča ob pričetku šolskega leta svojo veliko zalogo vseh pisalnih in risarskih potrebščin, zvezkov itd., kakor tudi šolske knjige za vse šole. 4» Jos. Petričevi zvezki se pre-skrbe po originalnih cenah. ^Vjx'VJVViVVjVVJVVJVVIVViVViVVJVV^ 1 J- ± -L J. -L J- J- j- -L ± X A. X J. X X ± € € € € € -I -I € -t Miklosizheva Začetnica in prvo berilo za obče ljudske šole se dobiva po 25 kr. v knjiootržnici Ig, pl. KIeinmayr & Fed. Bamberpovi v Ljubljani, Kongresni trg štev. 2. T T T T T T T T T T T T T T T T T T IT POZOR! Družbi sv. Cirila in Metoda in učiteljskemu konviktu v korist izdane svinčnike Hardtmuthovega fabrikata imam edino samo jaz za vse slovenske pokrajine v zalogi. Zahtevajte povsodi to zanesljivo dobro blago. P. n. gg. učiteljem je eenik na razpolago. Posamezni svinčniki so po r do 7 kr. Na debelo veliko ceneje. V zalogi imam "tudi vse šolske knjige in razne šolske potrebščine. — Cene nizke. — Postrežba točna. _ _ Ivan Bonac, trgovec v Ljubljani. Ig. pl. Kieinmayr & Fed. Bamderg-ova knjigotržnica v Ljubljani ima vedno največjo zalogo vseh v naši kronovini uvedenih šolskih knjig in zemljevidov ter priporoča slavnim krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom v nakup: Glavne oblike zemeljskega površja ... 2 gid. 50 kr. Napete na platno in z luknjicami . . 3 „ 50 „ Napete na platno in s palčicami ... 4 „ — „ Zavojnina in frankovana pošiljatev . . — „ 50 „ Slovenski stenski abecednik s slikami k na 25 tablicah 2 gld. 50 kr.; na 13 močnih lepenkah z obročki za obešanje 5 gld. 75 kr.; na 25 močnih lepenkah, vsaka posebe napeta, tudi z obročki za obešanje 8 gld. 75 kr. Za vozni list in zavojnino računamo 30 kr. Praprotnikov mali šolski besednjak k k slovenskega in nemškega jezika 6. natisk. — Obširno pomnožil in popravil J ? k o b Dimnik; cena vezani knjigi 1 gld. Ženska ročna dela k k k k k k za pouk na ženskih učiteljiščih. — Sestavila Pavla p 1. Renzenberg 1. del: Kvačkanje, cena vezani knjigi 90 kr. m* JÄoka iz mlina Vinka Majdiča v Kranju se oddaje po en CJTOSocenah v plombiranih vrečicah po 10 in 25 kil v prodajalni Jtfaksa Domicelja v Ljubljani, na Rimski cesti vis-a-vis Gorupovim hišam. Dostavljanje na dom brezplačno.