★ URADNI LIST ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA LETO V. I KOPtR 1. decembra 1951 j ŠTEV. 13 VSEBINA: PREDPISI IZVRŠILNEGA ODBORA ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA 94. Odredba o prejemkih šoferjev, pomočnikov šoferjev, sprevodnikov na avtobusih tetr šoferjev osebnih avtomobilov. 95. Odredba o dopolnitvi odredbe o dodatku za terensko delo. 96. Odredba o ukrepih za varčevanje ter o nakupih za javne urade in zavode od zasebnikov. 97. Odredba o kontroli in žigosanju transportnih sodov. 98. Odredba o prometu is strelnim orožjem, strelivom in raz-strelivnimi sredstvi. 99. Odredba o dopolnitvi odredbe o praznikih. 100. Odredba o znižanju plač za strokovnost za 10%. 101. Odredba o ustanovitvi novih šol. 102. Navodilo o odredbi o dodatku za terensko delo. 103. Pravilnik o reviziji investicijskih programov in o organizaciji in delu komisij za revizijo investicijskih programov. OBJAVE Predpisi Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora 94 Na podlagi točke a) 33. člena odloka o prejemkih oseb v delovnem in uslužbenskem razmerju in učencev v gospodarstvu z dne 31. julija 1951 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora ODREDBO O PREJEMKIH ŠOFERJEV, POMOČNIKOV ŠOFERJEV TER SPREVODNIKOV NA AVTOBUSIH IN POMOŽNIH AVTOBUSIH 1. člen Prejemki šoferjev, pomočnikov šoferjev 1er sprevodnikov na avtobusih in pomožnih avtobusih sesfojijo iz osnovne plače, iz dodatka za prekoračenje določene norme in iz zneska za težko in odgovorno delo. 2. člen Osnovna plača se deli na stalni del plače, ki znaša 70 % osnovne plače in na gibljivi del plače, ki znaša 30 % osnovne plače. 3. člen Skalni del plače je zagotovljen, gibljivi del plače pa je spremenljiv nasproti doseženi normi. 4. člen Če šoferji, pomočniki šoferjev ter sprevodniki na avtobusih in pomožnih avtobusih ne izpolnijo postavljenih normi, se jim osnovna plača zmanjša sorazmerno z izpolnitvijo norme, toda največ za gibljivi del plače. 5. člen Norma za tovorna vozila znaša letno 14.788 ton-km za vsako tonò vozila ali mesečno 1.230 ton-km za vsako tono vozila. Norma za prikolice znaša Jeino 11.100 lon-km za vsako tono vozila ali 925 ton-km mesečno za vsako tono vozila. , 6. člen Za tovorna vozila zadružnega sektorja znaša norma letno 11.473 ton-km na vsako tono vozila ati 956 ton-km mesečno na vsako tono vozila. Norma za prikolice znaša letno 8.600 ton-km ali mesečno 715 ton-km na vsako tono vozila. 7. člen Norma, določena v 5. in 6. členu, se lahko v mesecih december, januar, februar in marec zniža, toda največ do 25 %. 8. člen Norma za vozila v potniškem prometu se izračunava na osnovi prevoženih km in znaša: a) za avtobuse 1.800 km mesečno, bi za pomožne avtobuse 1.300 km mesečno. 9. člen Norma za avtotaksije znaša mesečno 2000 km, povprečna norma osebnih avtomobilov uradov, zavodov in podjetij pa 1500 km na mesec. 10. člen Poleg osnovne plače prejmejo šoferji za prekoračenje postavljene norme še poseben dodatek, ki znaša: al za šoferje avfovlakov za vsak prekoračeni ton-km; 0.50 din bi za šoferje tovornih vozil z nosilnostjo od 4—8 ton za vsak prekoračeni ton-km: za vozila 4 fon nosilnosti 2,— din za vozila 8 ton nosilnosti 1.50 din c) za šoferje tovornih vozil z nosilnostjo od 2—3 in pol tone za vsak prekoračen ton-’knü: za vozila od 2 ton nosilnosti 2.40 din za vozila 3 in pol tone nosilnosti 2,— din 11. člen Poleg osnovne plače prejmejo pomočniki šoferjev za prekoračenje postavljene norme še poseben dodatek, ki znaša: a) za pomočnike šoferjev na avfovla- kih za vsak prekoračeni to-kmi 0.50 din b) za pomočnike šoferjev na tovornih vozilih z nosilnostjo od 4—8 ton za vsak prekoračeni ton-kilometer: za vozila 4 ton nosilnosti 1.— din za vozila 8 ton nosilnosti 0.75 din 12. člen Šoferji na avtobusih in pomgžnih avtobusih ter sprevodniki na teh vozilih prejmejo za prekoračenje postavljene norme poseben dodatek, ki znaša: a) za šoferje avtobusov za vsak prekoračeni km 4,— din, za šoferje, ki vozijo s priklopniki, pa še 1.— din za vsak prekoračeni km; b) za šoferje pomožnih avtobusov za vsak prekoračeni km 5.— din; e) za sprevodnike 2,— din za vsak prekoračeni kilometer. 13. člen Šoferji avtotaksijev prejmejo poleg osnovne plače za prekoračenje postavljene norme 7 % in-kasa preko postavljene norme. 14. člen Osnovna plača šoferjev osebnih avtomobilov pri ustanovah se ne deli v smislu 2. člena te odredbe. Poseben dodatek za prekoračenje postavljene norme znaša 2.— din za vsak prekoračeni km. 15. člen Šoferji pollovornih avtomobilov prejmejo plačo kot šoferji osebnih avtomobilov pri ustanovah s tem, da je osnovna plača razdeljena v smislu 2. člena te odredbe. 16. člen Za šoferje, ki vozijo kamion, katerih vožnja se obračunava po časovni tarifi, določi podjetje individualno normo za 8 ur v ton-km. Ako šoferji postavljene norme ne dosežejo, se jim osnovna plača zmanjša sorazmerno z izpolnitvijo norme, a največ za gibljivi del plače. Pri prekoračenju postavljene normfe se osnovna plača zviša z odstotkom prekoračenja. 17. člen Šoferjem pripada poleg osnovne plače in dodatka za prekoračenje postavljene norme še poseben znesek za delo v posebnih pogojih v smislu 12. člena odloka o prejemkih oseb v delovnem in uslužbenskem razmerju in učencev v gospodarstvu. 18. člen Poverjeništvo za promet istrskega okrožnega ljudskega odbora bo po potrebi izdalo podrobnejša navodila za tolmačenje te odredbe. 19. člen Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu, uporablja pa se od 1. avgusta 1951 dalje. Koper, dne 2. oktobra 1951. V. d. tajnika : Predsednik : Alfonz Dolher l.r. Julij Beltram l.r. 95 Na podlagi 15. člena odloka o prejemkih oseb v delovnem in uslužbenskem razmerju in učencev v gospodarstvu z dne 31. julija 1951 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora > ODREDBO O DOPOLNITVI ODREDBE O DODATKU ZA TERENSKO DELO f 1. člen V 9. členu odredbe o dodatku za terensko delo z dne 15. avgusta 1951 (Uradni list št. 11-85/51) se za prvim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi: »Telegrafsko telefonskim nadzornikom, ki morajo zaradi opravljanja dela iz področja svoje dnevne službe potovati v mejah svojih terenskih enot, pripada pavšalni mesečni dodatek za terensko delo od 1.200 do 2.000 din.