LITIJA *
MAJ 1987, ŽTEVILKA 5/6 m Praznovanje 1. maja v Litiji
Na Sitarievcu veselo in praznično
Zbrani množici je na Sitarjevcu spregovoril tovaria Marjan Oroten, član predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije.
Delovni ljudje in občani Litije se vsako leto dobijo 1. maja na Sitarjevcu. Tudi letos se temu niso izneverili.
Da so se rano dvignili iz toplih postelj'in stopili v sveže majsko jutro, je poskrbel Sindikalni pihalni orkester, ki je z budnico oznanil začetek delavskega praznika. Za mnoge, ki so preteklo noč dolgo vztrajali pri številnih kresovih, je bilo to kar malce zgodaj, ampak manjkal ni nihče.
Za okrepčilo na vrhu Sitarjevca so poskrbeli vrli gasilci, za tradicionalni nageljček pa mladinci s Stavb. Slavnostno besedo je imel član predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije tovariš Marjan Orožen, v kulturnem programu pa so sodelovali pevci Lipe in člani Sindikalnega pihalnega orkestra Litija.
Za veselo razpoloženje okrog tisoč udeležencev je skrbel ansambel Veseli Zasavci. Veselega snidenja so se udeležili tudi nekateri Kresničani in Jevničani, ki so se — čeprav so sami množično praznovali v Kre-sniškem vrhu — hoteli prepričati, kako je pri sosedih.
Niso bili razočarani.
J. S. Foto: M. Šušteršič
Maj je mesec mladosti
4. maja 1987 ob 15.05 so znova zatulile sirene po vsej driavi, zastal je korak mimoidočih v spomin na velikega človeka in državnika, ki smo ga izgubili natanko pred sedmimi leti.
Kako beži čas... Mi pa smo si znova obljubili, da bomo odločno korakali dalje po Titovi in naši poti.
in mesec ljubezni. Že kar lepo vrsto let, desetletij ga označujemo s temi osnovnimi pojmi. Če pa ga poskušamo razčleniti bolj natančno, konkretizirati navedena pojma, potem ta romantični mesec postavimo na trda tla, v čas in prostor, s čimer izgubi mnoge izločevalne, lepe lastnosti.
Maj '87 označuje vrsta podrobnosti na področjih našega uv-sakodnevnega dela in iivljenja. Prvo in najbistvenejše takšno področje je ustvarjanje. Hočemo takšno proizvodnjo, ki ne bo nudila le materialne varnosti našim občanom, ampak ho spodbujala vsakega posameznika, da pokaže, naredi, ustvari najbolje, kar zmore. Takšna proizvodnja, ki vključuje tudi ustvarjalno delovno moč mladih, ustvarja osnove za dobro delovanje in življenje na vseh ostalih področjih. Le na ta način je moino ustvarjanje viškov, presežne vrednosti, o kateri naj bi po samoupravni poti odločali delavci in nato občani v bivalnih okoljih.
Okolje. K njemu se vsi vse pogosteje obračamo in zatekamo. Šele sedaj, ko je onesnatenje veliko (beri ogromno), splošno in planetarno. Sedaj se obračamo na vsakega posameznika, na njegovo vest, naj okolje vključi v svoja vsakodnevna razmišljanja na svojem delovnem mestu, kraju. Planski dokumenti delovnih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti morajo izhajati tudi iz predpostavke, da le čisto, zdravo okolje pomeni predpogoj za obstoj. Na pragu 21. stoletja pa se ne bi smeli spraševati: »Preživeti, da ali ne,« temveč bi morali skrbeli za kvalitetno življenje.
Kvalitetno življenje na delovnem mestu, v vrtcu, šoli, predvsem pa v Življenjskem okolju — na vasi in v mestu. V krajevni skupnosti moramo kulturo, šport in zabavo približati in ponuditi mladim in malo starejšim občanom. Ravno maj $7 pomeni na tem področju čas velikih izračunavanj in delno celo ugibanj, kako bo na tem področju v prihodnosti. Vsi se moramo zavzemati za to, da bo nova zakonodaja ohranjala stanje vsak na sedanji ravni. Že sedaj pa vemo, da se bodo programi v šolstvu morali krčiti.
Vse pomembne odločitve in proizvodne plane pa moramo sprejemati skupno, trdno povezani med sabo v delovne skupine, delovne organizacije, družbenopolitične organizacije in razne interesne organizacije. Zato tudi uvodnik »mladinski". Kajti mladi smo le del družbe, vključeni v vse njene celice, v vsa prizadevanja.
Mladinec v delovnem razmerju deli usodo vseh delavcev, mlad občan usodo vseh občanov. Zato se v nobenem pogledu ne moremo in ne smemo ločevati od celote. Res je, da nas včasih razmišljanja z lastno glavo pripeljejo do zaključkov, da je skupen cilj možno doseči po poti, ki se razlikuje od večinske. Tega mladim ne hi smel nihče očitali, kajti bistvo — CILJI — so skupni. V kratkem bi jih označili kot LEPŠA PRIHODNOS T. Kdo si te lahko bolj želi kot mladi, ki jo bomo najdalj uživali.
Vodstvo Občinske konference ZSMS Litija vsem mladim v občini prisrčno čestita ob našem prazniku. Alenka Urbane
89999999999945
Idejnopolitično usposabljanje v Zvezi komunistov
V aprilu in maju je Medobčinsko študijsko središče pri Politični šoli CK ZKS Ljubljana za komuniste v upravnih organih in strokovnih službah izvršnega sveta in skupščine občine Litija pripravilo seminar o samoupravljanju v združenem delu »Uprava in samouprava«. Seminar so razen članov Z K obiskovali še predstojniki upravnih organov in nosilci samoupravnih in družbenih funkcij. Seminar je uspešno končalo 35 udeležencev.
Na seminarju so predavali priznani strokovnjaki s posameznih področij. Tako je o vlogi in položaju uprave v skupščinskem delegatskem sistemu govoril Vladimir Tance, sodnik vrhovnega sodišča SR Slovenije. Razpravo o upravi in informiranju je vodil Slobodan Rakočevič, član izvršilnega odbora P RK SZDL. O organiziranju in metodah dela v državni upravi je govoril dr. Gorazd Trpin s pravne fakultete v Ljubljani, o družbenih koreninah, funkciji in moči birokracije pa dr. Ivan Bernik s FSPN. Okroglo mizo o samoupravljanju delavcev v upravi je vodila Alenka Polčanec z Republiškega komiteja za delo, zaključni razgovor o vlogi subjektivnih sil v procesu preobrazbe uprave pa sekretar predsedstva OK ZKS Litija Borut Vukovič.
Glavni namen seminarja je bil z obravnavanjem idejnoteoretičnih vprašanj ter aktualnih nalog in problemov
spodbuditi vse subjektivne sile v delovni skupnosti upravnih organov k učinkoviti in usklajeni akciji za hitrejšo preobrazbo družbenoekonomskih odnosov. Obenem smo želeli
Predstojnik MŠS Dušan Pleš izroča potrdilo o uspešno končanem seminarju (foto: M. Šušteršič)
Učenci osnovne šole
doseči poglabljanje zavesti o družbeni vlogi državne uprave v delovanju in razvoju socialističnega samoupravljanja ter idejnih in družbenih posledicah delovanja delavcev državne uprave.
B. V.
Konec preteklega meseca so pripadniki enote teritorialne obrambe občine Litija izvajali naloge iz. programa dvodnevnega dopolnilnega usposabljanja.
Učni center na Slatini pri Šmartnem je spet zaživel. Vojakov, ki so že od
Slavnostno zasedanje ob dnevu OF
Podelili letošnja občinska priznanja OF
24. aprila so se v veliki sejni sobi skupščine občine Litija zbrali predstavniki družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine in samoupravnih interesnih skupnosti, delovnih organizacij, gostje in dobitniki letošnjih priznanj na slavnostno zasedanje ob dnevu OF.
Po Zdravljici, ki jo je zapel deklišči zbor Glasbene šole Litija pod vodstvom Barbke Jahn, je predsednik OK SZDL Litija tovariš Slavko Rokavec v imenu delovnega predsedstva odprl slavnostno zasedanje, pozdravil vse navzoče in podal uvodno besedo k velikemu prazniku.
O pomenu in veličini OF slovenskega naroda je spregovoril podpredsednik OK SZDL Litija Jože Sevljak, nato pa je sledila podelitev občinskih priznanj OF.
Za dolgoletno in požrtvovalno aktivistično delo v SZDL so jih prejeli: Tone Gorenc, Janez Kres in Jože Mirtič iz Litije, Marko Rainer iz Ljubljane, Jože Pograjc s Polšnika in Vera Žlabrovec iz. Štangarskih Poljan.
Po prisrčnem kulturnem programu učencev GŠ Litija je OK SZDL V avli občine priredila krajše tovariško srečanje.
R. J., Foto: Zofka
Letošnji dobitniki občinskih priznanj OF s predsednikom OK SZDL Litija.
zgodnjih jutranjih ur opravljali svoje naloge, ni bilo videti, kajti razkropljeni so bili v gozdu na bližnjem pobočju.
Tabor pa je kar mrgolel učencev višje stopnje Osnovne šole Šmartno, ki so svoj obrambni dan združili z vajo enote teritorialne obrambe. V šoli so si učenci ogledali nekaj filmov na temo splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, na Slatini pa so se seznanili z oborožitvijo in nalogami pripadnikov teritorialne obrambe. Terito-rialci so jim prikazali pripravo minskega polja in aktiviranje šolskih min.
Učence je pozdravil komandant Občinskega štaba teritorialne obrambe občine Litija, rezervni major Rihard Urbane, in jim razložil nekaj podrobnosti iz dela enote teritorialne obrambe. Učenci so se teritorialcem prisrčno zahvalili z željo, da bi bil njihov naslednji obrambni dan spet povezan z vajo enote teritorialne obrambe.
Medtem ko so učenci višje stopnje spoznavali vojaške spretnosti, pa so se učenci nižje stopnje OŠ Šmartno in njenih podružničnih šol srečali z borci NOV, na Sitarjcvcu pa so sprejeli ku-rirčkovo torbo in izvedli partizanski miting v počastitev dneva OFin 1. maja. O svojih doživljajih iz NOBjim je
Pripovedovala tov. Vida Berčon iz martna.
Učenci so svoje obrambno usposabljanje kmalu zaključili, pripadniki enote teritorialne obrambe pa so nadaljevali z izvajanjem svojih obveznosti do večernih ur. Med vajo so jih obiskali tudi predstavniki Skupščine občine Litija in družbenopolitičnih organizacij občine Litija.
Za boljše razpoloženje so teritorial-ci po večerji pripravili miting ob tabornem ognju. Toda dolžnosti jim niso pustile mirnega počitka, saj so morali v ranih, še nočnih jugranjih urah spet na izvajanje novih nalog. Ena izmed teh, ki so jo uspešno opravili, je bilo tudi urejanje občinskega strelišča v Reki.
Dvodnevno usposabljanje enote teritorialne obrambe občine Litija, povezano z obrambnim dnevom OŠ Šmartno, je bilo uspešno izvedeno. Takšno sodelovanje bo potrebno gojiti tudi v bodoče.
Marina Krnel
Zasedale so skupščine občinskih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti
V času od 4. maja do 21. maja so bile izvedene seje skupščin občinske izobraževalne skupnosti, skupnosti socialnega skrbstva, tclesnokulturnc skupnosti, zdravstvene skupnosti, skupnosti otroškega varstva, kulturne in raziskovalne skupnosti ter občinske skupnosti socialnega varstva.
Udeležba delegatov na posameznih sejah skupščin ni bila zadovoljiva, saj so bile le-te na robu sklepčnosti kljub dodatnemu vsakodnevnemu telefonskemu obveščanju in prošnjam vodij delegacij za sigurno udeležbo delegata. Največji problem je bil pri zborih uporabnikov, kajti udeležba delegatov iz krajevnih skupnosti je bila zelo slaba, prav tako pa nekatere delegacije in OZD sploh niso delegirale delegatov za seje skupščin.
Na sejah so delegati obravnavali nekatere skupne točke, med katerimi je bila vsekakor najbolj pomembna prva uskladitev skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1987 in vloga Kovinarske Krško, TOZD Transportne naprave Dole pri Litiji, za oprostitev plačevanja prispevkov ali zmanjšanje prispevnih stopenj v letu 1987.
Prva uskladitev skupne porabe za leto 1987 je bila pripravljena na podlagi usmeritev zveznega interventnega zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev DPS in SIS s področja družbenih dejavnosti, ki je v skladu z zvezno resolucijo za leto 1987, ki določa 10% zaostajanje skupne porabe za rastjo dohodka. Prvo uskladitev, ki že prinaša znižanje prispevnih stopenj pri posameznih OSIS na podlagi ugotovljenih presežkov v prvem tromese-čju leta 1987, je pred sejami skupščin že sprejel izvršni svet SO Litija, potrdile pa so jo tudi vse seje skupščin OSIS. V zvezi z. vlogo Kovinarske Krško, TOZD Transportne naprave Dole, kije poslovno leto
1°86 zaključila s primanjkljajem, so skupščine OIS, OSSS in OTKS ter OSOV Litija sprejele sklepe o oprostitvi plačevanja prispevkov do izboljšanja poslovnega rezultata te organizacije, s tem da neplačane prispevke vrnejo oziroma poračunajo na podlagi zakonskih določil o kreditiranju. Občinska zdravstvena in kulturna skupnost pa oprostitve prispevkov nista sprejeli. Na posameznih sejah skupščin OSIS je bila ob obravnavi začasnih finančnih načrtov izpostavljena predvsem problematika financirarnja družbenih dejavnosti v letošnjem letu.
Skupna poraba za leto 1987 je v globalu povečana za 36,7% v primerjavi z letom 1986. Zaradi upoštevanja vseh določil zveznega interventnega zakona in zvezne resolucije za leto 1987 je nastal izpad sredstev v skupni porabi. Le-ta je precej velik in znaša skupaj 232.433.000 din ter pomeni 6% celotne dovoljene porabe po prvi uskladitvi, vključno z nezagotovljenimi sredstvi za nove naloge, ki se že izvajajo od 1. septembra 1986. Procenti izpada sredstev so pri posameznih skupnostih naslednji: OIS 10%, KS 10%, OSOV 9%, OTKS 8,2%, OSSS 2,9%, in OZS 3,26%. To pa pomeni za leto 1987 precejšnje krčenje programov na vseh področjih družbenih dejavnosti.
Interventni zakon je avtomatsko (administrativno) krčil programe na področju družbenih dejavnosti ne glede na življenje posameznih občin. Po prenehanju veljavnosti tega zakona bo potrebno veliko naporov celotne družbene skupnosti, da se bodo vse družbene dejavnosti vrnile na prejšnjo raven, ki so jo zagotovili z večletnimi napori tako delavci na področju družbenih dejavnosti kot delavci v organizacijah združenega dela.       Strokovna služba OSIS Litija
Sestali so se komunisti v enotah teritorialne obrambe
Komunisti v enotah teritorialne obrambe občine Litija so se konec meseca aprila sestali na rednem letnem sestanku, ki ga je vodil Andrej Kralj.
Seznanjeni so bili z družbeno-ekonomsko problematiko in politično situacijo v občini in širši družbeni skupnosti ter z načrtovano vzgojo enot teritorialne obrambe občine v tekočem letu.
Enote teritorialne obrambe občine Litija so dobro usposobljene in uspešne pri izvajanju vseh na-
log ter doseganju zastavljenih ciljev. Pri usposabljanju enot je pomembno dobro sodelovanje z ostalimi strukturami SLO in DS na terenu ter s prebivalci določenega teritorija, na katerem se enota nahaja. Usposabljanja so časovno kratka, vendar temeljita, delovni dan teritorialca pa je v celoti popolnjcn, saj zajema poleg strokovnega urjenja, moralno-politične vzgoje tudi družabne aktivnosti (taborni ognji, mitingi) z obujanjem revolucionarnih tradicij. Tako bojno kot moralno-politično stanje enot je dobro, kar je zasluga dobro pripravljenih in izvedenih usposabljanj, usposobljenosti starešin in tudi zasluga komunistov v samih enotah. Za dobro in učinkovito delo komunistov pa je potrebno stalno izobraževanje in seznanjanje z. aktualnimi dogodki na družbeno-eko-nomskem in političnem področju v obliki individualnega izobraževanja ter na posvetih in raznih sestankih. Ti komunisti pa se morajo udejstvovati tudi v sredinah, kjer delajo in živijo, kajti le tako bodo
v enotah pripomogli k dobremu moralno-političnemu stanju ostalih pripadnikov.
O politični situaciji v občini in širši družbeni skupnosti je komunistom v enotah TO spregovoril sekretar OK ZKS Litija Borut Vukovič. Opozoril je na težke gospodarske razmere in problematiko na področju družbenih dejavnosti ter na vse težji položaj delovnih ljudi in občanov. Vse to se odraža tudi na političnem področju. Spregovoril je tudi o problematiki v širši družbeni skupnosti, ki zajema pojave nacionalizma, problematiko z Novo revijo, štafeto mladosti in vprašanje civilnega služenja vojaškega roka.
S podatki o gospodarjenju v občini Litija v letu 1986 ter s trenutno gospodarsko situacijo je prisotne seznanil predsednik izvršnega sveta SO Litija Bojan Mihelič. Podrobneje je obrazložil novosti in posledice, ki izhajajo iz interventnih zakonov, ki pomenijo predvsem zmanjševanje sredstev za skupno porabo in s tem krčenje programov na področju
družbenih dejavnosti do že zaskrbljujoče ravni. Tudi nov zakon na področju obračunskega sistema bo prinesel nekatere temeljite spremembe, ki pa v celoti še niso jasne.
Z usposabljanjem enot TO in organiziranostjo ZK v enotah je prisotne seznanil komandant OŠTO Litija, rez. major Rihard Urbane. Poudaril je, da število komunistov v enotah TO ni zadovoljivo. Tej problematiki bo potrebno v prihodnje posvetiti več pozornosti, vendar ne zgolj v okviru enot TO, ampak v širši družbeni skupnosti. Ena izmed nalog, ki jo bo potrebno temeljiteje opravljati, je tudi kadrovanje mladih za šolo rezervnih vojaških starešin.
Ob zaključku seje je bila možna enotna ugotovitev, da se bosta težka družbeno-ekonomska in politična situacija odražali tudi med pripadniki enot TO, saj le-ti izhajajo iz vrst delavcev, ki se z njo neprestano srečujejo v sredinah, kjer delajo in živijo. Komunisti pa morajo biti tisti, ki bodo znali tem ljudem prisluhniti, z njimi poiskati ustrezne rešitve in pravo pot ter jih po njej tudi voditi, vendar prvenstveno s svojim zgledom in dejanji.
