V \\W\ VWWWWWW \\WNt Največji sloven ski tednik v . žedinjenih državah Jsfufa vsako sredo. The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issaed every Wednesday NASLOV 4: uredništva in upravništva: 1818 W. 22nd St Chicago, III. OFFICE: 1818 W. 22nd St Chicago, IU. ORGAN OFFICIAL OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATH. UNION Entered m Second-Clase Matter January 18, 1015, at the Post office at Chicago, Illinois, under the Act of Augnet 24, 1912. - Chicago, UL, 31. marca (March) 1015 Leto 1. Volume 1, Velikonočni zvon. Kako lepo, čarobno in slavnostno Oglašaš zvon se mi, — budiš spomine Nekdanjih dni spet tukaj, v kraju tujem! — Li morda znaš, da srce moje žal- Si zunaj se vsakomur kdor umi-ra? — Si rad junakom smrtno pesem pe- val!--- Povej število njih, ki tam so zakopani ! V vasico gorsko mi dolenjsko daljno? Oznanjaš mir, ljubezen in veselje! -- Le poj, mogočno glas da tvoj v turobno Bo vojskujočo šel državo tujo. Da slišita te tamkaj moja brata In vsi,--ki padli so vsled carja želje!-- Le zvoni zvon velikonočni mili! Ti znamenje veselja si in mira. — A glas pa tvoj, ne bo tako odmeval Mi letos, kakor čul sem ga tu lani. —r — Kdo kqv je?--glasil da med vojsko v sili Mi vzbuja srečno dobo spet mla-. dostno? — r Oj dobo stare, drage domovine. Tam rodne, kamor vedno misli snujem: Kako lepo slavnostno in čarobno Rojakom tulkaj poješ Alelujo! "Premagana je smrt!—Peklenska vrata! — " - VSTAL JE Moja Velika noč. Zložil Šentrofld. In kadar onemoreš spet. In kadar vsi te zapuste, tedaj se spomni, ljubi sin, preljube svoje matere! . . . Jaz vrnil bodem se nazaj I — iz teme groznih globočin povzdignil spet me je na dan, o ljuba mati — tvoj spomin. - In v mojem srcu vstala je in v duši mi neskončna moč; v Vstajenju sem se prenovil . . O blažena Velika noč! Ah, pridi, pridi, ljubi sin, ki usoda te zanesla v svet; če ti ne, tvoje vsaj srce k ljubezni moji se ogret! V ljubezni moji okrepča se duša spet ti, oživi.. . Potem pa pojdi, dragi sin, nazaj med svet in med ljudi! Zamislil misli težke sem . . . Skoz tiho, svetlo noč pihljal nemiren veterček je ter1 pod mojim oknom je obstal. Poslušal pesem sem zavzet, in meni se zazdelo je: Od matere je to pozdrav! Srce ga razumelo je . . . Ah, vrni, vrni se nazaj, da enkrat te poljubim še, da z mojo vso ljubeznijo napolnim mlado ti srce!" noč« Spisal C O. » je Manko, čisto majhen deček, bil bel kot mleko in rdeč kot češnja. Njegovi lasje so bili plavi in so se kodrali kot snežnormenemu jagnjetu na pomladni paši. Na cvetno nedeljo je že nesel v cerkev butaro, ki je bila vsa v šopkih in pisanih trakovih, in troje jabolk se je svetilo v pušpanu in bršlja nu. Teh jabolk pa Manko ni sam pojedel, zakaj njegovi večji i močnejši tovariši so mu jih grede iz cerkve sklatili z butare s svojimi dolgimi, debelimi butarami in potem so se še sami med seboj stepi i zanje. Za veliko noč pa je imel novo obleko, ki mu jo je kupila teta, in Manko se ni mogel premagati, da bi je ne oblekel že na Veliki petek, ko je šel molit božje grobove. Nič ni maral za razposajeno družbo in jo je mahnil sam, čisto sam iz va si. O. saj Manko "se je spominjal še lanske Velike noči in je videl, kako leži Bog v grobu, sredi rož, rdečih !n zlatih in srebrnih soln->čec. Zjutraj pa, ko je Bog vstal iz groba, ga ni bilo zraven. Res, da ni imel novih hlačic, a šel bi bil vseeno, da so ga zbudili. A stare j ša* sestra mu je bila nevoš« čljiva, da bi bil pri Vstajenju, pri tako lepem in veselem dogodku, zato je nalašč tiho odšla iz sobe, kjer sta spala. Letos pa je bil Manko že večji in je imel novo obleko in je šel sam,, kamor je hotel. ' | Sredi popoldneva je bilo, ko je prišel v mesto, in tam je stala velika bela cerkev z dvema zvonikoma, in v cerkvi je bil božji grob. Manko se je samo malo pomudil pred cerkvijo, kjer so prodajali na stojnicah čudno dobre in lepe stvari: rdeče konje in medene hlebčke, petelinčke in orgljiee, pi-ruhe in pomaranče. Manko bi si bil pač rad marsikaj kupil, ali mati mu ni dala nič denarja na pot, prositi pa ni hotel ne nje, ne očeta, da se ne bi sestra smejala, a ko ne bi ničesar dobil. Zato je Manko je malo povrhu pogledal tiste lepe stvari, a potem je hitro odšel v cerkev. O, kakšna tajna in tiha tema je bila tu! In vsi oltarji so bili za grnieni, samo tam na levi strani so sijala in se lesketala pisana solnčeca, in med nageljnom in rožmarinom je vsa zlata odsevala mo-štranca, ogrnjena s tančico, ki je bila tudi vsa premrežena z zvezda mi. ljudje grdi! Vsega imajo preveč, in nihče se ne spomni Boga, ki leži v grobu, kjer mu je mraz in je lačen in žejen. Na stojnicah pa toliko stvari. In Manko je vstal in šel iz cerkve. V resnici — polni jerbas. pomaranč! Rmene so in se kar svetijo, debele so in lepo okrogle. Skomine je dobil Manko, zakaj on je že nekoč pojedel, celo pomarančo, ki mu jo je dala gospodična. Katin-ka. Tista je bila sladka, da nič tako, in je imela rdeče meso, ter se je na jeziku kar raztopila in je imel vsa usta polna in še po bradi se mu jo izlival sok. Takšno bi-dal Manko v grob Jezusu. Stopil je bliže k stojnici, in za njo je stala debela in rjava ženska, ki je venomer ponavljala: | "Fantje, tri za zeksar, kupite, ali pa proč od štanta!" Ko je zagledala Manka, je za-vpila nad njim: "Kaj boš kupil? Če nimaš de narja, kar proč!" / Sram ga je bilo in se je v zadre gi nasmehnil. Odmaknil se je ne luja! Kdor le more, se udeleži velikonočne procesije; poln hvaležnosti se hoče kristjan veseliti vstajenja. "Smrt grenka nima žela več . . . " "Zveličar naš je vstal iz groba, veselo pevaj, o kristjan! Premagana je smrt, trohnoba. Na veliko soboto. Zvonimir K. V1S0- Br- Zmagoslavno so bučali k kih lin velikonočni zvonovi^, glasovi so valovali nad nie-Dan's je veselja tvoj'ga dan." 8t01?' z neba in iz zemlje je kipelo Aleluja — Kristus je vstal, On Pet3e' se spajalo z bučanjem zvo-sri — aleluja! noy» trkalo na okna in objemalo Opravil sem velikonočno nede- z Wu'beznijo radostne obraze . . . ljo jutranje sveto opravilo. Z ve-' Velika noč! . . . Vse ceste so selim in hvaležnim srcem sem po-i"^0 kakor nove, od solnca očišče-navljal tudi jaz: Aleluja, aleluja ne» vna ^^ so se izprehajali v — Gospod, Ti živiš; živeli bomo K™eah gosposko oblečeni ljudje; tudi mi — aleluja! Po dovršenem | ze so se zasvetlikali tuintam na opravilu se vrnem v župnišče. IV, *lavah spomladanski klobuki. Ja-veži mi pride naproti kuharica, ®?a 80 bila lica yseh, nasmejane so rekoč: "Manci je zelo slabo; pro-joči.deklet, ki so z lahkimi sto-si Vas, da jo pridete pogledat."— pin;jami šumele mimo in izginjale Vedel sem, kako je s to bolnico;jza ovinkom. Vsakdo je čutil Veže dalj časa ji je življenje viselo llko ^ v sebi, vsakteremu le na nitki. Zato se nisem kar najslajšimi glasovi pozvanjali mrgolela za ovinkom procesija nič mudil, temveč kakor hitro mogoče odšel na pot. Solnce je pravkar izšlo^ izza Orintovca. Tisoč in tisoč zlatih žarkov se je razlilo po lepem kranjskem polju. Na nebu ni bi so z tu- koliko od pomaranč da je bil napol lo nobenega oblačka. Ptički so ve skrit v gnječi. selo ob potoku pozdravljali pre "Ah, ko bi imel samo eno, sa- krasno velikonočno jutro. Vsa na mo eno pomarančo! Takoj bi jojrava se veseli vstajenja, vse kipi povsod odmev vesele Jaz pa — namenjen k bolnici, nevarno bolni, kateri bo nesel Jezusu!" si je mislil Manko. vse živi Ali ženska je mi ne da, in de-|aleluje narja tudi nimam Nevede kdaj in kako je stal zo-1 nemara prav kmalu ugasnila luč pet tik pomaranč, in njegova ro- življenja ... Ali je mogoče? Ve- - vstajenje, živ morda smrt . . "Ali niste prišli ka se je sama od sebe stegnila pro- iikonočno jutro to jerbasu in je vzela najlepšo in ljenje ... tu pa najbolj debelo pomarančo. Zgra- Stopim v hišo. bil jo je, stisnil in potegnil k sebi, z Bogom?" Bile so njene prve be-hotel jo je skriti v žep, kar zašlišijsede. "Ne," sem dejal, "tega mi glas poleg sebe: "Ta pa krade!" niso naročili; rekli so mi le, da želiš, da Te obiščem." "Oh, tako "Primite ga!" je nekdo strašno želim danes biti še enkrat obhaja zavreščal — a Manko ni poslušal, na, zelo slabo se počutim." "Saj Izmuznil se jim je, tekel v cerkev, se to še lahko zgodi, samo poeaka- pokleknil pred božji grob in položil pred mrtvega Jezusa ukradeno pomarančo. Ljubeznjivo se je sme hljal ubogemu Izveličarju, in v srcu mu je bilo blago in milo in gorico ter ni slišal hrunra in šuma za seboj. Zgrabi ga trda roka, nekdo ga je potegnil za ušesa, ga sunil s pestjo v hrbet in vlekel iz cerkve "Mali lopov," so se drli njim. V ječo z njim, zaprite ga, obesite ga," je vriščal ženski glas. Manko ni vedel, in ni vedel, kaj se godi z njim. "Jezusu sem dal pomarančo je mislil, "gotovo so tisti rabi j i, me moras, f» da se vrnem z Bo ti gom. Manca se mi je zdela res zelo slaba. Komaj sem upal, da jo dobim še živo, predno se vrnem. In vendar bi ji tako rad željo izpolnil, da bi na dan vstajenja prejela Njega, ki je življenje. Izpovem jo in hočem oditi. "Manca, le počakaj me ta čas; pri-nad[dem prav hitro nazaj." Ona prikima. Pred hišo postojim, ker zaprega sosed voz, da se jaz tem preje vrnem. Pa me pokličejo domači v hišo: "Gospod, nikar ne hodite, bo prej umrla; ravno jo je zopet hudo napadlo." Res, mrzel pot ji ki so njega križali. Njegovi so- je porosil čelo; prav komaj je še vražniki so in zdaj bodo križali še dihala. Tako je trajalo nekaj ea-mene, ker sem mu dal pomarančo. J sa .,. Odpre oči, odleglo ji je. " A- In še slajše in gorkeje mu je bi- Manko je pokleknil v gostoh0 prj srcu. Bilo mu je neizrečeno|som odgovori: gnječo ljudi in ni odmaknil pogle- blago in milo, samo smehljal se je li me boš počakala?" S tihim gla "Mislim, da.' di v srcu velikonočni zvonovi. Jereb je stal pri odprtem oknu, zrl podse na ulico in poslušal zvo-njenje, ki je donelo od vseh strani. Zdajzdaj zaplapolajo v vetru široka, pisana1 bandera, pevke za-pojo, pomikati -se prične neštevil-na procesija, odkrite glave se sklanjajo na*prsi, v rokah rožljajo molki ... In zvonovi zapojo veselo "Alelujo" in zapoje, jo procesija iz ulice v ulico in zapoje jo vsakdo, kakor prerojen. . . . Stresel se je; toplo solnce je sijalo zunaj, njemu pa je bilo mraz do kosti. Rad bi bil pohitel do! med vesele, praznične ljudi, med šumečo gnečo in se pomešal med kakor v srebrno meglo od te so sklonjenimi glavami tonile v da ljavo belo oblečene deviet, 'ne bo* je zaškrtalo, zacingijali zvončki ministrantov .godba zaigrala, zapel je pevski zbor procesija se je pomikala naprej godba in petje sta zamrla v dalja vi. Do dna duše ga je spekicf; sede je nazaj na stol in si podprl gla vo. Tudi on bi bill-ad med tistimi tam dol, med tistimi veselimi veli konočnimi ljudmi, ki jim sije src ča z lic in iz oči . . . Ali . . . brez domec, kam bi on? Zanj ni pesmi vstajenja . Zaskelelo ga je sencih, čelo se mu je znojilo oc skrbi: Vsak čas pride gospodar in ga požene na cesto. Kje bo spa nocoj, kje dobil skorjo kruha? In velika nedelja, nedelja rdečih pi ruhov, rumenih oranž, bo jutri.. Kam, bi revež zastradani, ko bi oc slabosti še koraka ne mogel storiti? .. . Vedno bolj trda je bila krut# pest na .tilniku, vedno bolj natežko je padala, kakor silna skala, ki je ni mogoče odvaliti proč. Šiloma je odgnal moreče skrbi od sebe, in prišlo' je upanje. Z mehkim rokami so ga objele sladke sanje in mu pobožale narahlo dušo. Razbral je misli in sklenil: H gospodarju stopim; poprosim ga, da me pusti še čez Veliko noč v hiši; lepo ga prosim, kakor o-trok mater ... In kdo ve — morda se me pa usmili in me ne pože-j , . . , _ ,ne na cesto. Kje bi pač potem no-njo. radosten otrok med radostni-1 čeVal ? Na cesti . . . No, gospodar za mi otroci, pa ga je tiščalo kakor s krepko železno roko zadaj vrat in ga ni izpustilo niti za tre notek, tako da se ni ganil od okna spozna morda moj sirotni položaj in me pusti še na stanovanju. Na Veliko noč, na tako lep, slavno- c sodnik in jokal je Manko od samega veselja. "Pojdi, Manko, k mamici, povej ji, da si bil priden." Manko je šel in vso pot je mislil na Jezusa v grobu. Vstajenje—smrt. Velika sobota! — Kako blažena čustva zbujaš sleherno leto v srcih kristjanov! Resnobni postni čas gre h koncu, vesela velikonočna doba stoji pred pragom. Zvonovi, ki so zadnje dneve utihnili, slovesno zazvone; novo življenje začutiš, ko slišiš zopet zapeti : '1 Gloria in excelsis!'' Vesela aleluja odmeva v cerkvi, odmeva v tvojem srcu! Vstal je — ale- Prav do zadnjega je Manca u ko'pala, kakor mi je pravila, da bo tudi letos prišla k velikonočni procesiji in spremljala vstalega Zveličarja. — Zgodilo se je nasprotno. On je prišel k njej, da njo spremi na zadnji poti, da jo popelje skozi vrata smrti v življc nje ... Počasnih korakov se vrnem domov, premišljujoč, kar se je to jutro zgodilo . . . Vesel sem bil hvaležen Bogu; aleluja, aleluja..... Med kosilom se oglasi mrtvaški zvonček pri cerkvi sv. Štefana. Vsi smo precej uganili: Manca je umrla . . . Smrt neizprosna je zahtevala njeno mlado življenje. Drugi dan so jo hodili ljudje kar trumoma kropit in na velikonočni torek sta umrlo Manco spremili obe Marijini c^ružbi kar najslovesneje k zadnjemu poči tku. "Telo tvoje smo položili v zemljo, duša tvoja pa — tako upam— že uživa večni dan življenja in veselo prepeva: Aleluja!" J. M. m Vsak človek je zmožen, da bi delal dobro, če le hoče. * • • • Tudi najboljši plavač je le vto-nil v zakonskem morju. popoldne se je bil povrnil zmučen in truden domov na svoje stano vanje, ki ni bilo pravzaprav že nič več njegovo, in je le čakal, kaj bo. Naenkrat se je spomnil, da je tudi močno lačen, da že par dni ni nič jedel. Obšla ga je nanaglo ma velika slabost, noge so se mu žilah živa kri! Velika nedelja! . . . Zgodnje jutro je; s hriba vriskajo bučee težki svibenški zvonovi, procesija se vije po strmi poti navzgor, pev ke pojo, v svežem jutranjem hla du vihrajo razpeta bandera. paru stopata on in brat v procesi zašibile, zameglili se mu je pred ji, obadva mlada, obadva vesela očmi. Pristavil je k oknu stol in duši polni vseh najlepših zarij sedel nanj. Da bi že brž nastala Vedno radostne je klenkajo zvono noč, da bi šel že lahko spat! Od- vi, vedno bučneje — kako zna- počil bi se in tudi lakota bi mini- jo pritrkavati ti svibenški fantje la . . . Ali pri tej misli ga je uda- In procesija se pomiče navzgor rilo še krepke je kakor prej z že- proti cerkvi na skali, za visokim lezno pestjo za tilnik: Samo še d6 podzidjem, iznad katerega se ozi večera in ne dalje že ne boš več spal. v tej postelji ra dol na nas par radovednih . Mrzel pot s* | glav . . . Kmalu dospe procesija mu je razlil po hrbtu navzdol, tla k cerkev. Že igra stari učitelj na pod njitn so se zamajala, zazibala orgije, s kora navzdol lijo sladke se je v kolobarju soba in on se je melodije, da so ljudje kakor oma- zavrtel v krogu ž njo vred mljeni. Prične se velika peta ma- Čemu sanjati? Toda vendar, lepelša; pred oltarjem diši kadilo, sanje, prijetno se je opajati z nji- spenja se vedno više in više pro-mi. . . . i ti visokim oknom, ki se leskečejo Za hip se je umiril in se silil, da v. jutranjem solncu kakor ozarje-bi spravil svoje misli na drug lep - _•.!