« 2. člen Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu, uporablja pa se od 20. septembra 1951 dalje. Koper, dne 24. oktobra 1951. V. d. tajnika : Predsednik : Alfonz Dolher I. r. Julij Beltram 1. r. 96 Na podlagi 1. člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora ODREDBO O UKREPIH ZA VARČEVANJE TER O NAKUPIH ZA JAVNE URADE IN ZAVODE OD ZASEBNIKOV 1. člen Uradi, zavodi in podjetja, ki so pod upravo delovnih kolektivov, smejo kupovati od zasebnikov pohištvo, slike, preproge, zavese in kakršno koli drugo blago za notranjo ureditev pisarniških pro- štorov in material za ta namen samo z dovoljenjem poverjenika za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora, če gre za nakup blaga v vrednosti do 50.000 dinarjev; če gre za nakup blaga v vrednosti nad 50.000 dinarjev, pa samo z dovoljenjem predsednika Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora. 2. člen i Dovoljenje za nakup v 1. členu navedenih predmetov od zasebnikov se lahko da samo ob teh pogojih: a) če je za nakup predmeta na razpolago kredit; b) če je nakup neogibno potreben; c) Če je cena primerna in d) če predmeta ni mogoče nabaviti v socialističnem sektorju. 3. člen Nakup od komisijske trgovine se šteje za nakup od zasebnika in velja zanj isto, kot za nakup od zasebnika. 4. člen Preden računovodja javnega urada izplača račun za predmete iz; prvega odstavka 1. člena te odredbe, se mora prepričati, ali je bil nakup izvrše po predpisih te odredbe. 5. člen Zasebno podjetje oziroma zasebnik, kr predloži' javnemu uradu v izplačilo račun nad 5.000 dinarjev za dobavljeno blago ali opravljene storitve, mora obenem predložiti izplačilni blagajni javnega urada potrdilo, da nima davčnega dolga. To potrdilo se izda stranki brez plačila takse. 6. člen Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje: i j a) vodja, oziroma drug odgovorni uslužbenec urada, zavoda ali podjetja, ki kupi kak predmet v nasprotju s 1. členom le odredbe; b) računovodja, ki izplača račun za predmete iz 1. člena, ki so bili nabavljeni v nasprotju s predpisi te odredbe; računovodja pa ni odgovoren, če je kljub opozorilu dobil ponoven nalog za izplačilo. 7. člen Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu. Koper, dne 12. novembra 1951. V. d. tajnika: Predsednik: Alfonz Dolher 1. r. Julij Beltram 1. r. 97 Na podlagi 1. člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odbor za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva, izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora ODREDBO O KONTROLI IN ŽIGOSANJU TRANSPORTNIH SODOV 1. člen Vsak sod, ki je namenjen za prevoz vina, piva ali druge alkoholne pijače, mora imeti uraden žig glede prostornine v litrih. Na željo stranske se sodi do 1.000 litrov prostornine lahko žigosajo tudi z žigom glede teže praznega soda v kilogramih. 2. člen Sode žigosajo po 1. členu te odredbe uradi za kontrolo meril. Žig je sestavljen iz navedbe prostornine v litrih oziroma teže praznega soda v kilogramih in letnice žigosanja. Prostornina se označi z arabsko številko 'in malo črko »I« (liter), teža soda pa z veliko črko »T« (tara), z arabsko številko in s kratico »kg« (kilogram). 3. člen V 1. členu omenjeni sodi morajo biti vsako drugo leto pregledani oziroma žigosani. Dvoletna doba se računa od 1. januarja prihodnjega leta po žigosanju soda. 4. člen Ker se zaradi popravila navadno menja prostornina soda, je treba popravljeni sod ponovno žigosati. Popravljalec mora v tem primeru odstraniti s soda prejšnje žige, preden ga izroči naročniku popravila. 5. člen Sj petnajstim dnem ¡po uveljavitvi te odredbe se ne smejo več prevažati pivo, vino in druge alkoholne pijače v nežigosanih sodih. 6. člen Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev, kdor prevaža vino, pivo ali drugo alkoholno pijačo v nežigosanem sodu ali v sodu z zastarelimi žigom. Če pelje voznik tuje vino, se kaznuje tudi tisti, ki mu je naročil prevoz. V lažjih primerih lahko izterja pripadnik Narodne zaščite ali organ trgovinske 'inšpekcije od storilca, ki ga zaloti pri storitvi prekrška, denarno kazen do 500 ¡dinarjev na kraju, kjer ga je zalotil. 7. člen Določbe 5. in 6. člena te odredbe se ne uporabljajo zoper tiste pridelovalce vina, ki prevažajo svoje vino v svojih sodih, če je bil sod napolnjen z vinom še pred uveljavitvijo te odredbe in se o tem voznik oziroma lastnik izkaže s potrdilom krajevnega oziroma mestnega ljudskega odbora, v čigar območju prebiva. 8. člen Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu. Koper, dne 12. novembra 1951. V. d. tajnika : Predsednik: Alfonz Dolher L r. ____ Julij Beltram 1. r. 98 Na podlagi 1. člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora ODREDBO O PROMETU S STRELNIM OROŽJEM, STRELIVOM IN RAZSTRELILNIMI SREDSTVI Trgovina s strelnim orožjem in drugim strelnim materialom 1. člen Strelno orožje, strelivo, smodnik, razstrelivo vseh vrst, vse vrste vžigal za razstrelivo, kakor tudi druga razstrelivna sredstva smejo prodajati samo javna trgovska podjetja, ki so pri ustanovitvi ali registraciji dobila od Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora dovoljenje za promet s takim blagom. Taka dovoljenja se sme izdajati tudi že obstoječim trgovskim podjetjem. Vse vrste razstreliva, smodnik za razstreljevanje, vse vrste vžigal za razstrelivo in razshe-livna sredstva smejo prodajati tudi nabavljalno-pro-dajni zavodi, podjetja in oddelki, ki bodo ustanovljeni le za preskrbo javnih gospodarskih podjetij, ki potrebujejo razstrelivna sredstva za izvedbo proizvajalnih nalog (rudarska, gradbena in druga podjetja) in ki dobijo od Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora dovoljenje za promet s takim blagom. 