Marina Krnel
Vlak Bratstva in enotnosti 1987
Manifestacija bratstva in enotnosti pod nazivom Vlak bratstva in enotnosti je tradicionalna že od leta 1961, ko je na pobudo dnevnika Večer odpeljal prvi vlak medvojne izgnance k njihovim gostiteljem v SR Srbijo, inje letos že 17. po vrsti. Vlak je vezan na težke dni okupatorjevega nasilja iz leta 1941, koje bilo izseljenih iz nemško zasedenega ozemlja Slovenije okoli 9000 pregnancev v Srbijo, kjer so jih sprejeli prebivalci teh krajev na svoje domove.
Vlak bratstva in enotnosti je odraz stalnih prijateljskih vezi med bivšimi izgnanci iz SR Slovenije in njihovimi gostitelji v SR Srbiji, pri katerih so izgnanci našli svoj drugi dom in skupaj z njimi preživljali težave vojne vihre ter prenašali nadčloveške napore in trpljenje.
Vlak bo 4. junija letos odpeljal iz Kraljeva oziroma Titovega Užica okoli 1700 potnikov in prispel v Maribor oziroma na Jesenice 5. junija. Vračal se bo 8. junija. Med potniki so v glavnem gostitelji medvojnih izgnancev ter njihovi najožji družinski člani (okoli 1450), od njih pa tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja pobratenih občin in tehnično osebje vlaka (okoli 250).
V tem času praznujemo v Sloveniji 7. junija dan izgnancev.
V ljubljanski regiji živi preko 40 družin medvojnih pregnancev, ki bodo po sedanjih
gostiteljev iz SR Srbije.
Vlak bomo v SR Srbiji slovesno sprejeli. Prvi sprejem bo že v Zagrebu, nato še v Krškem, kjer bo naše goste pozdravil predstavnik republike, prirejen pa bo tudi kulturni program.
Tudi na vmesnih postajah bodo gostom priredili tople in prisrčne sprejeme.
V Ljubljani bomo sprejeli okoli 90 gostov na železniški postaji v petek, 5. junija, ob 15,35 s pozdravnim govorom in kulturnim programom. Tu se bodo gostje srečali s svojimi gostitelji.
V soboto bodo OK SZDL organizirale celodnevno srečanje za goste in gostitelje in jih seznanile z gospodarskim in kulturnim življenjem občine ter tradicijami NOB.
V nedeljo bo na željo gostiteljev organiziran izlet v Postojno.
V ponedeljek bodo gostje iz SR Srbije položili venec na grobnico narodnih herojev. Nato bo sprejem v Skupščini mesta Ljubljane in kosilo v DOMU JLA, kjer se bomo od gostov poslovili in jih pospremili na vlak, ki bo odpeljal ob 15. uri.
V želji, da bi naši prijatelji preživeli kar najbolj prijetne dneve bivanja v SR Sloveniji, s čimer bo dan tudi poudarek utrjevanju bratstva in enotnosti, vas prosimo, da prispevate k
informacijah sprejeli čez 90 svojih medvojnih     izvedbi programa te dragocene manifestacije.
Mladinska politična šola
Smo za varstvo okolja
Letos je občinska konferenca konec aprila organizirala enodnevno mladinsko politično šolo. V razpravah so se pogovarjali o problemih ekologije in varstva okolja, pobudi za uvedbo drugačnih oblik služenja vojaškega roka in o oblikah in načinih vodenja sestankov. Čeprav se je šole udeležilo skromno število mladih iz osnovnih organizacij, so v razpravi opozorili na vitalne probleme, ki se danes pojavljajo. Uvodne besede k posameznim temam so podajali gostje iz vodstva slovenske mladinske organizacije. Za hrano je poskrbel Matjaž Urbane, kako so bili udeleženci zadovoljni s takšno obliko družbenopolitičnega usposabljanja, pa povedo že ocene nekaterih izmed njih.
Darja Kos, učenka iz Kresnic: Prvič sem na politični Soli in spoznala sem, da so veliki problemi, ki jih spoznaš šele ob takšnih pogovorih. O ekologiji smo precej razpravljali tudi v Kresnicah, kjer smo mladi zahtevali meritve hrupa in onesnaženosti zraka, in kljub obljubam doslej še nismo dobili odgovora. Naša stališča do varstva okolja bi morala podpirati celotna občina. Zato želim, da se vse podatke o onesnaženosti okolja pri nas predstavi javnosti, saj se podatki marsikje še vedno skrivajo. Še več bi lahko bilo takšnih
razprav, saj tako dobiš celovito podobo o določeni temi in lahko vprašaš tisto, kar te zanima. Predvsem pa so me pretresli podatki o onesnaženosti našega okolja.
Uroš Uštar, učenec iz Litije: Najbolj meje pritegnila razprava o ekologiji. V podobne sem se vključil v Trbovljah, kjer obiskujem šolo. Tudi v Liliji smo mladi začeli delali na tem področju in ob dosedanjem delu sem spoznal, da nekateri znajo strokovno prikrivali dejstva. Veliko mladih sploh ne zanima varstvo ok-
olja, vendar počasi prodira v zavest spoznanje, da tako ne gre več naprej. V Liliji smo v okviru CIDM ustanovili ekološko sekcijo, od koder prihajajo mnoge iniciative in mislim, da se bo tudi v naši občini začela razvijati ekološka zavesi. Vendar menim, če bo šlo lako naprej, je najbolje, da si čimprej rezerviramo prostor na pokopališču. Na žalost sem glede lega pesimist.
lole Podlesnik iz Litije: Med vsemi temami mi je bila najbolj všeč razprava v zvezi z ekologijo in varstvom okolja. Zadnji čas je. da smo ludi mladi v Litiji začeli govorili o leh problemih, da smo prišli do spoznanja, da tako ne gre več naprej. Z veseljem se bom priključil ekološki sekciji, da bom imel čimveč informacij in podatkov o onesnaženosti našega okolja in da bomo skupaj osveščali ljudi, daje čisto in zdravo okolje osnovni pogoj za življenje. Vem, da smo na I cm področju v Liliji naredili bore malo in da bo treba veliko naporov, da se bo stanje spremenilo. Nekateri dogovori bodo zanesljivo sprejeti že na mladinski problemski konferenci o varstvu okolja.
RUDI BREGAR
Darja Kos
Uroš Uštar
Jože Podlesnik
Pogovor z Martino Kralj — dobitnico zlatega znaka ZSS
Pred dnevi smo obiskali tovarišico Martino Kralj — dobitnico zlatega znaka ZSS iz naše občine. Tovarišica Martina je zaposlena v Predilnici Litija, poleg tega pa je izredno aktivna na mnogih področjih družbenopolitičnega življenja v občini in izven nje. Ob tej priliki je nastal tale pogovor, ki ga v želji, da bi nagrajenko nekoliko podrobneje predstavili našim bralcem, tudi v celoti objavljamo.
Tovarišica Martina, poznamo vas kot dolgoletno aktivistko ZSS in drugih družbenopolitičnih organizacij v DO, občini, republiki pa tudi v federaciji. Bi nam hoteli povedati, kako ste zaceli s tem delom?
Z leti se vsega po malem nabere. Pravzaprav segajo moji začetki akti-vističnega dela v predilniško mladinsko organizacijo na začetek Šestdesetih let. V tistem času sem se udeležila tudi nekaj seminarjev mladinske politične šole v Bohinju. Mislim, da je bila to dobra šola za usposabljanje mladih ljudi, škoda, da se je kasneje opustila in nekako nemore več za živeti. Marsikateremu mladincu je vcepila osnove aktivističnega dela, saj sem udeležence teh seminarjev še velikokrat kasneje srečevala pri delu v raznih organih in organizacijah.
Rastla sem z razvojem samoupravljanja v tovarni, nabirala izkušnje v delavskem svetu, izvršilnem odboru, raznih komisijah, v delegacijah, pa tudi v občinskih in republiških organih. Nato dva mandata kot sekretarka osnove organizacije Zveze komunistov. Po izteku mandata predsednice zbora združenega dela občinske skupščine sem pričela z delom v republiškemu odboru sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije; štiri leta kot predsednica tega sindikata in že drugi mandat tudi kot članica zveznega odbora tega sindikata. V zadnjem času pa tudi v vodstvu občinskega sindikata.
V Predilnici, kjet ste zaposleni, opravljate delo sekretarke samoupravnih organov. Ali vam izkušnje iz dela v DPO pomagajo tudi pri vašem poklicnem delu?
Prav gotovo je koristno, da takšno delo opravlja delavec, ki je širše družbenopolitično razgledan. Sama najbolj cenim in negujem takšno delo, da svoje izkušnje in spoznanja po-
vezujem z znanjem in idejami mladih, ki v vsako delo vnašajo poživitve in nov veter.
Delo, ki ga opravljate, zahteva tudi veliko vašega prostega časa. Zanima nas, kako uspete usklajevati svoje poklicno in aktivistično delo s statusom žene in matere?
Vedno sem imela nekaj rezervne energije tudi za tisto delo, ki ni bilo ravno v opisu mojega delovnega mesta in družinskih obveznosti. To človeka nekako poživlja v vsakodnevnem povprečju. Najbrž pa bi šlo vse skupaj nekoliko težje brez mame, ki meje vsa ta leta razbremenjevala marsikaterih opravil v družini, s kakršnimi se spopada večina zaposlenih žensk.
Pravzaprav mi je največ prostega časa in odsotnosti od doma povzročilo delo v sindikatu zadnjih šest let, ko smo v družini že sami odrasli, vnukinja pa v veselje.
Živimo v dokaj težkih gospodarskih časih. V čem predvsem vidite vlogo sindikata pri hitrejšem in učinkovitejšem premagovanju nakopičenih težav?
Sindikat mora biti na strani delavcev. Čutiti mora z njimi, njihove stiske in tudi zahteve, jih usklajevati z gospodarskimi možnostmi in načrti. Ne sme dopuščati stopicanja na mestu in celo hiranja svoje delovne organizacije. Pravočasno mora postavljati zahteve v imenu delavcev za razreševanje vprašanj v samoupravnih organih, v skupščinah, pri vodstvih delovnih organizacij. Spodbujati mora uresničevanje naprednih gospodarskih načrtov. Tako bo opravičil svojo vlogo in manj bo zadovoljstva delavcev, prekinitev dela, stavk. Vsaka stavka ali prekinitev dela je istočasno tudi huda kritika dela lastnega sindikata, ki ni pravočasno sprožal razreševanja vprašanj po redni poti. Sindikat ne more in ne sme čakati, da bo
vprašan, temveč mora on postavljati vprašanja in zahteve.
V zadnjem času često govorimo o krizi samoupravljanja. Vse večje administrirani;!, posegov države, zakonov, odlokov... Kako vi ocenjujete situacijo?
Menim, da je samoupravljanje v krizi, ker smo ga delavcem formalno naprtili več, kot ga želijo in zmorejo, odvzeli pa veliko tistega, o čemer bi morali odločati. Pripisujemo mu tudi vse tiste napake, kot na primer zgrešene investicije in njihove posledice, razbohoteno družbeno nadgradnjo in drugo, za karpa samoupravljanje in delavci niso krivi.
Brez samoupravljanja si naše družbe tudi v bodoče ne moremo zamišljati. Tudi v ostalih družbenih sistemih, tako v kapitalizmu kot v deželah realnega socializma, sistematično vključujejo delavce k soodločanju o najpomembnejših vprašanjih. Marsikje se zgledujejo po naših izkušnjah.
Prav gotovo pa bo treba naš sistem samoupravljanja še dograditi in predvsem racionalizirati, ga razmejiti od odgovornosti za vodenje gospodarskih subjektov, predvsem pa zmanjšati birokracijo, ki seje ob njem vkoreni-nila. Po tridesetletnih izkušnjah bi bil že čas, da preidemo k stabilnejšemu sistemu samoupravljanja.
Sama sem imela najbrž srečo, da sem vsa ta leta živela in delala v kolektivu, ki je negoval samoupravljanje, vendar ga nikoli ni razpršil do tiste mere, da bi se delavcem upiral. Vedno smo ga usmerjali na tista področja, kjer so bile dejansko potrebne odločitve kolektiva, kolikor nas pri tem niso ovirali zakonski predpisi. Zato bomo v bodoče radi prisluhnili tudi tistim izpopolnitvam sistema, ki bo samoupravljanje razbremenil še vseh nepotrebnih stvari, in krepili moč delavcev za odločitve o tistih zadevah, ki
jih brez njihove volje in soglasja ni mogoče uresničiti.
Zlati znak ZSS, ki ste ga prejeli, je nedvomno visoko priznanje za delo. Kaj vam pomeni?
Reči moram, da mi je bila prav v sindikatu dana možnost uporabiti vse svoje dosedanje izkušnje. Je pa sindikalno delo kruh s sedmimi skorjami, ki zahteva veliko vztrajnosti, volje in prodornosti, daje pa prilično malo uspehov v kratkem Času. Zahteva pa tudi trdo delo, še posebno za neprofesio-nalce.
Ob tem pa se, še posebno v času predsednikovanja, človek marsikdaj vpraša, ali si na pravi poti, je to res stališče sedemdeset tisočih članov sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije, ki jih predstavljaš in zastopaš v marsikaterem organu, kako članstvo ocenjuje tvoje delo. S tega stališča je takšno priznanje nedvomno veliko zadoščenje tako zame kot za sindikat, v katerem sem to obdobje delovala, in seveda spodbuda za nadaljnje delo.
Tovarišica Martina, dovolite, da vam v imenu naših bralcev iskreno čestitamo k visokemu priznanju in se vam zahvalimo za vaše odgovore.
Pogovor pripravil: J. S.
Podelili so nagrade in priznanja Inovator leta 1986
V skladu z določili Statuta in Pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj INOVATOR LETA Občinske raziskovalne skupnosti Litija so bile na seji skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Litija podeljene nagrade in priznanja Inovator leta 1986. Nagrade za svoje inovacije so prejeli:
FRANC DOBRAVEC — elektroinstalater iz IUV TOZD Usnjarna Šmartno za samostojen predlog, ki obravnava zanesljivost preskrbe s tehnološko vodo. Poanta koristnega predloga je v namestitvi dveh nivojskih stikal v zbirnem jašku črpališča. Prvo stikalo je nameščeno nekoliko pod nivojem, ki velja za poprečen odvzem. V primeru, da se nivo zniža, se aktivira in sproži zvočni signal, ki opozori delavca, da jc potrebno očistiti vstopno rešetko. Drugo stika loje nameščeno na spodnjem nivoju nad sesalnima košarama. V primeru, da ni pravočasno zagotovljen dotok vode, seaktivira drugo nivojno stikalo, ki izklaplja obe črpalki. S tem je zagotovljeno, da je čas ponovnega zagona občutno krajši in zastojev v preskrbi s tehnološko vodo v smislu koristne izboljšave ni.
JOŽE HAUPTMAN — obratni elektrikar, DRAGAN PRELOGAR — obratni elektrikar, PETER TOMAŽIČ — elektrikar, in FRANC DOBRAVEC iz IUV TOZD Usnjarna Šmartno za predloga, ki obravnavata:
— varnostno napravo za uravnavanje tempereture vode:
V obstoječem sistemu za uravnavanje temperature vode, ki je bil upravljan z ventili z ročnim kolesom, so avtorji vgradili ventile s pnevmatskim cilindrom, ki je krmiljen z električnim termostatom za poljubno nastavitev temperature. Pri prevelikem odstopanju temperature vode vključi termostat zvočni in svetlobni signal in zapre pnevmatski ventil. Zaščitadelovanja pnevmatskega ventila je izvedena s pomočjo tlačnega stikala, ki v primeru, da zmanjka tlačnega zraka, sprošča zvočni in svetlobni signal. Prednost koristnega predloga se odraža v zanesljivosti delovanja procesnih naprav, ki tako zagotavljajo večjo kvaliteto usnja.
— ogrevanje naprave za destilacijo na stroju za razmaščevanjc krzna: Obstoječi sistem za ogrevanje naprave za destilacijo je izveden s pomočjo
pare. Zaradi motenj pri napajanju s paro je pogosto prihajalo do zastojev pri delovanju stroja za razmaščevanje krzna, kar je vplivalo na količino pr-
oizvodnje krzna. Avtorji koristnega predloga so vgradili v napravo za destilacijo električni grelnik, ki se samostojno vklaplja v primeru zmanjšanega dovoda pare in zagotavlja nemoteno delovanje stroja.
JANEZ IZLAKAR iz SCT LJUBLJANA-TOZD Industrija apna Kresnice
— za deljivo konstrukcijo ležaja polža za transport razsutih materialov.
Polž s takim ležajem obratuje v SCT Ljubljana TOZD Industriji apna Kresnice že od maja leta 1984brez zastojev in okvar, medtem koso klasični ležaji obratovali od 6—8 mesecev. Izdelan ležaj polža se da hitro zamenjati in je zaradi tega izpad proizvodnje veliko manjši.
Prihranek pri zamenjavi klasičnih opornih ležajev na spiralnih tranposr-tnih polžih z novimi se pokaže na zmanjšanju zastoja proizvodnje v 6-mesecih pri vrednosti 5.051.480 din.
DRAGIŠA MARO.IEVIĆ iz Kovine Šmartno za inovaciji:
a) stroja za rezkanje osovnic in krogličnega protipovratnega ventila
V Delovni organizaciji Kovina Šmartno pri Litiji opravlja dela in naloge vodje razvojnega sektorja. Stroj za rezkanje osovnic ima poleg ekonomskih učinkov tudi 100% varnost za posluževalca in je uvedba tega stroja v delovni proces popolnoma upravičena. Letni prihranek na 300.000 kosov pri izdelavi osnovnic s tem strojem je 11.625.390 din in prihranek na izmetu 1.725.390 din.
b) kroglični protipovratni ventil se uporablja pri vodovodnih instalacijah, ko se želi preprečiti povratek tople vode skozi instalacijske vode do merno-regulacijskih instrumentov, s čimer so zavarovani proti poškodbam in motnjam za natančno obratovanje. Enako funkcijo lahko ventil opravlja pri hidravličnih postrojenjih, tlačnih črpalkah in v strojegradnji. Ekonomski efekt uporabe tega ventila jc izredno velik, kajti široko področje uporabe omogoča proizvajalcu primeren dohodek, potrošniku pa velik prihranek in varnost delovanja sistema, v katerem je ta ventil vgrajen. Glede na skrčeno konstrukcijo in manj zahtevno montažo ter manjšo prostorsko zasedbo bo ta ventil dobil izredno široko uporabnost.
MARICA PLASKAN
Ocena vplivov sistemskih zakonov na združevanje prispevkov iz dohodka in čistega dohodka za stanovanjsko gospodarstvo
Delavci v OZD in DS ter obrtniki in pri njih zaposleni delavci s sedežem v občini Litija so se s sprejemom samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990 (Ur. 1. SRS,št. 43/85) obvezali združevati sredstva za vzajemnostno in solidarnostno reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev in občanov v stanovanjski skupnosti in za vzajemnostno reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev v OZD in DS.