-i.-*- — ši tir, kjer ni skrbi e zvoŠčneje so doneli zunaj zvo novi, hrum in šunder na ulicah ni in prevlečeni z vijolično barvo. In po maši — ej, potem vsi domov ; belopregrnjena [čaka v sobi miza, z mize pa se smehljajo piru- sta se.večala, venomer šo tropota- hi' -t&k? ,lep° .rdedi' 8mehliai° se ' TRATIM Atri ' * ______• V po gladkem tlaku nagl; koraki. Zazdelo se mu je sredi žaiOsti, ki mu je tiščala dušo k tlom, da eu-je od nekod svečano bučanje orgel in srebrne glasove pevk . . . "A- rozmovi kolači, vabijo praznična jedila; vsa družina se zbere in po-sede okrog mize, tako vesela in nedeljska kakor še nikdar sta danes mati in oče . . . Odprta so okna, eluja!" — poie vse v natlačenem K1?11® P°lkna se blešče x>slonjena svetišču, glava do glave, lica bla- na ,b!1®m Zldu; zuna-i v vinogradu, žena v nasmehu, oči zamaknjene p£, . . CVet° breskve ~ rožnati pred oltar odkoder se vali dišeči oblaf nav tenklh steblih> skriti oblaki kadila vzdolž prav do por- v teh roznat,h oblakih prepevajo tala. Naposled se hrupoma odpro ven?mer *,zdavi liščki' sladek velika cerkvena vrata na iztežai. L™"-1,?0 cJptju puhti v 8obo in t>°- _ * j ' I NIIKNA AXi 1— — 1- 1 ___1 • • m orgije zvene dal je. ym or je gviv se zaokrene, proti fzhodu se vali množica; že se dviga in sveti sre di gneče škrlatno 'nebo;" fan- ljublja oči tako blagodejno in toplo in domače. — Da, tako je bilo flekdaj, dom smo imeli; takrat a zdaj: — nikjer več Velike noči, . • u j -m i°ee in mati v grobu, dom prodan zagrab,J0 banfera- -llh.nHotroci razkropljeni križem globoko nagnjene skozi vrata in jih zunaj razvijejo, da vzflofočejo nemirno in se napno v vetru ka tor jadra. Paroma se razvrate lju sveta... Zabolelo je Jereba, da bi bil za-I ječal, v oči so mu stopile solze. Počasi se je dvignil s stola in stopil dje v procesijo, ki se prične pomi- Parkrat gor in dol po sobi. Hipo-cati, poplavlja ulice, vije se dalje, ma -ie obstal, nikjer ji ni konca . . . Nad mr- 'Poprosim ga, zares. Naj bo že gblečimi glavami se blešče visoka kar hoče! Da ali ne; nekaj mora in široka bandera, ziblje jo se in že tako in tako priti." vedno glasno zaflofočejo, kadar- Sklep je bil dozorel, ali vseeno koli zapiše močnejši veter ... mu je utripalo srce od strahu. . Vzdramil se je iz svojih misli. Tiho, po prstih, kakor tat, se je nagnil se čez podoknico in pogle- približal durim, jih odprl varno in dal navzdol. Res, že je šumoma 1 vstopil v dolgo predsobo. Kuhinj- šalo je izza njih po svežih pomarančah, po pravkar pečenih poticah in kolačih, po pečenki ih Iepookroglih, rumenih bobih; ognjišču je naenkrat glasno zaro-l potalo, zašumelo je v kuhinji, vr»-J ta so se odprla in prikazala se je kuharica, mlado, brhko dekle lepo skladnih prsi. "Ali je gospod v kuhinji?" "Ne, v sobi je." Nasmehnila se mu je, razleknilgj gole lakti in si popravila z gibkimi preti^avojo frizuro. Ali je slabe volje?" jo je i vprašal, pa mu je postalo že takoj žal vprašanja. Ne vem. Pa saj dobre še ta- j ko ni bil nikoli" . . . Pogledala ga je poredno, prav V kakor da bi hotela reči: "Brigata | se za* gospodarjevo dobro ali sla- j >o voljo!" Nato se je zasuknila in ' izginila z okretnim korakom nazaj • v kuhinjo ter se zasmejala kakor i grljca. Postal je nekoliko časa pri gospodarjevih vratih in ugibal, "bi potrkal ali ne; od nog do glave J ga je zamrazilo in zašklepetal je z zobmi. "Zdaj se odloči, kakšna j bo moja Velika noč. Da ali ne!" | je premišljeval in še vedno ča- ^ tal. Naposled je vendarle potrkal rahlo na vrata. Noter!" je zahreščalo od znotraj, rezko in srdito. Nič dobrega me ne čaka, ker tako renči," je pomislil mahoma in vstopil, četudi so se mu tresle roke in noge. Soba je bila prostrana in elegantno tapecirana, garnitura ka-tor pravkar kupljena, brez najmanjšega praška, okna široka in svitla: v kotu se je senčilo troje "epih vitkih palm, nedaleč od njih so se v pisanih japonskih vazah bohotile košatorazcvele rože. Gospodar sam, težak, neokreten človek, lica zalita od maščobe in rdeča kakor cinober, je sedel mogočno na mehkem naslonjaču, pred seboj na mizi dvoje belih krožnikov, na enem pol medenega ko-aČa, na drugem visok kup najbolj okusno pečenih kurjih bederc, kraj krožnikov pa veliko trebušno steklenico gostega črnega istri-janca. Zamahnil je široko z rokama in se vzravnal visokostno na sedežu. "A, vi ste . .? No, kaj bo? Ste li prinesli denar?" — Stal je pred njhn, trepetajoč, kakor hudodelec pred sodnikom; iz njegovih ust ni hotela in mogla beseda, kp je sedel tako razščeperjen pred njim, oblasten, silen, kakor velika temna gora. "Prosim vas lepo ... ." je začel z drhtečim glasom, in zatika! se mu je jezik med ustnami kakor pijancu. Kmalu je bil njegov govor končan in ž njim vred tudi prošnja. Gospodar pa se je razburil in planil s stola: "Torej niste prinesli denarja?! ... A tako . . .!" Ravno na Veliko noč . . . saj vidite, kako nerodno mi je to..." je jecljal Jereb in od sramu so mu plala v živi rdečici lica. Gospodar pa se je široko razko-račil in se razhudil: Pojdite s svojo Veliko nočjo f Jutri je Velika nedelja . . . Kaj me to briga? Jaz ne poznam nobene Velike noči . . . Kako smešno! . . ." ^ Zakrphotal se je jedko in "poro-žljal s svojo debelo zlato Verižico na telovniku. "Ali plačate ali ne? i . . Dva meseca sem vas eakal, dalje ne >om. Dobro srce imam, ne morete oporekati. Do danes sva imela zgovorjeno. Ni li res?" Ukoval je svoj srepi pogled v študenta, segel z desnico v hlačni žep, in požvenketal z denarjem, za hip umolknil, čakal in nato za-rohnel: "Torej ne mislite plačati niti danes? Dobro. Glejte, da se spravite še to uro iz moje hiše. Jaz ne poznam sentimentalnosti." Jereb se je obrnil in- odšel. Še v predsobi je čul njegov hropeč glas: "Smešno, da bi zaradi Velike noči . . . Kako smešno! ..." Potokoma so se Jerebu udrle te- | daj po licih navzdol solze, nepro- i dirna tema se je zgrnila okrog njega, kolena so se mu zašibila; \ padel bi bil, da se ni bil ujel še pravočasno za rob mize. Toda čudno: Solze na licih so se naglo posušile, trpka bolest se mu je zarisala v obraz — čutil je. da se je v tistem trenotku postaral za par let Ne mogel bi bil da- . ".v- T ■ jje jokati, tudi če bi se bil silil; tako globoko se mu je zarezal v grče nož. počasi, s tresočima rokama, kakor starec, je pričel spravljati g^oje imetje skupaj; vse križem je metal knjige in perilo v kovčeg. je to eden izmed tistih tre-notkov, ko se zastudi človeku zaradi krivice življenja vse, zemlja in nebo, ko mu zagloje v srcu Črno sovraštvo do vseh ljudi in mora obupat sam nad seboj. Hipoma je stal v veži z velikim koveekom v roki. Tedaj pa je stopila izza ogla mlada brhka kuharica. Njene vedno vesele oči so bile zdaj polne solz in na njenem g^žem licu je ležala bledica. '"'Vse sem slišala ... Vi revež... vi revež!" je jecala, in iz oči so ji tekle solze. "Da more biti bogataš tako brez srca! — Ali čujte, gospod, — tu — vzemite — moj k0jag — vzemite ga in nesite ga k moji materi! Sama je . . . pralno sobico ima ... in pri njej o-stanite ... pa praznujte skupaj Vstajenje! Jutri popoldne pridem tudi jaz k vama." Lani na velikonočno soboto sva obirala s sodnim nadsvetnikom Jerebom imenitno češko kračo, prigrizovala kolač in pila rebuljo. *4Mladi pisatelj iščete motivov... Evo, to je moj doživljaj! Napišite ga, a recite mladini: Proč s pesimizmom ! nikdar ne obupati! Pogumno dalje! Svet je lopovski — a še živi tudi angelj med njimi! —-In tak angel je bil brhka kuharica — moja blaga ženka, priprosta, a plemenita slovenska duša. V sobo je stopila njegova gospa. Trčila smo, nadsvetnik pa je vzklikal: "Na zdravje mojemu angelu, ki me je danes pred dvajsetimi leti rešil iz pekla v nebesa!" Loretanski zvonovi. £eški napisal Jan Neruda. Prevel B. B. Minilo je že nekoliko stoletij kar je živela v nekem predmestju Prage uboga vdova. Nič ji ni koristilo, da je bila pridna in skrbna gospodinja, ker je imela mnogo o trok. Vsak ve, da ima Loretanska cerkev mnogo zvonov; ravnotako je imela vdova mnogo otrok, katere je zvala: "Loretanski zvonovi". Takrat še zvonovi na tej cerkvi niso prepevali miloglasnih pesmi, ampak so udarjali ure: večina njih cele ure, manje vsako četrt. Vdova je pravila, da je z njenimi zvončki ravno tako: večji vsaj počakajo, toda tisti majhni vsak čas nekaj želijo. Edino bogastvo uboge vdove je bila vrečica srebrnega denarja in tega je bilo ravno toliko, kolikor njenih otrok. Dobila ga je od bogate botre in ga skrbno čuvala deci v spomin. Tisti čas je nastala v Pragi kuga. Najbolje je razsajala med siromašnimi ljudmi, ki so obdolžili bogataše, češ, da hočejo s strupom uničiti siromake. Slednjič je prišla kuga tudi v vdovino obitelj. Najstarejši deček je zbolel. Mati je obupavala, ker je ljubila vse otroke enako in ni mislila, da bi se ji mogla s smrtjo otroka zmanjšati težka skrb. Zdravnika ni mogla plačati in v dveh urah se je otrok pripravljal na pot na drugi svet. Nesrečna mati poišče vrečico s srebrnim denarjem, vzame največjega in gre z njim v Loret. V kratkem času se oglasi največji Loretanski zvon dete umre — bil je to njegov mr-tvaški zvon. * i Takrat se je vozil mrtvaški Voz ves dan po Pragi, nalagal iz vsen hiš mrtvece, in ko je bil poln, odpeljal jih je napokopališče. Drugi dan po smrti otroka je šla vdova za vozom, da vidi, kje bo pokopano njeno milo dete. Ko se je vrnila domov, najde svoje drugo dete, ljubko plavola-so dekletce, od bolezni kakor roža rdeče. Komaj sta pretekli dve uri in že je šla mati z drugim denarjem zopet v Loret. Tako je šlo dan za dnevom, denarja je bilo vedno manje in v Loretu so pritrkavali tisti mali zvončki. Mati je postala od obupa že popolnoma topa; nemo je korakala za mrtvaškim vozom, s pokopališča pa se je vračala tiho, da vidi smrt drugega. Njeno molčeče žalovanje je pretrgala smrt poslednjega in najmlajšega otroka. Ko se je oglasil loretanski zvonec, je mislila mati, da ji poka ljubeče srce. Mirno je šla za vozom, ki je peljal zadnjega otroka na pokopali šče in ko se je vrnila, je čutila, da je tudi ona dobila strašno bole zen. Tukaj je ležala mati brez pomoči, nikogar ni bilo, da bi ji podal vsaj kozarec vode. Edina tolažba ji je bila, da ne preživi dolgo svojih otrok. Strašna vročina je gorela po vsem telesu. Končno občuti, da ji je legla v vse ude čudna utrujenost. "Oh .dragi moji otroci," vzdih-ne, "jaz sem vas oskrbela, tode mene nihče noče oskrbeti; jaz sem vam dala milijonov dolarjev. * Pravila za dopisnike. 1. Kar misliš listu sporočiti stori hitro in odpošlji takoj, do-ker je še novo; stvar kmalu zastari in ni več zanimiva. Pošlji listu vsako prijetno in neprijetno novico. 2. Piši kratko s tem prihraniš dragocen čas urednikom, stavcem in samemu sebi. Bodi ti vodilno geslo: Pazi, kaj se je zgodilo, kje in kako. 3. Piši razločno, posebno imena in številke, ne gosto in ne s svinčnikom, temveč s črnilom. 4. Ne piši: To se je pripetilo "včeraj" ali "danes," ampak katerega dne in meseca. 5. Delaj kratke stavke. 6. Ne piši preveč skupaj, da u-rednik pomote lahko popravi. * 7. Ne popravi nikdar kakšnega imena ali številke. Napačno besedo prečrtaj in napravi pravo nad njo, za njo ali na robu. 8. Glavno pravilo ti bodi: xNe iši nikdar na obe listovi strani! e je poročilo pisano le na eni strani lista, potem si stavec spis lahko razdeli med seboj; če pa sta popisani obe strani, more ob istem času staviti spis le en stavec. , 9 9. Kar si spisal, preberi še enkrat, predno K odpošlješ, gotovo boš vselej še kaj našel, kar je treba popraviti. 