134
Novičar.
Poslednji teden je bil srečen za našo armado na Laškim. Radecki, vikši vodja, je 26. dan tega me$ca iz velciga taboriša Palačo Alcarea tole oznanil: „Serč-nost naše armade je kralja Ko r In a Alberta priKu-gtoci v tri dni terpeči vojski premagala. Armada sovražnika beži, mi pa jo mahamo terdo za njegovimi petami. Bog živi našiga Cesarja!" — Ljubljana je bil t v petik zvečer zavoljo te novice razsvitljena. — Dunajski zbor zdej že čez en teden terpi, pa se ni nič posebniga (važniga) opravil. — Vsi poslanci še niso poterjeni. — Gosp. Ambrož so nam poslali zapisnik (protokol) per-viga deržavniga zbora; v njih pismu se zmirej pravi slovanski duh živi; ni tedej res, kar so nekteri prehitro sodili, de so Ambrož Slovencam odpadli. — Cesar so še zmirej vlnšpruku na Tiroljskim. — Nadvojvoda Janez so bili namenjeni 28. dan v Frankfort se podati, kjer so opravnik nemške deržave izvoljeni.— Dozdej se ni še nič zvedilo, kaj de so Nadvojvoda za vkrotenje strastnih Madžarov in opra-vičenje junaških Hervatov storili? — Ban Jelačič je ravno zdej v veliki slavi na Dunaj i. Po sklepu Hervaški-ga deželniga zbora terja ban 3 reči: 1) de naše cesarstvo celo ostane, kakor je dozdej bilo; 2} de her-vaško-slavonsko-dalmatinsko kraljestvo ne bo pod Madžarsko oblastjo, ampak samo za-se pod našim Česanem; 33 svobodno razširjevanje narodnosti. Al* bojo Madžari vender enkrat spoznali, de se zuej i.,be*-narodne da zatirati! — Zoper oblast nemške zaveze, po kteri bi imele vse druge vladarstva svojo samostal-nost zgubiti, so se jeli na Pruskim (Prajzovskim) hudo vstavljati. — Koroški poslanec v Frankfortu, gosp. Griener, je 18. dan tega mesca nemškimu zboru svet predpoložil, de ima coelibat o ver žen biti. Kaj, dragi prijatel! se vtikujete v reči, ktere Vas toliko zadevajo, kakor žabo lešniki! — V Rovoredi na Laškim je 16. tega mesca gosposka postavila ceno letašnjih koko-no v (zidnih mešičkov), naš avstrijanski funt na 23 Kraje, in pol. Take nizke cene ljudje nikdar ne pomnijo. V »jska na Laškim je vsiga tega vzrok. — Slovenska stoletna pratika. lani v Ljubljani na svitlo dana, je od Lutomerške gosposke prepovedana!! Od Lu t o me ske gosposke, kako je to? Sej je Lutomer (Luttenberg) na slovenskim Štajerskim. — — Nič ne de — gosp. Anton Nedveda ne ve tega in jo je iskrenimu rodoljubu Fr. Muršiču po briču vzeti ukazal, rekoč: ;,na. Stajarskim ne smeš slovenskih knjig šteti." Lepa novica je to, če je v vsim gotova!!—V Ter-žaškim listu (Journal des osterr. LlovdNr. 171) d\<aže natanjko nek učen mož, de Is tri j a je večidel slovanska dežela, ker med 160,000 prebivavci je le 55000 duž , ki niso slovanskiga rodii, — dve tretjini pre-bivavcov govorite slovansko, — in na 57 štirj kili miljah Istrijanske zemlje so le posamesni kraji, kjer laška zmes prebiva, sicer pa so povsod Slovani in Vlahi naseljeni. Imenovani sostavek priporočimo vsa-cimu radovednimu brati, ker pisavec kaj krepko p >daja 3 istrijanske poslance na Dunaji, ki so rekli: de Istrija je po jeziku, navadah, spominkih, veri, nagnjer i in zemeljni legi — laška, dežela! Natanjčni popis Intri-janov   v  jeziku,   navadah  i.  t.   d.,   ki nam ga častiti
gosp. Zdešar v Novicah dajo, tudi poterdi krivo misel imenovanih poslancov v ti zadevi.