Za reševanje stanovanjskih vprašanj so se odločili združevati naslednja sredstva:
1. Združevanje sredstev v stanovanjski skupnosti:
a) Za namene solidarnosti v občini (gradnja solidarnostnih stanovanj in delno nadomeščanje stanarin) po stopnji 1,1% nepovratno iz dohodka od osnove BOD. OZD, DS in obrtniki za zaposlene delavce združujejo sedaj sredstva mesečno (akontativno).
Uveljavitev določil 83. člena Zakona o celotnem prihodku in dohodku (Ur. 1. SFRJ, št. 72/86) s 1. julijem 1987 bo pomenilo v primerjavi s sedanjim sistemom združevanja sredstev za solidarnost bistveno spremembo, saj bo obveznost združevanja sredstev za ta namen odvisna od ustvarjenega dohodka. To pomeni na eni strani spremembo v osnovi za obračunavanje prispevkov za solidarnost, saj bo ob nespremenjenih višinah stopenj prispevkov za solidarnost posledica v zmanjšanem obsegu sredstev za solidarnost.
Po drugi strani pa se postavlja vprašanje tekočega izločanja — združevanja sredstev za solidarnost, ki poteka po dosedanjem sistemu nemoteno, to je mesečno ob izplačilu sredstev za osebne dohodke. Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora ocenjuje, da bo v SR Sloveniji zmanjšano združevanje teh sredstev za cca 20%.
Za stanovanjsko skupnost pomenijo ta sredstva glavni vir investicijske dejavnosti (gradnja solidarnostnih stanovanj oziroma družbeno usmerjene stanovanjske gradnje); glede na plan izgradnje solidarnostnih stanovanj za obdobje 1986—1987 se bo le-ta iz 37 stanovanjskih enot zmanjšala na cca 25 stanovanjskih enot.
b) Za namene prenove družbenih stanovanjskih objektov po stopnji 0,5% nepovratno iz čistega dohodka od osnove BOD OZD in DS združujejo sedaj sredstva mesečno (akontativno).
Združevanje teh sredstev je bilo dogovorjeno na predlog pristojnega odbora stanovanjske skupnosti zato, ker sedanje stanarine za družbeno najemna stanovanja ne zagotavljajo enostavne reprodukcije stanovanjskega sklada. 30% stanovanjskega sklada v občini Litija je bilo zgrajeno pred letom 1960. Stanarine ne zagotavljajo normalnega vzdrževanja tega stanovanjskega sklada, ki zaradi tega propada. Stanovanjska skupnost je sprejela program prenove (investicijska sredstva). Uveljavitev določil zakona bo pomenilo v primerjavi z dosedanjim sistemom, da se bodo delavci v OZD in DS šele ob obravnavi in sprejemanju zaključnega računa za preteklo leto odločali, ali bodo oziro-
da seje v mestu Litija nenormalno povečalo število prebivalcev (včasih le 2000, sedaj 5000), da smo z zgrajenimi objekti in kotlovnicami onesnažili zrak, da je okolje obremenjeno, da so vsepovsod vrste (banke, trgovine, železniška postaja), postavljajo vprašanje skladnosti
ma ali lahko tudi za ta namen izločijo sredstva.
Sprememba bo, ne glede na datum uveljavitve, pomenila enoletni zamik pri združevanju teh sredstev iz čistega dohodka, njihova realna vrednost (po zaključnem računu) bo nižja glede na stopnjo inflacije, dosežene med letom.
Na skupščini stanovanjske skupnosti dne 23. 3. 1987 so delegati že postavljali vprašanja, na kakšen način bomo v stanovanjski skupnosti rešili izpad zelo pomembnih sredstev za prenove starega stanovanjskega sklada. Izpad teh sredstev je možno pokrivati le s stanarinami, ki bodo zagotavljale enostavno reprodukcijo. Ta opredelitev je zapisana v družbenem planu SR Slovenije in občine Litija za obdobje 1986—1990.
c) Za namen vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu po stopnji 0,2% in za namen reševanja stanovanjskih vprašanj kadrov v občini po stopnji 0,18% iz čistega dohodka od osnove BOD OZD in DS združujejo sedaj sredstva mesečno (akontativno).
Stopnje združevanja teh sredstev so minimalne, zmanjšane so bile že v letu 1984 v akciji razbremenjevanja občinskega gospodarstva. Zlasti je neugodno vplivalo na občane — delavec zmanjšanje prispevne stopnje za združevanje sredstev vzajemnosti, saj je stanovanjska skupnost tako ostala brez sredstev za kreditiranje individualne stanovanjske gradnje. Velikemu številu delavcev, ki si z lastnimi sredstvi in lastnim delom rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, ta ukrep ni bil razumljiv. Za stanovanjsko skupnost pa so združena sredstva vzajemnosti pomenila tudi pomemben investicijski denar pri izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske gradnje.
Sprememba bo tudi pomenila enoletni zamik kot pri točki b).
2. Združevanje sredstev za vzajemnostno reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev v OZD
Iz ocene Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije iz marca 1987 je razvidno, da cca 33% sredstev iz. čistega dohodka temeljne organizacije združujejo na ravni stanovanjske skupnosti, 67% sredstev pa združujejo za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev.
S primerjavo dosedanjega sistema združevanja sredstev za stanovanjsko gospodarstvo s sistemom, ki ga določa novi zakon, lahko ugotovimo, da bodo začasno oblikovana sredstva iz čistega dohodka izven uporabe za namene stanovanjskega gospodarstva, ker se ne morejo uporabljati med letom, temveč šele po zaključnem računu. Zato se še tem bolj postavlja vprašanje realnega planiranja stanovanjske graditve v občini in realnega ohranjanja vrednosti tako oblikovanih sredstev iz čistega dohodka. Pri združevanju sredstev pa bo zelo pomembno poslovanje OZD, kajti tiste OZD, ki bodo poslovale z. izgubo, ne bodo oblikovale po zaključnem računu stanovanjskega dela skada skupne porabe.
Ocenjujemo, da OZD v obdobju 1986—1990 ne bodo zgradile planiranih 70 družbeno najemnih stanovanj za delavce, pač pa samo cca 50.
3. Že nekaj let smo v stanovanjski skupnosti in njeni strokovni službi pod pritiskom nekaterih občanov in skupin, ki nas prepričujejo in vztrajajo pri lastnih ugotovitvah, da v Litiji ni potrebno graditi stanovanjskih blokov za naše občane in delavce. Za to navajajo zlasti naslednje razloge:
novih pozidov in s tem nadaljnjega večanja števila prebivalcev z možnostmi zaposlovanja in kvaliteto življenja ljudi, itd.
Na razpis za pridobitev solidarnostnih stanovanj se je v mesecu februarju 1987 prijavilo kar 135 družin in občanov s stalnim bivališčem v občini Litija, kateri so zaposleni v občini Litija in izven nje in nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja oziroma nimajo primerno rešenega stanovanjskega vprašanja. Ocenjujemo, da pa cca 100 družin in občanov prosi za rešitev stanovanjskega vprašanja v OZD občine Litija.
V stanovanjski skupnosti in njeni strokovni službi se sprašujemo, ali res prenehati graditi družbeno najemna stanovanja za delavce, ki si sami ne morejo rešiti stanovanjskega vprašanja ob prej navedenih podatkih.
Tudi OZD, zlasti tiste, ki zaposlujejo večje število delavcev, naj o navedenem razmislijo in v skupščini stanovanjske skupnosti poročajo o njihovih stališčih do gradnje družbeno najemnih stanovanj.
Naj navedemo, da dogovor o teme-lih družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 (Ur. 1. SRS, št. 8/86) še vedno velja. Dogovor so sprejele vse OZD in TOZD s sedežem v občini Litija. V 46. členu dogovora je usmeritev, da bomo v Litiji, Smart-nem, Jcvnici in na Vačah letno zgradili 30 družbeno najemnih stanovanj; pri tem bomo sledili potrebam in finančnim možnostim združenega dela. S samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990 (Ur. I. SRS, št. 43/85) pa je natančno opredeljeno, katere OZD bodo sodelovale pri gradnji stanovanj za svoje delavec.
VID PRAUNSEIS
J)
s«.
N g"
Bomo preživeli?
4. Umetna gnojila. V občini nimamo podatkov o tem, koliko, kje in kakšna umetna gnojila trosimo po travnikih in njivah in kakšen je njihov vpliv na površinske vode in podtalnico. Tudi občasni pregledi pitne vode iz množice vodovodov širom po občini ne dajo zanesljive in točne slike kvalitete teh voda. Rešitev lahko pričakujemo v občinskem odloku o zavarovanju vodnih virov (obstoječih in potencialnih), ki bo točno predpisal obseg in uporabnost prostora okrog vodnih virov. Odlok je v programu zborov občinske skupščine za letošnje leto.
5. Hidromelioracije. Izsuševanje močvirij in s tem uničenje vse (avtohtone) favne in flore v njih izvajamo z namenom, da bi pridobili čim več obdelovalnih površin za pridelavo oz. proizvodnjo hrane. To je seveda prav, vendar le ob tem, da bi bilo potrebno najprej za obdelovalne površine usposobiti tiste prostore, kjer ne bi tako drastično posegli v spremembo (uničevanje) posameznih biotopov.
Vsako močvirje je namreč nadvse primerno domovanje za vrsto živali in rastlin. Zlasti ptice in dvoživke so njihovi stalni prebivalci. Pri uničenju njihovega naravnega bivališča jih preženemo (odvzamemo jim dom), in če kmalu (ali blizu) ne najdejo drugega primernega okolja, je to za njih konec življenja, za našo stvarnost pa izumrtje določene vrste na prostoru, kjer je živela tisoče let.
Ob problematiki močvirij je treba omeniti tudi žabe, ki so sicer z zakonom zaščitene, vendar še naprej vztrajno izginjajo. Poglaviten vzrok je seveda v izsuševanju močvirij, ni pa zanemarljivo tudi ropanje žab, saj jih ponekod še vedno love kar z. vrečami. Pri nas je najbolj vpijoč primer žab v Hotiču, kjer jih vsako leto veliko število konča na cesti. Povoženih je toliko, da je cesta v tistih, zanje usodnih dneh, dobesedno mastna... Veliko je bilo že predlogov, da bi v Hotiču cesto na tistih mestih, kjer so žabji prehodi, zavarovali z mrežami ali pa pod njo izdelali prehode. Doslej še ni bilo nič storjenega, pokoli žab se nadaljujejo...
O porušenem naravnem ravnovesju ne kaže izgubljati besed, saj je iz leta v leto opaznejše da je končna žrtev tega človek, torej mi, še bolj pa tisti, ki se bodo rodili, pa se žal pozablja. Boj z. naravo ne bo lahek, človek ga redkokdaj dobi, dokončno pa nikoli.
6. Regulacije. Velika je zmaga človeka, če mu uspe reko ali potok ukrotiti in ga z obeh strani obzidati ter ga napraviti pohlevnega. Nič več ne poplavlja obdelovalnih (in bivalnih) površin, kar je poglavitni namen. Vendar naj bodo tudi tu meje. Reko in potok obzidati pomeni tudi uničiti vse življenje ob bregovih. Nastanejo podobni problemi, kot pri pretiranih hidromelioracijah. Kje najdejo potem bivališče divje race, čaplje in celo vrsta drugih živali in rastlin, ki morajo za življenje imeti vodo in obvodno goščo?
7. Gozdne (in druge) ceste. Pri tem zasledujemo predvsem ekonomski učinek. Spravitev lesa iz gozdov je nujna, potrebna in koristna tako za gozd kot človeka. Da pa ima vsaka cesta v gozdu tudi drugo (negativno) funkcijo, pa je tudi jasno. Prvi problem je erozija, ki nastaja zaradi posegov v bregove. Voda zemljo vztrajno odnaša, vsaka rana pata proces pospešuje. Drugi problem pa je v možnosti za zastrupitev vode. Tovornjaki in traktorji, polni nafte in bencina, lahko le-tega tudi spuste in katastrofa je tu. Ni potrebno veliko nafte, da se trajno uniči pitna voda za velike množice ljudi. Kaj se dogaja z divjadjo ob rohnenju takšnih strojev po gozdovih? Takšnih zvokov občutljiva živalska ušesa v vsej svoji zgodovini gotovo niso bila vajena. Kar z nostalgijo se lahko spominjamo časov, ko so les iz gozdov spravljali s konji, po žičnicah in drčah... (prihodnjič: Hrup, promet) §. S.
Leto 2002. Mali Tonček je šel z očkom na sprehod. »Poglej Tonči, tu, kjer so sedaj tile veliki bloki, je bila včasih velika mlaka in v njej so živele žabe, ki so ob poletnih večerih regljale.«
»Kaj pa je to žaba?" vpraša Tonček. »Oh, saj res, ti je še nisi nikoli videl,« mu pojasni oči in doda: »Pa tudi beloušk in kapeljnov je bilo tu in v Savi dosti, v tistemle potoku pa rakov.«
»Kaj pa je to belouška in kapelj, in kaj je to rak?« spet vpraša Tonči.
»Saj res, tega ti ne moreš vedeti,« spet pojasnjuje oči in naprej razpreda:
» Tudi močvirski tulipani so tod rasli, v rečnem šav ju pa so gnezdile divje race, na sipini pa je včasih stala čaplja.«
»Kaj pa je močvirski tulipan in divja raca in čaplja?« spet vprašuje mali.
Oči malo pomisli, žalostno utihne, ko dojame, da Tonči nikoli ne bo ne vedel ne videl, kako je v resnici izgledala žaba, belouška, raca, rak, čaplja, majski hrošč, rogač, čmrlj, močerad..., kako so ob tisti mlaki rasle jelke, kostanji..., kako je v bližnjem gozdu detel drdral po suhi skorji. Kdo bo jutri na vrsti?
Pa menda ja ne bo to resi? Š. S.
IZ KMETIJSTVA
Pravočasno spravilo sena
Znano je, da v Sloveniji še vedno slabo gospodarimo s travno rušo, ker jo nepravočasno, pa tudi nepravilno izkoriščamo. Se vedno je zakoreninjena misel, da moramo s prvo košnjo pridobiti na travniku čim več mase, vendar je taka raba v nasprotju s kakovostjo pridobljene krme. Da s prvim odkosom odlašamo, pripomoreta tudi slabo vreme v aprilu in maju ter dejstvo, da se starejša trava lažje suši.
Na travnatem svetu pridobimo največ hranilnih snovi z uvedbo pašnokošnje rabe s šestkratnim izkoriščanjem ruše na leto.
Kjer pa tak način rabe travinja ni možen, lahko prvi odkos seliramo. Travo siliramo najkasneje v začetku latenja.
Za uspešno siliranje je potrebno kositi travo popoldne, ko vsebuje več sladkorja, daje trava dovolj uvela, čim hitrejše spravilo in tlačenje ter dovolj velik dnevni odvzem silaže.
Drugi način spravila sena pa je sušenje sena. Najbolje je, da seno posušimo s prevetrovanjem in na sušilih. Pri senu, posušenem na tleh, pa so izgube največje, predvsem zaradi drobljenja listov, ki jih povzročajo stroji pri tako osušenem senu. Kolikšne pa so izgube škrobne vrednosti (%), pa lahko razberemo iz tabele:
Normalne razmere
Neugodne vremenske razmere
Dehidrirana trava
Silaža uvele trave
S prevetrovanjem sušeno seno
Na sušilih posušeno seno
Seno, posušeno na tleh
5 ■ 10 20-25 • 35 •
15% 30% 35% 40% 45%
do 40% do 45% do 50% do 60% in več
Iz tabele vidimo, da je prvi odkos, še posebno če so vremenske razmere neugodne, manj primeren za sušenje sena na tleh. Da ne bi odlašali s prvim odkosom, je pomembno tudi zato, ker se travna ruša spomladi najhitreje obnavlja in ima tudi največji prirast.
S pravočasnim prvim odkosom lahko dobimo kvalitetno travno silažo in seno ter se izognemo morebitni poletni suši, ki velikokrat zmanjša pridelek otavein, nenazadnje, ob izdatnem dognojevanju z dušikom travno rušo lahko kosimo trikrat, štirikrat in tudi večkrat.
Kako je pomembna zgodnja košnja zaradi vsebovanja hranilnih snovi v krmi glede na zapoznelo košnjo, lahko vidimo iz tabele:
čas košnje
prebavljive škrobna beljakovine vrednost
košnja ob začetku
košnja med latenjem in cvetenjem
košnja v cvetenju
B,l%
41% 35,2 28%
Iz tabele je razvidno, da bi morali v normalnih vremenskih razmerah v nižinskem svetu pospraviti prvi odkos do konca meseca maja, če bi hoteli pridobiti čimveč hranilnih snovi z doma pridelano krmo, kar bistveno vpliva na pocenitev reje živine. Aktjv mladih zadružnikov
(povzeto po avtorju Jožetu Lužovcu)
Rjavenje bukovih gozdov
Že drugo leto se v gozdovih pojavlja rjavenje bukovih listov. Poškodbe so podobne tistim, ki nastanejo na listju zaradi kasnih spomladanskih pozeb. Lani je bil ta pojav še posebno močan in so ga nekateri povezovali s černobilsko nesrečo. Rjavenje in lu-knjičavost bukovih listov povzroča črn hrošček — rilčkar. Hrošček prezimi v zemlji, stelji ali mahu. Pri spomladanskem hranjenju napravi v listih luknjice. Jajčeca, iz katerih se izleže ličinka, odlaga na spodnjo stran lista ob glavno žilo. Ličinka se zavrta v žilo, zaradi tega zgornji del lista najprej porumeni in nato porjavi.
Po močnem napadu rilčkarja, ki navadno traja eno do dve leti, je prirastek tistega leta manjši, drevje pa se zaradi rilčkarjevega napada ne posuši. Mladi hroščki lahko napadejo tudi sadno revje. Naši gozdovi so zaradi umazanega okolja vse manj odporni proti boleznim in žuželkam, pa tudi vse manj so zeleni. Iz gozda izginjata jelka in brest, kostanj razjeda rak, smrekove krošnje so presvetljene in vse več je suhih dreves.
Jože Hrovat
12 KRAJEVNIH SKUPN
__KRAJEVNA SKUPNOST DOLE__
Oživelo delo gledališke skupine KUD Venčeslav Taufer
Kulturno društvo je bilo na Dolah ustanovljeno že oktobra 1939. 7. decembra tega leta je bila pokritadvo-
rana, naslednje leto pa so člani že uprizorili igro.
Dvorano so gradili predvsem roč-
no. Sredstva za njeno dograditev je prispevalo župnišče. Dekleta so prostovoljno nakopala pesek, župnik pa je zbral 2000 din, kar je za tiste čase pomenilo 40 mernikov pšenice.
Med vojno so stavbo poškodovale granate, kajti tu je bila postojanka nemških graničarjev. Sledovi granat so vidni še danes.