10. Pod vsako poročilo podpiši svoje ime ali z uredništvom dogovorjeno drugo ime ali znamenje. Bodi pri tem brez skrbi, ker u-redništvo imen svojih sotrudnikov in dopisnikov ne izda. 11. če sam hočeš, da nihče ne bo slutil o tem, kar si poročal, ne govori o tem, kar si spisal, ker drugače se izdaš sam s kako besedo ali opombo. 12. Ne bodi hud, ako ti urednik kaj črta; vedi, da ve, zakaj je to storil. Ako kako stvar zavrže, ne bodi jezen in mu zaupaj, ker on najbolje pozna položaj in marsikaj zadošča, ako tudi ne pride v list, za njegove informacije. Poročaj kljub temu točno dalje! g Ameriške vesli. Prof. O. R. Henderson umrl. Dne 29. t. m. je umrl v mestu Charleston S. C. občeznani profesor chikaške univerze C. R. Henderson, star 67 let. Pokojni profesor je bila znana oseba na socU ologičnem polju. Bil je zaeno tudi predsednik "Ameriški zveze dobrodelnih društev". Kaj rad jo proučeval stanje in razmere po raznih kaznilnicah in je storil tu di dosti dobrega za revne delavske sloje, osobito brezposelne. Da si je iaqpopolnil svoje znanje, je prepotoval jrej celo Evropo, Indijo, Kitajsko in Japonsko. U-mrl je vsled prenapornega dela na vnetju možganov. Njegovo truplo bodo prepeljali danes semkaj v Chicago, kjer bo pokopan. Znižana pristojbina brezžičnih brzojavov. , ^ Iz Washingtona se poroča, da se je zvezna vlada zavzela za povečanje brezžičnega brzojavnega sistema po vseh velikih severnih jezerih. V ta namen bode zgradila v Michiganu City, Mackinac, Isle Royal, Duluthu, Detroitu in Buffalo velike brzojavne stolpe, ki bodo sprejemali brezžične vesti v razdalji 25 milj. Pristojbina za take brzojave se bode vsled tega znižala z $2. — samo na 25c. Za naše gospodinje. Lastnica velikih ledenic v Chi-cagu "The Boyle Ice Co." naznanja, da bode prodajala letošnje poletje led po 30c 100 lb.; ali za 10c. ceneje kakor lani. Nagla ločitev zakona. Minuli teden je dobil pred tukajšnjo sodnijo neki Otto H. Brandenburg dovoljenje za razpo-roko od svoje žene, takoj drugi dan ko se je ž njo poročil, ker ni hotela skupaj ž njim živeti. Vspeh ameriškega diplomata. Iz Niša na Srbskem je došlo v Chicago brzojavno poročilo, o velikem vspehu ameriškega konzula, Čeha, Karel J. Vopička bivšega chikaškega ^aeščana. Dotičnik je posredoval med srbsko in avstrijsko vlado da naj se izpuste in zamenja vse izpod 18 let stare, vojne begune in one nad 50 let stare. Tako se bode izpustilo tudi na prosto v zameno vse ženske in ranjene vjetnike, ki niso več zmožni za vojaško službovanje. 100 letnica Bismarcka. Jutri bode poteklo ravno 100 let, odkar se je narodil v Nemčiji najbolj znani politik: knez Bismarck, prvi nemški državni kancelar. Ta dan bodo tudi v Chi-cagu bivajoči Nemci primerno proslavili. Izjalovljena špekulacija. St. Paul, Minn. 29. marca. Kor so skoro vse železniške družbe te države nameravale zvišati vožnjo po železnici z. 2 centov na 2 in pol centa pri milji, je to špekulacijo tuk. senatska zbornica zavrgla, tako da ostane v veljavi še naprej stara cena. $250,000.000 vojnega posojila. New York, N. Y. 29. marca. Ker se je angleška in francoska vlada kot zaveznici v sedanjem evropskem položaju obrnila na newyor-ške finančne kralje za posojilo četrt milijarde dolarjev, se je od-oeljal te dni znani financijer J. P. Morgan v London. V bančnih krogih se omenja, da so newyor-ški velebankirji ugodili Angliji in Franciji glede prošnje za posojilo. Visoka starost. Sycamore, HL 28. marca. Tukaj je umrla včeraj 102 let stara Mrs Margareta Swinbank, menda najstarejša ženska v državi Illinois. Rojena jelbila na Angleškem dne 27. aprila 1813. Zavetišče za domoljnbne Američanke. Washington D. C. 27. marca. Ob priotnosti predsednika Wilso-na in bivšega predsednika Tafta se je vršila danes tukaj velika slavnost povodom blagoslovljenih temeljnega kamena za veliko žensko zavetišče ameriškega Rdečega križa. Zavetišče bode zgrajeno iz belega marmorja, ter bp veljalo 800 tisoč dolarjev. Dograjeno bo meseca aprila 1916. Država je k temu prispevala polovico,' drugo polovico se je pa nabralo od privatnih dobrotnikov. V to zavetišče se bodo sprejemale one ženske in dekleta, ki so požrtvovalno delovale v minuli ameriški državljanski vojni. Posnemanja vredno. South Bend* Ind. 29. marca. Velika in znana tvornica avtomobilov "The Studebaker Corpora-, tion" bode razdelila med vse svoje stare uslužbence $300.000 kot delež dobička tega podjetja v minulem letu. Visoka odškodnina. Port Clinton, Ohio. 29. marca. Pbrotna sodnija je danes dovolila oz. prisodila delavcu Wm. Toun-kers $6316. — odškodnine za izgubo dveh srednjih prstov na levi roki. Nepričakovano visoko odškodnino bode morala plačati tvrdka "The Kelley Island Line & Transport. Co. Kanadsko vojno posojilo. Ottawa, Ont. Kanada, 29. marca. Kanadski ministrski predsednik Borden je danes podpisa! sprejeto predlogo za 100 milijonov dolarjev vojnega posojila Angliji. Predlogo je bila sprejeta v obeh zbornicah tekom 10 minut. Prepovedana molitev v šoli. New Orleans, La. 29. marca. Vrhovno sodišče države Louisiana je danes prepovedalo vsakojake molitve iz biblije po šolah. Tstota-ko je ondi tudi prepovedana Gospodova molitev ali "Oče naš." Prijateljica žlic. Portland, Oregon. 29. marca. Ella Dearborn ima že od nekdaj veliko simpatijo do žlie. Zbira jih že več kot 20 let ter je potrošila za to čudno svojo zgodovinsko zbirko že nad $10.000 — Med najbolj dragocene žlice prišteva nek srebrn eksemplar iz 14 stoi^ja, in neko srebrno žlico, RaVsro je prinesel semkaj iz Francije pokojni general Lafayette. Nemška križarka v škripcih. Newport News, Va. 27. marca Nemška pomožna ((roparska) križarka "Princ Eitel Fridrich, katera je pribežala semkaj vslod poškodbe bode morala v kratkem zapustiti naše nevtralno pristanišče, ali pa bode isto vlada zaplenila, dokler ne mine zunanja vojna. Križarko čuva več ameriških podmorskih čolnov, kateri jo bodo v tem slučaju iztirali na piano morje. čuje se, da preži nanjo nedaleč od obrežja neka francoska in angleška bojna ladja, namenoma pomorsko roparico na mestu potopiti. Poveljnik križarke pričakuje ultimatuma vsak dan od naše vlade iz Washingtona, D. C. čudni potniki I. razreda. New York, N. Y. 29. marca. Minulo sredo se je naložilo na francoski parnik "La Gascogne" več ameriških konj, kupljenih za francosko armado. Ker se je s prevozom zelo mudilo, so spravili konje v kabine prvega in drugega razreda, kjer so se še pred meseci vozili milijonarji. Parniška družba namreč ni imela dovolj časa, da bi naredila, za konje posebne prostore. Umrljivost zamorcev v New Yorku. New Yortf, N. Y. 29. marca. Mestni zdravstveni urad poroča, da je umrlo lansko leto izmed vsakih 1000 belih novorojencev 95; izmed črncev pa 181. To kaže torej, da kavkaško pleme v New Yorku v manjšem številu umira nego pa zamorsko pleme. Nova Fordova tovarna. New York, N. Y. 29. marca. Minule dni se je mudil tukaj lastnik največje izdelovalnice avtomobilov v Detroit, Mich. Henry Ford ker namerava zgraditi letošnjo pomlad v Newarku N. J. novo veliko tvornico, kjer bo zaposljenih 10.000 delavcev. ! Obiskovalci panamske razstave. San FranciscoJCal. 27. marca. Od otvoritve panamske razstave ali tekom 5 tednov je isto obiskalo do včeraj 2,358.842 oseb, ali povprečno nekaj nad 64.000 oseb dnevno. Inozemske vesti. Evropska vofna. AVSTRIJA IN ITALIJA. Pariz, Francija, 29. marca. — Dopisnik tuk. lista "Petit Pari-sien" poroča iz Rima od verodostojne? strani, da je Avstrija pri volji odstopiti Italiji nekaj ozemlja v bližini Trenta na južnem Tirolskem. To ozemlje naj bi dobila Italija šele po dokončani vojni ako bi ostala še naprej neutralna. Naravno da je italijanska vlada to ponudbo hladnokrvno zavrnila ker zahteva tudi Goriško, Trst in nekaj pristanišč v Dalmaciji. Z odstopom južno-tirolskega ozemlja je baje tudi Nemčija zadovoljna. Stroga cenzura na Laškem. Rim, Italija, 29. marca. — Sporazumno z ministrskim svetom je izdala danes italijanska vlada najstrožjo prepoved, da se ne sme od 31. marca do 30. julija letos ničesar pisati ali priobeevati v listih, kar bi se tikalo vojaških zadev. Premirje med Avstrijo in Rusijo? Ženeva, Švica, 29. marca. — Semkaj se poroča, da se je ogrski ministrski predsednik grof Tisza ravnokar povrnil iz Dunaja v Budimpešto. Na Dunaju se je posvetoval baje z raznimi vplivnimi člani kabineta, kako bi bilo najložie mogoče pregovoriti cesarja Franc Josipa, da naj sklene premirje z Rusijo. To posvetovanje se je vršilo vsled pritiska io prigovarjanja raznih ministrov, a je ostalo le brezspešno, ker se grof Tisza ne upa stopiti pred cesarja s tem nasvetom. Nemčija za odstop Trenta. Ženeva, Švica, 29. marca. — Čuje se, da se nemški državni kancelar ron Bethmann-Hollweg popolnom strinja z odstopom Trenta Italiji. Niti misliti se ne sme, da ne bi Avstrija žrtvovala nekaj svojega ozemlja Italiji kot plačilo za njeno nevtralnost v sedanji vojni. Vendar pa obstoja avstrijski cesar odločno napram vsakojaki cesiji v tem obziru. Nevtralnost Rumunije. Berlin, Nemčija, 29. marca. _ Iz Bukarešta na Runiunskem je brzojavil ondotni dopisnik Frankfurter Zeitung vest, da bode ostala rumunska država še v prihodnje nevtralna. To zadevna pogodba je baje med nemško in rumunsko vlado že podpisana. Utrdbe na Goriškem in Kranjskem. * Udine, Italija, 28. marca. — Glasom zanesljivih privatnih po ročil iz Avstrije, se delajo ob avstrijsko-italijanski meji že obsežne utrdbe na vseh važnih gorskih prelazih; noč. in dan se dela ceste, okope, rove, strelske jarke in mine osobito blizu Gorice, Tolmina i Podbrda. Za vsak višji hrib v okolici Podbrda ob Bači je določen za to delo in stražo vojaški oddelek, broječ 240 mož. Ljudstvo je vsled tega silno preplašeno in pripravljeno vsak dan na beg. Istotako se dela tudi s podvojeno silo utrdbe na Krasu. Gorske poti in ceste med Borovnico in Postojno so že vse varno zastražene ter z minami zavarovane pred sovražnikom. Minuli mesec je moralo iti iz Goriške dosti komaj 17 let starih fantov k vojakom. Kdor je le količkanj sposoben ga potrdijo. Po padcu Premysla. Takoj po padcu avstrijske trdnjave Przemysl je ruski car Nikolaj določil, da naj se imenuje ta trdnjava zopet Premysl. Sedaj se je res dognalo, da se vdali hrabri avstrijski vojj edinole vsled pomanjkanja žn in municije. Mnogo je k tudi pripomogla nalezljiva b( zen med vojaštvom vsled okužt pitne vode. Ker ni bilo moj pokopavati mrličev izven mesta, so jih zagrebali kar po večjih trgih in mestnih cestah; istotako so počenjali tudi s konjsko mrhovino; to je bila posledica okuie-ne vode, ki je povzročila maro-gasti legar. Vojaštvo in civilisti so se hrt-pili zadnje dni s skorjami dreves, nih debel, starini čevlji, in jerme-njem. Trdnjava Premysl je bili tekom 136 let 5. trdnjava, ki se je napram sovražniku toliko Čas« borila. Obleganje raznih trdnjav se je v teh letih vršilo sledeče: Leta 1779—81 Gibraltar 3 leta, 7 mesecev in 12 dni; 1856 Sebasto-pol 332 dni; 1857 Delhi 131 dni; 1857 Lucknow 149 dni; 1862 Vickeburg 186 dni; 1864 Richmond 287 dni; 1870 Metz 134 dni; 1870-71 Pariz 135 dni; 1877 Plevna 144 dni; 1899-1900 Ladysmith 120 dni; 1905 Port Arthur 241 dni; 1912—1913 Odrin 125 dni; 1914—1915 Premysl 185 dni. General von Kluck ranjen. Berlin, Nemčija, 29. marca. — Uradno se potrjuje vest, da je bil znani nemški general Aleksander von Kluck na fronti opasno ranjen vsled šrapnela. Vendar se upa, da bode okreval. Nesreča ga je zadela ko je inšpiciral svojo armado na fronti. General Kluck je minulo leto meseca sept. do-vedel svoje čete že blizu Pariza, a je bil kasneje odbit nazaj. V iztočni Prusiji Berlin, Nemčija, 29. marca. — Naše čete v iztočni fronti so prestopile izopet rusko ozemlje. Mesto Tauroggen je popolnoma v naših rokah kjer smo zajeli 300 ruskih vojnih vjetnikov. Tudi na raznih drugih točkah smo prizadeli Rusom zdatne izgube. V Karpatih. Rim, Italija, 29. marca. — Tuk. rusko poslaništvo je prejelo danes iz Ptrograda brzojav, da se umikaj i avstro-ogrske čete iz Karpatov in severne Ogrske iz strahu pred Rusi. Tekom zadnjih dni so Rusi odvedli seboj 3000 avstrijskih vojnih vjetnikov. Boj v Dardanelah. Rim, Italija, 29. marca. — Napad na Carigrad postaja vsak dan močnejši na iztočni in zapadni strani bodisi na suhem, ali na vodi. Rusko brodovje iz Črnega morja se nahaja sedaj samo še 18 milj iztočno od Carigrada. Minulo nedeljo se je vršilo neprestano obstreljevanje trdnjav in turškega brodovja vsled česar je bila neka turška bojna ladja potopljena. Na zapadni strani nedaleč od Saro na pa operira anglo-francosko brodovje kojemu se je te dni pridružilo še šest novih ali drugih križark in oklopnic. — Tu kroži nevrjetna vest, da bodo zavezniki podarili Carigrad nesrečni Belgiji, ako ga slučajno zavzamejo. Angleške izgube častnikov. London. Anglija, 29. marca. — Od poeetka vojne do sedaj je izgubila angleška armada že 5081 častnikov; izmed teh je 1543 ubitih, 2833 težko ranjenih in 705 pogrešanih. Nova odredba za nabornike. London, Anglija, 29. marca. — Vlada je izdala novo odredbo glede velikosti vojaških novincev, ali nabornikov. Za { pehoto se jemlje lahko že novince, 5 čevljev visoke in v starosti od~19—38 leta. Obseg črez prsa jt določen na 34 palcev. Turška grozodejstva. Tiflis, Perzija, 29. marca. — Po raznih pokrajinah Sirije, Kjer živijo kristjani, je turško vojaštvo zadnje dni opustošilo in zažgalo 103 vasi. Pri tem je bilo tudi približno 20.000 kristjanov umorjenih. Turki niso prizanašali ne ženam deklicam "ali dečkom. Mnogo krščanskih deklet so Turki oskrunili in odvedli seboj kot sužnje. Krvoločna turška druhalj je vdrla v nek francoski misijonski zavod, kjer je odvedla seboj IS žensk. Škofa Mar^Elia iz Urumiah ter 4 njegove katol. duhovnike so Turki ustrelili. QT.AmLO K. S. K. JEDNOTE. Finančno poročilo K. S. K. Jcdnote za mesec februar 1915. 