2. člen Za prodajo se nabavlja to blago na podlagi dovoljenja, ki ga izda Poverjeništvo za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora. V dovoljenju se navede vrsta in količina blaga, ki se sme kupiti 1er kje in kako naj se blago hrani. Nabavljalno-prodajni zavodi, podjetja oziroma oddelki iz drugega odstavka 1. člena nabavljajo to blago brez dovoljenja, morajo pa o nabavljeni količini in vrsti blaga obvestiti poverjeništvo za notranje zadeve pri okrajnem ljudskem odboru, v katerega območje spadajo. 3. člen Katere vrste strelnega orožja, streliva, smodnika, razstreliva, vžigal in drugih razstrelivnih sredstev se smejo nabavljati in izročati v promet ter kje se smejo nabavljati, določi Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Nabava strelnega orožja in drugega sirelnega materiala za uporabo 4. člen Podjetja iz prvega odstavka 1. člena smejo izročiti strelno orožje samo tistemu, ki je dobil dovoljenje za nabavo po predpisih o posesti in nošenju orožja. Strelivo in smtodnik za lovsko in drugo strelno orožje se sme prodajati samo tistemu, ki ima na- bavno dovoljenje. To dovoljenje izda poverjeništvo za notranje zadeve pri okrajnem) ljudskem odboru. V dovoljenju je treba navesti vrsto in količino strdiva oziroma količino smodnika. 5. člen Podjetja iz prvega odstavka 1. člena smejo prodajati razstrelivo, smodnik za razstreljevanje, vžigala vseh vrst in razstrelivna sredstva samo osebam, ustanovam in podjetjem, ki so dobila nabavno dovoljenje od Poverjeništva za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Oseba, ustanova ali podjetje, ki zaprosi za nabavno dovoljenje, mora predložili dokaz, v kakšen namen kupuje, kakor tudi kolikšno količino potrebuje za določeno delo. Potrdilo o tem izda okrajni izvršilni odbor. 6. člen Gospodarska podjetja, ki so jim razstrelivna sredstva potrebna za izvedbo proizvajalnih nalog (rudarska, gradbena in druga podjetja), jih lahko nabavljajo brez dovoljenja po pismeni obrazloženi zahtevi ravnatelja podjetja. Podjetje pa mora o vsaki tako nabavljeni količini obvestiti poverjeništvo za notranje zadeve pri okrajnem ljudskem odboru, na katerega območju se bo razstrelivni material spravil. Nabavljajo jih ali naravnost od proizvajalca ali po podjetju, nabavljalno-prodajnem zavodu oziroma oddelku iz T. člena. Vskladiščenje materiala 7. člen Razstrelivo, smodnik za razstreljevanje, kapsle, vžigala in druga druga razstrelivna sredstva, kakor tudi strelivo in smlodnik za strelno orožje v količini nad 10 kg se mora hraniti v posebnih skladiščih, ki so v la namen zgrajena. Strelno orožje ter strelivo in smodnik za strelno orožje v količini do 10 kg se sme imeti v prodajalnah javnega trgovskega podjetja. Dovoljenje za to izda poverjeništvo za notranje zadeve pri izvršilnem odboru okrajnega ljudskega odbora. To dovoljenje se ne sme izdati, če je prodajalna v stanovanjski hiši in če ni zavarovana pred vlomom in požarom. 8. člen Skladišče za razstrelivo, smodnik, strelivo, kapsle, vžigala za razstrelivo in druga razstrelivna sredstva, ne smejo biti v bližini naselbin, telegrafskih in telefonskih linij, stavbišč, naprav in drugih objektov in morajo bitj. zgrajena tako, da je okolica v primeru eksplozije zavarovana pred sleherno nevarnostjo. Kraj, na katerem se gradijo taka skladišča, kakor tudi načrt za zgraditev, odobri komisija, ki jo sestavljajo en predstavnik poverjeništva za notranje zadeve Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora in po en tehnični strokovnjak Okrožne uprave narodne zaščite in Sveta za gradnje Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Komisija se sestavi z odločbo Poverjeništva za notranje zadeve Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora. 9. člen Skladišče za razstrelivo, smodnik, vžigala, strelivo in druga razstrelivna sredstva morajo biti zgrajena tako, da se onemogoči vlom in podtakniiev požara. Podnevi in ponoči jih mora neprenehoma stražiti oborožena straža. 10. člen Razstrelivo, smodnik, strelivo, vžigala in druga razstrelivna sredstva se spravljajo v skladišča pod vodstvom strokovnjaka. Razstrelivni material se hrani v izvirnih omotih, kakor je določeno po navodilih tovarne, ki ga je izdelala. Razstrelivo in smodnik se morata hraniti ločeno od kapslov in vžigal. Ravnanje in nadzorstvo nad ravnanjem z materialom 11. člen V skladišču mora biti odgovorni skladiščnik. Vstop v skladišče je razen skladiščiika dovoljen samo tistim, ki so stalno zaposleni v skladišču in sicer pod nadzorstvom Skladiščnika ter pooblaščenim! nadzorstvenim organom. Tistimi, ki prevzemajo iz skladišča razstrelivna sredstva, se ne sme dovoliti vstop v prostor, kjer so razstreliva spravljena. Razstrelivna sredstva se jim izročijo v posebnem' prostoru. 12. člen V skladišču z razstrelivnim materialom je prepovedano kaditi, kuriti peč, vstopiti z nezavarovano svetilko ati storiti kar koli, kar bi moglo povzročiti, da se ta material" vžge. Skladiščnik mora ukreniti tudi vse drugo, da prepreči požar in da se onemogočijo nepravilnosti pri prejemu in izdaji razslrelivnega materiala (izročitev večje količine, kakor je odobreno, tatvine in drugo). 13. člen O nabavi ter o uporabi ali prodaji orožja, streliva, smodnika in razslrelivnega materiala se mora voditi natančen razvid. Za to se vodi posebna knjiga, v kateri se napiše na levi strani dan dospelosti blaga, količina in vrsta blaga, dan ter označba fakture, dan in številka izdanega nabavnega dovoljenja, na desni strani pa dan izdaje blaga, komu je blago izdano (natančen naslov) in dovoljenje (nalog), po katerem1 je bilo blago izdano. Če se vrne razstrelivni material v skladišče, ker ni bil porabljen, se vpiše na novo v knjigo na levi strani. Vsak dan je treba sešteti prejeto in izdano količino blaga in naznačiti saldo blaga, ki je v skladišču ali v prodajalni. Skladiščnik in vodja prodajalne mora primerjati saldo s stanjem v skladišču ali prodajalni in je odgovoren za pravilno knjiženje, kakor tudi za vsako nepravilnost, ki bi bila v nasprotju s pravnim dejanskimi stanjem. Ravnatelj podjetja mora nepretrgoma imeti nadzorstvo nad delom skladiščnika in mora skrbeti za natančno izpolnjevanje predpisov o ravnanju z razstrelivnimi sredstvi jn njih varovanju. Knjiga za nabavo in izdajo (prodajo) orožja, streliva in razslrelivnega materiala mora hiti sešita, oštevilčena in potrjena od Poverjeništva za notranje zadeve pri Istrskem okrožnem ljudskem odboru. 