Ko seje KZGabrovka-Dole preselila v Gabrovko, je dvorana prešla v njeno upravljanje in lastništvo.
V njej so se odvijale razne dejavnosti. Štiri leta sojo uporabljale tudi delavke Dolke.
Po osmih letih je znova oživela dramska skupina. Sestajali so se dvakrat tedensko, igro pa so naštudirali v dveh mesecih. Potrebnoje bilo preurediti kulise, pri čemer jim je pomagal Janez Vrtačnik. Delali so v izredno težkih pogojih, dvorana ni bila kurjena, vendar so kljub temu uspeli pripraviti izredno vedro, kompozicijsko dovršeno komedijo Pera Budaka z naslovom Klopčič. Krstna uprizoritev te igre je bila 1. 1952 v gledališču Komedija v Zagrebu, na slovenskem odru pa I. 1954 v Mestnem gledališču v Celju.
Dogajanje je postavljeno v večjo liško vas okoli leta 1930. Govori pa tudi o izseljevanju naših ljudi v Ameriko in o posledicah. V vlogi gostilničarkc Rože se nam je prikupno prestavila Branka Povše.
V glavni vlogi Josina je zaigral Polde Avbelj, ki nas je vse navdušil. Ne smemo pa pozabiti Antuše, zapite Josine žene, ki nam je s svojo prepričljivostjo marsikaj povedala. Zaigrala jo je Marinka Prijatelj. Nič manj
pristen ni bil vdovec Mijat — Rudi Božič. Nastopili so še: Srečo Tekavec — Rozin bivši mož. Lena Anžič — Anica, njuna hčerka, Mili Cerovšek v vlogi Vranice, Dušan Mak — Radojko Škorič, trgovski potnik, Jože Povše v vlogi Merkina, Majda Mak v vlogi služkinje Jeke in Stane Šuštar v vlogi zaljubljenega Ilije.
Režijsko delo je bilo v rokah Rudija Božiča.
Predstava je bila nadaljevanje že bogate gledališke tradicije na vasi. Mnogi se še spominjajo veselih večerov doma na topli peči, tihih in nežnih podo-knic, mladih in zagnanih ljudi, ki so s svojo vedrino in optimizmom vzgajali in razveseljevali naše ljudi. Današnji čas in delo pa nas velikokrat ločujeta. Vsakdo hiti po svojih opravilih, za zaslužkom, za lepši jutri. Naši domovi in dvorane po vaseh pa ostajajo prazni.
Ob nastopih dramske skupine KUD Venčeslav Taufer pa dvorana ni bila prazna. Prvič so igro zaigrali za občinski praznik pred domačo publiko, ponovili pa so jo 28. 12. Gostovali so v Jevnici za slovenski kulturni praznik, v Gabrovki, kjer so bili še posebej toplo sprejeti, na Vačah ob odhodu štafete in v Šentrupertu. Na gostovanja so se peljali z. gasilskim kombijem.
Končali so z gostovanjem v Šentrupertu in se dogovorili, da bi za naslednjo sezono pripravili novo igro, predvsem ob podpori mladih.
Vsi, ki smo si igro ogledali, se jim zahvaljujemo za vesele trenutke, ki smo jih podoživljali z njihovimi junaki.
Jožica Vrtačnik
KS POLSNIK
Rudiju Kotar j u v spomin
Presunjeni in z bolečino v srcu smo v četrtek, 9. aprila 1987, sprejeli vest o prerani smrti našega sošolca, prijatelja in učenca Rudija Kotarja. Naše misli in svinčniki so zastali, glas je onemel in veselje je izginilo z naših obrazov. Pred oči nam je zaplaval njegov veder in nasmejan pogled in v ušesih nam je zazvenel njegov iskren in topel glas. Resnica je bila tako huda, da je nismo mogli takoj dojeti. Počasi, počasi smo jo sprejeli in se sprijaznili, da bo njegov sedel med učenci male šole za vedno ostal prazen. Usoda ga je iztrgala livljenju še preden je dopolnil šest let.
Rudi Kotar se je rodil IS. aprila 1981 kot tretji otrok v Sevškovi družini na Bor maku. Svoja otroška leta je prelivljal v krogu druline, kjer je bil nadvse srečen in ljubljen. Čeprav se je njegovo livljenje prezgodaj izteklo, pa vemo, da je bilo bogato, brezskrbno in lepo, saj je odraščal v drulini, ki mu je poleg
ljubezni dajala tudi toplino, razumevanje in ga bogatila z globoko srčno kulturo. Zanj to ni bil le dom, sezidan in urejen, to je bilo toplo gnezdo, kjer je skupaj s tremi sestricami začel spoznavati vrednote, pravila in resnice livljenja. Iz tega gnezda se je vadil prvih korakov v svet in v to gnezdo se je znova in znova vračal, ko je v tem letu začel premagovati prve prepreke in ovire na poti k sprejemanju novih znanj. Skupaj s svojimi vrstniki je v mali šoli sprejemal začetna navodila, usmeritve in nove navade. Spopadal se je s prvimi nalogami in jih vedno vestno izpolnjeval. Vsemu je bil kos, vse je premagal in tudi zmogel. Inče je le za hip omagal pod telo vseh novih zahtev, se mu je na obraz skrivoma prikradel nasmeh in se mu razpel po njem. Dal mu je novih moči in zmagal je. Da, Rudije znal zmagovati z. nasmehom in dobro voljo in takšnega bomo ohranili v spominu vsi, ki smo ga poznali.
Prav zato so bila naša srca v soboto, II. aprila 1987, ko smo ga pospremili na njegovi zadnji poti vkovana v led, toda morali se bomo sprijazniti z resnico, da smo v začetku pomladi ostali brez njega in njegovega vedrega nasmeha. Vsi ga bomo ohranili v lepem spominu in ga obiskovali na njegovem zadnjem domu. Njegov prerani grob naj ogrevajo svečke, cvetje in sonce in ptički naj Ivrgolijo nad njegovo gomilo. Vsem njegovim domačim, zlasti očku, mamici, sestricam, babici in dedku pa naj naše hladne sapice hladijo vročo bolečino srca.
Njegovi sošolci, prijatelji in tovarišici iz Osnovne šole Polšnik
K S LITIJA _
Uresničevanje 1. krajevnega samoprispevka v KS Litija
Lani smo se prebivalci mesta Litija prvič odločali za svoj krajevni samoprispevek. Z referendumom smo se opredelili, da bomo zbirali denar za večnamensko telovadnico, za nadaljnjo obnovo OŠ, pridobili pa naj bi tudi prostore za Glasbeno šolo.
Ker je od naše odločitve preteklo že nekaj mesecev, smo menili, daje prav, če poiščemo informacije o tem, koliko denarja je že zbranega in kako tečejo akcije okrog samoprispevka.
Najprej smo po telefonu poklicali tajnico KS Litija tovarišico Tjašo Lučičinjo povprašali, koliko denarja je že zbranega. Dobili smo podatek, da se sredstva iz samoprispevka obračajo pri Predilnici Litija, ki jih obrestuje po 70% obrestni meri. Tako se je do 1. 5. 1987 pridobilo 128.000.000 din (v tem znesku je 22.000.000 din obresti). Na ta način seje moč uspešno zoperstavljati vse bolj požrešni inflaciji.
V zvezi z nadaljnjimi akcijami pa nam je Anton Primožič, član odbora za izgradnjo večnamenske telovadnice, povedal, daje bil v okviru občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj izveden natečaj za najboljšo prostorsko rešitev starega mestnega jedra. Rešitve, ki so prispele, so na ogled v mali sejni sobi SO Litija. V okviru te rešitve bo tudi opredeljena lokacija bodoče večnamenske dvorane. Ko bo dokončno znana lokacija, pridejo na vrsto odkupi zemljišč in pridobitev vseh potrebnih dokumentov. Šele nato bodo izdelani načrti za dvorano. O njih pa bo seveda tekla široka strokovna razprava, da bi bil objekt resnično tak, kot si ga vsi želimo.
Torej, zadeve tečejo tako, kot so bile zamišljene. Upajmo samo, da ne bo prišlo vmes še kaj takega, kar bi nam cilj potisnilo še dlje v prihodnost.
J. S.
OSTI OBČINE LITIJA
Obnovljen gasilski dom — moralna j" vzpodbuda za nadaljnje delo ~j_
KS ŠMARTNO
G D Dole, kije bilo ustanovljeno leta 1931, danes pa šteje 130 članov in 37 mladih gasilcev, je imelo svoj občni zbor. Na njem je spregovoril predsednik društva Matija Anžič. Dnevni red je bil dokaj obsežen, najzanimivejša pa so bila poročila o delu v letu 1986 in program dela v prihodnje.
Želja vseh gasilcev je bila, da obnovijo gasilski dom. Gradbeni odbor, izvoljen v lanskem letu, je pripravil plan. Z deli so pričeli 18. 8. 1986. končana pa so bila konec novembra. Zamenjali so kritino, obnovili fasado, uredili gasilsko sobo in opravili kleparska dela.
Sredstva za obnovo so prispevali: KS, gasilci, KZ Gabrovka-Dolc, krajani pa so prispevali les. Opravljenih je bilo 975 ur. Gasilci so predlagali, da se uredi tudi dvorana, katere lastnik so postali v letošnjem letu, skupaj z ostalimi prostori, garderobo in odrom. Treba bi bilo zamenjati ostrešje in kritino, okna, obnoviti fasado, urediti oder, nabaviti opremo (stole) in po možnosti urediti balkon. Potrebno bo ogromno organizacijskega dela. prostovoljnih ur in finančnih sredstev. Le-te naj bi prispevali vsa društva v KS, občinska kulturna skupnost, krajevna skupnost in krajani sami.
V imenu GD Dole se zahvaljujemo vsem, ki so prispevali denarna sredstva, material in delo pri obnovi gasilskega doma.
Jožica Vrtačnik
Z občnega zbora GD
Mladi znajo poprijeti za delo
V petek, pred praznikom OF, smo pri vrtcu Ciciban v Šmartncm imeli delovno akcijo. Naš vrtec je bil zgrajen pred desetimi leti, pred tremi leti pa je bil zgrajen prizidek. Za ureditev okolice je obakrat zmanjkalo denarja. Tudi v VVO nimamo sredstev, da bi dokončno uredili okolico. Imamo pa pridne delavce, prav vsi znamo prijeti za vsako delo. Čistili in urejali smo prostore za otvoritev vrtca, nato prizidka, uredili zunanje površine — navozili zemljo, jo zravnali, posejali travo, prebarvali ograjo. Vsako leto spomladi organiziramo delovno akcijo, da uredimo okolje.
V akcijah je že drugič sodelovala šmarska mladina. Našemu vabilu sose radi odzvali. S seboj so prinesli lopate in dobro voljo. Prav vsi znajo prijeti za lopato, znajo delati. Ko sem jih opazovala, sem v sebi občutila prijetno toplino. Ti mladi fantje in dekleta so bili naši varovanci. Kako dobro se jih spomnim. Večina jih jc obiskovala še stari vrtec, kjer smo bili kot družina. Leta tečejo, zdaj so srednješolci. Uredili so si mladinsko sobo. Zdaj imajo prostor, kjer se srečujejo, pogovarjajo o svojih problemih. Potrebna nam je razgledana in delovna mladina. »Kadar nas boste potrebovali, nas kar pokličite, še bomo prišli«, so dejali, ko so odhajali. Zdaj vemo, na koga se lahko zanesemo, saj so se pri delu prav vsi
izkazali.
V akciji sta sodelovala tudi očka, Marjan in Tone. IUV Šmartno je poskrbela za odvoz odvečnega gramoza.
Taka delovna srečanja nas zbližujejo, krepijo odnose med ljudmi, nas moralno bogatijo. Na najmlajšo generacijo nevsiljivo prenašamo pozitivna spoznanja, občutek lepote, ko se brezskrbno lovijo po otroškem igrišču, ki so ga zanje uredili mladi.
O vodovodu Litija — Šmartno
V času od zanjega poročanja o stanju pitne vode v vodovodu Litija — Šmartno je bilo odvzetih več vodnih vzorcev na vseh treh virih in izlivkah.
Vodni vzorci so bili pregledani bakteriološko in kemično. Kemične analize se nanašajo samo na ugotavljanje vsebnosti fenolov v vodi. Tudi v tem obdobju so bile vse analize vzorcev, tako na zajetjih kot izlivkah, neoporečne.
Aktivnosti v zvezi s sanacijo stanja na vodovodu tečejo v dveh smereh, in sicer:
1. Usposobitev klorinatorjev za sigurno delovanje
V času obratovanja klorinatorjev je dozirana minimalna količina klora, ki sta jo KOP Komunala Litija in sanitarna inšpekcija SO Litija večkrat kontrolirala. Po dokončani usposobitvi klorinatorjev bomo na podlagi strokovnih mnenj Zavoda za socialno medicino in higieno Ljubljana določili režim uporabe klorinatorjev.
2. Izdelava tehnične dokumentacije za sanacijske posege v varstvenih pasovih
Po zagotovilih izvajalca teh del bomo dokumentacijo dobili do konca maja, kar je precej kasneje, kot smo prvotno načrtovali. Vzroki za ka-snitev so v slabih vremenskih razmerah v mesecu marcu, ki niso dovoljevali izdelave posnetka terena, in delno tudi v prezaposlitvi operative zaradi angažiranja pri reševanju zemeljskega plazu v Zagorju.
Ne glede na to predvidevamo, da bom > z deli pričeli v mesecu juniju. Obseg del, ki jih bomo lahko izvedli v letu 1987, bo odvisen od razpoložljivih finančnih sredstev, vendar menimo, da je nujno izvesti vsa predvidena dela sanacije v varstvenih pasovih.
DELOVNA SKUPINA
Podelili so priznanja OF
Ob letošnjem dnevu Osvobodilne Šmartno podelila bronasti znak OF fronte je Krajevna konferenca SZDL slovenskega naroda trem posameznikom. Prejeli so ga: Anton Savšek za 20-letno delo in 10-letno predsedniko-vanje v Rokometnem klubu Usnjar ter za dolgoletno družbenopolitično delo, Friderik Dacar za prizadevno delo v krajevni skupnosti, saj že drugo mandatno obdobje uspešno vodi svet krajevne skupnosti in za delo v delegatskem sistemu ter Saša Koprivnikar za uspešno organizacijsko delo pri vodenju šmarske mladine, kjer je najprej opravljala naloge podpredsednice, nato pa predsednice.
Boris Žužek
njihovi starši in delavci VVO.
Želimo, da bi naše igrišče povečali, saj je kar premajhno za 110 otrok. Želeli bi ga tudi opremiti z igrali, zasaditi z drevesi in okrasnim grmičevjem. Predvsem pa bi ga radi očuvali, da bi svojemu namenu še dolgo, dolgo služilo.
Vsem, ki ste sodelovali v akciji, se v imenu najmlajših iz vrtca Ciciban najlepše zahvaljujem.
Anica Hostnik
Plesno srečanje v Litiji
V soboto, 18. aprila, je bilo v dvorani na Stavbah 4. občinsko srečanje plesnih skupin; pred maloštevilnimi gledalci so zaplesale skupine Rondo iz Jevnice, Glasbene šole Litija ter mladi plesalci z vseh treh matičnih šol (Litija, Šmartno in Gabrovka-Dole). Plesni večer so popestrili tudi gostje; nastopile so skupine iz Ljubljane, Borovnice, Trbovelj in mažoretke iz Moravč pri Domžalah.
Plesna dejavnost je v naši občini še mlada. Z njo je začel pred petimi leti v Jevnici mentor Igor Parkelj. Plesna
OBVESTILO
V Mladinskem zdravilišču in okrevališču Debeli rtič pri Kopru bo v času od 25. julija do 8. avgusta 1987 letovalo 137 otrok iz osnovnih šol naše občine.
Vodilo jih bo 11 vzgojiteljev in dva rekreatorja. Pedagoški vodja bo Boris Žužek. Prijave za letovanje bodo zbirale osnovne šole do 5. junija 1987.
Prosimo vse starše, da upoštevajo rok prijav, ker želimo, da ne bi ostala mesta nezasedena.
OSOV LITIJA
skupina Rondo, kot se že nekaj let imenuje, je iz leta v leto vključevala več članov, poleg prvega mentorja pa se že usposabljajo mlajše plesalke, ki mu pomagajo pri vodenju skupin.
Igor Parkelj je tudi predsednik komisije za plesno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Litija. Pred tremi leti smo na njegovo pobudo prvič priredili občinsko srečanje plesnih skupin, ki je spodbudilo nastajanje plesnih krožkov na osnovnih šolah. Največji napredek pa je dosegla jevni-ška skupina Rondo, ki je z letošnjim nastopom v Litiji proslavila petletnico svojega delovanja.
Srečanju je prisostvovala tudi Neja Kos, strokovna delavka za plesno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. Po prireditvi je vodila razgovor z mentorji nastopajočih skupin; spregovorila je o svojih vtisih, podala oceno nastopov ter mentorjem priporočila nadaljnje strokovno usposabljanje. Posebno je pohvalila jev-niške rondojčkein njihovega mentorja ter predlagala, naj bi organizirali čez leto dni v Litiji medobčinsko srečanje plesnih skupin, in sicer iz Zasavja ter vzhodnega obrobja Ljubljane.
Boris Žužek
Nastop plesne skupine Glasbene Sole Litija.
Mladost skozi plesni gib, kako si očarljiva!
Računalniški krožek — s časom naprej
Čestitke najmlajših
V petek, 24. aprila, je bila v proizvodnih prostorih Dolke proslava ob dnevu OF in 1. maju. Na njej so sodelovali najmlajši, plesna skupina z Dol in učenci višje stopnje z recitalom. Vsi prisotni so bili zadovoljni z organizacijo in nastopom najmlajših, še posebno tople so bile njihove čestitke za delavski praznik.  Jožica Vrtačnik
w
Delo enote Študentskega servisa v Litiji
Kratko poročilo o delovanju Študentskega servisa Ljubljana, enota Litija, bi za leto 1986 izgledalo takole: članstvo v servisu se je povečalo za 83%, odgovarjajoče tudi promet, kar je posledieva večjega interesa OZD v občini po zaposlovanju preko enote ŠS.
Ste se ob obisku Enajste šole ali prireditev ob prihodu štafete mladosti na Stavbah ustavili tudi ob računalnikih in preizkusili svoje programsko znanje? Ste se vprašali, čigavi so računalniki ali kdo so fantje, ki so nanje pazili, z njimi delali in vam kdaj kaj svetovali?
Računalnike ZX spectrum je posodila litijska OŠ Dušana Kvedra-Tomaža, fantje pa so mladi ljubitelji računalništva in člani računalniškega krožka, ki na omenjeni šoli dela že tri leta.