1 1 ; $ 289.60 ...............................120.13 2..................... .. 509.18 85. . . ..........................42.28 t..................... 190.87 86........ ..............................57.57 Z.................... 127.90 87.........................134.93 t....................... 196.15 88. . ..............:..............81.96 ?.................... 511.21 89. . . ............I........T 127.53 a ..................... 163.73 90...........................20.45 .....2460 91................................................13035 {?...................:;;;. 80.31 92.........................................76.12 }o............... 418.84 93.............................141.79 {3 .............. !.. 62.18 94................................................83.41 {4.................. .. 266.99 95.....................^ 142.42 H.................... . 216.59 96.....................................83.46 ll................. i.. 203.07 97...............................85.28 }?.................... 40.85 98.............................101.24 oq.................... 62.42 100................................................34.93 21....................... 123.53 101...............................45.41 o-i..............." 56.61 102................................................10.48 04..................... 34.58 103...............................115.28 25...................508.78 104............J.......................78.68 29......... ....... ... 388.97 105................................45.68 30* ' ' ' li........ 373.74 108. ..........................................112.90 3 2.........1....... 96.68 109................................................47.59 3 3.....................I. 189.48 HO................................................61.92 3 8..................... . 104.80 111.....................................35.02 3 9............'...... 28.16 112......................................132.82 4 0...........1.......148.36 113......I..................................101.24 4 1............... ..... 109.82 114. . . .........................................36.93 4 2.............. 147.49 115.............................109.90 4 3.....................156.45 118. . . i..,..................................35.91 4 4................ '.;... 306.29 119. . . i................................40.88 4 5......... ....... 77.32 120. . . ..........................................86.24 4 6......... 59.02 121...................................65.48 4 7...............r;115.12 122............................44.60 49' ' ' ......... ......... 88.99 123................................................65.40 50' ' .............. 302.31 124. . ...............................—.— 5 1...... .......... 54.67 126................................................' 49.37 5 2........... . 90.22 127. ..........................H6.78 53 ' ' '.....................277.96 128...................50.88 5 4..................... 100.83 129................................................22.1.7 55' V " ........... 122.54 130................................................17.42 56* .............. 252.34 131........*........:............83.68 Mr.....• . . 131.01 -132..............................................72.90 38......i'!!'!"!.'.!....... 103.29 133................„..............23.86 59' ......... 269.37 134.........................................24.77 an...... ... 63.93 135................................................90.65 6 1........... .......... 143.99 136.........................................47.27 6 2...........!!» ........ 33.07 137...........................39.88 6 3......... 224.30 139................................................23.76 6 4............ . 95.56 140..........:..........................43.26 66.....j............... 142.25 142................................................21.98 6 6............. 21.94 143................................................35.37 6 7........... ....... 71.32 144................................................114.81 6 8..................... 42.26 145....................... 38.18 6 9........ :. ... 37.52 146................................................65.75 7 0.........! ......... 130.49 147................................................35.72 7 1....... ...... 30.94 148................................................21.14 72 ............. 115.37 149..............................—.— 7 3........!............... 72.99 l$0v...............•.............28.84 ; 74 N -Hj.ar...... 83.8? 151. . . .™!T"!T °^4.45 75' ................ 136.58 162...............................41.01 77....................... 286.01 153..............................................30.55 % ......... 206.91 154................................................21.98 79' ' ' ' * ..... 137.45 155................................................25.27 80* .'.*." ................. 203.77 156.................................34.47 81........................ 182.12 t—-H 83. .............j.:.-.. 110.63 8kupaj. . . .............$14,711.67 Preostanek 1. febr. 1915..............'..........................$314,693.40 "J Prejemki tekom meseca febr. 1915. Plačanega od društev na račun ases....................$14,711.67 Obresti .............................................. 463.35 Obveznice State of Louisiana......................... 10,000.00 Obveznice Jolief "Improvement Bonds"................ 10,000.00 $ 35,175.02 $349,868.42 Izdatki. Obveznice State of Louisiana.'...;,.....................$10,000.00 Obveznice Joliet "Improvement Bonds'*................ 10,000.00 Upravni stroški ..................................... 2,261.98 $ 22,261.98 Preostanek 28. febr. 1915............... ....................$327,606.44 JOSEPH ZALAR, gi .tajnik K. S. K. J. ' Jednota fliUnovljena v Jolietu, UL dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jo-lietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048 Od ustanovitve do 31. decembra 1914 skupna izplačana podpora $1,027.779.67« GLAVNI URADNIKI: predsednik: Paul Schneller, L. Box 55, Calumet, Michigan. L podpredsednik : Joseph Sitar, 805 N .Chicago St., Joliet, HI. XL podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, UL pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Porest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, HI. NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, m. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Frank Frančič, 293 Reed St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, Ul.» PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 1306 E. 55. St., Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1818 W. 22nd St., Chicago, m. Telefon: Canal 2487. Joliet Trust/ se otvori lahlco pri nas hranilno vlogo katera se rt obrestuje Joliet Trust & Savings Bank 114 N. Chicago Street , JOLIET, ILL. savings Bank> Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se počil j a jo na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, HI. dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1818 W. 22nd St., Chicago, HI. Ta banka je pod državnim nadzorstvom. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K .S. K. JEDNOTE. V slučaju da bi kterikoli čitateljev po raznih državah kadarkoli potreboval kaj za nakup pohištva (hišne oprave) kakor: pečij, postelje, omare, preproge itd. ali vse kar k temu spada, naj se obrne za cene in pojasnila na sledeči naslov: r A. GRDINA, 6127 SI. Clair Ave., Cleveland, O. Blago pošiljam v zadovoljnost odjemalcev; to jamčim s svojim poštenjem. ~ Ker trgujem že nad 11 let, imam že dovolj skušnje in upam da marsikomu točno postrežem in mu prihranim kak dolarček. Z odličnim spoštovanjem se priporočam Gospod je vstal! Prvi dežnik je nosil javno v Londonii neki Hanway leta 1786. Gospod je vstal, Gospod je vstal, in ž njim narava cela vstaja, v življenje novo se poraja. Budijo že iz zemskih tal se bujne, pisane cvetlice, po logu žvrgolijo ptice: Gospod je vstal, Gospod je vstal! Vetrovi južni so zaveli. Zapustil peč je starček veli, v cvetoči vrt se je podal. Duh starcu vnovič se pomlaja ko čustvo sveto ga navdaja: Gospod je vstal, Gospod je vstal! Vse vstalo je! — Ne, še nekdo počiva kot bi spal v gomili, to ti si — o moj narod mili, ki mreš pod tujčevo peto! Sovrag te l jut o bije v lice, pod težo mačehe- krivice ječiš, trpiš ob tla teptan. Kdaj doba tužna ti premine, kdaj vendar tebi že zasine vstajenja veličastni dan, ko konec bo usodi tvoji, ko zopet boš na zemlji svoji ponosno zagospodovali Če praznik ta bom doživela, tedaj vriskala bom in pela: O j, vstal je—narod moj je vstal! Manica K. Skupno število ovac znaša na svetu. 652 milijonov. Največ jih je v Avstraliji: 93 milijonov? v Novi Zelandiji pa 24,000.000. V Indiji se bavi s poljedelstvom 224 milijonov ljudi. Državica Luksemburg meri samo 1000 štirjaških milj in šteje 200.000 prebivalcev. V mali državici Luksemburg imajo samo 300 mož broječo vojaško armado. Kadar je ura v Londonu poldne, je v Berlinu 12:54 popoldne. Pravijo, da se voli in ovce bolje rede, če so skupaj v enem hlevu, nego pa nasprotno. ČLANI FEDERAL RESERVE BANKE Zdravniška veda nam dokazuje, da so leva človeška pljuča manjša, nego pa desna. V Zedinjenih državah se lahko pošilja žive bučele kretom pošte. Lansko leto je štela Francija 1400 aviatikov, Nemčija in Anglija pa po 700. Najboljše desinfekcijsko sredstvo za bolniške sobe je dim žgane kave in kafre — skupaj zmešano. Iicijonitize-Tinileta 1864 Ustanovljena leti 1857 Pod nadzorstvom vlade Zedinjenih držav NALAGAJTE VAŠ DENAR v najstarejšo, največjo in najbolj močno BANKO V JOLIETU -ki daje- 3% Qbresti 3% v i pripisuje polletno k glavnici Mi pošiljamo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Leta 1914 se je pridelalo v Ze-, din j enih državah za $35,000.000 vrednosti srebra. VESELE in srečne ter zdrave velikonočne praznike želim vsemu c. članstvu Jednote! Josip Zalar, gl. tajnik K. S. K. J. WJLd&LEiin zadovoljne velikonočne praz- * nike želim vsem cen j. članom in članicam! Paul Schneller, gl. preds.K.S.K. J Skupno bančno premoženj« ali vrednost znaša Chicago, Hi Minuli teden nam je pobrala neizprosna smrt iz naše slovenske naselbine zopet moža, kojega bo-demo še dolgo pogrešali. Dne 24. t. m. ob pol 8 zjutraj je namreč Ako pa prinese ali dopošlje kateri izmed dr. bratov zdravniško spričevalo, ne da bi se javil dr uradnikom v bolezni, ni opravičen do bolniške j>odpore. Toliko v blagohotno vpoŠteVan je in naznanje dr. članom v slu zaspal v Gospodu občeznani in čaju bolezni! spoštovani rojak August Poglajen, Prosim vse cenjene brate naše alov. gostilničar na Robey St. in ga društva, da bi malo bolj redno W. Ž3. St. Chicago. I plačevali svoje mesečne prispev Revež se je boril z jetiko sko- ke. Pri nekaterih je kar že v na raj 3 leta, ki ga je konečno spra-' vadi, da zaostajajo z svojimi mes» vila v prezgodnji grob, v najlepši doneski po 2 ali 3 mesece. Vpo moški dobi 39 let. j števajte nova Jednotina pravila Pokojni Aug. Poglajen je bil v katerih se zahteva redno plače rojen v vasi Veliki Rigel, fara vanje. Člani, ki ne plačujejo Toplice na Dolenjskem. Semkaj redno vsaki mesec svojih ases mentov, niso opravičeni do pod pore v slučaju bolezni, smrti, po v Ameriko je došel pred 15 leti in je bival ves čas v Chicagu. Kaj rad je deloval na društvenem polju, to nam kaže; ker je bil član 4 slovenskih društev in treh drugih. Sosebno je deloval kaj rad za društvo sv. Štefana štev. 1. K. S. K. J. kojega odbornik je bil več 'let ;tako je bil navzoč tudi na mnogih konvencijah te Jednote in.je bil 1. 