14. člen Nadzorstvo nad izdajo kupljenih količin razslrelivnega materiala imajo organi za notranje zadeve. če zasebnik ne porabi nabavljenega razstre-livnega mlateriala za delo, za katero ga je nabavil, mora preostalo količino vrniti skladišču, pri katerem je razstrelivna sredstva kupil. Gospodarska podjetja lahko obdržijo preostali material, če ga potrebujejo za druga dela, morajo pa ga hraniti po predpisih te odredbe. Nabavljeni razstrelivni material se mora hraniti povsem tako, kakor to določi poverjeništvo za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora. Če je nabavljena količina večja od 10 kg, se v dovoljenju za nakup določi način hrambe. Podjetja, ustanove in tisti, ki morajo za delo kupovati večje količine razstreliva in ga dlje hraniti, ga morajo hraniti v skladiščih po določbah te odredbe. 15. člen Razstrelivni material za delo v rudarskih ter drugih podjetjih se sme določenim strokovnim osebam izdajati samo po nalogu uprave podjetja. Za delo se sme izdati samo tista količina razslrelivnega materiala, ki se povprečno porabi na dan. Če na koncu delovnega časa niso uporabljeie vse količine prejetega razstrelivnega materiala, je treba preostalo količino vrniti v skladišče in jo izročiti skladiščniku. Za pravilno dodelitev razstrelivnega materiala za delo v rudarskih in drugih podjetjih, kakor tudi za vrnitev neuporabljenega materiala je odgovorna uprava podjetja. Uprava sme odrediti, da se izda razstrelivni material iz skladišča največ za tri delovne dneve skupaj. V tem primeru je treba prejete količine hraniti tako, da ni nevarnosti eksplozije in tatvine. 16. člen Organi Poverjeništva za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora so pooblaščeni, da kadar koli pregledajo stanje v skladišču oziroma prodajalni in da ga primerjajo s knjigami. Poverjeništvo za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora mora vsaj vsake tri mesece pregledati stanje v skladišču oziroma prodajalni in go primerjati s knjigami. Izvršilni odbor Istrskega okrčžiega ljudskega odbora lahko odvzame dovoljenje za promet s strelnim orožjem, strelivom, smodnikom, razstrelivom vseh vrst, vseh vrst vžigal za razstrelivo in drugimi razstrelivnimi sredstvi, podjetjem, ki prekrše predpise te odredbe. Prevažanje materiala 17. člen Razstrelivni material in smodnik, strelivo in orožje se sme prevažati samo, če je prevoz posebno zavarovan. Pošiljko sme prevzeti samo tisti, ki je v nabavnem dovoljenju imenovan. Prevoz razstre-livnega materiala in smodnika mora nadzorovati tudi še strokovnjak, ki ga določi uprava podjetja. Nakladanje, prevoz, razkladanje in vskladiščenje se opravlja po njegovih navodilih. 18. člen O vsaki dospeli pošiljki, ki jo je treba prepeljati do skladišča ali prodajalne, mora podjetje obvestiti krajevno pristojno poverjeništvo za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora, ki določi, kako naj se zavaruje prevoz. 19. člen Razslrelivnega materiala in smodnika ni dovoljeno prevažati s prevoznimi sredstvi, ki se uporabljajo za prevoz potnikov. Vžigala je treba prevažati ločeno od razstreliva. 20. člen Prevozna sredstva, s katerimi se prevaža raz-strelivni material in smodnik, morajo imeti na vidnem mestu črno zastavico, na kateri je z belo barvo napisana črka »E«. Kazenske določbe 21. člen Kolikor prekršiive te odredbe niso sodno kazniva dejanja, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev kdor: 1) ne prijavi nabavljenih razstrelivnih sredstev iz drugega odstavka 2. člena in iz prvega odstavka 6. člena; 2) ima v posesti in hrani strelno orožje, strelivo, smodnik in razstrelivna sredstva v nasprotju z določbami te odredbe; 31 ne varuje po predpisih skladišča, v katerem je shranjen razstrelivni, material, smodnik in strelivo; 4) kadi, kuri ogenj ali prinaša v skladišče nezavarovano svetilko; 5) neredno vodi knjige za orožje, strelivo, smodnik in razstrelivni material iz 13. člena; 6) prevaža orožje, strelivo, smodnik in razstrelivni material po kopni poti brez zavarovanja po 17. členu; 7) prevaža razstrelivni material in smodnik v prevoznih sredstvih, ki prevažajo potnike; 8) ne označi prevoznega sredstva, s katerim prevaža razstrelivni material in smodnik, kakor je predpisano v 20. členu. 22. člen Kazni za prekrške po tej odredbi izreka poverjeništvo za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora po predpisih odloka o prekrških z dne 18. julija 1949. 23. člen Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu. Koper, dne 17. novembra 1951. V. d. tajnika: Predsednik. Alfonz Dotier 1. r. Julij Beltram 1. r. 99 Na podlagi odloka z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredbi na področju gospodarstva izdaja Izvršilni odbor istrskega okrožnega ljudskega odbora ODREDBO O DOPOLNITVI ODREDBE O PRAZNIKIH 1. člen 1. člen odredbe o praznikih z dne 1. februarja 1951 (Uradni list št. 3-22/51) se dopolni tako, da se pod točko b) dodasta dela prosta dneva 29. in 30, november. 