Krožek že od vsega začetka vodi
učitelj fizike Vinko Logaj, letošnje šolsko leto pa še učiteljica matematike Minka Savšek. Krožek ima obliko tečaja in se deli na dve zahtevnostni stopnji:
— začetni tečaj, kjer se učenci naučijo snov programskega jezika basic, in
— nadaljevalni tečaj, kjer se učenci učijo sestavljati programe, uporabne za pouk, in se seznanijo z možnostmi računalnikov v sodobnem svetu.
V tečaj se vključujejo učenci višje stopnje; 50 uč. 7. razredov v začetni in 50 uč. 8. razredov v nadaljevalni tečaj.
Letos bo enota odprla svoja vrata na Ponoviški cesti 6 2. JUNIJA Do 30. SEPTEMBRA bo enota delovala po naslednjem urniku:
TOREK 10h—12h SREDA 14h —lo* PETEK 14h—16h
Vse interesente za zaposlitev prosimo, da se obrnejo na kadrovske službe večjih OZD (Predilnica, Lesna, Usnjarna, Kovina), kjer bodo sami izdelali spiske dijakov in študentov na priložnostnem delu. Zaposlitve v ostalih, manjših OZD bomo posredovali na enoti.
Istočasno prosimo vse, ki se nameravajo zaposliti v času poletnih počitnic preko Študentskega servisa, da si čimprej priskrbijo člansko izkaznico oz. jo podaljšajo za tekoče šolsko leto.
Član servisa lahko postane vsak mladinec oz. mladinka, ki je dopolnil 15 let inje redno vpisan na eni od srednjih šol oz. fakulteti. Za vpis v članstvo Študentskega servisa potrebujete potrdilo o šolanju (indeks), 2 fotografiji, 100 din in osebno izkaznico. Za osnovnošolce, ki so dopolnili 15 let, morajo starši napisati izjavo, da soglašajo z zaposlitvijo sina oz. hčerke med šolskimi počitnicami. Za podaljšanje članstva potrebujete le potrdilo o šolanju oz. indeks.
Smotrno je, da vse zgornje obveznosti uredite pred nastopom dela, s čimer olajšate delo manipulantu na servisu, istočasno pa s tem tudi skrajšate rok nakazila vašega zaslužka na hranilno knjižico.
O višini urnih postavk in vsem ostalem se bomo dogovorili na posvetu s
kadrovskimi delavci OZD v začetku junija. Pred pričetkom počitnic pa bo ponovno sklican tudi aktiv članov ŠS.
NOVOSTI V POSLOVANJU: od 1. junija dalje sc lahko preko Študentskega servisa zaposlujejo tudi brezposelni, mladi do 27. leta. Za vpis v Študentski servis potrebujejo potrdilo Občinske skupnosti za zaposlovanje.
Z novim šolskim letom 1987/88 bomo preko enote Študentskega servisa v Litiji nudili tudi instrukcije učencem osnovnih in srednjih šol, ki imajo težave pri učenju. Zato že sedaj pozivamo vse tiste, ki so pripravljeni in tudi sposobni nuditi pomoč, da sc prijavijo na Občinsko konferenco ZSMS Litija, Ponoviška cesta 6, tel. 881-269.
OK ZSMS Litija
Delajo v 5 skupinah po 10 učencev, saj imajo le 5 računalnikov; 3 znamke Spectrum in 2 Commodore.
Nadaljnji razvoj, pravi mentor, je vprašljiv. Potrebovali bi več računalnikov, novejših, boljšo opremo, pa ni denarja. Radi bi imeli računalnik sokol, a zaenkrat še nič ne kaže, da ga bodo dobili, čeprav bi ga lahko prav koristno uporabili za šolska knjigovodska dela.
Poiskali smo dva člana krožka in povedala sta par besed o svojem delu in načrtih.
Marjan Stopar: Obiskujem začetni tečaj. Za računalnik mc je navdušila sestra in z njeno pomočjo tudi že programiram na domačem spectrumu, saj sc igric hitro naveličaš. Rad bi imel kak boljši računalnik. Delo pri krožku je zelo zanimivo in znanje mi bo govoto koristilo na srednji šoli za strojništvo, kamor bom šel po osnovni šoli.
Marko Djukič: Letos hodim v nadaljevalni tečaj, kjer mi je všeč, da samostojno delamo, učimo sc sproti, ko delamo program.
Tovariš nam »ne gleda pod prste-, tu in tam nas popravi, drugače pa pusti, da delamo kakor znamo.
Računalništvo sem spoznal že pred leti, lani pa sem sc začel z njim resno ukvarjati. Ni se mi zdelo zanimivo samo zaradi igric, vstop v svet programiranja jc bil zame velik izziv. Po osnovni šoli bom šel na naravoslovno-matematično šolo.
Mislim, da bo to dobra odskočna deska, saj bi rad študiral računalništvo.
Če so rezultati pokazatelj dela, krožek dobro dela. V žepu imajo 1. mesto na regijskem tekmovanju in 6. mesto na Srečanju mladih tehnikov Slovenije.
Še veliko uspehov, mladi hackerji!
Irena Prašnikar
Alkoholizem — zlo naših dni
i
Dr. Marko Kolšek
Vi ste znan predavatelj v šolah...
No, prej nisem konkretno odgovoril na vprašanje o preprečevanju alkoholizma. O tem je bilo nekaj že napisanega, vendar pa vse skupaj zveni nekoliko pravljično. Treba bi bilo veliko narediti, nihče pa ni pripravljen. Leta 1973 je slovenska skupščina sprejela akcijski program za boj proti alkoholizmu. SZDL naj bi bila nosilka, vsakih nekaj let se dela analiza. V Litiji sploh nimamo koordinacijskega odbora, dvakrat seje poskušal ustanoviti. Ukrepov bi moralo biti veliko. V tistem akcijskem programu je bilo kar dobro napisano. Samo nekaj točk bi naštel:
1. Zagotovo je na prvem mestu delo z mladimi. Večina strokovnjakov meni, da bi se tu dalo kaj narediti. Poudarjam morda, ker je naša kultura tako prepletena z. alkoholom, pije se ob rojstvu, pije se na sedmini, ob raznoraznih priložnostih. Če se dva samo srečata na cesti: greva na kozarček. Ko pride kdo na obisk, jc prvo vprašanje, kaj bo pil. V OŠ sem naredil anketo (od 5. — 8. razreda). V celi občini je 7 do 8 družin, kjer alkohola nimajo doma. Povsod drugod ga imajo. In če ga imajo, ga sigurno tudi uporabljajo. Nekateri zelo redko, drugi bolj pogosto.
2. Vzgoja vsega prebivalstva je tudi pomembna.
3. Politični ukrepi.
Alkohol lahko dobi kdorkoli, kadarkoli, kolikor hoče in kjer hoče. Ni nobenih omejitev, razen zadnjih nekaj let, da sc do 7. ure zjutraj ne toči. Pa mladoletnikom sc naj ga ne bi točilo. Izmislili pa so si razne izraze (kot npr. mrzli čaj), za katere vsi vedo, kaj pomenijo. Seveda se gostinec nc bo branil, ker je tu denar.
V Ameriki, kjer jc bila 1933. leta uvedena prohibicija — prepoved izdelave in prodaje alkohola, seje razpasla črna borza. Še vedno pa je nekaj držav v ZDA oz. nekaj mest (tudi tako velikih kot Ljubljana), kjer sc ne dobi kapljice alkohola.
4. Delovne organizacije na tem področju ne narede nič. Na svoje mlade delavce bi morali žc od začetka gledati, kako je z njimi. Zakon o združenem delu je jasen. Vinjenost na delovnem mestu jckršcnjedclovncob-veznosti; človek lahko izgubi službo. To sc zgodi redko in ponavadi se človeku prizanaša 20 let, pred penzijo pa ga »pritisnejo«, ko mu jc treba dati samo še eno socialno varnost, da bo svoje življenje preživel kolikor toliko človeško. Družba pa sili propadle alkoholike na zdravljenje, ko ježe prepozno. Preventivo zganja (predavanje) pri alkoholikih in pa pri abstinentih (pri teh tako ali tako ni treba, ker ne pijejo), alkoholiku govoriti o tem pa je nesmisel. Zmerne pivec pa pušča pri miru. Toda, samo z njimi bi
bilo treba delati, ker je to populacija, iz katere se razvijajo alkoholiki.
Mladega delavca bi bilo treba, ko ugotovijo, da je pod vplivom alkohola, dati na disciplinsko komisijo in povedati: drugič boš ob službo. Takrat, ko še marsikdo ni alkoholik, bi lahko pustil pijačo brez zdravljenja, ker še ni odvisen. Ni pošteno človeku dve leti gledati skozi prste, potem pa tega ne sme več početi.
Kako pa priti do drugih ljudi, ki niso zaposleni, v KS, to pa jc malo težje. Na predavanje pridejo ponavadi taki, ki nimajo teh problemov, bolj na osveščanje.
Pri nas jc več alkoholikov moških kot žensk. Po hrvaških raziskavah ima 30% odraslih moških večje ali manjše probleme z alkoholom, skoraj vsak tretji moški. Slovenci nismo nič boljši, po porabi alkohola celo slabši. Smo med prvimi petimi državami v Evropi za Španijo, Italijo, Portugalsko in Francijo.
Kaj je vaš moto? Alije kakšna toleranca ali ne (vino — prehrana). Kako vi osebno gledate na to?
Kako jaz gledam na to, je v bistvu čisto nepomembno. O tem je govoril dr. Hudolin. Rekel je: Če nekdo ne bo pil samo zato, ker jaz ne pijem, je to nesamostojno. To jc samo posnemanje, to ni njegova osebnost. Če bo pil zato, ker tudi jaz pijem, ne morem biti jaz odgovoren za njegovo pitje. Če pa bo pil nalašč zato, ker jaz ne pijem, je to otročje.
Vsakdo se mora sam odločiti, ali bo pil ali ne, ali bo upošteval znanstvena spoznanja ali nc. S tem seveda prevzame tudi odgovornost za posledice.
Otrokom v šoli povem, da jaz ne pijem, ker ne vidim nobenega razloga, da bi moral. Res pa je tudi nekaj. Medicina v zgodovini nikoli ni zagovarjala, da jc alkohol zdravilo. Za tobak je (kakih 150 let nazaj so ga nekateri uporabljali za zdravljenje, niso pa vedeli, da škoduje). Za alkohol pa niso nikoli resno trdili, da je koristen za zdravje. Kirurgi so ga priporočali po operaciji želodca, med sabo pa so govorili, da so spet naredili enega pijanca.
Torej, v medicini ni niti enega razloga za pitje alkohola( razen pri akutni zastrupitvi z metanolom).
Otroke vprašam, ali jc alkohol strup. Ne vedo, kaj naj rečejo. Eni pravijo da, drugi nc. Potem vprašam, ali sc z. alkoholom lahko zastrupiš, umreš. To pa ja. Vemo. da je smrtna doza /a 70 kg težkega človeka liter žganja, če ga popije naenkrat na prazen želodec. To pomeni, daje to strup. Zdaj pa naj si sami odgovorijo, koliko strupa lahko človek popije na dan, da mu nc škoduje. Vsakdo lahko odgovori po svoji pameti, kot misli. Glavni problem je: nihče nc postane alkoholik nalašč, vsakdo misli, jaz že nc bom. Nihče nc postane alkoholik zaradi lepega v življenju. Alkoholik postane zaradi stiske. Nihče nc pije zato, da bi bil trezen. Pije zato, da je bolj ali manj okajen, ker pomeni, da jc
to beg pred nečim. Smiselno bi bilo ljudi usposobiti, da si znajo sami pomagati, da stiske rešijo na sprejemljive, neškodljive načine; da najdejo način sproščanja napetosti, če že ne morejo v tistem trenutku rešiti problema. Drugače sc v stiski napijejo in ne
morejo smiselno ukrepati, ampak samo odložijo na jutri. Načini sproščanja so različni. Vsakdo mora ugotoviti, kateri je zanj najprimernejši. Univerzalnega ni, nekaterim ugaja telesna aktivnost, drugim glasba, umetnost, razni hobiji.
IZ MATIČNEGA URADA
Poroke, rojstva, smrti...
V občini Litija se je v aprilu rodilo 29 otrok, 17 dečkov in 12 deklic. Na Bogenšperku seje poročilo 27 parov, med njimi: Smrekar Pavel in Jožefa iz Vintarjevca št. 15 sta 2. 5. 1987 praznovala zlato poroko.
Janez Trpin iz Leskovice pri Šmartnem in Jožica Lukač iz Široke seti, Alojz. Poglajen z Ustja in Marija Škarja z Ustja, Stanko Pregar iz Čateža in Tatjana Lavrih iz Šentlovrenca, Silvo Jančar iz Črnomlja in Anita Medvcšek iz Mirne, Boris Ribarič iz Ljubljane in Jelka Grabljevec iz Ivančnc gorice, Miran Šiško Marjan Koncilja iz Ljubljane in Irena Gospodaric iz Ljutomera, Ivan Baligač iz Šentvida pri Stični in Jolanda Drčar iz Ivančnc gorice, Jože Zupančič iz Pristavice pri Vel. Gabru in Brigita Turek iz Pristavice pri Velikem Gabru. Franc Grlica iz Ljubljane in Tatjana Mohar iz Ljubljane, Marko Vučko iz Zagorja ob Savi in Dragica Ostoržnik iz Kisovca, Viktor Baš z Ustja in Vida Smrkeiz Ustja, Janez Slapar iz Zagorja ob Savi in Zdenka Mažgon iz Jesenovega, Karlo Tabor iz Hrastnika in Dolorcs Vovčko iz Hrastnika, Marko Prašnikar iz Trbovelj in Mihaela Sardinšck iz Trbovelj, Rafael Kitak iz Zreč in Polonca Zupane iz Zreč, Marko Krajnik iz Breznice in Mojca Prelesnik iz Reteč, Marjan orač iz Trbovelj in Magdalena Podlesnik iz Trbovelj, Branko Jclaković iz Hrastnika in Marta Kramžar iz Hrastnika, Marijan Lukač iz Bazika in Blanka Krhač iz Litije, Zdravko Hudomalj iz Zagorja ob Savi in Irena Knez iz Potoške vasi. Aleksander Mercina iz Trbovelj in Mateja Mcrcla iz Trbovelj.
Umrli v aprilu:
Ivanka Arh, 79 let, s Save, Rudi Kotar 6 let, iz Borovaka, Marjan Mencgalija, 38 let iz Litije, Stanislav Tomše. 52 let, iz Litije, Alojz Verhovec. 52 let, iz Litije, Majda Marija Šimenc, 42 let, iz Litije, Janez Vrana, 36 let, iz Moravč pri Gabrovki. Antonija Bakalovič, 92 let, iz Črnega potoka, Marija Balant, 85 let. iz Senovega, Anton Medved, 53 let, z Ustja, Ivana Trobec, 63 let, iz Ljubljane, Frančiška Zaverl, 83 let, iz Ljubljane, Angela Jeršin, 79 let, iz. Kržišča pri Čatežu, Marija Zadnik, 79 let, iz, Ljubljane. Marija Nered, 84 let, iz Ljubljane, Frančišča Zore, 80 let, iz Prelesja pri Domžalah. Frančiška Potisek. 81 let. iz Selška, Franc
Medvešck, 47 let, iz Zg. Jablanicc.
JOŽICA ČOŽ
Zlata poroka
2. maja 1987 sta si na gradu Bogenšperk objubila zvestobo in ljubezen za naslednjih petdeset let zlatoporo-čenca Jožefa in Pavel SMREKAR iz Vintarjevca št. 15.
Prvič sta si rekla DA 11. aprila 1937 v Šmartnem pri Litiji. V zakonu se jima je narodilo 6deklet in 6 fantov, zdaj pa so se jim pridružili še številni vnuki.
Tudi mi iskreno čestitamo! Foto: Zofka
Prvo zimovanje malčkov
VVO Litija je uspešno organizirala prvo zimovanje s smučarskim tečajem naPohorju. Udeležilo se gaje 54 otrok iz male šole pod vodstvom tovarišic iz vrtca.
Smučarski tečaj je vodilo pet smučarskih vaditeljev. Zadovoljni ugotavljamo, da so bila doživetja na zimovanju nepozabna in si jih želimo še v bodoče. Ali nam bo uspelo?
» Tu-tu-tu po cesti, trikrat naokrog avtobus nas pelje na Pohorje, v snežni log...«
»Ali bomo tudi tekmovali?«
»Pa ni bilo težko!«
»Ali bom premagal to strmino?«
»Tovarišica, kakšna pa je gondola?... tovarišica, bomo v akvariju videli tudi krokodila?... tovarišica, v Mariboru je pa res zanimivo!...
Vogar '87
Šola v naravi je ena izmed oblik vzgojnoizobraževalnega dela v osnovni šoli. Na OŠ v Šmartnem uspešno poteka že vrsto let poletna šola v naravi — na morju. Pravo zimsko šolo v naravi pa smo letos organizirali šele drugič.
V prejšnjih letih so se učenci 5. razredov učili smučati na bližnji Berkovni. V želji, da bi učencem omogočili pravo zimovanje v planinah, sta učitelja telesne vzgoje našla primerno rešitev. Ob pomoči ŽG Ljubljana je bila lani prvič zimska šola v naravi na planini Vogar nad Bohinjem. 1050 metrov visoko stoji prenovljen in razširjen Kosijev dom, ki ga upravlja ŽG Ljubljana.
Udeleženci lanske šole so se vrnili z Vogarja z najlepšimi vtisi, zato odločitev, da sc letos ponovno vrnejo tja, ni bila težka. Pri tem je bila odločilna tudi ugodna cena bivanja, saj se zavedamo, da bi bili visoki stroški v teh časih preveliko breme za marsikatere starše. Z zbiralnimi akcijami in prispevki nekaterih delovnih organizacij smo nekaterim učencem regresirali stroške bivanja. Tisti, ki niso imeli svoje smučarske opreme, pa so si jo lahko izposodili v šoli. Kljub tem ugodnostim se je nekaj staršev odločilo, da njihovi otroci ostanejo doma. Na roditeljskih sestankih in govorilnih urah smo se pogovarjali o razlogih za njihovo odločitev, a smo ugotovili, da glavni problem ni denar, ampak miselnsot staršev. Nekateri se pretirano bojijo za svoje otorke, drugi spet na tak način kaznujejo otroke za slab učni uspeh, večina od teh pa je prepričana, da je takšna šola nepotrebno razsipanje, saj se otroci lahko zastonj nasmučajo na bližnjih hribčkih. Vsi, ki smo se resnično trudili, da bi šli na Vogar vsi učenci, smo bili razočarani nad tem, da med nekaterimi starši še vedno vlada prepričanje: »Če sem jaz brez tega »gor zrasel«, bo pa šc moj otrok!« Ti starši gotovo niso razmišljali o vzgojnem pomenu te šole, o tem, da se otroci navajajo na življenje v kolektivu, na samostojnost, tovarištvo, da širijo svoje obzorje,...