1911 izvoljen glavni odbor K. S. K. J. drugim nadzornikom. Bil je tudi član društva "Zvon" štev. 70 J. S. K. J. Vdeležil se je kot delegat tega društva tudi zadnje konvencije v Pittsburghu, Pa. kjer se je baje nevarno prehladil, da se ga je pri jela jetika. Tukaj zapušča ženo in sedem mladoletnih otrok, od katerih je največji 12 let, najmlajši pa leti star. v Pogreb za pokojnim se je vršil minulo nedeljo dne 28. t. m. ob obilni deležbi občinstva in raznih društev. Poleg svojcev zapušča pokojnik mnogo prijateljev in znancev, ker je bil vseskozi kreme-nitega značaja, pošten, miroljuben in vnet za slovensko stvar Vsem prizadetim izražamo naše iskreno sožalje! Lahka mu bodi tuja žemljica! Waukegan, 111. Cenjeni g. urednik: — Prosim Vas uljudno, blagovolite uvrstiti nasledno naznanilo v nam priljubljenem listu naše organizacije. Iz urada dr. sv. Jožefa štev. 53 K. S. K. Jednote se uljudno naznanja vsem članom (ieam društvo ne bode imelo letos skupne velikonočne sv. spovedi. Vsak Član (ica) lahko opravi posamezno svojo dolžnost, kadar mu (ji) čas dopušča. Kot katoličani, oziroma člani (ice) katoliške organizacije, nas veže sveta dolžnost, da prejmemo sv. zakramente o velikonočnem času. Vsak (a) naj prosi pri spovedi spovednika za spovedni listek, na katerega naj vsak (a) vpi-4e svoje ime, ter ga potem odda dr. tajniku. Nekoliko pojasnila glede plačevanja bolniške podpore. Nova dr. pravila so v veljavi okrog 4 leta, pa se še vsejedno dobijo dr. člani, kateri se ne ravnajo prav V slučaju bolezni. Vsak (oboleli član se mora zgla-siti pri bolniškemu odboru, pri katerem prejme tudi zdravniški list. (Zdravniški odbor: za 10. cesto in okolico je brat Franc Barle, za Market St. pa Jakob Kovač). Do-tični list mora dati bolnik že pri prvi zdravniški preiskavi zdravniku v izpolnitev, v kolikor mu je mogoče. Potem naj pa bolnik takoj odda zdravniški list dr. tajniku, kateri potem hrani list do bolnikovega ozdravljenja. Ko je pa dotični bolnik ozdravel, naj pa pride k dr. taj. po svoj bolniški list, s katerim naj gre potem precej k zdravniku, da mu ga docela spo-polni. Bolniška podpora se plačuje dr. bolnikom od dneva zglasit-ve pri bol. odboru, do zglasitve ozdravljenja pri dr. tajniku. Na primer, ako je dr. brat bolan že teden dni popreje predno se je zgla-sil pri bolniškemu odboru, ali ako da par dni pozneje zdravniku podpisati zdravniški list, kakor se je javil pri dr. tajniku, da je zdrav, ne dobi za dotične dneve nič bolniške podpore. Člani na potnih listih, se pa morajo v slučaju bolezni ali poškodbe precej pismeno javiti društvenemu tajniku, kateri • jim poSlje društveni zdravniški list. Bolezen se jim pa računa od dneva, ko je-bilo pismo na pošto oddano, do dneva, ko se z bolniškim spričevalom, potrjenim od javnega notarja izkažejo, da so bili v resnici bolni. škodi) ali onemoglosti in društvo lahko suspenda takoj prvi mesec tacega člana. Zatorej bratje, pla čujte asesniente redno vsaki me sec! Storite svojo dolžnost . na prani društvu! V slučaju pa, da je kateri bratov reven, ali v po® mankanju, da ne more plačati, pa naj pride na društveno sejo, ter naj osebno prosi- društvo, da se ga počaka. Kar bode društvo gotovo radovoljno storilo. Kateri član (ica) še ' ni preje novih Jednotinih pravil, jih lah ko dobi pri vsaki seji ali pri dr, tajniku. Želel bi, da bi vsak (a) član (članica) pazno prečital (a) Jed notina, kakor tudi društvena pra vila, ter se v vsakem slučaju po njih ravnal (a) Opominjam pa tudi dotične dr člane, kateri so se preselili iz okrožja svojega društva brez potnih listov, da si iste prejgomogo-če preskrbe. Zakaj, ker potujoči član, brez potnega lista nima nobene pravice pri društvu, kakor tudi ne pri Jednoti. V slučaju ne sreče ali smrti, ne dobi nikake podpore pziroma posmrtnine (za varovalnine) od društva in ne od Jednote Ob koncu pa Vam še podajam ob kratkem finančno poročilo našega društva za prve tri mesece od 1. jan. do 31. marca t. 1. Preostanek 31. decembra 1914...............$1,133.20 Vplačanega za smrtnin- ski ases............ 665.98 74.40 37.45 . .50 236.50 1.20 8.05 64.00 Za upravne stroške . .. Za poškodnino........ Za certifikate........ Za d rust v. mesec ni no... Za plačilne knjižice . .. Za bolnega brata J. S... Veselica 1. jan. t. 1..... Žrebanje za prešička 14. januarja........... Dar enega člana (mesto veselice v letu 1914).. 10.00 .50 Skupaj...........$2,231.78 Izplačanega za smrtninski ases................ .$722.20 Za upravne stroške...... 72.30 Za poškodnino.......... 36.75 Za certifikate........ 1.50 Bolniška podpora . .i-____ 137.00 Društveni stroški . ...... 2.45 Tajniku na račun........ 10.00 Skupaj.............$981.60 Gotovina v blagajni 31. marca 1915. . .......$1,250.18 Kakor je razvidno iz poročila je društvo sv. Jožefa št. 53. K. S. K. J. napredovalo za $116.98. Do* sti je pripomogla k temu veselica 1. jan. t. 1., in povoljno zdravje društvenikov. Zadnje tri mesece je društvo izplačalo bol. podpore $137.00. Kar je jako malo, ako pomislimo na leta 1912 in 1913. Ti dve leti sti bili v resnici/'Bolniški leti" za naše društvo. V teh dveh letih je dr. izplačalo svojim bolnikom nad $2,700.00 (dva tisoč sedemsto). Lansko leto pa $816.00. To je jako veliko za društvo, ki šteje okrog 200 členov. Iz tega je razvidno cenjeni rojaki, kako prepotrebna so podporna društva. Kateri še niste pri nobenemu društvu, pristopite k društvu in Jednoti! Rojaki v tej okolici, kateri še niso pri no-beriemu društvu, ali hočejo biti zavarovani v slučaju iiesreče, pri večjih društvih pa uljudno vabim, naj pristopijo k dr. sv. Jožefa št. 53 K .S. K. J. ter k naši slavni organizaciji. Naše društvo plaču-ie po 6 anc Urh in brat Jonn Turšič. Oba se nahajata v McAli ster bolnišnici. Zadnji je t/u 2e dalj časa nezmožen za delo, dne 19. marca je bil pa v bolnišnici! operiran. Društvo jima želi sko rajšno okrevanje! Naše dr. sv. Jožefa se tudi sel daj pripravlja na veselico z dra^ matično predstavo na dan 16 maja t. 1. Več o tem se bode že poj ročalo- ob gotovem času. Sobratski pozdrav vsem članom in članicam' naše slavne organiza cije, posebno pa društvu štev. 53 K. S. K. J. ■ John Petkovšek, dr. tajnilq Waukegan, 111. ('lanom dr. Marije Pomagaj, št 79. K. S. K. J., kteri niso bili na zadnji društveni seji, se s tem na znanja, da je društvo sklenilo pri rediti veselico dne 30. maja, t. 1 v proslavo društvene desetletnice in zraven tega pa seveda tudi pomoč društveni blagajni, ktera zadnje čase nekako nazaduje za-di mnogih' bolnikov pri društvu Da se temu od pomore, je društvo tudi sklenilo napraviti "kontest" med dvema članoma društva, kte ra bodeta nabirala prostovoljne darove za društvo bodisi od članov, kakor tudi od drugih. Za '' kontest'' sta sprejela po nudbo sobrata Anton Turk in Ma tevž Bezpalec. Toraj vam, cenjeni sobratje zgoraj imenovana kontestanta"'toplo priporočam da jih po svojih močeh podpirate, ker izid "kontesta" je gotovo v veliki meri odvisen od članov društva samih. "Kontest" bode zaključen na veselici dnp 30. maja. Veselica se bode vršila v Math Slanatovi dvorani, na deseti cesti. Vsa druga društva se prosi, da naj to upoštevajo, in naj ne prireja jo veselice na omenjeni dan, kar bi bilo gotovo v obojestransko škodo. Ob enem pa vabimo vsa wau keganska društva naj bi se te naše veselice vdeležili, in nam s tem pripomogli do tem lepšega vspe ha! Tudi poživljam člane, da bi ne koliko bolj točno plačevali svoje doneske društvu. Seveda, ako je kdo v denarni zadregi, ga bode društvo rade volje počakalo, vendar se pa mora dotičnik zglasiti pri društveni seji, in prositi društvo, da ga počaka, oziroma vsaj naznaniti tajniku, da ne more plačati; vsi oni člani, ki bi bili dru štvu na dolgu za dva meseca, morajo poravnati svoj dolg v teku e-nega tedna po seji, oziroma na znaniti se pri tajniku, drugače bo do kratkomalo suspendani. Ravnotako naj vsakdo pazno prečita nova Jednotina pravila, da 3ode vsak vedel se ravnati v vseh slučajih. Ako morebiti kdo še ni prejel novih pravil, naj se zglasi pri tajniku, ali pri prihodnji seji, sjjer mu bodo na razpolago. Tukaj vam podajam še finančno poročilo za zadnje tri mesece: Dohodki. Denarja v blagajni 1. jan. 1915. $1,239.43* dohodki V treh mesecih 458.54 Člani dolžni društvu 82.98 -Skupaj Stroški. Jednotin asesment Podpora bolnikom ")olg članov Denarja v blagajni Skupaj $1,780.95 $ 410.01 128.55 82.98 1,159.41 $1,780.95 Z bratskim pozdravom! Math. Jereb, tajnik. Naznanilo. Cleveland, Ohio. Iz urada tajnika društva sv. Vida, št. 25, K. S. K. J. se naznanja, da se bode vršila prihodnja mesečna seja dn6 5. aprila ob 7-ih zvečer v Knausovi dvorani, to je prvi ponedeljek v mesecu aprilu. Tako se je sklenilo pri naši zad nji seji z dne 6. t. m. Seja je prestavljena zaradi ve-likonočnega praznika, ki pade letos ravno na prvo nedeljo v mesecu. Člani našega društva no uljudno naprošeni, da to blagohotno vpo-števajo in da praznujejo vstajenje našega Gospoda in Izveličar-ja. Vsled tega so naprošeni vsi člani in članice, da gredo v cerkev, kakor se spodobi katoliškemu društvu! Z bratskim pozdravom vošim vsem članom in članicam K. S. K. J. vesele velikonočne praznike! Josip Rubs, tajnik, društ. sv. Vida, št. 25, K. S. K. J. Etna, Pa. S tem se prosi vse člane društva sv. Jurja, št. 64, K. S. K. J., da se f vdeležijo mesečne seje, ki se vrši dne 11. aprila, t. 1. v Hrvaškem domu, Etna, Pa. Na tej seji imamo več važnih stvari na dnevnem redu. ki se morajo rešiti in potrditi. Radi tega se opozarja v;se člane, brez izjeme, da se te seje udeležijo, da ne bo potem morda kdo oporekal, Češ, — to in to je bilo potrjeno, kar ni meni po volji. Pridite torej vsi cenjeni člani k seji, da lahko na ta način vsakdo izrazi svoje mnenje v korist društva! Potem ko je enkrat kaka stvar sklenjena, je prepozno govoriti. Tudi naznanjam, da je naše društvo sklenilo »ali določilo, da mora opraviti vsak član svojo velikonočno dolžnost, to je spoved in sveto obhajilo. To pa, kjer hoče in kedaj hoče, samo da prineee društvu spričevalo, ali spovedni li stek, da je resnično svojo dolžnost izvršil, katero zahteva*naša katoliška cerkev in K. S. K. J. Nadalje tudi opominjam vse člane, da se strogo držijo Jednotinih rn društvenih pravil, da ne delajo, ali govorijo stvari v škodo ali kvar društvu, kot se je to pred kratkem dogodilo! Vsak član ali vsi člani naj delujejo skupno in složno v korist dru štva in K. S. K. J. Ako pa kateri član vidi, da se mu je pripetila krivica ima vsakdo pravico pri tožiti se pri vsaki društveni seji, ker samo pri sejah naj se slične stvari rešujejo, ne pa izven sej ali privatno po hišah in gostilnah! Dalje opozarjam člane našega društva, če morda kateri še ne dobiva redno "Glasila K. S. K. Jednote" naj to naznani pri prih seji, da se zadevo uredi. Ni se pa potreba zaradi -tega jeziti, ker se ne ve kje je vzrok pomote T Pozdrav vsem članom in članicam našega društva in K. S. K. J Veselo Alelujo! John Skoff, tajnik. 14. marca, obhajati desetletnico vstanovitve na dan 30. maja letos. Podrobnosti te slavnosti ni so še določene. Ugotovilo se je samo, da se vrši tem povodom tudi "kontest" v korist društvene blagajne. Letos in lani smo imeli pri našem društvu veliko stroškov, zato je tudi prav. da bi se naša društvena blagajna na ta način malo opomogla. V to svrho je društvo določilo za pobiranje prispevkov br. Mat. Brezpaleca in Tony Turka,ki imata od društva pooblastilo in pravico za to. Torej vsi cenj. člani in članice K. S. K. J.~T North Chicagu in Waukeganu in vsi ostali Sloven-ci, upam, da nama boste Šli pri tem radodarno na roke, ker se gre za dobro stvar in da naju ne boste pustili brez daru iz hiše. Toplo se vam torej priporočam in e vnaprej zahvaljujem za vsako naklonjenost. Obiskal vas bodem v kratkem, vsem tukajšnjim rojakom dobro znani. Tony Turk, 1016 Lenox Ave. North Chicago, 111. Kmalu bode konec te puste in mrzle zime. Po pravici smemo tr diti, da že dolgo časa nismo imeli tako žalostne zime, kot je bila letošnja, — bodisi že v Evropi ali tukaj v Ameriki. Tamkaj v Evropi se vrši krvava in kruta vojna, v katero je zapletenih toliko število naših bratov in drugih Slovanov. Pa tudi tukai se ne moremo dobrimi časi pohvaliti. Res da niso tu gospodarili meči, puške in topovi, — a vsejedno smo trpeli tudi mi pomanjkanje vsled slabih gospodarskih in delavskih razmer. Tudi po raznih hišah in pri raznih družinah naše nove domovine je že trkala lakota na vrata — in še trka. Hudo je res to, — če bi človek z najboljšo voljo in rad delal, pa — ne more! Kar se tiče tega v naši naselbini, se je zadnje dni hvala Bogu obrnilo malo na boljše. 