2. člen Ta odredba velja takoj. Koper, dne 26. novembra 1951. V. d. tajnika: Predsednik Alfonz Dolher 1. r. ____ Julij Beltram 1. r. 100 Skladno z znižanjem cen prehrambenih in industrijskih artiklov ter upoštevajoč .tendenco stalnega padanja cen, izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora na podlagi 27. člena odloka o prejemkih oseb v delovnem1 in uslužben-skem razmerju in učencev v gospodarstvu ODREDBO O ZNIŽANJU ZNESKOV PLAC ZA STROKOVNOST ZA 10 % 1. člen Zneski plač za strokovnost, določeni vil. členu odloka o'prejemkih oseb v delovnem in usluž-benskem razmerju in učencev v gospodarstvu z dne 31. julija 1951 (Uradni list št. 7-38/51) se znižajo za 10 %. 2. člen Poverjenik za finance je pooblaščen izdajati navodila za izvrševanje te odredbe. 3. Člen Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu, uporablja pa se od 1. decembra 1951 dalje. Koper, dne 26. novembra 1951. V. d. ta jnika : Predsednik : Alfonz Dolher 1. r. Julij Beltram L r. 101 Na podlagi 1. člena odloka o osnovanju novih šol z dne 14. septembra 1947 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora ODLOČBO O USTANOVITVI NOVIH ŠOL 1) Otvori se slovenska osnovna šola v Piranu. 2) Otvori se slovenska osnovna šola v Laborju. 3) Slovenska osnovna šola v Piranu in slovenska osnovna šola v Portorožu se proglašata za vadnico učiteljišča v Portorožu. 4) Novo otvorjeni šoli se vzdržujeta iz proračuna Okrajnega ljudskega odbora Koper. Svet za prosveto in kulturo Istrskega okrožnega ljudskega odbora ukrene vse potrebno za izvedbo te odločbe. Koper, dne 17. oktobra 1951. V. d. tajnika: Predsednik: Alfonz Dolher 1. r. Julij Beltram 1. r. 102 Na podlagi 16. člena odredbe o dodatku za terensko delo z dne 15. avgusta 1951 (Uradni list št. 11-85/51) izdajam' NAVODILO K ODREDBI O DODATKU ZjA TERENSKO DELO 1) Kot kraj stalne zaposlitve iz 1. člena odredbe o dodatku za terensko delo se šteje kraj, kjer mora delavec po delovni pogodbi delati. Ta kraj je lahko kraj, kjer je sedež samega podjetja, ali pa tudi kraj, kjer je gradbišče, sekcija, odsek ali obrat podjetja. Glede na to ima delavec pravico do terenskega dodatka samo tedaj, če se pošlje iz kraja, kjer mora delati po delovni pogodbi, na terenska dela v drug kraj, in sicer za ves čas, ko dela v tem kraju. Če pa se po potrebi za stalno premesti v drug kraj, nima pravice do terenskega dodatka, ker se odslej ta kraj šteje kot kraj, v katerem mora delati. 2) V 7. členu odredbe o «dodatku za ter ensko delo je določeno, da se ne glede na pravilo, da se daje terenski dodatek samo za dela zunaj kraja stalne zaposlitve, ta dodatek lahko prizna tudi tedaj, če se terensko delo opravlja v 'kraju stalne zaposlitve, in sicer samo za podjetja iz panog, navedenih v 7. členu odredbe. Terenski dodatek v kraju, kjer je sedež podjetja, se torej daje samo izjemoma v podjetjih, ki se šele organizirajo ali ki so zaradi posebno važnih objektov ustanovljena na terenu, na katerem se objekt gradi, ali pa v podjetjih, ki se pogostoma selijo iz terena na teren, in sicer zaradi tega, ker so delavci in nameščenci teh podjetij v podobnem položaju, v kakršnem so delavci, ki opravljajo terensko delo zunaj kraja stalne zaposlitve. Podjetja, za katera bo uporabljen ta predpis, bodo posebej določena v smislu drugega odstavka 7. člena odredbe, pri izdaji odločbe pa se bodo upoštevali konkretni pogoji, v katerih delajo in živijo delavci podjetja, ki poda tako zahtevo. Ti pogoji morajo biti praviloma precej težji in neugod-najši kakor sicer. Koper, dne 14. novembra 1951. Za predsednika Gospodarskega sveta: Vanja Vranjican 1. r. 103 Na podlagi 10. člena odloka o izvrševanju investicijskih del z dne 17. septembra 1951 (Uradni list št. 11-72/51) izdajam PRAVILNIK O REVIZIJI INVESTICIJSKIH PROGRAMOV IN O ORGANIZACIJI IN DELU KOMISIJ ZA REVIZIJO INVESTICIJSKIH PROGRAMOV I. Revizija investicijskih programov 1. člen Da bi se preizkusila sodobnost tehnoloških procesov oziroma obratovanja in ekonomičnost gradnje nameravanih investicijskih objektov in njihova skladnost s planskimi nalogami, morajo investitorji sestaviti investicijski program za novogradnje, rekonstrukcije, adaptacije in podobna dela, s katerimi se pridobivajo nove ali spreminjajo obstoječe zmogljivosti. Te programe mora komisija pregledati. 2. člen Investicijski program obsega vse objekte, opreme, instalacije in montažo, ki so za zgraditev investicijskega objekta potrebni. Investicijski program mora biti dokumentiran. Dokumentacija investicijskega programa obsega: a) temeljne podatke o tehnološkem procesu in o zmogljivosti ter obratovanju investicijskega objekta; b) lokacijo objekta in komunalne naprave; c) gradbeni program v ožjem pomenu besede, d) ugotovitve gospodarskega računa po posameznih v poštev prihajajočih variantah. Dokumentacija mora biti tako sestavljena, da se more iz nje presoditi, katera od možnih variant je glede na potrebe, surovine, razpoložljiva materialna sredstva- investicijske stroške itd. ter glede na gospodarski uspeh in poirten investicijskega objekta, upoštevajoč uvoz in izvoz, najbolj ustrezna in gospodarsko upravičena. V ta namen je treba: 1) Obrazložiti upravičenost gradnje investicijskega objekta s primerjalno analizo ekonomičnosti in pravilnosti predložene rešitve glede na posamezne variante in z glavnimi razlogi za gradnjo investicijskega objekta, podprtimi z ekonomskim proračunoml, upoštevajoč tudi plačilno bilanco. Vse to je treba dokumentirati s približnim predračunom stroškov za gradbena dela, domačo in uvoženo opremo, montažo opreme, za študij in preiskave, izdelavo objektov in za druga dela. 2) Obrazložiti utemeljenost širše lokacije investicijskega objekta glede na surovinsko bazo, pogonsko silo, delovno sito, potrošno območje —■ domače m inozemsko, transporte, terenske m podnebne razmere. V zvezi s širšo lokacijo' utemeljiti tudi ožjo lokacijo glede na tehnološki proces, dovoz, odvoz, možnost razširitve in preureditve, preskrbe z vodo, komunalne naprave in podobno. 