Kljub mnogim težavam smo 9. marca odrinili proti Bohinju. (Za prevoz, opreme je že med tednom poskrbela železnica.) V Stari Fužini smo vzeli pot pod noge in sc začeli vzpenjati proti sončni planini. Šestdeset petošolcev je spremljalo sedem učiteljev, planinski vodnik, šolska zdravnica in medicinska sestra. Polni pričakovanja smo po dobri uri prispeli na zasneženi Vogar. V koči sta nas čakala prijazna oskrbnika, pa tudi iz kuhinje je že dišalo.
Povsod je vladalo pravo planinsko vzdušje.
Učenci so se razdelili po sobah in si malo oddahnili. Popoldne pa se je že začelo delo na smučišču za kočo, kjer sta postavljeni tudi dve prenosni vlečnici. Najprej je bilo treba seveda opraviti preizkus smučarskeg znanja, da smo učence lahko razdelili v skupine. Najbolj zabavno je bilo gotovo za tiste, ki so prvič stali na smučeh.
Vsi naslednji dnevi so potekali po določenem programu, od sedmih zjutraj do devetih zvečer so si sledile naslednje dejavnosti: vstajanje, zajtrk, dve  uri  pouka, smučanje, kosilo.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNE STROKOVNE
SLUŽBE OSIS LITIJA
Valvasorjev trg 9a, Litija, tel. 881-229
Po sklepu zbora delavcev delovne skupnosti Skupne strokovne službe OSIS Litija z dne 18. maja 1987 objavljamo prosta dela in naloge
ADMINISTRATIVNEGA DELAVCA
za Občinsko zdravstveno skupnost in Občinsko skupnost otroškega varstva (1 delavec)
POGOJI: — srednja izobrazba (družboslovno-administrativnc smeri)
— znanje strojepisja
— dve leti delovnih izkušenj
Delo združujemo za določen čas, s polnim delovnim časom. Nastop dela od 1. julija 1987 do vrnitve delavke s porodniškega dopusta. Stanovanja ni.
Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Skupna strokovna služba OSIS Litija, Valvasorjev trg 9a, Litija.
počitek, pa spet smučanje, predavanja, večerja ter zabavni program in spanje. Učenci so v skupinah osvajali veščine aplskega smučanja, vsak dan pa sta se dve skupini spopadli tudi s tekom na smučeh. Večinaučcncevsije tu prvič nataknila tekaške smuči, zato so se padci vrstili kot za stavo, pa tudi smeha ni manjkalo.
Zadnja dva dneva sta bila namenjena tekmovanjem v obeh disciplinah. Učenci, ki so dosegli najvišja mesta, so prejeli medalje, ki jim jih je izročil tovariš ravnatelj. Pet učencev pa je prejelo bronasto značko za uspešno opravljene naloge mednarodnega smučarskega testa. Vsem so žarele oči od ponosa, ko so jim sošolci zaploskali in jim čestitali za uspeh.
Poleg doživetij na smučišču pa bodo vsem udeležencem šole gotovo ostali v spominu družabni večeri. S tovarišico za matematiko so odkrivali svet računalnikov, naš vrhunski alpinist Viki Grošelj jih je s sliko in besedo popeljal v Himalajo, s tov. Janijem pa so sepo-dali v vročo Grčijo. Z zdravnico so se pogovarjali o nesrečah v gorah in o hi-
gieni. Sami so pripravili zabavni program, nasmejali so se ob šaljivih tekmovanjih in družabnih igrah. Najbolj pa so bili veseli, kadar je tov. Jani vzel v roke kitaro, saj seje dom kar tresel od glasnega prepevanja.
Dnevi so bili polni zanimivih doživetij in sproščenega vzdušja. Prehitro je prišla sobota in konji, na-tovorjeni s smučmi in nahrbtniki, so že nestrpno čakali, da karavana odide proti dolini. Nasmejani obrazi so se še zadnjič ozirali proti koči in ni težko uganiti, o čem so premišljevali.
Zadovoljni so bili učenci, nič manj pa učitelji, saj smo uspešno izpeljali zastavljeni program.
Zahvaljujemo se vsem, ki so pripomogli k uspešni organizaciji šole v naravi, predvsem pa prijaznemu osebju z Vogarja. oskrbniku Branku, njegovi ženi, kuharjema, vsem delavcem železnice, ki so sodelovali z nami, in domačinom, ki so poskrbeli za prevoz opreme na planino in nazaj.
Upamo, da bomo tudi v naprej tako uspešno sodelovali!
Danica Ocepek
Šola v naravi
Zimske radosti, sneg, veselje, smučanje, petje, družba.
Vsi smo še z mislimi na Vogar ju, v zimski šoli v naravi. Tu smo učenci petih razredov preživeli šest nepozabnih dni. Vedno znova se nam uirinjajo želje po Vogarju.
V sredo smo pri tovarišici Danici peljali kačo. Smuči smo dali v plug in se prijeli za pas. Spustili smo se navzdol. A tedaj — hop! Vsi smo popadali na tla. Najprej tovarišica, potem te mi za njo. Ležali smo na kupu in sc smejali kot še nikoli. Skoraj so nam trebuhi popokali. Odpeli smo si smuči, sijih vzeli s kupa in nato spet pripeli. Od takrat nismo več peljali kače. Še nekaj časa so nas bolele kosti. Ampak to ni bilo nič v primerjavi z doživetim veseljem.
Zadnje dni smo tekmovali v različnih smučarskih disciplinah. Vsem. ki so dosegli prva tri mesta, je tovariš ravnatelj podelil kolajne, ki so mikale vse. Vendar šport je šport, dobili so jih le najboljši.
Veselje seje potem nadaljevalo v koči. Vsak večer smo ob zvokih kitare tov. Janija peli, da se nas je slišalo do Stare Fužine.
Lepe stvari hitro minejo, ostanejo spomini in ti nam pomagajo živeti dalje. Jerca Kepa, 5. c.
OŠ Šmartno pri Litiji
Dešen med NOB
Piše Pavla ' Okrajšek-Čebela
★
i
* * * ★
* *
(nadaljevanje iz prejšnje številke) Dva dni po selitvi je prišel k nam
* Franc Rozman-Stane, ki sem ga ic prvič videla, pri Kovičevih pa je bil
* že večkrat. V njegovi zaščiti je bil
* Vidergarjev Jože iz Drtije. Njega
* sem poznala, zato smo jima skuhali it- večerjo. Stane je bil nekje na Šta-Jjerskem ranjen, v vratu je imel ic kroglo, zato je težko požiral. Zanj J sem naredila mlečni sodo. Janez ic Smrkolj je poskrbel, da je iz Litije J prišel k njegovi materi dr. Ukmar. ic Ta je v resnici prišel k Stanetu, ki ga J je čakal v gozdu nad Ribčami. Kako it je potekalo zdravljenje, ne vem, mi-£ slim pa, daje šel na Dolenjsko, in bil
* tam operiran.
J    Sicer pa je bil meseca februarja
* 1943 pogostokrat pri nas. Očetu je J dajal tobak, zato je bil še posebno ic dobrodošel ★ *
Z njim sem se veliko * pogovarjala. Pravil mi je o svojih
otroških letih, da mu je oče padel v prvi svetovni vojni in kako ga je prizadelo, ko seje mati vnovič poročila z beguncem, s Primorcem. Pripovedoval mi je tudi, kako so se bojevali v Španiji. Vprašala sem ga, če so res delali tam taka grozodejstva, kot je pisalo naše klerikalno časopisje v času bojev v Španiji. Dejal je, da komunisti tega niso počeli, anarhisti pa so naredili več slabega. Povedal je tudi, kako je bilo v koncentracijskem taborišču v Franciji, kjer so jim za hrano dajali svinjsko peso. S ponosom je govoril o Pohorskem bataljonu, ki gaje imel posebno rad. Prav pri nas je zvedel za njegovo usodo, pa takrat ni verjel, da je uničen cel bataljon. Posameznim pohorskim kmetijamjedajal svoja imena: hiši, kjer seje gospodarju, ko so ga ponoči obiskali, tako roka tresla, da ni mogel prižgati luči, je dal ime Roka ne tresi se, pri hiši, kjer jih je gospodinja prosila, naj ji prinesejo zlato za zobe, se je reklo Zlata čeljust, spet drugje Hojsnca. Tako se je zabaval.
V tistih dneh so partizani likvidirali dva izdajalca v gozdu nad Uše-niščami. Ker trupel niso pokopali, jih je našel kmet Majer in o tem obvestil moravske žandarje. Moral jih je peljati v Moravče. Staneta je razjezilo, da je naš človek to nerodnost šel pravit Nemcem. Ukazal je, da v takih primerih postopajo kot je treba. Ko so Nemci v neki hajki zajeli nekega Stanetovega zaščitnika, mi je pisal, naj pazim, če bi morda izdal, v katero hišo so zahajali.
Po selitvi partizanskih družin in vse večjem dotoku v NOB seje okrepilo tudi delo v zaledju. V vseh vaseh so bili ustanovljeni odbori OF in vsi prebivalci Desna so podpirali partizane. Na Ušeniščah je bila vseskozi najbolj aktivna Cirila Zupančič-Dermota, ki sedaj živi v Litiji. Njen brat Rastko je že bil partizan, drugi brat, 17-letni Bernad, pa je šel v enoto junija 1943. Bil je v Šlandrovi brigadi, kurir pri brigadnih komandantih ter spremljevalec, nazadnje v TV 7. Sedaj živi v Ljubljani. Nadvse zanesljiva v Dešnu je bila tudi Mici
Firm, Prvodenska Mici. Njen mož Tone seje boril na Dolenjskem, ona pa je doma pletla in kuhala za partizane. Umrla je I. 1975 v Ribčah.
Pogoste so bile tudi hajke. Toda mi smo bili vedno pravočasno obveščeni iz Ribčod naših najboljših ljudi: Kocijeve Pepce in Mici ter Dašenske Milke. Zato s savske strani Nemci niso niti enkrat prišli v Dešen, da mi ne bi bili obveščeni že prej.
Zgodilo pa seje, daje 13. marca 1943 iznenada prišel v Dešen sredi noči bataljon nemških policistov iz Moravč. Obkoljevali so Gričarjevo hišo, ker je bila razsvetljena. Prav tedaj se je hiši bližala skupina partizanov. Nemci so streljali nanje in ranili prvoborca Martina Smrkolja iz. Ribč. Zdravil gaje dr. Ukmar pri njegovi ženi Pepci pri Grošljevih. Med streljanjem so iz. sobe zbežali domači sin Bojan, radiotelefonist Peter in Jože Kokalj iz Prekra. Za druge ne vem. Pustili pa so pisalni stroj, ki so ga domači sicer skrili, vendar so ga Nemci našli. Ponoči so se utaborilili v prazni Kovičevi in Cesarjevi hiši. Zjutraj so prišli v vas kamniški-gestapovci, prav tisti, ki so kot raztrganci bili v Dešnu preteklega decembra.
Prav vse prebivalce so strpali v hišo Lojza Smrkolja že zjutraj, da nismo niti jedli. Preiskovali so poslopja in kradli. Na skednju Janeza Firma, p.d. pri Kračk, so našli ležišče, zato so selili tudi to družino, in sicer sedem otrok, trije so bili že odrasli, v taborišče Burghausen na Bavarsko. Mater, ki je bila hudo bolna, je vzela v oskrbo Prvodenska Mici, očeta Janeza Firma pa so poslali v Dachau, kjer je umrl že po osvoboditvi. Bil je prehudo bolan, da bi ga prepeljali v domovino.
Pri Gričarjevih so očeta in mater ter štiri sestre dobili v hiši, pa tudi Franca Cerarja iz Krašc in Klopčiča iz Gorice pri Moravčah. Tema fantoma se je posrečilo, da sta zjutraj odšla iz vasi. Tudi Gričarjeve so selili, mater in tri hčere, 12-letna Slavka pa je zbežala. Stražar, ki jo je gledal, seje smejal. Očeta Janeza Ribiča so vklenjenega odvedli v Moravče. S seboj je nosil pisalni stroj. Ustrelili so ga 24. aprila 1943 in je pokopan na begunjskem vrtu.
Moj brat Stanko je dobil poziv za »arbajtdinst«. Ker so bile v vasi izseljene že štiri družine, in če Stanko ne bi odšel k Nemcem, bi bili tudi mi, so politični delavci svetovali, naj gre Stanko k njim. Ker ni prišel na dopust, je šla sestra Cirila za novo leto 1944 ponj s ponarejenimi dokumenti, kijih jepreskrbel aktivist Stane Cerar iz Krašc pri Moravčah. Stanko je sredi januarja 1944 odšel v KZ odred, z njim pa tudi Franc Firm, ki pa je padel naOklem 24. feb. 1944.
Moj brat, s partizanskim imenom Slavko, je bil eden preživelih v napadu, kjer je bilo ubitih več kot 50 na-
ših fantov in več kot dvajset ujetih. Slavko je bil v raznih enotah na Štajerskem, potem pa je odšel kot spremljevalec Mihe Avšiča na Dolenjsko. Sedaj živi v Polju pri Ljubljani. Tone in Franc Čebela sta delala kot rudarja v Zagorju in nista bila prijavljena doma. Prihajala pa sta na sestanke v Dešen in med rudarji širila ideje OF. V NOB sta odšla oktobra 1943, v Šlandrovo brigado, v kateri je bil potem Tone komisar bataljona. Decembra 1944 si je poškodoval nogo, zato je bil prve mesece na zdravljenju na Vačah. Umrl je 1970. leta. Tone je imel ilegalno ime Lenart. Franc pa, ki je postal partizan Branko, je bil skoraj ves čas minerec, nazadnje na Štajerskem v Lackovem odredu. Sedaj živi v Dešnu.
Spomladi 1943 sta bili uničeni moravska žandarmarija in občina. Zato nismo več prejemali živilskih nakaznic. Prej, ko sta bila na občini uslužbenca naša aktivista Vojka Na-pokoj in Stanko Karo, sem večkrat dobila še dodatne nakaznice. Tako mi je Karo dal odjavnico za neko preganjano ženo, da seje potem prijavila na občini Črnuče.
Na našem terenu je bil ustanovljen rajonski odbor OF, imenovan Zasavski. Datuma se ne spominjam. V njem je deloval domačin Stane Kokalj, rojen v Veliki vasi, služboval pa je v vevški papirnici. Bil je že več let komunist. Člana sva bila tudi Franc Lajevic-Kovač in jaz, ki sem bila odgovorna za AFŽ. V zasavski okraj so spadale vasi od Senožeti do Hotiča in hribovske vasi: Velika vas, Zalog, Preker, Hrib, Zg. Preker, Dešen, Ušenišče, Zapodje, Jesenje in Bitiče.
Tudi mladinci so imeli že svojo organizacijo, z njimi sta delala Franc Penik iz Kresnic, ki je padel na Uše-nišču dec. 1944, ter Franc Babnik — Miha iz Verneka. Skojevce pa je povezoval Stanko Kokalj mlajši, ki sedaj živi v Celju.
Smo pa v Dešnu, kar nas jc ostalo doma, vedno delali vsi skupaj. Obdelovali smo zemljo tistih, ki so jih pregnali. Hrane je bilo treba čim več in najbolj zanesljiva je bila ta, ki smo jo pridelali sami.
Mislim, daje bilo julija 1943, ko' sta bili dlje časa pri nas Mica Šlander in Milica Molek, pokrajinska sekre-garka AFŽ. Milica je tedaj ustanovila okrajni odbor AFŽ za Zasavje. Članice so bile Tinca Gril iz. Velike vasi, iz Senožeti Malči, Dašenska Milka in Cita iz Hotiča. Za sekretarko so imenovali mene. Milica seje
dlje časa zadrževala v naši okolici. Pripravljala me je na kongres AFŽ, ker pa je bila takrat ofenziva, v Dobrnič nisem šla.
Francka Firm je prišla neke nedelje sept. 1943 iz. taborišča Burghausen v spremstvu lagerfiirerja na obisk k bolni materi. V Moravčah je najela tolmača Franca Orehka. Ko so bili kilometer nad Dešnom, so na
Nemca streljali partizani, ubit pa je bil prevajalec Franc Orehek.
Firmova in Nemec sta pritekla v vas, potem pa šla na postajo v Kresnicah ter nazaj v Nemčijo. Čez približno dva meseca so pobegnili iz taborišča vsi Firmovi otroci in se nastanili na svojem domu. Gričarjevi so se vrnili šele po osvoboditvi.
Poleti 1943 je Štefan večkrat prišel v Dešen in nas vse mobiliziral«, da smo nabirale solato in jo oprano v koših nosile na dogovorjeno mesto, zraven pa še veliko posodo domačega kisa. Šlandrova Mica seje čudila, da je v Lesu bila pri kosilu solata za vso brigado. V Dešnu so se že dlje časa zadrževale manjše skupine partizanov: politični aktivisti, kurirji, vosovci in minerci. Novembra 1943 je prispel v Zasavje Ivan Okrajšek, ki je bil vešč upravljanja z eksplozivom, ki so ga poslali zavezniki. Izpeljal je precej uspešnih akcij. Ivanu je natančni vozni red vlakov pošiljal železniški uradnik iz Kresnic Mirko Prijatelj. Izročal jih je Dašen-ski Milki, ona pa meni v Dešen. Ker sta bila minerca tudi moj brat Branko in Kovičev Štefan, so bili minerci pri nas stalni gostje.
V Gričarjevi hiši je bil nekaj časa spomladi 1944. I. okrožni sekretar za Litijo Nace Sterlekar, z njim pa sekretarka okrožnega odbora AFŽ Slavka, ki je tudi poučevala vaške otroke in jih pripravljala za nastope na mitingih. Slavka je sama napisala igrico, ki so jo zaigrali mladi na mitingu v Drtiji, večjo vlogo je imela sestra Cirila.
Okrožno konferenco AFŽ smo imeli pri Osoletu nad Dešnom. Domačija je bila primerna zato, ker je bila na samem. Dešen, ki jc bil večja vas, je bil bolj prehoden. Mislim, da je bilo to februarja 1944. Spominjam se le, da so govorile Fani Košir-Meta, pokrajinska sekretarka Min-ka Sterlekar in učiteljica iz Jevnice Kovičeva. Njenega govora se še spomnim. Jaz sem imela napisan referat. V partijo sem bila sprejeta avgusta 1943. Sprejela sta me Nace Strlekar in Stane Kokalj v gozdiču blizu Grošljevih. Ko pa je bil formiran okrajni komite za Zasavje pod vodstvom Lovra Gradišarja-Lipeta, so me imenovali za članico komiteja. Člana sta bila še Kovač in Tine Uča-kar iz Hotiča. Občasno smo se sestajali na Lipetovem domu v Senožetih v Zalogu in v Dešnu pri Tomažeto-vih.