'V naši znani žičami so'dobili zopet vsi stari delavci delo, to velja za one, ki so bili svoječasno odstavljeni radi pomanjkanja dela. Novih delavcev pa ne jemljejo dosti, to razvidimo, ker jih stoji vsako jutro cela skupina pred vhodom tovarne. Izurjeni žičarji morajo delati nekaj tednov tudi ob sobotah po noči; to kaže, da ima tovarna dosti naročil. Koliko časa bo še to trajalo, se ne ve ? Rekel sem že, da se nam zopet bliža zelena pomlad. V nekaj tednih se bode narava že preoblekla v svojo cvetočo in zeleno obleko. Vse se pripravlja na novo delo! Da bi bilo le vspešno! Dalje poročam, da je naše društvo Marije Pomagaj, št. 79, K. S K. J. sklenile na svoji seji z dne Naznanilo. Lorain, Ohio. Iz urada dr. sv. Cirila in Metoda, št. 101, K. S. K. J. se naznanja članom omenjenega društva daje bilo na seji dne 7. marca skle njeno skupno udeležiti se druge svete maše na velikonočno nedeljo. Zberemo se'na navadnih prostorih ob pol tO. uri dopoldne, odkjer skupno z drugimi društvi odkorakamo v cerkev. Nadalje je bilo sklenjeno, da se vrši prihodnja seja dne 3. aprila zvečer, kar je pa odbor prenaredil ter prestavil na 11. aprila, priče-tek ob 1 uri popoldne. Pozdrav! Jotam Kumše, tajnik. So. Chicago, III Na tem mestu je bilo že poroča-no, da ima naše društvo Vitezi sv. Florjana, št. 44, K. S. K. J. v So. Chicagu svoje društvene vaje redno vsako sredo večer ob pol 8 uri. Pa žal se mi stori cenjeni bratje da vas vidim pri teh vajah komaj po 15 ali 20 skupaj, dasiravno šteje društvo 206 članov. Seveda jaz nimam pri tem nobene posebne škode. Posledice boste trpeli le vi, ker^ie boste dobro izvežbani pri kakem javnem nastopu ali korakanju. Prosim Vas torej v imenu dobre stvari in vgleda društva, da prihajate zanaprej k društvenim vajam bolj marljivo, da bomo delali na ta način ponos društvu pri vsakem nastopu! Dragi mi sobratje! Prosim Vas da se vdeležite polnoštevilno na velikonočno nedeljo službe božje ali vstajenja Gospodovega. Pridite točno ob pol 8 uri v uniformah v našo zborovalno dvorano. Prav veselo Alelujo vsem čita-teljem tega lista! Frank Gorenc, druš. vodja društva Vitezi sv. Florjana, št. 44, K. S. K. J. Cleveland, Cenjeno uredništvo:— Sprejmite zopet sledeče vrstice v nas cenj. list s prij da me zelo veseli, ker ima največja slovenska podp. oi zacija svoje lastno Oglasilo, mo vsi člani in članice da je prišlo vendar enkrat do ga, kar smo že zdavno želeli. -V dolžnost si štejem dalje, se javno, ali na tem mestu zahi 1 ju jem članom društva sv. Vi< št. 25. K. S. K. J. za izkazano naklonjenost, zaupanje in častncJ že večletno mesto kot predsednik tega društva. Jaz sem trdno prepričan, ako je sloga pri društv. odboru, je tudi sloga v celemu članstvu našega največjega podp. društva sv. Vida št. 25. K. S. K. J. v tem mestu. Res je lepo, da se vsaki mesec mirno in složno razhajamo od društvenih sej, pri katerih ima zdaj ta. zdaj drugi kak umesten govor v korist društva in naše si. Jednote. Moja iskrena in srčna želja je, da bi v tej smeri in tako še naprej vedno delovali, mirno in složno kot en mož. Na ta način bode zadobilo naše društvo še več ugleda in spoštovanja od strani drugih. In ako pogledamo v naše glasilo, kako lepo in bratsko nas vabi naš duhovni vodja Rev. Černe k izpolnjevanju velikonočne dolžnosti, da naj se nikakor ne sramuje mo pokazati svetu, da smo v resnici člani naše katoliške podp. organizacije K. S. K. J. Cenjeni člani našega^ društva! Tiidi jaz bi Vas prosil kbt predsednik društva, da bi to vpošte-vali, osobito kadar ste poklicani h kakem skupnem nastopu, bodisi te ali one slavnosti! Posebno se pokažimo kot dobri člani društva zopet letos na Veliko nedeljo. Pridimo skupaj vsi ob 10. dopoldne v Knausovo dvorano, da od tam odkorakamo v cerkev sv. Vida k službi božji! ^ Želeč vsem članom in članicam našega društva in K. S. K. J. prav vesele in srečne velikonočne praznike, bilježim s sobratskim pozdravom Mihael Set nikar, predsednik \ dr. sv. Vida št. 25. K. S. K. J. Cleveland, Ohio. Naznanilo. Iz urada društva sv. Frančiška, št 66, K. S. K. J , Cleveland, Ohio. se naznanja vsem članom, da se ne bo vršila naša prihodnja seja kakor po navadi na prvo nedeljo v mesecu aprilu, temuč dne 7. aprila 1915. točno ob pol 8 uri zvečer v navadnih prostorih. Prosim člane, da se te seje vsakdo vdeleži ker se bo prečital 3 mesečni račun društva. Na dnevnem redu imamo tudi več važnih zadev v korist društva in Jednote. Dalje opozarjam, da naj vsak član (ica) opravi pravočasno svojo versko dolžnost, da ne bo potem kake sitnosti vsled tega. . K Sklepu pozdravljam vse člane in članice našega društva ter Jednote, želeč vsem skupaj prav zadovoljne in srečne velikonočne praznike, ter veselo Alelujo! Egidij Verhovec, tajnik. Zahvala. Ker sem prejel k mojemu imen-danu tako veliko čestitk, da mi je nemogoče na vsako pozamezno zahvaliti se, radi tega naj mi bode dovoljeno, da tem potom izrečem vsem cenjenim čestilcem in čestilkam najsrčnejšo zahvalo. Vse kar Vi meni želite, želim Vam tudi jaz! Hvala vsem! Spoštovanjem Vam udani Jos. Zalar, gl. tajnik. Joliet, 111., 24. marca 1915. Chicago, IU. NAZNANILO. Is urada društva sv. Alojsija, št 47. K. S. K. J. Tem potom naznanjam vsem članom goriomenjenega društva, da se je pri naši zadnji seji z dne 14. marca sklenilo, da se vdeležimo na velikonočno nedeljo korporativ-no sv. maše ob 10. uri. To naznanilo velja posebno za one člane, kateri še niste opravili svoje velikonočne dolžnosti. Upam, da isto pravočasno opravite in da oddate društvenemu odboru tozadevna spričevala. Člane, ki živijo izven mesta, kje na farmah ali drugje veže ravnotako ta dolžnost. Naredite stvar po svoji najboljši moči in volji ter nam pošljite pravočasno ikazila o opravljeni velikonočni spovedi! Nadalje naznanjam članstvu našega društva, da se vrši naša prihodnja seja drugo nedeljo v mesecu aprilu, to je dne 11. To bode prva četrtletna seja letos. Dolžnost je vsakega člana, da se iste vdeleži. Na tej seji se bode poročalo o našem finančnem delovanju za mesec jan., febr. in marec. Pridite torej vsi na to sejo, da boste videli, kako lepo naše društvo napreduje ! Kakor znano, plačuje naše društvo $6.00 tedenske bol. podpore in 60 dolarjev za pogreb. Malo je takih društev, ki bi dajala tako lepo podporo svojim članom.—Zatorej naj bi bila tudi dolžnost vsakega člana, da bi pridobil za naše društvo kakega kandidata, da tako povzdignemo število članstva pri društvu in K. S. J. Dalje poročam članom, da sem nova Jednotina pravila prejeL Kdor jih še nima, naj se zglasi pri seji, ali pri tajniku. Pravila naj pa tudi vsakdo pazljivo prečita, o-sobito točko glede rednega mesečnega plačevanja.—Opozarjam Vas konečno, da bi zanaprej bolj točno plačevali Vaše prispevke. Kdor bo ravnal nasprotno bo suspendan in krivdo naj si potem vsak sam pripiše. Kdor kaj dolguje društvu, naj torej poravna to pri prih. seji dne 11. aprila! Z bratskim pozdravom John Wuksinich, tajnik. 2432 So. Hamlin Ave. »vice iz stare domovine. KRANJSKO. Umrli so v Ljubljani: Dne 26. februarja: Valentin Rupnik, orožniški postajevodja v pokoju, 38 let, Dolenjska cesta 62. __ Helena Doberlet, posestniea, 71 let, Kamnova ulica T. Dne 27. febr.: Sestra Friedber-ta papež, usmiljenka, 40 let, Ra-deckega cesta 9. — Evgen Vilhar, zasebnik, 70 let, Spodnja Šiška 056 — Fran Medič^pešec 27. domobranskega pešpolka, v garnizij-jjki bolnici, Zaloška cesta 29. — Mihael Palouc, poštni poduradnik, 62 let, Stari trg 2. — Pantilej Re-bavka, pešec ruskega pešpolka št. 193, v garnizijski bolnici. Zaloška cesta 29. Dne 28. febr.: Pavlina Pompe, zasebnica, 621et, Razpotna ulica 4. — Fran Žargi, zasebnik-hiralec, let. Radeckega cesta 9. — Ed- Marinko, dijak, 17 let, med jo v bolnico. Dne 1. marca: Jožef Marolt, zasebnik. 76 let, Itadeckega cesta 9. — Marija Juvan, kuharica, 60 let, Elizabetna cesta 3. — Ivan Marn, užitkar. 85 let, Radeckega cesta 9. Dne 2. marca: Elizabeta Ber-gant, mestna uboga, 75 let, Japlje-va ulica 2. V deželni bolnici: Dne 25. febr.: Marija Samotor-ean, prosjakinja, 62 let. Dne 25. febr.: Marijana Zarnik, bivša branjevka 89 let. Dne 27. febr.: Alojzija Gradi-ček, zasebnica, 54 let. Umrl je v Novem mestu 23. feb. sploenoznani Dr. Albin Pomik c. kr. notar. Umrla je v Novem mestu po dolgi bolezni rodoljubna gospa Kristina Volčičeva, rojena Železnik, vdova pokojnega deželnosodnega sodnika in zaslužnega pravnega pisatelja dr. Volčiča. Umrl je v govern mestu gospod Leo Abram, c. kr. okrajni tajnik, po dolgotrajni mučni bolezni v starosti 44 let. Umrl je v Novem mestu gospod Florjan Skabeme, posestnik, v starosti 67 let. Ranjki je bil brat gospe Marije Rozina v Novem mestu. Umrl je dne 13. febr. po kratki mučni bolezni gospod Fran Pogačnik, gostilničar in posestnik v Kranju, star 53 let. Pokojnik je služboval pri orožnikih, vsled bo-lehnosti je stopil v pokoj kot orožnik in dobil službo pri c. kr. o-krajnem sodišču v Kranju. Naposled so ga stalno upokojili. Izvrševal je potem gostilničarsko obrt in sicer naj preje v dobroznani gostilni "Pri Vrbenu" ali "V kotu" in nato v svoji hiši. V Kamniku je umrl gospod I-van Schlegl ml., uradnik tržaške posojilnice in hranilnice, star 22 let. Umrl je v Spodnji Šiški obče-znani posestnik in sedlarski mojster g. Anton Wisjan po daljši.bolezni Umrl je Evgen Vilhar, prvoroje nec slavnega Miroslava Vilharja, v soboto dne 27. svečana v Šiški v hiši g. Petra Stepica. Pokojnik je dopolnil ravnokar 70. leto. V Kranju je umrla hčerka go spoda Rudolfa Kokalja, Pepina, v starosti 36 let. Umrl je v rezervni bolnici Lučencu (Lossone) na Ogrskem cand. jur. Slavko Naglic, poročnik v rezervi 27. pešpolka, sin mestnega kontrolorja v Ljubljani, g. Ivana Naglica. Pokojnik, ki je bil izredno nadarjen, je šel koj začet kom vojne na fronto. * Umrl je v bolnici v Rumi v Slavoniji enoletni prostovoljec medi-cinec Ivan Kopriva, sin pokojnega ljubljanskega mestnega fizika. Junaške smrti za blagor domo vine je umrl dne 4. novembra 1914 v bolnišnici v Miskolcu na Ogrskem vsled na severnem bojišču 12 dni poprej od sovražne krogle zadobljene rane, g. Janez Wilfan, prostak 27. domobranskega pešpolka, 3. Motnije, mlinar in posestnik v Bistrici pri Tržiču na Gorenjskem. Odlikovani Slovenci.— Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili pijonir železniškega polka polka Josip Kr»č, korporal pešpolka it. 4.; Fran Zorko, četovo-dja Martin Andreusek in Alojzij tor Babnik, desetnik Alojzij Sale-zina, ter mfanterista Jakob Plev-čak pešpolka št. 87. in saper 13. saperskega bataljona , Ivan Jako-pinčič. Odlikovanje našega rojaka. — Podmaršal gospod Ivan Lavrič pl. Zaplaz je v priznanje za svoje hrabro in uspešno delovanje pred sovražnikom dobil vojno dekoracijo k viteškemu križu Leopoldove-ga reda. — Nobenih pisem, samo dopisnice v jetnikom na Ruskem. Ruski cenzurni uradi so oznamili, da so prisiljeni, vsled stalno naraščajočega pošiljanja pisem vjetnikom na Ruskem, namenoma razmerno hitre vročitve, sprejemati samo dopisnic^ Pisma se sploh nedo-stavljajo. — Vojni vjetniki na Kranjskem? V deželnem dvorcu se vrše te dni razna posvetovanja, kako omogočiti razna kmečka in druga gospodarska dela na Kranjskem. Posvetovanj se udeležujejo zastopniki dežele, centralne in deželne vlade ter vojaške uprave. Ljubljanski "Slovenec" trdi, da bo dala vojaška uprava na razpolago 3000 vojnih vjetnikov za razna dela na Barju, ki se naj prično siedi aprila. O uporabi manjših oddelkov vjetnikov za cestne gradbe in poljska dela se po "Slovencu" ni ukrenilo še ničesar pozitivnega. Vojna uprava t>re-jušča posameznim delodajalcem vjetniške oddelke, ki štejejo naj manj 30 mož. — Skrb za meso. Cena mesa je poskočila. Mesarji'sQ jo seveda zvišali z dovoljenjem pristojne oblasti. Vzlic temu pa so mesarji skrbeh za meso, ker kupujejo po deželi živino in plačujejo zanjo neverjetne vsote. Za bušo, ki je vredna kakih sto kron, se dobi dandanes že 300 kron. — Kofec šol v maju? Praška tel tega naročila izpolniti in je' — Pegasti legar na Štajerskem, četkom vojne novega protestant-bil vsled tega odpuščen. Ko se jo Po uradnem izkazu je bilo od 21. skega župnika. Župnik Claus-Spacapan peljal s kolesom ed dela do27. februarja izkazanih na Sta- sen je poročen s hčerjo nemškc-domov je Fusar izza nekih vrat jerskem hovih slučajev pegastega " "" dvakrat nanj ustrelil in ga poško- legarja v Gradcu 4, v taborišču doval. Fusar je pobegnil. rusmskih mternirancev v Thaler- Pegasti legar. Na Sušaku hofu pri Gradcu 111, v taborišču pri Reki so zaradi te bolezni zapr- galifikih begunov pri Lipnici 21, v li hrvatsko gimnazijo, trgovsko a- taborišču ruskih vjetnikov v Knit-kademijo in dekliški licej. (telfeldu 3, v taborišču galiških be- - Prestolonaslednik v Pulju. ^n0VJ ™ 7f Sta-ier- Listi poročajo, da je bil prestolo- 25, med galiskimi begunci v naslednik nadvojvoda KarefiVurbergu o Franc Jožef v Pulju. Sporočil je — Iz japonskega vjetništva. Ja- vojni mornarici cesarjeve pozdra- nez Lešnik iz Maribora je služil _ • • .vi. j.i___v i.__a__3 nn AVRt.riifiU-i vnini lnrlii ''CVsari- 'Bohemia" poroča: Z ozirom na izredne razmere, ki so nastale vsled vojne, ter z ozirom na higi-jenične razmere, uvažuje • učna uprava na Dunaju, če bi ne kazalo, etos vse javne šole ze koncem maja zapreti. Odločena stvar še ni, ker čaka učna uprava na mnenje pristojnih korporacj in uradov, a sodi se, da se bodo te izrekle za to, da se koncem maja zaključijo vse šole. — Ameriški Slovenci za vdove in sirote padlih kranjskih vojakov. Prečastiti gospod Rev. Josip Tomšič, župnik cerkve Sv. Jožefa v Forest City, Pa. (Severna Amerika), je tukajšnjemu c. kr. deželnemu predsedništvu poslal znesek 1087 K 50 vin., s sledečim pismom: "St. Joseph's Church. Rev. Joseph Tomšič, Rector Forest City, Pa., januarja 22. 1915. C. kr. deželna vlada Ljubljana, Kranjsko. Naši Slovenci in Slovenke, živeči v naselbini Forest City., Pa., so na moj poziv nabrali precejšnjo vsoto za slovenske, oziroma kranjske ra njence, kar je bil moj prvoten namen. Ker pa nisem pričakoval toliko, sem poslal c. in kr. vojaški bolnišnici zaradi previsoke poštnine le za 48.84 dol. bate in za 6 dolarjev povojev za ranjence; parcelna poštnina stane precejšnjo vsoto 25.04 dol., a ni pomagati. Ostalo vsoto 217.