31 Obrazložiti zmogljivost in tehnološki proces proizvodnje, s podatki o stanju in razvoju gradnje investicijskega objekta, z analizo o maksimalni možnosti povečanja zmogljivosti v mejah obstoječih investicijskih objektov, o približnem številu delavcev na obstoječem in nameravanem investicijskem objektu, o rokih za graditev in o etapnem izročanju v obrat novih zmogljivosti, času in odstotku izkoriščanja zmogljivosti, z opisom in načrtom (shemo) obstoječega rn nameravanega osnovnega proizvajalnega procesa, o namembi in proizvajalnih stroških glavnega asortimenta in drugih produktov, o proizvodnem in drugem sodelovanju z drugimi podjetji in o neposredni povezanosti investicijskega objekta z gradnjo drugih gospodarskih panog in ustanov, o normativih porabe materiala, energije in delovne sile, kakor tudi o razmerju med določenimi in mednarodnimi normativi, o pričakovanem območju razdeljevanja proizvodov in o obsegu potreb potrošnikov z navedbo glavnih trgov. Če se za posamezne investicijske objekte ne more dati vsa navedena dokumentacija, jo je treba predložiti v manjšem obsegu. Podatki dokumentacije morajo biti določeni na čim ugodnejši način in z zadostno točnostjo, tako da je na njihovi podlagi mogoče ugotoviti gospodarnost in gospodarsko opravičenost investicijskega objekta. Postaviti je tudi račun amtorlizacije investicijskega objekta. Za pravilnost podatkov v programu je odgovoren investitor. 3. člen Investicijski program je dolžan sestaviti investitor in ga v dveh izvodih predložiti komisiji za revizijo investicijskih programov. Glede roka, v katerem mora investitor predložiti investicijski program, se ta dogovori s komisijo za revizijo investicijskegih programov. Te roke za predložitev investicijskih programov mora potrditi predsednik Gospodarskega sveta Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Investicijski program, preden se predloži komisiji za revizijo investicijskih programov, pregleda in odobri svet ali samostojno poverjeništvo ustreznega ljudskega odbora, ki svojo odločbo obrazloži. Investicijski program mora biti praviloma odobren v takem roku, da lahko investitor do pričetka planskega leta izdela idejni in glavni projekt z vso potrebno dokumentacijo. II. Organizacija in delo komisije za revizijo investicijskih programov 4. člen Komisijo za revizijo investicijskih programov pri Gospodarskem svetu Istrskega okrožnega ljud- skega odbora sestavljajo: predsednik komisije, tajnik komisije, zastopnik uprave za plan, zastopnik sveta za gradnje, komunalne zadeve in promet. Predsednika in člane komisije imenuje predsednik Gospodarskega sveta Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Član komisije je tudi zastopnik tistega sveta oziroma poverjeništvo okrožnega oziroma okrajnega ljudskega odbora, v katerega delovno področje spada investicijsko delo, katerega program se obravnava v komisiji. Zastopnika imenuje predsednik sveta oziroma poverjenik. Tekoče zadeve komisije vodi; tajnik komisije, kateremu se za vodstvo administracije dodeli potrebna pomoč, v kolikor administracijo komisije ne more vršiti okrožno poverjeništvo za gradnje. 5. člen Predsednik komisije imenuje za vsak investicijski program posebej, glede na njegovo vrsto in značaj, po enega ali več poročevalcev — strokovnih svetovalcev. Poročevalec mora po vsestranski proučitvi investicijskega programa predložiti v določenem roku komisiji svoje kratko pismeno poročilo in predlog sklepov. 6. člen Ko poročevalec prouči program, mora tajnik komisije v treh dneh sklicati sejo komisije, da se na njej investicijski program obravnava. Na seji mora biti navzoč tudi zastopnik investitorja s • projektantom investicijskega programa, da daje potrebna pojasnila oziroma potrebne dopolnitve. Sejo vodi predsednik komisije ali njegov namestnik. 7. člen Komisija za revizijo investicijskih programov je dolžna v teku seje vsestransko preveriti in preizkusiti predloženi investicijski program, zlasti pa obravnavati: a) ali je gradnja objekta ekonomsko opravičena, b) ali je pravilno izbrana širša lokacija objekta, c) ali je povečanje zmogljivosti nujno, ali je potek proizvodnje ekonomičen in sodoben, ali je splošno proizvodno sodelovanje spravljeno v sklad, ali sta pravilno določeni gradbena velikost in dinamika gradnje in ali se je pri programu gledalo na največje možnosti varčevanja. 8. člen O poteku seje komisije za revizijo investicijskih programov se piše zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije, poročevalec in zastopnik investitorja. Zapisnik mora obsegati ime komisije, kje in kdaj je bila seja, imena navzočih članov komisije, ime poročevalca, projektanta in zastopnika investitorja, številko investicijskega programa, natančnejši- opis objekta, katerega program se revidira in njegovo lokacijo, predloženo in odobreno skup- no investicijsko vsoto in pa investicijsko vsoto za eno leto. V zapisnik je treba poleg tega vpisati glavno vsebino izvajanj na seji in kočno dizpositiv odločbe, ki jo je sprejela komisija glede istega investicijskega programa. 9. člen Ko irti sij a za revizijo investicijskih programov odloča na sejah z večino glasov. Ločena mnenja članov komisije se vpisujejo v zapisnik. 10. člen Pismene odločbe komisije za revizijo investicijskih programov morajo obsegati: 1) ime komisije, kraj in datum odločbe, številko in opis investicijskega objekta, katerega investicijski programi se revidira, njegovo Širšo lokacijo in ime investitorja. 2) dispozitiv odločbe; 3) obrazložitev odločbe; 4) pouk o pravici do pritožbe. V obrazložitvi odločbe.je treba kratko in jasno podati dejanske okoliščine, na podlagi katerih je komisija izdala svojo odločbo. Pismeni odpravek odločbe podpišeta predsednik in tajnik komisije. 11. člen r Pritožba zoper odločbo komisije za revizijo investicijskih programov se poda v roku 8 dni na predsednika Gospodarskega sveta Istrskega okrožnega ljudskega odbora, vloži pa se pri komisiji za revizijo investicijskih programiov. . Predsednik komisije mora pritožbo z vsemi opisi najpozneje v treh dneh predložiti v odločitev predsedniku gospodarskega sveta. Po potrebi lahko predsednik komisije ali komisija da glede na izvajanje pritožbe še svoje posebno poročilo. 