Po hudih bojih 14. divizije so privedli v Štancc Laze precej ozeblih in onemoglih borcev. Kovač je bil zadolžen, da jim preskrbi dobro hrano. Vodil je zbiranje hrane, ki so jo prinesli k Tomažetu. Cirila Dermota, moja sestra Cirila in jaz smo kuhale in pekle kruh ter jim nosile v Štance Laze. Laže ranjeni so se greli na pomladanskem soncu in se veselili, da so na varnem in imajo dovolj hrane. Huje ranjeni pa so ležali v hišah. Večkrat jih je obiskal tudi Kovač.
Sestanke okrajnega odbora smo imeli tudi na Hribu, v domu partiza-
★
na Matuške, in v Kovičcvcm domu. Neke nedelje smo v cesarjevi hiši imeli miting. Bilo je navzočih tudi veliko vojakov. Komaj se je dobro začelo, smo nad vasjo pri Osoletu zaslišali močno streljanje. Soba seje v hipu izpraznila. S Kovačevim sva z. zidu snela vse parole in jih znesla v peč. Mladinci so raznesli stole v "druge domove. Potem so otroci prinesli igrače in sc igrali. Čc bi prišel sovražnik, bi mu rekli, daje tu igrišče in so zato tako močno zakurili peč. S Kovačevim sva odšla za drugimi, ki so se umaknili v gozd nad Ribčami. Takrat Nemcev, ki so hajkah po moravski dolini, v Dešen ni bilo.
Večkrat so se pri Tomažetu zadrževali Sergej Kraigher, Leon Kladivar in Andriana Zavcar. Kovačeva sestra Tončka Dordevič, kije bila šivilja, je pri nas šivala tudi za partizane. 1. maja 1944 smo šli skupaj praznovat delavski praznik Šta-nce Laze. Bilo nas je več deklet iz Ribč, partizani, minerec Ivan pa je poskrbel za močno detonacijo. Mi smo prižgali kres. Ivan jc v Dešnu naredil peklenski stroj, ki je razrušil postojanko na Vačah. Po naročilu iz Litije jc izdelal še enega manjšega in ga nesel k Majcrju na Ušenišče. Pri njih seje že dlje časa zadrževal okrožni sekretar Sterlekar. To nevarno stvar, ki jc izgledala kot igrača, so spravili v hlev. Prišla je v roke mlademu Majcrjcvcmu Stanku in tako je otrok postal žrtev. Tovariš Sterlekar je bil v Dešnu, ko je pri Majcrju močno počilo in jc zagorel hlev. Oba sva vedela, daje eksplodirala mina. Pohiteli smo na kraj požara in zavarovali leseno hišo. To je bilo prve dni junija 1944.
Povedati moram tudi, da so nam pri delu na polju pomagali partizani, posebno minerci, ki so kosili, žagali drva, obirali češnje in še marsikaj so postorili, kar nam je bilo v veliko pomoč, saj v vasi ni bilo nobenega zdravega moškega. Nekaj tednov je bil na domu Maks Trdin, ki je pobegnil s Koroške. Potem je odšel pa Dolenjsko. Sedaj živi v Dešnu. Iz te vasi in Ušenišč je bilo 13 partizanov, trije so padli: Gričarjev oče, Janez Ribič jc bil ustreljen kot talec, Janez. Firm pa jc umrl v Dachauu. Pet družin jc bilo izseljenih. Vrnile so se na svoje domove.
8. avgusta 1944 so Nemci izselili prebivalce iz obeh Prekrov in Hriba, vse domove pa požgali. Sovražnikovo nasilje je naraščalo in naše lepo organizirano delo jc zastalo. Partizani so se morali spet skrivati. Pojavila sc je bela garda, ki jc imela postojanke v Kresnicah in na Vačah.
23. septembra jc prišla preko Miklavža precej močna sovražnikova kolona. Med njimi so bili tudi Čerkezi. Z njimi so morali Mežnarjevi, moja sestra Polda ter zakonca Pavla in JanczGril ter Jemčevi. Pri Gr-mačah so jih napadli partizani. V tej zmedi so Jcmčcvi ušli, pa tudi Polda. Grilova so Nemci odvedli v Dolsko in jih 24. septembra za Savo ustrelili. Imela sta po 56 let, Janez je bil bolehen in slaboviden. Bila pa sta ugledna človeka. Partizani so pogosto prebivali na njunem domu. Sestra Polda jc ostala sama na Miklavžu, zato sem se preselila k njej.
volitve. Tudi Polda je bila izvoljena. Občasno so se pri nama oglašali partizani, pa tudi večje enote. 29. decembra jc bila na Miklavžu huda borba. Požigali so vse domačije na Grmačah in Katariji, gorele so tudi štiri domačije na Miklavžu. Jaz sem bila hudo bolna, imela sem visoko vročino. Pred šestimi dnevi sem rodila dvojčka nedonošenčka in tisto jutro je eden od njiju umrl. Pri meni sta bili babica Minka Kokalj iz Dolskega in Polda. Priganjala sem ju, naj odideta in me pustita samo. Ker nista hoteli, streli pa so žc zadevali hišo, sem vstala in se napotila s sestro, ki je nesla sina proti Veliki vasi. Pokalo jc vse naokrog, vendar sc mi je zdelo, da streljajo nekje v daljavi. Potem je prišel za nami Jemčev Bernard in mi pomagal. Mrtvega otroka smo pustili v hiši in za čudo, Mcžnarjev dom je ostal nedotaknjen. V Senožetih je sestra dobila voznika, ki nas jc odpeljal na njen dom. Ko sem se pozdravila, sem sc vrnila k Poldi na Miklavž. V tem času, marca 1945, so prišli nekajkrat tudi beli. S kurirji smo sedogovorili, da, kadar bo sovražnik na Miklavžu, sestra ne bo zvonila v cerkvi. Navada je bila, da se je zvonilo trikrat dnevno.
Veliko pa so zaradi belogardistov pretrpeli moji starši in Cirila v Dešnu. Domžalski, med njimi več znanih iz Moravč, so jih nekoč ves dan zasliševali in jim pretili. Nazadnje jim jc oče moral obljubiti, da bo svojih trem sinovom partizanom rekel, naj sc pridružijo beli gardi. Zasede v bližini hiše v Dešnu pa so postavljali kresniški belogardisti, tisti, ki so prej bili partizani. Koje 2. februarja 1945 na vrata potrkal najstarejši sin Tone in mu je Cirila odprla, so takoj pričeli streljati. Kljub temu jc ušel. Tudi belogardisti z Vač so dvakrat nadlegovali starše in Cirilo. Vedno so jim vse prebrskali, iz hleva nagnali živino in sc pripravljali zažgati hišo. Oče jc bil bolan in žc precej star. Bil je zelo dober človek. Jokal je pred njimi in če sc spomnim na to, me še zdaj prevzame sovraštvo do belih. Takrat je največ pomagala Prvodenska Mici, k njej so še lahko prišli partizani. Čc pa je bilo nevarno, je na vrt obesila rjuho.
Zasede so delali tudi v Štcbaliji pri Pavlctu Kosmaču. 9. aprila 1945 je bilo pri njem več minercev, med njimi tudi moj mož Ivan Okrajšek. Jože Ribič-Marko in njegov sin Niko Ribič. Bili so obkoljeni. Nika Ribiča so ubili. Marko in minerec Ivan pa sta bila ranjena. Ivan jc imel prestreljeno stegno, vendar kost ni bila ranjena. Je pa močno krvavel. S težavo je prišel v Štancc Laze in se z. Janezom Knezom skril precej daleč v Lesu. 12. aprila, ko ga je noga še močno bolela, je do njega prišla belogardistična enota. Na srečo je bila v bližini skala, za katero sc jc umaknil, še predno so padli prvi streli, potem pa kot zdrav tekel po Lesu. Orožje mu jc uspelo odnesti, pustil pa je torbo, kjer je imel zapiske z vseh akcij, kijih jc izvedel kot minerec. Ivan jc vedno trdil, da je bil v Štancih Lazih izdan, saj so do njega prišli kot po naročilu. Potem jc šel v Dešen, bil nekaj dni tam, zdravila ga jc sestra Cirila, potem pa jc odšel v Savinjsko dolino.
Oktobra so bile v Veliki vasi prve
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Delavska univerza
objavlja za šol. 1. 1987/88
RAZPIS
I. za vpis v programe srednjega usmerjenega izobraževanja
1. kovinsko-obdelovalna usmeritev
— program obdelava kovin in upravljalec strojev (1. in 3. letnik) — SR
— program obratni strojni tehnik — tehnolog (1. letnik) — NAD
2. promet in zveze
— program vožnja motornega vozila — smer voznik (SKR)
— program organizator notranjega prometa — prometni tehnik (NAD)
3. komercialni tehnik (NAD)
4. živilska predelava — smer živilski delavec (SKR)
II. v osnovno šolo za odrasle (od 6. do 8. razreda)
III. v programe strokovnofunkcionalnega izobraževanja za delo (tečaje):
— upravljalec lahke in težke gradbene mehanizacije
— tečaj za voznike viličarja
— tečaj tujih jezikov (angleški, nemški, italijanski)
— začetni in nadaljevalni strojepisni tečaj
— tečaj za skladiščnike
— začetni in nadaljevalni tečaj šivanja in krojenja
— tečaj za gostinske delavce
— tečaj iz varstva pri delu
— higienski minimum
VsC informacije o posameznih oblikah izobraževanja dobite na delavski univerzi. Parmova 4, tel. 881-182. vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 10. ure.
OBVESTILO
Občinski odbor Rdečega križa Litija obvešča, da bo akcija zbiranja rabljenih oblačil, posteljnine, obutve in tekstilnih odpadkov v četrtek, 28. 5. 1987. Blago oddajte do 17. ure pred vhodna vrata blokov oz. hiš.
Vzgojno-varstvena organizacija Litija
išče delavko za
čiščenje prostorov
v vrtcu Ciciban v popoldanskem času
LESNA INDUSTRIJA LITIJA p. o.
Delavski svet delovne organizacije objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. vodenje izvoznega oddelka
2. organiziranje avtomatske obdelave podatkov
3. vodenje službe varstva pri delu
4. razvojna dela na področju plastike
5. vodenje monterskih del
6. montažna dela na terenu
7. več delavcev v neposredni proizvodnji
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
pod 1. — visoka ali višja šola ekonomske ali tehnične smeri in zunanjetrgovinska registracija
pod 2. — višja šola računalniške smeri in delovne izkušnje pri uvajanju računalniške obdelave podatkov
pod 3. — inženir varstva pri delu z opravljenim strokovnim izpitom pod 4. — visoka ali višja šola strojne smeri in 1 oziroma 3 leta delovnih izkušenj
pod 5. — srednja šola gradbene ali strojne smeri ali poklicna šola gradbene ali strojne smeri in 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj pod 6. — končana osnovna šola in eno leto delovnih izkušenj pod 7. — končana osnovna šola, delovne izkušnje zaželene.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda, sina, brata in tasta
FRANCA MEDVEŠKA
iz Zg. Jablanice 25
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč v teh težkih trenutkih, izrečena sožalja in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo Lesni industriji Litija, pevcem, trobentaču za zvoke Tišine, govornikoma, župnikoma in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pdspremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Ob nenadni smrti moža in očeta
ANTONA MEDVEDA st.
z Ustja 49
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izražena sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govorniku Gradmctala Litija, tovarni IUV, Predilnici Litija, Nami Ljubljana in družinama Nastran in Štele. Hvala tudi patru Jožetu Lampretu za opravljen obred. Žalujoči: žena Metka, sin Tone ter hčerki Zlata in Nuša
ZAHV/\LA
Ob prerani izgubi moža in očeta
STANETA TOMŠETA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sostanovalcem, ki ste mu v težkih trenutkih pomagali, mu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pevcem in g. župniku za lcpoopravljcn obred.
Žalujoči: žena, sin Gorazd in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči in prerani smrti našega dragega sinka, bratca in vnučka
RUDIJA KOTARJA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno toplo se zahvaljujemo Darinki Ribič za nesebično pomoč v prvih trenutkih najgloblje žalosti, učencem male in osnovne šole Polšnik za njegovo spremstvo in učenki Lauri za tople poslovilne besede. Hvala tudi osebju Zdravstvenega doma Litija, kolektivu OŠ Gabrovka, šoferjem in uslužbencem Mlekarne Litija, pospeševalcem KZ Litija ter Matejinim in Jelkinim sošolcem za vso pomoč in darovano cvetje. Iskrena hvala tudi pevcem za ganljivo zapete žalostinske ter g. župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste v trenutkih največje bolečine čustvovali z nami in nam nudili pomoč in tolažilne besede.
Neutolažljivi: očka Mirko, mami Mirni, sestrice Jelka, Mateja in Katja v imenu vsega sorodstva
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi moža, očka, sina in brata
MARJANA MENEGALIJA
iz Litije
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izražena sožalja, darova no cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo godbi in pevcem iz Litije ter g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, sestre in tete
ANICE VRTAČNIK
iz Gradišča 24
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, posebno pa sosedom za pomoč, kolektivu Pletilje Litija, Tovarni usnja Šmartno in stanovalcem bloka UI. Luke Svetca 1, ki ste nam v najtežjih trenutkih globoke žalosti pomagali, izrekli ustno sožalje, njej pa darovali cvetje in vence ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tov. Antonu Zavrlu za lepe poslovilne besede, pevskemu zboru Lipa in g. kaplanu za lepo opravljen obred.
Žalujoči: hčerka Anica z družino, sestra Ivanka in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nepričakovani, boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega sina
BOŠTJANA ZUPANA
dijaka Srednje šole za trgovinsko dejavnost
sc iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, profesorjem in sošolcem, nekdanjim učiteljem, pevcem, solistu na trobenti in vsem, ki so ga imeli radi in so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, mu podarili cvetje in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala družini dr. Marka Kol-šaka, prof. Likarju, razredniku prof. Ravnikarju in župniku za opravljen poslovilni obred. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih lajšali bolečino.
Žalujoči: mama Ivanka, oče Jurij, brata Tomaž, in Primož
V dneh žalosti in praznine,
ki je nastala, ko nas je nenadoma zapustil
naš dragi mož, oče in stari oče
RADO VAVTAR
gradbeni delovodja v pokoju
se iskreno zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, izražena sožalja, besede in pesmi slovesa. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in ga tako številno pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Anica, hči Valči z možem Tonetom, sin Srečko z ženo Silvo ter vnukinje Jcrca, Tanja in Ana Šmartno pri Litiji, 21. maja 1987
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega ata, dedka in pradedka
JERNEJA ČOPA
Kovočkovega ata iz Stranskega vrha 4
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem Moškemu pevskemu zboru iz Polšnika, LIL, Obrat Zagorica, vsem gasilcem in ostalim, ki ste mu darovali cvetje, nam v težkih trenutkih izrekli sožaljc ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo vsem govornikom za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: hčerke Veronika, Milka in Marta, sinovi Filip. Danilo in Rafko z družinami
SOZD MERCATOR - KIT, n.sub.o.
Komisija za delovna razmerja delavcev Mercator Rožnik, TOZD Golovec, Ljubljana,   Leninov trg 4 objavlja prosta dela in naloge
1; POSLOVODJE
za PE SP pri banki — Litija POGOJI:
— končana poslovodska ali komercialna šola
— 1 leto delovnih izkušenj
— tečaj higienskega minimuma
— 90 dni poskusno delo
POSLOVODJE za
2. NAMESTNIKA PE Šmartno SP
POGOJI:
— končana trgovska šola
— 2 leti delovnih izkušenj
— tečaj higienskega minimuma
— 90 dni poskusno delo
3. PRODAJALKE ŽIVILSKE ALI MEŠANE STROKE
za poslovne enote na območju občine Litija POGOJI:
— končana šola za prodajalce ali z delom pridobljene delovne izkušnje
— 1 leto delovnih izkušenj
— 30 dni poskusno delo
— tečaj higienskega minimuma
4. VEČ PRODAJALCEV ALI MEŠANE STROKE
ŽIVILSKE
za poslovne enote na območju občine Ljubljana POGOJI:
— končana šola za prodajalce ali z delom pridobljene delovne izkušnje
— 1 leto delovnih izkušenj
— 30 dni poskusno delo
— tečaj higienskega minimuma
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. razen pod točko 3 za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), s polnim delovnim časom.
Prijave zdokazili o izpolnjevanju zatevanih pogojev sprejema komisija za delovna razmerja 8 dni po objavi na naslov: Mercator Rožnik. TOZD Golovec, Ljubljana, Leninov trg 4. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh.
Solze, žalost, bolečina le zbudile niso, tiho nema je gomila, kjer počivaš mama li.
V SPOMIN
27. maja je minilo leto žalosti in praznine, ko nas je prezgodaj zapustila naša draga mama, babica, prababica in tašča
NEŽKA OTRIN
iz Šmartnega pri Litiji
Zahvaljujemo sc vsem, ki se jc spominjate in ji prinašate cvetje in svečke na njen prerani grob.
Neutolažljivi: hčerke in sinovi z družinami ter snaha Malči z Andrejo Šmartno, Litija, Ljubljana, Freising
n.sol.O., I j ub I ja na
tozd industrija apna kresnice
n. sol. o., 61281 kresnice 14
telefon: h. c. (061) 877001, 877006 komerciala 877007
Komisija za delovna razmerja TOZD IAK razpisuje prosta dela in naloge
dveh KV ključavničarjev
za delo v remontni delavnici
Pogoj: delovne izkušnje za delo ključavničarja.
Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema TOZD IAK, 61282 Kresnice, 15 dni po objavi razpisa oz. do zasedbe delovnih mest.
Komisija za delovna razmerja TOZD IAK razpisuje prosta dela in naloge
dveh delavcev — KV zidarjev
za delo pri šamotiranju peči.
Pogoj: delovne izkušnje pri šamotiranju.
Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema TOZD IAK. 61281 Kresnice, 15 dni po objavi razpisa oz. do zasedbe delovnih mest.
r
Tek na Petelin jek
Športno društvo Presad Gabrovka je organiziralo 19.4. 1987 že 9. tradicionalni tek na Petelinjek. Izvedli so ga mladi, sredstva pa sta prispevala pokrovitelj teka HP-KZ Gabrovka-Dole, obrat Presad, in ZTKO Litija.
Pogoji za tek so bili zelo dobri. Proge so bile različnih dolžin: od enega km za pionirke do 12 km za člane in veterane. Vse so bile krožne, razgibane, brez večjih vzponov, večji del so potekale po kolovoznih poteh in pod okriljem gozda.
Udeležencev je vsako leto več, vendar je premalo žensk in udeležencev iz domače Občine — Litije.