-60 dol. sem poslal na naslov "C. kr. vlada v Ljubljani" za vdove in sirote padlih kranjskih vojakoV. Želim, da se ta pošiliatev objavi v obeh ondot-nih slovenskih dnevnikih, meni pa pošljite kratko potrdilo na priloženi naslov, da se pri ljudstvu iz-kažem. Z odličnim spoštovanjem Josip Tomšič s. župnik slovenske cerkve v Forest City, Pa." — Vsem darovalcem, posebno pa pre-častitemu gospodu Josipu Tomšiču, izreče se tudi tem potom najtoplejša zahvala._ PRIMORSKO. ve in si ogledal več ladij ter trdnjavo. Vrnivši se na Dunaj, je prestolonaslednik poročal cesarju o svojem obisku v Pulju in se je potfem zopet odpeljal na severno bojišče. — Prepoved svilene obleke. Veliki župan v Požegi na Hrvatskem Dragan vitez Trnski je izdal nare-dbo, s katero prepoveduje ženskam v požeški županiji nošnjo svilene obleke, svilenih jopiče v in svilenih rut ter vporabo cekinov za nakit, češ da je to v'teh težkih časih draginje ih pomanjkanja zapravljivost, ki lahko upropasti cele rodbine. — Krstna imena in priimki. 'E-dinost' je zapisala nekaj prav u-mestnih besed o krstnih imenih. Nekemu desetletnemu otroku v Trstu je ime Eldo Gruzovin. Eldo je ime, ki ga ni dobiti ne v slovenskem, ne v laškem, ne v nemškem koledarju. Dobila so se pa tudi že imena Bianka Črnač, Galliano Konjedic, Jolanda Kranjc in Angel Vovk. — Bianka Črnac, Angel in Vovk so ogromna protislovja, kakor Zlatoust Rivec, (tako se je pisal neki uradnik na Štajerskem ) .V Trstu pa živi tudi o-trok, ki so mu dali ime Dante, piše se pa za Kraševca. Dante Kra-ševec! — Skrb za kruh v Trstu. Že šestdeset pekov je v Trstu ustavilo svoje obrti, ker nimajo moke. V Trstu se pač moka dobi, a lastniki se nič ne menilo za maksimalne cene in zahtevajo silne vsote za svoje blago. — V Trstu je že cela vrsta mesarjev zaprla svoje prodajalne, ker niso mogli dobiti živine. — V Zadru je vsem trgovcem popolnoma pošlo sledeče blago: moka, grah, fižol, riž, špeh, mast in makaroni. — Pisma v Pulj, naslovljena na vojake ondotne posadke, so bila dosed a j poštnine prosta. Od 5 t. m. naprej pa bo treba ta pisma frankirati. — Kdor hoče v Pulj, mora imeti posebno izkaznico, drugače ne sme v mesto. Kmetice iz puljske okolice so neprevidne in hodijo po-gostoma brez izkaznic v mesto. Seveda jih potem aretirajo. na avstrijski vojni ladji ''Cesari ca Elizabeta", in je bil potem dodeljen vojaštvu v tem mestu. Lešnik je bil v jet in se nahaja v japonskem vjetništvu, od koder je pisal svoji materi. V pismu pravi, da je v Cingtavu preživel težke ure in da se je posadka udala, ker ji je zmanjkalo municije. Gospa župnica. V Judenburgu na Štajerskem so dobili pred za- ŠTAJERSKO. _ Pijanci so umorili župana. Župan v Gorjanskem (okraj Komen), Josip Kosmina, je neko družbo vinjenih ljudi posvaril, naj vendar z ozirom na sedanje resne čase, ne razgraja, ampak se vede dostojno. Vsled tega je prišlo do prerekanja in prepira in je eden razgrajačev sunil župana z nožem. Župana so sicer hitro prepeljali v Trst, a predno so ga mogli operirati, je umrl. — Nasilnež z revolverjem. V ^ ____ Tržiču (Monfalcone) je poslovo- I^jalTter narednik Ivan Jaiže-|dja Spacapan naročil delavcu Fu-kovič, v« od peipolka it. 87; re- sarju^iaj na P*™*u_ki je v Rezervni kadet pešpolka št. 3; Vik-'lu. izvrši neke posle. Fusar m bo- — Umrl je v celjski bolnici zna ni Radeckega veteran Ivan Cene, doma iz Grajske vasi pri Gomil-skem, v starosti 89 let. — Umrl je v Ptuju ondotni prost Jožef Fleck v starosti 86 let — V Gradcu je umrla po dolgi in mučni bolezni gospa Marija Kragl roj. Krajnčič, soproga vrlega slovenskega gostilničarja in posestnika gospoda Antona Krag-lja v Sevnici. — Vohuni pred sodiščem. Pred izjemnim sodiščem v Gradcu se je vršila obravnava proti sedmim o-sebam, obtoženim vohunstva po par. 67. kaz. zak. Kdo so te os be in od kod, ni povedano v praških listih. Sodišče jim je prisodilo kazni od 14 mesecev do 4 let. — Zgorela je v Gabrju pri Ce lju 741etna Marija Bauman. Starka je hotela zakuriti peč in je vli la na užgani les nekaj petroleja Ravnala je tako nerodno, da se je unel petrolej in užgal njeno obleko. Ko je prišel njen sin domov, jo je našel mrtvo kraj peči. . — Župan in občan. V Meretin-cih pri Ptuju sta se župan Ivan Rojko in posestnik Jožef Žnidarič sprla. Tekom tega prepira je Žnidarič vzel revolver iz žepa in je ustrelil na župana in na njegovo ženo. Župan je bil težko ranjen. Žnidariča so obsodili v Mariboru na devet mesecev težke ječe. — Poneverjenje. Upokojeni poštni ekspedijent Martin Mast-nak je pri okrajni bolniški bla gajni v Sevnici poneveril 504 K in je bil zato obsojen na šest mesecev ječe. — V Celje so pripeljali zadnje dni 188 ranjenih vojakov, med njimi tudi nekaj ruskih. ga generala Litzmanna. Župniko-va žena je pred poroko študirala na vseučilišču bogoslovje in je postala licentijantinja teologije, kar je nekako toliko, kakor doktorat. Ko se je začela vojna, je šel župnik Claaissen kot četovo-dia v boj, njegova žena pa je hitela napraviti skušnjo za poduče-vanje veronauka. Sedaj podučuje v devetih krajih veronauk in je sploh duša in središče cele pro-testamtsfke občine, "prava nemška gospa župnica", je rečeno v "Grazer Tagblattu". —Iz Maribora, V rezervni bolnišnici št. 1 je bil na slovesen način odlikovan lovec Vincenc Ku-ret, rodom iz Trboveli, s srebrno hrabrostno kolajno 2. razreda. — Drobne novice s Štajerskega. — Zaprli so v Weizu na srednjem Štajerskem mojstra Katol- nika, ker je ponovno vlomil v postajno blagajno. Mož še doslej ni bil kaznovan. Živel je v slabih razmerah, ker je imel vzdrževati z malimi svojimi dohodki družino 9 glav. —I* Gradca. Vojaško sodišče je obsodilo posestnika v Rog. Platini Oroslava Kušca na 18 mesecev težke ječe, ker pri cesarski slavnosti v Rog. Slatini demonstrativno ni snel klobuka, ko se je svirala cesarska himna. — Padel je. Na severnem bojišču nadporočnik Bogumil Kačič iz Šoštanja. Odpuščeni Avstrijci in Ulmci. Preko Bukarešte javljajo, da je ruska vlada odpustila 5000 interniranih Avstrijcev in Ulmcev ter jim dovolila, da se vrnejo preko Romunije v domovino. Starokopitni farmerji nosijo vso potrebno prtljago v svojih žepih. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. - Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne po-šiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.. 1M K velja sedaj $17.1« s poštnino vred. Frank Sakser 82 Cortlandt Street, Mew York, IM. Y. 6104 St. Clair A. ve., Cleveland, O lilo. v\\\\\\\\\\\\\\\4\v v\\\\\\\\v\\\\\\\\\\^^^ »\\\\\vj ^ ^ a T A m iv^l ■ i fV> A^i T * POSEfiNO ZNIZANE CENE NA 1250 jopičev * (Sweaters) I ^ za moške, žen-4 ske in otroke 2 v vseh barvah y v vacii uaivau Ž in velikosti, od Ž __ •ViJje. JERNEJ KNAUS 6129 SI Clair Ave. . Cleveland. 0. Za Veiikonoč in pomlad sem se namenil cenjenim rojakom ii rojakinjam, ponuditi priložnost, si poceni oskrbeti spodaj navedeno blago. Rojaki* kateri so že pri ment kupovali ob takih prilikah, se gotovo prepričani o istinitosti zapisanih cen in solidne postrežbe. Torej preberite ta oglas li preglejte kakšno blago in po kakšni ceni je. Pridite in prepričajte se, potem pa kapite, ker si gotovo prihraniti denar. 150 ženskih bluz bele, svetlo modre in druge barve, z ali br$£ ovratnika, lepo okinčane in najnovšega kroja, vredne $1.25, sedaj samo . . ................69c 10 spomladnih črnili svilenih sukenj vse velikosti, vredne $15.00 do $17, sedaj samo.................$6.00 60 ženskih Princess oblek iz finega popline ali mesaline svile, vse velikosti in barve, vredne $10 do $15, sedaj.......:........$3.95 Suknje iz fine taffet svile, ime ali modre, modernega kroja, vredne • $10.00 — sedaj ........................$2.25 50 ženskih spomladnih oblek (Suits) narejene iz finega volnenega blaga, le{>ega kroja, v vseh barvah in velikostih, prej $15 do $22, sedaj samo . ....................... $3.25 Obleke iz finega volnenega blaga, vse barve in velikosti, prej $10 do $18, sedaj samo . ..................$1.75 55 spomladnih sukenj (Spring Suits) iz finega volnenega blaga, vse velikosti, dolge ali kratke, vredne $5 do $15, sedaj........*.......$1.25 Vse ženske zimske suknje iz finega žameta s svileno podlago, vredne od $17 do $25, seda..$lQ.OO 10,000 yardov 10 in 12 centov vre dne bele kotonine, yard samo...8c 420 odej (Blankets) Bele flanelaste otročje odeje, vredne 50c, sedaj samo...............32c Sive flanelaste otročje odeje, vredne 55c, sedaj samo...........49c Odeje, flanelaste, velike 50x72, vre-dne $1.00, sedaj samo......... 75c Odeje, flanelaste, velike 58x72, vredne $1.25, sedaj samo..........89c Odeje flanelaste, velike 58x72, vredne $1.85, sedaj samo........$1.49 Fine križaste pol-volnene odeje, velike 60x78, vredne $2.25, sedaj sa- ..........................$1.50 Čisto volnene odeje, križane, posebno debele, vseh barv, vredne $5 do $7, sedaj...... .............,-.$3.75 Kdor potrebuje odeje, tu ima priložnost, da si isto preskrbi, kajti ob tp-iHTi cenah se ne splača mraza trpeti. 100 modrcev 50c, majhne 100 modrcev majhne in velike mo 125 belih volnenih vredne 75c, samo 150 Obleke iz finega (serge) blaga, za 3 do 16 let stare, 5j prej $6 do $7.50, sedaj cela obleka samo.......................$4.00 Obleke iz finega modrega, rnjavega ali sivega, čisto volnenega blaga, vredne $6 do $7, sedaj samo.. $3.79 Obleke iz finega volnenega cheviot blaga, vseh barv, za 3 do 15 let stare dečke, vredne $5 do $6, sedaj sa- mo.........................$2.95 Obleke za od 3 do 10 let stare dečke, vredne $2.00 do $3.00, sedaj sa-mo.........................$1.50 Obleke za 2 do 8 let stare dečke, vredne $2.00 do $3.00, sedaj . $1.25 225 spomladnih spodnjih srajc, vrednih 50c, vse velikosti, komad sedaj samo 39c in..................35c Nadalje priporočam cenj rojakom veliko zalogo moških, ženskih in otročjih Novih in modnih moških klo- 2 čevljev. Veliko zbirko ppmladnih ženskih klobukov. N 4 bukov, srajc in moških ovratnic (neckties), krasne obleke s drugih stvari pp primerni ceni. Vsem cenj. odjemalcem voščim vesele velikonočne praznike! Za obilen obisk in naklonjenost se priporočam: g JERNEJ KNAUS, slovenski trgovec. J za neveste, kakor tudi veliko g Med valovi življenja. Povest, spisal Dobravec. (Dalje). 44Moj mili prijatelj! Srčno sera ti hvaležen za gostoljubnost, katero uživam v toliki meri pod tvojo streho, srčno te zahvalim za prelepo priliko, ko mi je bilo mogoče tako izborno zabavati se na slikovitih panoramah tukajšne o-kolice. Žal, da moram v kratkem ostaviti ta kraj. Mnogo lepih spominov ponesem seboj, mnogo krasnih načrtoy je osnoval moj duh v kratki dobi, ko sem bival v pre-prijazni tvoji družini, toda glavni predmet svojih študij sem vendar le dovršil pod gostoljubno to streho". Rekši stopi po sliko, odkrije jo in nadaljuje: • 44 To-le sliko sem zasnoval in dovršil v vaši prijazni družbi". Vsi so strmeli in opazovali zares dovršeno delo prave umetniške cene. "Oh, kako lepo!" začudila se Vida in kapitan; Lucija pa, za-gledavša na sliki sebe, in spoznav-ša namen slike, krene z očmi v tla in ne pogleda nikogar. Lah nadaljuje:1 "Deklica, katero vidite tukaj, upam, ni nikomur: neznana; premišljuje, komu bi poklonila mič-no kito cvetja." Slovesna tišina nastane v salonu o teh bese dah. Snubitve v ti obliki se ni nadejal nihče; Derossi pa, svest si svojega zaželenega uspeha, sKie ne že na pol radosten: • "Mili moj pobratime! Gotovo se ne bodeš protivil, ko bi gospi ea Lucija hotela meni pokloniti kito cvetja in s cvetjem, seveda, tudi srce.'' "Gotovo ne", reče Videneki navdušeno. "Prosim prav ponižno, gospica Lucija!" vzdihne Lah, poklekne pred njo in ji hoče poljubiti roko, česar mu pa ona ne pusti, marveč se umakne boječe, potem odgovori iz poČetka sicer neodločno, pozneje pa vedno bolj samo-sveetno: "Čislani gospod umetnik! Zelo vas spoštujem in posebna čast mi je, da smem, da morem z vami občevati kot s prijateljem. Zato mi je toliko bolj žal, ker vaše. res lepe ponudbe ne morem sprejeti. To mi bodete, mislim, tudi sami pritrdili, da zakon brez ljubezni ne velja. Ne rečem spričo ie-ga, da vas morda črtim, Bog eu-vaj, preveč občudujem vas in vašo izbomo duhovitost. Več ne mo« rem, ne — —." Naprej ni mogla. Zalile so jo solze in bridko se je razjokala. Takega odpora ni pričakoval nikdo, najmanj Derossi. Sliko je odložil k oknu, grizel jezno ustnici in gledal, kako bi se rešil iz neprijetne zadrege. Tudi Vida se je zbala Videnskega strahovitih pogledov in šla v kuhinjo. Lucija je ostala sama z očetom. "Torej tako? Tako sramoto mi napravljaš?" začne on in globoko zasope, da bi tem bolj vpil. "'Kes lepa hči, lepa!" "Oče, jaz ne morem drugače. Sama ne pojdem v grob", opravičuje se hči jokaje. "Lucija, ti me stojiš mnogo, ps vse to rad prezrem. A da mi bodeš moje skrbi in mojo ljubezen tateo vračala, kakor si začela sedaj-le, tega ne bi bil pričakoval od svoje krvi nikdar. Pa kaj pravim! Tvoja mati je bila pred možitvijo ravno taka. Branila se me ..e kakor živega vraga; pozneje pa ko se me je privadila, živela sva v najlepši zlogi, in še danes bi bila lahko živa; ko bi ne bil jaz onega nesrečnega dne--- banket je bil pri namestniku, močno smo pili. Vesel in najboljše volje sem prišel pozno v noč in jo našel jokajočo na oknu. Tu me je takoj nasadilo na kratko, Ko jo še vprašam, kaj ji je, vzdihne milo in ne reče ničesar. Navajena je bila tako, da je le s težavo razkrivala svoja čustva drugim. Vjezila me je z molčajem tako, da sem zarenčal nad njo kakor lev. Seveda prijača . . . Reva se je zgrudila . . . Drugo jutro so mi naznanili, da sem dobil hčerko, a izgubil soprogo. Močno me je bolela glava po šampanjcu. — Vidiš, ti si ravno