12. člen i Če predsednik Gospodarskega sveta spozna, da je pritožba utemeljena, lahko razveljavi odločbo komisije za revizijo investicijskih programov in vrne zadevo v ponovno reševanje ali pa jo s svojo odločbo spremeni. Če spozna, da je pritožba neutemeljena, jo zavrže. 13. člen Ko se o zadevi odloči na drugi stopnji, se ves spis vrne komisiji za revizijo investicijskih programov. Komisija za revizijo investicijskih programov obdrži en izvod odobrenega programa, drugi izvod pa opremi s klavzulo o opravljeni reviziji in ga vrne investitorju preko sveta oziroma poverjeništva. Če se investicijski program ne odobri, se vsi izvodi programa vrnejo investitorju. 14. člen Na podlagi investicijskega programa, ki ga je Odobrila komisija za revizijo programov, lahko za- čne investitor z izdelavo projektne naloge in projekta. 15. člen Ta pravilnik velja takoj. Koper, dne 28. novembra 1951. Za ¡predsednika Gospodarskega sveta IOLO: Vanja Vranjican I. r. ! Objave Confi III 258/3 ODLOČBA. V zadružnem registru tukajšnjega sodišča se pri »Kmetijski obdelovalni zadrugi v Šmarjah z o j.« dovoljuje vpis naslednjih sprememb: Dan vipisa: 18. 10. 1951. Na podlagi sklepov v zapisniku rednega občnega zbora članov imenovane zadruge z dne 20. februarja 1951 se vpiše: Novi člani upravnega odbora so: Germanie Avguist od Josipa iz Šmarij 18, predsednik, Markežič Aleksander iz Šmarij 26, tajnik, Prodan Anton pok. Antona iz Šmarij 184, blagajnik, Prodan Rudolf pok. Antona iz Nigrajana, Kocjančič Franc pok. Ivana iz Šmarij, 117, Grahonja Jožef pok. Antona iz Križišča, Babuder Željko od Rudolfa iz Šmarij 74, člani ter namestnika: Pribac Ernest in Mankežič Jakob. Vpiše se polog bilance za leto 1950. Izbrišejo se pa naslednji člani upravnega odbora: Markežič Emil, predsednik, Pribac Pavel, tajnik, Markežič Aleksander, Veisnaver Josip, Hrvatin Anton, Prodan Emil, Prodan Paimira, Vesnaver Karmela, Stranščak Josip, člani ter namestnika: Pribac Anton in Markežič Nazarij. Okrožno ljudsko sodišče v Kopru dne 1. oktobra 1951 Cons III 282/2 V zadružnem registru tuk. sodišča se pri Kmetijski obdelovalni zadrugi »Partizan« v Šaredu z. z o. z. dovoljuje vpis naslednjih .sprememb: Dan vpisa 18. 10. 1951. Na podlagi sklepov rednega obč. zbora članov imenovane zadruge z dne 29. 4. 1951. se vpiše: Novi člani upravnega odbora so: Jerman Narciz od Ivane iz Sv. Jakoba 183, in Karlovič Elida od Jožefa iz Golihrib 136, člana. Vpiše se polog bilanca za 1. 1950. Izbrišejo se pa tile člani upravnega odbora: Muženič Anton pok. Antona, Kocjančič^ Marijan od Rudolfa, Podreka Ânton pok. Antona, člani ter namestnika Kocjančič Peter in Jerman Marian. Okrožno ljudsko sodišče v Kopru dne 1. oktobra 1951. Cons III 243/3 V zadružnem registru tiuk. sodišča se pri Cooperativa agricola di produzione Ancaranö con g. 1. s sedežem v Ankaranu dovoiljuje vpis naslednjih sprememb: Dan vpisa: 18. 10. 1951. Na podlagi sklepov v zapisniku rednega občnega zbora članov imenovane zadruge z dne 2. aprila 1951 se vpiše: STRAN 186 Upravni odbor sestoji iz 5 do 10 članov vključno predsednika, podpredsednika in blagajnika. Novi člani upravnega odbora so: Súber Albin pok. Andreja iz Ankarana 88, podpredsednik, Kocijančič Jože pok. Jakoba iz Ankarana 106, Jurinčič Marjan od Antona iz Ankarana 92, Vilžentin Božo-Nadal od Antona iz Ankarana 7, člani ter namestnika: Saul Angel in Maršič Roman. Vpiše se polog bilance za leto 1950. Izbrišejo se pa naslednji člani upravnega odbora: Visentin Constantino di Matteo, Ankaran, 'tajnik, Apollonio Giacomo, Ankaran, član ter namestnika: Súber Albino in Jurinčič Mario. Okrožno ljudsko sodišče v Kopru dne 1. oktobra 1951. Soc 49/4 V družbenem registru se pri »Orient-tabak« veletrgovina s tobakom in tobačnimi izdelki, delniška družba — Commercio di tabacco e manufatti di tabacco, Società per azioni — iz Kopra dovoljuje vpis naslednjih sprememb: Dan vpisa : Na podlagi zapisnika druge redne skupščine delničarjev imenovane družbe z dne 24. junija 1950 se vpiše: Prenos sedeža družbe iz Kopra v Piran. Novi člani upravnega sveta in nadzorništva: Gruden Angel pok. Andreja, predsednik upravnega sveta, Vatovec Ernest pok. Ivana, član upravnega sveta, Petaros Matija pok. Matije, namestnik člana nadzorništva in Markezič Mirko od Antona, uradnik iz Pirana, ravnatelj družbe s pravico do zastopanja in podpisovanja v okviru čl. 35 družbenih pravil. Vpiše se polog bilance za leto 1949. Izbrišejo se pa: Grobovšek Martin od Antona, predsednik upravnega sveta, Smerkolj Stojan, član upravnega sveta, Kokalj Martin od Jakoba, namestnik člana nadzorništva in Pieri-Pirec Viktor pok. Leopolda, ravnatelj. Okrožno ljudsko sodišče v Kopru Cons III 268/2 V zadružnem registru tiuk. sodišča se pri Kmečki obdelovalni zadrugi z o. z. »Rdeča zvezda« v Pomjanu dovoljuje vpis naslednjih sprememb: Dan vpisa: 25. 10. 1951. Na podlagi sklepov v zapisniku rednega obč. zbora članov imenovane zadruge od 24. 3. 1951 se vpiše: Novi člani upravnega odbora so: Peroša Franc ,pok. Ivana iz Pomjana 29, predsednik, Benčič Lazar od Antona iz Flegi 14, podpredsednik, Dilica Anton pok. Antona iz Dilici 3, Benčič Franc pok. Jožefa iz Pomjana 13, Benčič Francka od Jožefa iz Flegi 14, Zupančič Ivan pok. Matija iz Flegi 3, člani. Vpiše se polog bilance za 1. 1950. Izbrišejo se naslednji člani upravnega odbora: Dilica Anton, predsednik, Benčič Lazar, blagajnik, Dilica Anton od Antona iz Flegi 2, Župančič Franc, člani ter namestnika: Peroša Franc in Kozlovič Ivan. Okrožno ljudsko sodišče v Kopru dne 11. oktobra 1951. Cons III 285/2 V zadružnem registru tuk. sodišča se pri Kmetijski obje-» lovalni zadrugi »22. december« z o. z. v Marezigah dovoljuje vpis naslednjih sprememb: Novi člani upravnega odbora so: Stok Ivan pok. Ivana iz Krmci 57, predsednik, Belič Angel pok. Antona iz Bržani 89, podpredsednik, Lovrečič Srečko od Josipa, -podpredsednik, Koren Viktor od Lazarja iz Brnetiči 44, člani. Vpiše se polog bilance za leto 1950. Izbrišejo se pa naslednja člani upravnega odbora: Bandi Marjo pok. Urše, predsednik, ,i Lovre ič Srečko od Josipa, podpredsednik, Stok Alojz od Antona in Sabadin Miranda od Stefana, člani ter namestnika: Stok Erminij in Beržan Vikitor. Okrožno ljudsko sodišče v Kopru dne 11. oktobra 1951. NASLEDNJE OSEBE SO IZGUBILE OSEBNE IZKAZNICE IN JIH PROGLAŠAJO ZA NEVELJAVNE. 