REZULTATI:
PIONIRKE: 1. mesto: Sonja Grm —ŠŠD Presad Gabrovka, 2. mesto: Branka Kotar — ŠŠD Presad Gabrovka, 3. mesto: Jasmina Bozelj — Rudar Trbovlje. PIONIRJI: 1. mesto: Lovro Petrin — Rudar Trbovlje, 2. mesto: Tomaž Koželj — Rudar Trbovlje, 3. mesto: Grega Jerneje— Rudar Trbovlje. ČLANICE: 1. mesto: Adi Antonin — AK Kamnik, 2. mesto: Sabina Jovan — Ljubljana, 3. mesto: Sonja Grm — ŠD Presad Gabrovka. ČLANI: 1. mesto: Vinko Štempihar — AS Radeče, 2. mesto: Klemen Dolenc — TO Radovljica, 3. mesto: Alojz Vidmar — Trebnje. VETERANKE: 1. mesto: Rožica Lampe — SK Brdo, VETERANI: 1. mesto: Srečko Žerjav — Dravlje, 2. mesto: Tone Peršak — Dravlje, 3. mesto: Pavle Kreže — Rudar Trbovlje.
Igor Medved
KOŠARKA
Člani le povprečno
Končala se je sezona košarskarskih tekmovanj. V super ligi je članska ekipa KK Litija zasedla peto mesto. Moštvo Nove Gorice, ki je osvojilo enako število točk kot Lokainvest, a je bilo boljše v medsebojnih srečanjih, seje zasluženo uvrstilo v prvo republiško ligo.
Tekmovanje v super ligi je bilo izredno izenačeno in negotovo do zadnjega kola. Nova Gorica si je prav z zmago v zadnjem kolu v Litiji zagotovila prvo mesto. Litija je ponovila uvrstitev iz prejšnjega prvenstva, ko je bila v super ligi prav tako peta. Vsekakor je ekipa izgubila preveč moči, svežine in tudi volje v prvem delu sezone, ko je nastopala v območni ligi in se srečevala v glavnem z nedoraslimi nasprotniki. Že v prvi tekmi super lige je doživela nesrečen poraz na domačem igrišču proti Tolminu s točko razlike. Ta izid je odločilno vplival na nadaljnji potek prvenstva, igralcem pa v veliki meri vzel voljo. Uvrstitev bi prav gotovo lahko bila za mesto ali dve boljša, za sam vrh pa klub trenutno ni bil dovolj močan, niti igralsko niti organizacijsko.
Gotovo pa je neustrezen tudi tekmovalni sistem, saj je sezona dolga kar sedem mesecev, kar je odločno preveč. Po drugi strani pa je tudi res, da je sezona enako dolga za vse ekipe. Vrstni red v super ligi — zahod:
1. Nova Gorica
2. Lokainvest
3. Medvode
4. Tolmin
5. Litija
6. Radovljica
		MARKO GODEC	
10	7	3	922:838 17
10	7	3	938:838 17
10	6	4	881:870 16
10	6	4	818:812 16
10	3	7	847:884 13
10	1	9	732:896      11
DOM„TISJE ŠMARTNO PRI UTU!
vabi k sodelovanju
1. *medicinsko sestro'
Pogoj: V. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri
2. strežnice
(3 delavke)
Pogoj: končana osnovna šola. Zagotovljene so samske sobe.
3. kuharico
Pogoj: IV. stopnja strokovne izobrazbe kuharske smeri
Filmska razglednica
Filmska zabava
Po kratkem premoru se spet oglaša redna rubrika Glasila občanov Filmska razglednica. Predstavlja vam program za mesec junij.
Prvi bo 3. in 4. junija na programu grški film MAČJI SINDROM. Film govori o dveh lepih dekletih, ameriških fotomodelih, ki sta prišli v Grčijo na sedemdnevni oddih. Kaj se jima v tem času pripeti, pa vam bo povedal film.
Ameriški vojni film SKOZI PLAMEN NIKARAGVE nas bo popeljal na vroča nikaragovska tla. Trije dopisniki se po srečanju v Čadu spet najdejo v Nikaragvi. Poleg prijateljstva jih povezuje tudi želja, da bi svetu odkrili pravo resnico o boju ljudstva proti Somozini diktaturi.
Sledila bosta še dva filma iz ameriške produkcije. Najprej bo na programu komedija SREČEN PRAZNIK, nato pa še kriminalka PLAČANEC. 17. in 18. junija si boste lahko ogledali francoski erotični film BILITIS. Priča boste težavam mladega dekleta, ki je začelo spoznavati svoje telo in dušo.
Veliko akcije in razburljivih scen bo v ameriškem filmu ZASLEDOVANJE PO VESOLJU.
Skupina budističnih menihov prenaša svoje imetje preko gorovja Shantia. Med potjo jih napadejo razbojniki, jih pobijejo in jim vzamejo celo imetje. Začne se boj za izgubljeni zaklad. To je kratka vsebina hongkonškega karate filma MORILEC IZ HRAMA ŠAOLIN.
Ob koncu meseca pa še film, ki ga že mnogi težko pričakujejo — slavni TERMINATOR.
Gorazd Mavretič
Avto-moto društvo LITIJA
Člane Avto-moto društva Litija vabimo na
OBČNI ZBOR
ki bo v petek, 5. junija 1987, ob 19. uri na Kegljišču v Litiji.
Vabljeni!
Kozmetični salon TALIJA
	Gordana KOVIC Ulica Luke Svetca I v Litiji
	je  odprl  vrata cenjenim
rt	strankam 23. maja 1987 # masaža obraza in dekolteja # čiščenje aken # iontoforeza za vse tipe kož # depilacija # odpravljanje celulitisa
za
ženske in
moške
Salon je odprt:
— torek, četrtek, sobota............od 7.30 do 13.30
— sreda, petek ...................od 13.30 do 19.30
Cenjene stranke lahko storitve naročijo vsaj en teden prej — osebno v salonu
KEGLJANJE
Občinsko prvenstvo za leto 1987
Kegljaški klub Litija je organiziral in izvedel občinsko prvenstvo v kegljanju za člane in članice.
Tekmovalci in tekmovalke so bili razvrščeni v tri tekmovalne skupine. V vsaki skupini so tekmovali najprej vsi prijavljeni, nato se je po osem najboljših ponovno pomerilo v finalnem nastopu. Seštevek obeh nastopov je štel za končno uvrstitev.
V tekmovalni skupini neregistriranih kegljačev (35 tekmovalcev) je prvo mesto osvojil Jože EJRAVEČ s 1574 (792 + 782) podrtimi keglji. Drugi je bil Dragan JOLIČ s 1569 (784 + 785) in tretji Janez NOVAK s 1562 (784 + 778) podrtimi keglji.
V tekmovalni skupini registriranih kegljačev (13 tekmovalcev) je prvo mesto osvojil Ludvik NOVAK s 1753 (865 + 888) podrtimi keglji. Drugi je bil Matjaž MAHKOVIC s 1657 (847 + 810) in tretji Franc MOŽINA s 1630 (837 + 793) podrtimi keglji.
V tej skupini so doseženi rezultati šteli tudi za klubsko prvenstvo KK Litija za tekmovalno sezono 1986/87.
V tekmovalni skupini članic (5 tekmovalk) je prvo mesto osvojila Jelka POLAK s 743 (364 + 379) podrtimi keglji. Druga je bila Branka PLA-N1NŠEK s 689 (334 + 355) in tretja Marjana KRALJ s 687 (347 + 340) podrtimi keglji.
Občinski prvaki so prejeli pokale, ostali pa diplome za dosežena mesta.
Milan Amon
Prvi v OKS Trbovlje
Kegljaški klub Litija je v sezoni 1986/87 tekmoval v Območni kegljaški skupnosti Trbovlje, ki združuje KK od Litije do Brežic. Ekipno moško tekmovanje je potekalo po liga sistemu, v katerem so bili člani KK Litija najboljši in so osvojili PRVO mesto.
Z osvojitvijo prvega mesta so si pridobili pravico do napredovanja v višji rang tekmovanja. Odvisno je od reorganizacije tekmovanj na področju Jugoslavije, Slovenije in drugih lig, ali se bodo igralci KK Litija uvrstili skozi kvalifikacije ali direktno v II. slovensko ligo — VZHOD.
Končna lestvica:				
1. Litija	12	9	0	3 18
2. Krško	12	8	0	4 16
3. Partizan Trbovlje	12	8	0	4 16
4. Bratstvo Hrastnik	12	6	0	6 12
5. Brežice	12	5	0	6 12
6. Sevnica	12	5	0	7 10
7. Proletarcc II Zagorje	-12	< 0	0	12 0
			Milan Amon	
Podelitev Bloudkovih značk
Skladno s sklepom o kriterijih za podeljevanje Bloudkovih značk so bile na seji skupščine Občinske telesnokul-turne skupnosti Litija 6. maja 1987 podeljene BLOUDKOVE ZNAČKE posameznikom za večletno uspešno delo na telesnokulturnem področju.
BRONASTE ZNAČKE so prejeli: Anton Jakopič — NK Apnar Kresnice, Milan MERZEL — RK Usnjar Šmartno Peter GRADIŠEK — RK Usniar Šmartno, Srečo KOTAR —
ŠD Enotnost Jevnica. SREBRNE ZNAČKE so prejeli: Janez Tišler — NK Litija, Miro VIDEM-ŠEK — NK Litija, Martin SMRKOLJ -ŠD Enotnost Jevnica. Zvone MLAKAR — ŠD Enotnost Jevnica, Gra-dišek Marjan — NK Litija.
ZLATE ZNAČKE so prejeli: Janez KUKOVICA — ŠD Enotnost Jevnica, Andrej CIRAR — Planinsko društvo Litija. Brane PINTAR — Strelska družina Smartno-Litija.
Letošnji dobitniki Bloudkovih značk s predsednikom OTKS Litija. (Foto: Zofka j
V SPOMIN
Slavku Logaju
V začetku meseca maja nas je po hudi bolezni zapustil trener Slavko Logaj, star komaj petindvajset let.
Z delom v klubu je pričel pred osmimi leti. Najprej je delal z mlajšimi kategorijami, zadnji dve leti pa je treniral člansko moško ekipo.
Kljub temu da mu je študij na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo jemal veliko časa, bil je tik pred diplomo, je vedno našel proste trenutke ob delu doma, da se je posvečal svoji veliki ljubezni-športu
Marljiv in prizadeven je vedno rad poprijel za vsako delo v klubu. Če je bilo potrebno je vodil tudi dve ali tri ekipe istočasno. Čeprav je za trenerja osem let kratka doba, pa je Slavko v tem obdobju dosegel nekaj vidnih uspehov s pionirji in kadeti. Prezgodnja smrt mu je preprečila uresničitev dobro zastavljenih ciljev s člansko ekipo.
Aktivno je sodeloval pri delu strokovne komisije v klubu, širom po Sloveniji pa si je s svojim delom v košarki pridobil veliko prijateljev.
Bil je zagnan in nepopustljiv, včasih tudi malce trmast, kajti vedel je, da v športu pripeljeta do uspeha le trdo delo in močna volja. Prav njegova močna volja je v nas vseh, ki smo vedeli za njegovo hudo bolezen, budila upanje, da jo bo premagal.
Še pred mesecem dni je vodil svojo zadnjo tekmo v Novi Gorici. Zdravje se mu je nato poslabšalo in ni ga bilo več med nas. Boril se je za tivljenje, toda neizprosna smrt je bila močnejša.
Z njegovo smrtjo smo izgubili dobrega prijatelja, tovariša in marljivega trenerja. Njegova pokončnost v boju za tivljenje nam ho vedno zgled v naših prizadevanjih na košarskarskem igrišču.
Košarkarski klub Litija
99999999
ŠPORT IN REKREA CIJA^
KOŠARKA
Se veliko trdega dela
Košarkarski klub Litija je 25. aprila organiziral četrtfinalni turnir pionirskega košarkarskega festivala za pokal SUMI. Nastopali so mlajši pionirji in pionirke, rojeni 1. 1974 in mlajši. V sedmih tekmah je nastopilo čez 80 pionirjev in pionirk.
Nekaj tekem je bilo zelo razburljivih, predvsem pri pionirkah. Pri pionirjih pa je bila kakovostna razlika prevelika. Izstopali so pionirji OŠ F. Bevk iz Ljubljane. Sam turnirje pokazal veliko nadarjenih igralcev in igralk. Nekateri žc zelo dobro obvladajo košarkarske elemente igre. Našim pionirjem in pionirkam se ni uspelo uvrstiti v polfinale. Pionirke so imele nekaj možnosti in bi se mogoče z malce bolj zbrano igro uvrstile vpolfinale. Pri mlajših kategorijah nam ne sme biti najvažnejši rezultat, ampak učenje in vzgajanje. Vedno pa nam primankuje visokih igralcev. Seveda pa je pri obeh ekipah še veliko rezerve in s trdim delom bodo prišli tudi uspehi.
TEKMUJ SAM S SEBOJ — VSAK JE ZMAGOVALEC
Drugič na GEOSS
Kolesarska sekcija Partizan Litija, Projekt Vače 81, Turistično društvo Vače in Športno društvo Vače bodo 7. junija letos organizirali drugi kolesarski vzpon na GEOSS — geometrično središče Slovenije.
Tudi tokrat bo kolesarski vzpon na GEOSS imel predvsem dva značaja: doseči čim večjo množičnost v telesnokulturnem gibanju — tokrat gre za kolesarstvo, in šc vnaprej popularizirati in predstavljati vsebino projekta Vače 81 terGEOSS-a kot enega izmed njegovih najvažnejših sestavin.
Organizatorji bodo poskrbeli, da bo vsak udeleženec, ki bo prikolesaril prav do GEOSS-a zadovoljen in vesel, saj bo tudi tokrat na Spodnji Slivni veselo razpoloženje. Igral bo ansambel Šarm, organizirane bodo družabne in zabavne igre, srečelov in še kaj, kar bo zanimivo za kolesarje in številne gledalce, ki se bodo zbrali ob cilju.
Rezultati: PIONIRJI:
OŠ Litija : OŠ F. Bevk, Lj.—Bežigrad
OŠ F. Bevk : OŠ V. Vlahovič, Titovo Velenje
OŠ Litija : OŠ V. Vlahovič Titovo Velenje
PIONIRKE:
OŠ Litija : OŠ Vojnik
OŠ K. D. Kajuh, Lj. : OŠ J. Broz-Tito, Domžale OŠ Litija : OS K. D. Kajuh OŠ Vojnik : OŠ J. Broz-Tito
19:83 71:44
29:77
33:38 34:16 40:54 27:20
VZPON NA GEOSS
Start: 7. junija ob 10. uri v Litiji pred Kegljiščem
Cilj: GEOSS (Sp. Slivna)
Proga: dolžina 20 km, višinska razlika 404 m
Startnina: 1.000 din
Prijave: od 8.30 do 9.45 na startu
Vsak vozi na lastno odgovornost
V polfinale so se pri pionirjih uvrstile OŠ F. Bevka iz Lj. in OŠ V. Vlahoviča iz Velenja, pri pionirkah pa OŠ Vojnik in OŠ K. D. Kajuha iz Ljubljane.
Zdravko Špes
TEK ZMAGE
Vindiš zmagal v Litiji
Letos bodo kolesarji za razliko od lanskega vzpona pripeljali prav do cilja po novi asfaltni cesti, kar jim bo nekoliko olajšalo vzpon. Vendar pa kolesarski vzpon ni prav lahek, saj gre za višinsko razliko 404 m, pred tem pa bo kolona kolesarjev naredila še nekaj kilometrov po litijski okolici, da sc bodo kolesarji dobro ogreli. Nenazadnje pa je tudi pogled na pisano karavano kolesarjev zelo lep.
Kolesarski vzpon na GEOSS bo tudi letos organiziran z geslom TEKMUJ SAM S SEBOJ — VSAK JE ZMAGOVALEC. Torej, vsak, ki mu bo uspelo premagati s kolesom (ali pa lahko tudi malce peš ob njem — nič hudega za to!) vse klance od Hotiča do Sp. Slivne, bo zmagovalec!
Teka zmage na 10 km dolgi progi v Litiji, ki gaje pripravila tekaška sekcija Partizan Litija, se je kljub zelo slabemu vremenu — ves čas je deževalo — udeležilo 120 tekačev. Rezultati: moški do 30 let: 1. Mirko Vindiš (AK Ptuj) 31,48; 2. Martin Kavka (Olimpija Ljubljana) 32,14; 3. Srečko Končina (Ljubljanske mlekarne) 32,17; od 30 _ 45 let: 1. Milan Kotnik (Radovljica) 32,54; '2. Ivan Urh (Kamnik) 34,33; 3. Lado Pavlina (Nova Gorica) 35,41; nad 45 let: I. Rok Štros (Iskra Kranj) 36,56; 2. Edo Gregorič (Kranj) 38,50; 3. Alojz Kovic (Galant Ljubljana) 40,03. Ženske do 30 let: 1. Marija Trobec (Polhov Gradec) 42,43; 2.
GLASILO OBČANOV — Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Glavni urednik: Andrej Kralj. Ureja uredniški odbor: Jože Sevljak (odgovorni urednik), Mija Bernik, Dušan Gnezda, Franc Končar, Marina Krnel, Go-razd Mavretič, Slavko Rokavec, Boris Žužek, Jelka Belec (lektorica Glasila občanov). Uredniški odbor Delegatskega obveščevalca: Tine Brilej (odgovorni urednik), Vid Praunseis, Roža Urbane. Predsednik izdajateljskega sveta: Miro Kaplja. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika Novo mesto. Tisk: A. .lovanovič, Litija. Naslov uredništva: Litija, Parmova 9, tel.: 881-102. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom.
Marjeta Vencelj (Šentvid pri Stični) 45,32; 3. Ada Antonin (Kamnik) 48,06; nad 30 let: I. Veronika Bohinc (Ljubljana) 39,51; 2. Darinka Erzetič (Kranj) 44,28; 3. Heda Bevc (Trbovlje) 45,49.
Prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli medalje, najhitrejših pet moških in tri najhitrejše ženske v absolutni kategoriji pa denarne nagrade. Za zanimivost tovrstnih tekov je poskrbel organizator ob sodelovanju litijske Predilnice, ki je vsakemu tekaču oz. tekačici na cilju podaril lično spominsko medaljo.
T. B.
VSAK DOBI MEDALJO!
— vsak udeleženec, ki pripelje na cilj, prejme spominsko medaljo in diplomo
— prvi trije prejmejo posebna priznanja
— srečelov za vse udeležence
Kljub temu da bo cesta zavarovana, naj kolesarji vozijo previdno in upoštevajo cestno-prometne predpise.
T. B.
TEKMUJ SAM S SEBOJ — VSAK JE ZMAGOVALEC
Teki zmage — včasih tradicionalni — so v Litiji ponovno oživeli. Letošnjega teka ki je potekal na progi od Litije do Pogonika in nazaj, se je udeležilo presenetljivo veliko odličnih tekačev iz vse Slovenije, veliko pa je (tudi presenetljivo!) teklo tudi domačinov. Geslo teka je bilo »TEKMUJ SAM S SEBOJ — VSAK JE ZMAGOVALEC«