taka! Tri tedne imaš še odloga, da prav premisliš; potem pa pomni: ne bodem imel hčere več. Menda tudi tvoja vera tako uči, da me slušaj saj vero rada poudarjaš", zapreti ji oče jezno. Slovesni dan se je začel za Videnskega prav nepovoljno. Pred poldnem je prišel častitat tudi Ivan Mlakar in se je čudil, da je sicer vesela hiša danes nekam pusta in zapuščena. S kapitanom nista bila več prijatelja kakor nekdanje čase; a ker ni prišlo med njima še nikdar do očitnega spora držal se je Mlakar starih vezi in prišel voščit srečo, da ne bi z odsotnostjo morebiti še povečal mrzkosti med družinama. Ko je odhajal, vedel je, da je bilo vse skupaj odveč, in nič se ni čudil. VidenSki ga je sprejel tako hladno, tako ledeno mrzlo, da, celo o-durno, da je minulo Ivanu za vselej veselje ozirati se karkoli si bodi na Videnskega bivališče. V hladnici na vrtu je videl Lucijo, ki je tiščala predpasnik na oči in jokala. Le strahoma je pogledala vanj, mahnila z belo rutico v slovo in zašepetala: "2? Bogom!" Komaj da jo je slišal. Dasi ni vedel, kaj se je zgodilo, vendar mu je pravila slutjna, da trpi uboga Lucija. Šele sedaj je spoznal, kako berzuspesno se je trudil, spravit srce v soglasje a razumom : ona mu je bila vendar več kakor druge ženske. Hitel je domov, da bi ne zaostal s pripravami za sprejem nadvladike. Njegova naloga je tudi, da ga pozdravi v imenu rokodelskega društva; Tratnik se je pa pripravljal, da bi izpregovoril nekaj besedij, kot načelnik bralnemu društvu. Poglej njega je imela tudi Olga nalogo, da izpregovori pozdrav in sicer v imenu trških deklet. To mu je u-f gajalo prav posebno, saj sta bila dogovorjena, da se vzameta v nekoliko tednih. Dragi dan še pred deveto uro so pokali topiči v Poljani. Pri drugem slavoloku v Argu so pozdravili pre vzvišene ga-sVetni dostojanstveniki, pred cerkvijo pa duhovščina. Nas poslednja ne zanima toliko, poglejmo rajši od te k o-nim! Tratnik se ozira skrbno, kje je Olga. Spravila ga je v nemalo zagato. Dolga vrsta belo oblečenih deklet in gospodičen je brez govornice, le Tratnik jih je spravil skupaj in pripeljal le-sem. To bi delalo še mirnejšemu človeku sive lase, ne pa njemu, ki bi skoro smel vprašati: Zakaj je ni? Šolska mladina se že vrača počasi z učiteljstvom od prvega slavoloka, za njo pa se pomika nad-škofova kočija. Bil je torej poslednji trenutek, ki je spravil Tratnika v take skrbi, da bi bil malone skočil iz kože. Že stokrat, to lahko rečemo, snel je belo rokavico z leve roke, že stokrat jo je zopet nasadil, do kočije je bilo samo še streljaj daleč. Tu se prerije do njega upehana in zardela Pa-varjeva Friderika, rekoč: "Gospod Tratnik, Olge ne bode/ Migreno ima." "Da bi jo vrag!" — na jeziku mu je bila reška kletvica, "zakaj ni povedala prej, dokler je bilo še čas iskati druge govorice?" "Oprostite, prejelo jo je prav zadnji hip", zagovarjala je dobra Friderika sestro, dasi je dobro vedela, kako iz trte izvit je zagovor. Tratnik se pa ni dal potolažiti. "Ta sramota, ta sramota!" je hitel, prijemal se za glavo in stopal sem ter tje. Seveda sprevod je bil že prav blizu. "Da bi bilo le še četrt ure, deset minut časa, pa bi se katera druga naučila govor, a sedaj —?" "Prosim, gospod Filip!" izpregovori Friderika z lahkim nasmehom, videč njegovo zadrego. "Jaz, jaz—" "Kaj hočeš ljubo dete"? vpraša Tratnik, ko zagleda, da obrača dekle njemu znani govor med prsti. "Sedaj je že prepozno, prepozno, oh! Hvala vam za trud!" Tako je bil že zmešan, da skoro ni vedel, kaj bi počel in^kaj počenja. Friderika ga vendar prehiti: "Ne ne, gospod Filip; jaz sem se skrivaj naučila Olgin govor, jaz ga znam. (Dalje sledi.) Smešnice. Dovtip čevljarčka. Čevljarski učenec (možu z veliko plešo): "Očka, zakaj ste se pa z britvijo česali?" Zakonsko. On: "Veš kaj, ženica? Zdravnik je dejal, da se mi utegne duh o-mrafitU" Ona: "Beži, beži! pravniki nič ne vedo; saj so tudi tedaj, ko si se z menoj poročil, dejali, da si saerel!" c^vur; v. Zagovoril se je. Gospod: "Ako mislite, Malči, da vas ljubim samo zaradi denarja, ko se jako motite; kajti snubil bi vas, ko bi imeli tudi namesto petdeset tisoč kron stotisoč. Vse en vrag. Oče, ki ima navado zakleti (snu-bitelju): "To vam naravnost rečem, da sta obe moji hčerki prava angelja — potem je vse en vrag, katero si vzamete!" ^ZA VSEBINO OGLASOV ni odgovorno ne uredništvo, ne n-pravništvo."" Strašna vročina. Afrižanski potovalec (med pripovedovanjem o dogodkih, ki jih je doživel v Afriki): "To vam povem, v Afriki je na ekvatorju zdaj tako silna vročina, da morajo domačini imeti ves dan vse kokoši po ledenicah zaprte, in sicer zato, da jim ne nesejo — trdo kuhanih jajc!" Otroška. "Cencek — slises!?" "Kua?"' "Nasa kuhalca je pa davi tku vloc kufe skuhala, da ce bi bla dala se en polen na ogenj, pa bi bil zgolu." JOSIP ZALAR JAVNI NOTAR 100} N. Chicago Ave., Joliet, m. izdeluje vsakovrstne pravovrljavne listine »n izvrivje vse v notarsko stroko spadajrčc zadeve za Združene Države in staro domovino. Chicago tel. 1048 N, W. 770. Sedaj je čas. Vsi oni, kateri želijo kupiti farmo, naipišejo takoj po knjige, katere jim pošljemo zastonj. V tej knjigi je natančen opis ozemlja, katerega proda jemo. Sedaj smo razdelili 10,000 akrov zem lje za farme za vstanovitev nove slovenske naselbine v Draper, Wis. V tej knjižici je veliko zahvalnih pisem oii onih, ki so že kupili od nas zemljišče. Zemljišče prodaja znana Edward Hines Lumber Co. največja trgovina z lesom na sveta. Da se boste sami prepričali pišite na ^ Lam A. R CODE, idsale Manager EDWARD HIKES FARM LAND CO., 1324 Otis BIdg., Chicago, HI. Nnš zastopnik za Slovence je: Mr. MATH CESAR, 1900 W. 22nd St., Chicago. HI. 2/24—5/24 ROJAKI IN ROJAKINJE Si ROM AMERIKE POZOR! Sedaj pošiljam denar v staro domovino cenejše kot kedaj poprej: 10 Kron za..................$ 1.70 25 Kron za ..................$ 4.25 50 Kron za...........$ 8.25 100 Kron za....................$ 16.40 200Kron za ...................$ 32.75 250 Kron za....................$ 40.90 500 Kron ........................$ 81.75 1000 Kron za.....'..........$162.50 Poštnina je pri teh svotah že všteta. Vsem onim, ki želite pomagati svojcem v stari domovini, se sedaj nudi najlepša prilika. Krone so sedaj cenejše kakor kedaj preje in radi tega rojaki, podvizajte at sedaj ko je čas. Za točnost in poštenost jamčim s svojim lastnim premoženjem. Moje geslo je: Pomagati svojcem tukaj, kakor tudi v stari domovini. JOSIP SITAR, * slovenski trgovec in posestnik. JOLIET, ILL. 805 N. Chicago, Street. TEL.: CANAL 6027. PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA MLEKARNA F. GRILL'S DAIRY lata W. 22nd St.. Chicago. III. Pozor gospodinje! Ako rabite pri gospodinjstvu sveže mleko, dobrtr sladko, ali ldslo smetano, (Cream) ali okusno, doma narejeno maslo, (Butter) oglasite v moji mlekarni. Jaz proda jem mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od far-merjev. Mleko je preje natančno pre-skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom refeneem. Mlc ko razvažam po hišami točno vsak dan o pravem času. . Za obilna naročila Jse toplo priporočam: FHA>/*K. CHILL. ifarmkohr»«Uki mUbf MM W. 22nd~/~t.. C hie mg*, lit. RADA BI ZVEDELA za svojo sestrično Matildo Krašo-▼ec, doma iz fare Čatež na Dolenjskem. Šla je od doma v Ameriko še lansko leto ter še ni no-benkrat pisala domu. Vsled tega prosim cenj. rojake, da mi naj naznanijo njen naslov, če kdo ve kje se nahaja; — ali naj se pa do-tična sama pismeno javi. [||p Marija Zalar, rojena Požes, 1021 Sheridan, Road North Chicago, III (Adv. 3/17-4/7) * POZOR ROJAKI! Na prodaj je hiša, katera prinaša od vsakih sto ($100) dolarjev deset ($10) dolarjev obresti ali več na leto. Pomislite torej kako dobro se ta hiša obrestuje; ne samo po 5 ali 6%, temveč 10%. Zatorej se požuri, da prideš prvi, ako hočeš dobiti velike obresti od tvojega denarja naloženega v to hiio. Več pove: JOHN VIDMAR, 1112 N. Broadway .. . .Joliet, I1L (Adv. 3/17—4/7) PRIPOROČILO. Rojakom sobratom v Waukega-nu in North Chicagu priporočam svojo trgovino z moškimi oblekami, kakor tudi za dečke. Blago prodajam po najnižjih cenah. Pri meni dobite že primerno narejeno, ali gotovo obleko že za $10. — do $13. — Ker sem sam krojač, lahko obleko popravim če Vam ne pristoja dobro. Izdelujem tudi elegantne obleke po naročilu, ali meri; pridite k meni in pripričajte se! Za obilna naročila in poset se toplo priporoča Joseph Stirn, slovenski krojač in trgovec z moško obleko 602 — 10 St.; vogal McAllister av. Waukegan, m. (Adv. 6. 17.) NAZNANILO. S tem naznanjam, da se je nekaj naših domačinov naselilo v novi katoliški naselbini v Alaba mi, kjer ni snega, ne slane in ne neurja. Podnebje v tej državi je fino, zemlja in voda dobra. Od tu se lahko pridelke proda in drugam* pošilja. To naselbino je priporočila: "The Catholic Colonization Society of U. S. A." Priporočena je tudi od škofijskega urada v Ala-bami. Pišite meni za pojasnila! Lahki kupni pogoji! Math Cesar, 1900 W. 22nd St., Chicago, 111 Telefon Canal 80. 2. 10—8.10 15 Frank Petkovšek 720 Market Street WAUKEGAN, ILLINOIS. Zastopnik raznih parobrodnih družb. Pošilja denarje v staro domovino in o-pravlja notarske posle. Se toplo priporoča Slovencem v Waukegan in okolici. DRU6I IN TRETJI ZVEZEK IMENIKA padlih, ranjenih in vje-tih naših rojakov v sedanji evropski vojski. Sestavljen po izvirnih poročilih vojnega ministrstva s ozirom na tretjo zborno poveljništvo (corps), pri katerem službujejo izključno skoraj sami Slovenci. Tu so navedeni vojaki ljubljanskega, spodnje-Itajerskega, spodnje-koroškega, tržaškega, »itd. pešpolka; naših lovskih bataljonov, dragonskega in domobranskih polkov; Slovenci drugih oddelkov in vojne mornarice, skup-po nad 4000 imen. Vkupno je do zdaj navedenih nad 5000 ponesrečencev v vojski. Pri nekaterih vje-tih je navedeno, kje se nahajajo v ujetništvu, a pri nekaterih padlih je naveden celo grob, kjer so pokopani. Cena za 2. in 3. zvezek 35 centov, ga vse tri do zdaj izšle zvezke, ki obsegajo 200 strani, pa samo 50 centov. Naročila in denar poiljite na: FELIX M. DOLINAH Dept. Z. 45 Vesej St. New York, N. Y. Kdor želi razprodajati imenike, naj piše po pogoje. (3/10—3/31.) Nekaj novega! S K. S. K. J. iz germanskega srebra v naravni velikosti kakor kaže ta slika. Važno za vsakega člana ali članico K. S. K. J. -j Gena komada 25c. £ 2 Kdor jih naroči pet skupaj, dobi en*ga povrh. ^ fj M. POGOBELC, — 29 E. Madison St. Room 1112 Chicago, ni. f V \\\\\\\\\\\\\\\\\\\v vxvvxxxx\xxxx\xx>xvxxxxxxx\xxxx\# SVOJI K SVOJIM! Frank Kosmach JAVNI NOTAR 2116 W. 22nd St., Chicago, III. Pregledujem vse lastninske papirje pri prepisu posestev. (Abstract«, Deeds.) Irterjujem denarje in izdelujeib vsa v notarsko stroko spadajoče listine. — Prodajam hiše in lote. Zavarujem poslopja in pohištvo proti ognju. Fire Is-surance). Dajem vse nasvete brezplačno. 3/10—6/10 '15 JOSIP PERKO SLOVENSKA GOSTILNA Chicago, Illinois 2236 S. Wood Str. Telefon: Oanal 298 Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. in dobra pijača", to je moje geslo. 'Dobra postrežba POZOR ROJAKI V PUEBLO, COLO! Naročite al spomladansko obleko! Po Vaši meri in najnovejšem kroju. Garantiramo, da Vam paše. Cene S15, $18, $20 In napref Thm Royal Tailor* gotove obleke so vedno znižane cene. Naša obuvala so tudi garantirana in najboljša obuvala za šolske otroke. Edina slovensko-hrvatska trgovina oblek, obuval, klobukov in drugih oprav. Patlogar & Thomas 133 S. Union Ave., vogal D. ceste. Pueblo, CoL VELIKA ZALOGA VINA belega in rudečega iz Euclid, Ohio grozdja, katero se smatra za , najboljše v Združenih državah. Moje vino se sme rabiti pri daritvi sv. maše, ker je naravno aH pristno vino. Pošiljam ga na vse strani Amerike. Cena vinu je: Rodeče sod........$28.00 Belo sod........$34.00 in pri tem jaz plačam vojne davke. Za več pojasnila se obrnite na me: 1033 L 62nd Street, N.E., Cleveland, Ohio. t FRANK CHERNE 9534 Ewing Ave., South Chicago, 111. Edina slovenska prodajalna z vsakovrstnim blagom. nižane cene za mesec april pri moških, ženskih in otroških čevljih od 20c do 50c pri dolarju. Ravno tako tudi pri moških oblekah. Jemljem naročila ali order. Sedaj dobite pri meni obleko vredno $15 do $18 samo za $9.75 in $12.50. Moške hlače preje $4.50 sedaj........................ $3 25 ?f 3.00 " ...........................; 265 " " " 2.50 " ..................................210 " " " 1.50 " ................ ......... 129 " %i.25 " ..................:::..::::: o** Sprejemam tudi naročila za ženske obleke po nizkih cenah. Obleke se vse izdelujejo doma pri meni natanjko po kroju ali meri! Zdatno znižane cene za ta teden pri grocerijskem blagu: Fino salatno olje po 85c galona Celi orehi po 23c funt Orehovi jederci po 49c funt Najlepše rozine 2 funta za 25c Dobre sladke suhe slive, vredne 15c funt: 3 funte za 25c. Biž 10c; sedaj 2 funta za 15c Kava 35c, sedaj 29c funt " 30c, " 24c " " 25c, " 17%c" Čaj 50 in 60e; sedaj samo 40c funt. Dobre doma prekajene suhe svinjske klobase ta teden po 16c funt. Domače New York in California naravno vino galona 60c: 5 jralon ali več samo po,50c galona. V zalogi imam tudi vsakovrstna Severova zdravila Za obilen obisk se toplo priporoča rojakom vdani FRAXK CHERNE, lastnik.