1. GRBAC Maria od Jožefa in Pugliese Marie roj. 14. 9. 1930 v Izoli, sedaj stanujoča v Izoli ul. Besenghi štev. 24. Štev. osebne izkaznice je 26672/3672, izdana v Izoli dne 31. 1. 1950, 2. GRIVICICH Gioconda od Aleksandra in pok. Bacicchi Marie-Antonie roj. 20. 9. 1906 v Poli, gospodinja, Stanujoča v Piranu Calle Aquilea štev. 1. Štev. os. izkaznice je 43323/3373, izdana od MLO Piran dne 7. 4. 1951. 3. LANTIER Silva od Marij-a in Bros ich Stelie roj. 21. 7. 1932 v Potoražu, učiteljica, stanujoča v Portorožu Beli Križ štev. 54. Štev. osebne izkaznice je 45043/605, izdana od MLO Portorož dne 6. 3. 1950. 4. PERENT-I-N Lucio od Alojza im Fonda Ane roj. 20. 5. 1932 v Izoli, istota-m stanujoč v ul. Viario štev. 3, delavec. Štev. osebne izkaznice je 28130/5171 izdana od MLO Izola dne 1. III. 1950. 5 ŠKABAR Rudi od Rudolfa in pek. Miljač Helene- rojene 11.. 7. 1924 v Lokvi okraj Sežana, delavec, sedaj istanujoč v Ankaranu, podjeltje »GRADIS«. Štev. izkaznice je 54662/1341, izdana od KLO Škofije dne 2. 6. 1951. 6. GONJAČ Nerin -polk. Jožefa in pok. Kocjančič Ane roj. 31. 8. 1924 v Manžanu, kmet,'stanujoč v Manžanu štev. 42 KLO' Kampel Salara. Setv. osebne izkaznice je 29808/58, izdana od KLO Kampel Salara dne 20. 12. 1949. 7. VILHAR Srečko od pok. Franca iri pok. Vrtove« Karoline roj. 7. 4. 1919, stanujoč v Strunjanu štev. 4. Štev. (asefond izkaznice je 31151/4741, izdana od KLO Koper dne 21. 12. 1950. 8. VILHAR roj. Gabrijelčič Stanka roj. 12. 9. 1920 v Gorici, Stanujoča v Strunjanu štev. 4. Štev. izkaznice je 48672/330, iz-l dana od KLO Strunjan dne 23. 2. 1950. 9. SURIAN Narina od Rudolfa in Dequel Giovanne rojena' 25. 6. 1927 v Kopru, stanujoča v Kopru ulica Bassegio števi.lkal 1224, izgubila osebno izkaznico štev. 34191 izdano od MLO Koper dne 31. 10. 1949. 10. BERTOK Oskar od Jožefa in Kuret Antonije roj. 7. 6. 1909 v Bertokih, stanujoč istotaftn na štev. 75, izgubil osebno izkaznico štev. 52087/87 Izdana od KLO Bertoki dne 23, 12. 1949. 11. JERMAN Lucijan od Avgusta in Markežič Rože roj. 27. 5. 1931 v Glemu KLO Boršt, sedaj stanujoč v Glemu štev. 1, izgubil osebno izkaznico štev. 20096/96 izdana od KLO Boršt dne 8. 2. 1951. 12. BILGSLAVO Lina od pok. Ivana in Filipae Marije roj. 23. 9. 1923 v Gomila okraj Buje, sedaj stanujoča /V Kopru ulica S. Abate štev. 2. Štev. osebne izkaznice je 67539/289, izdanal od KLO Marušiči okraj Buje, dne 27. 12. 1949. ¡ 13. RAVBER Albert od pok. Antona in -pok. Erminije Bole roj. 3. 4. 1906 v Komnu okraj Sežana, sedaj stanujoč v Kopru — Zuste-rna štev. 44. Štev. osebne izkaznice je 36274/3821, izdana od MLO Koper dne 20. 2. 1950. 14. SAMEC Jožef od Jožefa in Tomažič Frančiške rojen 4. 8. 1904 v Zapuže Ajdovščina, sedaj .stanujoč v Kopru ulica Belvedere L Štev. osebne izkaznice je 31207/482, izdana od MLO Kaper .meseca marca 1951. 15. GORTAN Ugo od Josiipa in Barle Marije roj. 7. 2. 1922 v Prestranku, okraj Postojna, sedaj istanujoč v Škocjanu pri Kopru. Štev. osebne izkaznice je 53221/868, izdana od KLO Sv. Tomaž Bertoki dne 24. 3, 1950. 16. ZANELLA Evgenio od Ivana in pok. Katarine Ricobon, roj. 3. 9. 1903 v Kopru, 'sedaj stanujoč v Kopru P. Maggiore štev. 1022. Štev. osebne izkaznice je 32317/167, izdana ad MLO Koper dne 6. 10. 1949. 17. ANGELINI Luigi od Angele in Vascatto Antonije roj. 2. 2. 1906 v Kopru, sedaj istanujoč v Semedeli štev. 136. Štev.} osebne izkaznice je 47363/213, izdana od K LO Semedela dnè 28. 12. 1949. 18. PUCER Jordan od pok. Mihaela iv Vider Rože roj. 3. 2. 1932 v Novi Vasi, istotam stanujoč na štev, 27. Štev', osebne; izkaznice je 34026/1986, izdana od MLO Koper dne 29. 9. 1949; A. GORTAN Hugo od Jožefa Sn Berle Marije roj. 7. 2. 1922 v Prestranku, učitelj, s prebivališčem v Škocjanu štev. 2, okraj Koper, je izgubil orožni list št. 650, izdan od tuk. poverjeništva dne 6. 9. 1951 za lavisiko puško dvocevko, kal. 12, številka orožja 110892. SKLEP Na predlog BOŽIC Miroslava pok. Ivana, kmeta iz Socerba št. 25/7 se uvede postopek, da ,se njegov brat BOŽIC Ivan pok. Ivane roj. Mihalič, roj. 19. XII. 1915 v Socerbu št. 7, nazadnje stanujoč v Socerbu št. 7, kmet, samski, — proglasi za mrtvega. Vsakdo, kdor bi kaj vedel o pogrešanemu Božič Ivanu, se poziva, da to takoj javi temu sodiščiu ali pa njegovemu skrbniku Božič Miroslavu iz Socerbe št. 25 in to najkasneje do 20. I. 1952. Ce se pogrešani v tem roku ne bo javil, bo sodišče izdalo sklep, da se Božič Ivan proglasi Na podlagi Sklepov v zapisniku rednega občnega zbora članov imenovane zadruge z dne 4. marca 1961 se vpiše: Ime zadruge: Kmetijska obdelovalna zadruga »Bodočnost« zadruga z omejeno zavezo. Novi člani upravnega odbora so: Umer Ivan od Franca, Koper, Via Armata 7 — predsednik, Umer Franc od Ivana, Rojci št. 167 — podpredsednik, Koren Lado od Antona, Babiči št. 202, Babič Marijo od Antona, Babiči št. 195 — člana ter namestnika: Belič Ernest in Koren Slobodan. , Vpiše se polog bilance za leto 1950. Izbrišejo se pa naslednji člani upravnega odbora: Babič Marij od Antona — predsednik, Marancina Marij pok. Ivana — podpredsednik, Belič Ernest — blagajnik, Koren Franc pok. Antona, Babič Anton od Antona, Babič Anton pok. Josipa, člani ter namestnika: Umer Guido in Babič Vilko. Okrožno ljudsko sodišče v Kopru dne 22. novembra 1951. Izdaja Istrski okrožni IO v Kopru.-— Uredništvo in uprava v Kopru. — Odgovorni urednik; Kolenc Črtomir, — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru,