GrosuPlJe (centrala) sP 908 g NflŠ KRAJ I 2002 Z 352(437.4 Dobrepolje) S 120020104,6 i kraj INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE letnik VIII, št. 6 Sprejet Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Dobrepolje Odlok, ki je bil na predlog JKP Grosuplje sprejet na zadnji seji Občinskega sveta, prinaša bistvene spremembe pri načinu in ceni storitev ravnanja s komunalnimi odpadki. Z novim odlokom prehaja občina postopoma na individualni prevzem komunalnih odpadkov, temu bo sledilo ločeno zbiranje sekundarnih surovin v tipiziranih zabojnikih. Obširneje vas o tem seznanjamo na strani 4 •*Iz vsebine - Odprtje Naravoslovne poti pri Žouknu - TD Dobrepolje na turističnem srečanju v Velenju - Na obisku pri Jožetu Zajcu - Revija manjših vokalnih skupin - Anketa o zadovoljstvu strank v UE Grosuplje - Memorialni turnir v spomin M. Žnidaršiču - Veter v laseh - s športom proti drogi - Gasilska tekmovanja U sem našim bralcem in občanom čestitamo za dan državnosti! Uredništvo junij 2002 Vabilo Vse občane občine Dobrepolje vabimo na odprtje in blagoslovitev mrliške vežice in proslavo ob dnevu državnosti, ki bo na predvečer državnega praznika v ponedeljek, 24.6.2002, v Strugah. Prireditve bodo potekale po naslednjem sporedu: - Ob 19. uri: sv. maša za domovino in vse žive in mrtve Stružance v župnijski cerkvi v Strugah - Ob 19.45: odprtje in blagoslovitev mrliške vežice v Strugah s kulturnim programom in nagovorom župana občine Dobrepolje Antona Jakopiča - Ob 21. uri: slovesna proslava v počastitev dneva državnosti pred osnovno šolo v Stugah s kulturnim programom. Slavnostni govornik bo predsednik Državnega sveta gospod Tone Hrovat. Po kulturnem programu bo tudi kresovanje. V kulturnem programu na obeh prireditvah, ki bo potekal v organizaciji kulturnih delavcev iz Strug, bodo sodelovali: - Moški pevski zbor Struge - Godba Dobrepolje - Mladi harmonikar - Združeni mladinski pevski zbor OŠ Dobrepolje in Struge - Recitatorji iz OŠ Struge Prireditve bosta povezovala Igor Pogorele in Tina Rus. Pri organizaciji bodo sodelovali še Mladinci iz Strug, Prostovoljno gasilsko društvo Struge in Društvo podeželskih žena Dobrepolje-Struge. Otvoritev mrliške vežice in proslava bosta ob vsakem vremenu. V primeru slabega vremena bo proslava v avli osnovne šole v Strugah. Po prireditvah ste vsi vabljeni na družabno srečanje, ki ga organizira gasilsko društvo. Še enkrat vabljeni v Struge v ponedeljek, 24.6.2002, zvečer ! Občina Dobrepolje, župan Anton Jakopič Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec avgusta 2002. Prispevke sprejemamo do 12. avgusta. 120020104,6 Županova stran junij 2002 Praznovanje letošnjega dneva državnosti v znamenju nove mrliške vežice v Strugah 11. obletnica osamosvojitve je tik pred vrati. 24.6. zvečer jo bomo slovesno počastili tudi v naši občini. Tradicionalna proslava bo letos v Strugah, kjer bomo priložnost izkoristili tudi za uradno odprtje in blagoslovitev nove mrliške vežice. Spored prireditev si lahko preberete na objavljenem vabilu. Svojo udeležbo nam je obljubil rudi eminentni gost, predsednik Državnega sveta Tone Hrovat. Prav je, da se te proslave udeleži vse staro in mlado iz cele občine. Že pred časom smo se dogovorili, da bomo proslavo imeli na različnih mestih v občini. Enkrat na Vidmu, enkrat v Strugah, lahko pa bomo izbrali tudi še kakšen drug kraj, saj so vsi kraji lepi in vsi naši. Osebno si zelo želim, da bi ta naš osrednji državni praznik, dan državnosti vsi slovesno proslavili. Čeprav imamo včasih občutek, da naše tedanje navdušenje nekoliko bledi, se moramo vendar zavedati, daje imeti samostojno državo velika prednost in velik uspeh in dosežek malega slovenskega naroda. To moramo imeti vedno pred očmi. Samo malo prisluhnimo raznim poročilom po svetu in zelo hitro bomo ugotovili, da obstajajo v svetu mnogo številčnejši narodi, ki o svoji samostojnosti lahko samo sanjajo, mi pa smo jo dosegli. Spomin na tisti čas osamosvajanja nas vse, ki smo ga preživeli, navdaja z nekim posebnim nemirom, in kar hudo nam je, da ta prijetni nemir, nabit z nekim strahom in ponosom ne traja še naprej. Jasno je, da vsakega zaljubljenca največja zaljubljenost mine, tako tudi mi ne moremo pričakovati, da se bomo ob naši osamosvojitvi čustveno napajali v nedogled. Sedaj pride na vrsto drugi del, zavestno delo za ljubezen, kot v zakonu. Ljubezen mora biti dejanje volje, dejavna ljubezen, delo za ljubezen, trud za ljubezen. In za to mora tudi naša družba kot celota narediti mnogo več. Se vedno nimamo prave domovinske vzgoje, parlament celo sprejme zakon, kjer za javno delo ni obvezno znanje slovenščine. Profesor vrže študenta, ker na izpitno vprašanje ni odgovarjal v angleščini, pa ne pri angleščini, da se bomo razumeli. In še bi lahko našteval. Da ne govorim o nazivih podjetij in pre-predenosti naše družbe, naših radijskih in televizijskih programov z angleškimi popevkami. Kar pa nas sedaj skrbi, je to, da se med nas, v naš narod v našo mladino in med nas vse sili neka naveličanost, brezciljnost in brezželjnost po lastni samoohranitvi ali pa neki lažni ideali, ki s pravim resnim in veselim življenjem nimajo nič skupnega. Egoizem, samo da je meni dobro, se hitro sprevrže v svoje nasprotje, da ti sploh ni nikjer več dobro. Srečen je lahko tisti, ki srečo deli z drugimi. Biti sam sebi dovolj in srečen, to je nemogoče in v celoti nesmiselno. Kulturaspolne promiskute-te, opitosti in mamilaštva, kot vrednota in najvišja stopnja zabave in razvedrila v svoji končni posledici nikomur ne more prinesti notranjega miru, veselja in ga tudi dejansko ne, to se vidi in vendar, kot noji - glavo v pesek in ajdi dalje po teh tirnicah. Ne želim danes govoriti o tej kulturi, ki se kot rak neusmiljeno zajeda tudi v nas same in v našo mladino, in bomo morali o njej vsi skupaj jasno in glasno spregovoriti in tudi skupaj kaj ukreniti. Tukaj je namreč točka, na kateri bo naš narod preživel ali propadel. Danes govorim o prazniku. Praznik naj bo v srcu. Veselimo se samostojne države, veselimo se, da lahko živimo z drugimi, veselimo se, da lahko drug drugemu naredimo kaj dobrega. Tudi potrudimo se za to, da bomo drug drugemu kaj dobrega naredili in naenkrat bo vse okoli nas postalo lepše, bolj prijazen bo sosed, bolj prijazen sodelavec, bolj prijazna vas in občina in država. Nova samostojna država je prinesla tudi nove občine. Tudi naša občina je ena izmed njih. Mnogi zapostavljeni kraji v Sloveniji so na ta način oživeli, dobili novega poleta in se ponovno pričeli razvijati. Tudi v naši občini je bilo tako. Z veliko energije ob prizadevanju mnogih naših občanov, ki so se na raz- lične načine vključili v razvoj občine smo uresničili mnoge projekte, ki so se zdeli včasih celo neizvedljivi. Zavedati se moramo, da tega v tolikšni meri ne bi bilo, če ne bi bilo samostojne Slovenije. V teh letih smo nekako uspeli postoriti vse najnujnejše, za - da tako rečem - normalno življenje ljudi, samo na kratko naj vas spomnim: okoli 45 km asfaltiranih cest, šola - dozidava in obnove šol, vrtec, Jakličev dom, obnovljenih cca 25 km vodovodov in še bi lahko naštevali. Da ne rečem o tem, da kljub jamranju dostojno financiramo tudi druge redne dejavnosti, od kulture, športa, gasilcev itd. Seveda ni nikoli konca, z višanjem standarda se nam povečujejo potrebe. Tudi mrliške vežice so prišle z novim časom. Postale so nekakšna nuja. V naši občini smo želeli, da bi bile vežice lepe za dostojno slovo od pokojnih. Najprej na Vidmu, sedaj še v Strugah. Oba objekta sta narejena tako, da sta funkcionalno uporabna, dovolj velika in tudi zunanje lepa. Grajena sta nalašč tako, da se lahko ob pokojniku in pri pogrebih opravijo tudi vsi običaji, ki so bili pri mrličih v navadi, če to ljudje želijo, od molitve, do skromne postrežbe prijateljem in sorodnikom, do bedenja pri mrliču. Z dograditvijo mrliške vežice v Strugah, smo tudi, lahko bi rekel, dokončno izravnali "razvitost" vseh delov občine. Vsi bivamo sedaj v enakih pogojih, ob enakem standardu z enakimi težavami, pravzaprav enakimi upi in prav je tako. Pridobili smo vsi, saj živimo skupaj in smo vsi drugod drugega odvisni. Osebno tudi mislim, da smo preživeli zlato dobo. To je bil čas, najbolj naklonjen za delo v občinah in na občinskih projektih. Kljub neprestanemu pomanjkanju denarja in tudi velikih prispevkih posameznikov k izgradnji cest, nam je bil čas naklonjen in vsi skupaj smo se potrudili, da smo ga izkoristili. Vaš župan Anton Jakopič Ob koncu vsem občankam in občanom čestitam ob našem državnem prazniku dnevu državnosti. Imejmo radi svojo državo in praznujmo ta praznik v veselju in prijateljstvu. Vse skupaj pa še enkrat povabim na našo skupno proslavo. junij 2002 Delo OS 3 33. seja Občinskega sveta Seja je bila 4. junija, na njej je bil sprejet odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Dobrepolje. Poleg tega je Občinski svet sprejel zaključni račun za leto 2001 in se seznanil s poročilom nadzornega odbora. stebrov, fasadnega podstavka, zaključna dela na balkonu in nad vhodom v avlo ird). dela na osnovi reklamacij v dvorani so izvedena, razen priklopnih sedežev, ki bodo dobavljeni v roku štirinajstih dni. Kumulativna vrednost do sedaj opravljenih del znaša 239.974.525,77 SIT. Medtem ko Ministrstvo za šolstvo in šport še ni nakazalo obljubljenih sredstev za glasbeno šolo, pa je Ministrstvo za kulturo odobrilo del sredstev za leto 2003, preostali del pa za leto 2004. Trenutno se naslednja faza del še ni začela, ker občina šc ni dobila sklepa Ministrstva za finance. Na omenjeni seji je bil po hitrem postopku sprejet zaključni račun za leto 2001. Svetniki so bili hkrati seznanjeni tudi s poročilom Nadzornega odbora, istočasno pa so dobili tudi pisno obrazložitev župana, v kateri je pojasnil vrsto vprašanj in nejasnosti pri poslovanju, ki jih je izpostavil v svojem zapisniku Nadzorni odbor. Oboje objavljamo na straneh 6 in 26. Naseji sta bilasprejeta Pravilnik o oddaji službenih stanovanj v najem in Odlok o spremembi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za občino. V slednjem je šlo le za manjšo uskladitev v besedilu. Ta se nanaša na zazidljiva področja, za katera še ni bil sprejet zazidalni načrt. Glede na to, da občina nima več pristojnosti pri pridobivanju gradbene dokumentacije, ji vsebinsko natančnejša definicija tega člena omogoča, da z vpogledom v gradbe- Osrednja točka dnevnega reda je bila obravnava in sprejem Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Dobrepolje in soglasje o predlagani ceni ravnanja s komunalnimi odpadki ter soglasje glede stroškovne cene ravnanj z odpadki. V razpravi je poleg svetnikov sodeloval tudi direktorJKP Grosupljcjanez Skarlovnik, Odlok prinaša bistvene spremembe, z njim prehaja občina na individualni prevzem komunalnih odpadkov, z novim odlokom se uveljavlja načelo, da bodo občani za komunalne storitve plačevali toliko, kolikor bodo dejansko proizvedli odpadkov. Zanje se uveljavlja tudi nova enota in tudi cena storitev, ki jo določi vlada po predhodnem soglasju občinskega sveta. Ker se cene omenjenih storitev niso povečale od leta 1996, je JKP Grosuplje predlagalo 13 odstotno podražitev celotne mase. Pri določanju in plačilu stroškov pri ravnanju z odpadki bo računano 30 litrov odpadkov na osebo na teden. Če bo odpadkov več, bo storitev dražja. Znotraj posameznih kategorij bodo cene različne, ostaja tudi razlika med uporabniki v gospodinjstvu in gospodarstvu. Od 17.junijado 19.junija bo JKP Grosuplje vsem uporabnikom na Vidmu izročalo zabojnike. To bo prvi korak k načrtovanemu individualnemu prevzemu odpadkovvcelotni občini. Temu bo sledilo ločeno zbiranje sekundarnih surovin v tipiziranih zabojnikih. Ker gre za problematiko, ki zadeva vse občane, so podrobnejše informacije objavljene v posebnem članku na strani 4. Občinska uprava je tudi za tokratno sejo pripravila poročilo o investiciji: rušenje, nadomestna gradnja in dozidava Jakličevega doma. H koncu gredo dela druge A faze, dokončujejo se le še manjša delana fasadi (finalnaobdelavaportalnih no dokumentacijo lahko prepreči, da se z morebitno napačno postavitvijo prvih objektov ne onemogoči nadaljnji razvoj določenega zazidljivega področja. Ta področja so predvsem Hočevje, Vodice in del Ceste. VPRAŠANJA IN POBUDE Član Občinskega sveta Slave Palčar je postavil vprašanje, kdaj bo sanirana pot mimo trgovine Trgojan, ki je bila poškodovana zaradi gradnje kanalizacijskega omrežja. Pojasnjeno mu je bilo, da bo po opravljenem tehničnem pregledu vidno, kaj je potrebno še popraviti. Drugo vprašanje se je nanašalo na čistilno napravo v Strugah, tretje pa na gradnjo igrišča v Kompoljah. V odgovoru mu je bilo pojasnjeno, da gradbenega dovoljenja občina še ni dobila. Izpostavil je tudi problem nenasutih bankin v Kompoljah, vendar te po pojasnilu občinske uprave niso v pristojnosti občine. Svetnike je zanimalo, kaj je novega z dogovori o kamnolomu na lokaciji Zden-ske vasi. Zupan je dejal, daje predlog še vedno vjavni razpravi, medtem pa je KPL Ljubljana zaprosilo institucije za strokovno mnenje. Pod točko razno je predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Stane Jakič seznanil Občinski svet, daje komisija obravnavala pobudo za razrešitev predsednika Statutarno-pravne komisije Alojza Erčulja, ki jo je na prejšnji seji podal Slave Palčar. Komisija je predlagala Občinskemu svetu, da se predlog zavrne, ker za to ni resnih razlogov. Občinski svet je mnenje komisije potrdil. M. Steklasa Na slikah: posvet pred nadaljevanjem seje Adamičeva 15 Kmetijstvo; komunalna dejavnost junij 2002 Posebna premija za bike in vole ter klavna premija za govedo za leto 2002 V letošnjem letu je posebna premija za bike, ki znaša 35.000,00 SITna žival in klavna premija za vse vrste starejših govedi nad osem mesecev in znaša 13.500,00 SIT na žival. Obvezni roki za oddajo zahtevkov: oddana živina za obdobje od 1. januarja do 30. junija, v roku od 1. - 15. julija; oddana živina za obdobje od 1. julija do 30. septembra, v roku od 1. - 15. oktober; oddana živina za obdobje od 1. oktober do 30. november, v roku od 1. - 15. december; -> oddana živina za obdobje od 1. december do 31. december, v roku od 1. - 15. januar naslednjega leta. Zahtevki se vlagajo na predpisanih obrazcih, ki jih ima kmetijski svetovalec. Priloga je veljavni klavni zapisnik. Zahtevek je potrebno s priporočeno pošto v predpisanem roku nasloviti na naslov: ARSKTRP Dunajska 160 "posebna premija za bike ter klavno govedo" 1000 Ljubljana Kmetijski svetovalec Jože Andolšek Obvestilo Zaradi obilice vprašanj, ki jih na Ministrstvo za okolje in prostor ter Državno komisijo za sanacije naslavljajo občani glede državne pomoči za odpravo posledic lanskih naravnih nesreč, smo uvedli informacijski telefon. Delovati je začel v petek, 31. maja 2002, na brezplačni telefonski številki 080 1009. Na tej številki bodo občani lahko dobili informacije vsak delovni dan, od 8. do 15. ure, na njihova vprašanja bodo odgovori zagotovljeni, bodisi takoj bodisi v čin krajšem možnem času. Povratne informacije, s katerimi se bomo neposredno seznanili na ta način, pa bodo v pomoč tudi pri delu Državne komisije za sanacije. Sonja Beseničar Predsednica Državne komisije za sanacije Ravnanje s komunalnimi odpadki po novem Občinski svet je na svoji 33. seji sprejel Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Dobrepolje, ki ga bomo pričeli postopoma uvajati v mesecu juliju letošnjega leta. S prejetjem odloka smo tudi v naši občini določili način, kako bomo v bodoče ravnali s komunalnimi odpadki. V preteklih petih letih smo skupaj z občinama Grosuplje in Ivančna Gorica zgradili sodoben Center za ravnanje z odpadki v Špaji dolini (CERO Spaja dolina ), ki nam bo ob uvedbi ločenega zbiranja odpadkov omogočal pregleden sprejem odpadkov, tehtanje, kontrolo spremnih listin in vizualno kontrolo, sortiranje, stiskanje, baliranje in začasno skladiščenje ločenih frakcij odpadkov, kompostiranje bioloških odpadkov in varno odlaganje preostanka komunalnih odpadkov na odlagalno polje, ki ga bomo prisilno odplinjevali in popolnim zajemom izcednih voda. Izvajalec javne službe Javno komunalno podjetje Grosuplje skupaj z Občino Dobrepolje z letnim planom določi način in vrsto odjema komunalnih odpadkov v posameznih naseljih, vaseh in zaselkih. V bodoče se nam obeta pri večini povzročiteljev uvedba individualnega prevzema odpadkov, ki je predpogoj za izvajanje ločenega zbiranja stekla, kovin, papirja in plastike na ekoloških otokih in ločen individualni prevzem organskih odpadkov. Slednje je pomembno zaradi uvedbe republiške ekološke takse zaradi odlaganja odpadkov. Količina organske snovi v odpadkih je namreč osnova pri odmeri takse. V naselju VIDEM že v mesecu juliju tega leta prehajamo na individualni prevzem odpadkov, predvidoma v jeseni pa tudi na ločen individualni prevzem organskih odpadkov in postavitev ekoloških otokov. Prevzem odpadkov se bo izvajal enkrat tedensko in sicer ob ponedeljkih. Na ta dan so občani do 6. ure zjutraj dolžni dostaviti zabojnik na prevzemno- dogovorjeno mesto. POZOR lokalom. Z uvedbo individualnega prevzema odpadkov bodo umaknjeni skupni zabojniki na zbirnih mestih. Torej vsi, ki ste že sedaj bili dolžni imeti svoj zabojnik, pa ste svoje odpadke ali presežek odpadkov odlagali v skupne zabojnike, še je čas, da si pravočasno zagotovite zadosten zabojnik. Lahko tudi na JKP Grosuplje. Na teritoriju celotne občine bo letos organiziran tudi jesenski prevzem kosovnih odpadkov ter nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Vse vrste odpadkov, vključno z avtomobilskimi školjkami lahko občani tudi sami pripeljejo v CERO Spaja dolina, kjer je vsak delovni dan organiziran prevzem odpadkov, v letnem času od 7. ure do 20 ure, pozimi pa do 17 ure. Ob sobotah od 7 do 15 ure. Dosežena cena ravnanja z odpadki v občini Dobrepolje, to je strošek za zbiranje in odvoz, odlaganje in druge vrste odstranjevanja znaša za gospodinjstva 1.987,63 SIT/m3 odpadkov pri odvozu z zbirnih mest in 2.782,69 SIT/m3 odpadkov pri individualnem prevzemu, za gospodarstva in ostale povzročitelje pa znaša cena 2.981,45 SIT/m3 odpadkov. Pri obračunu se upošteva najmanjša količina ostanka komunalnih odpadkov, ki znaša 30 litrov / osebo na teden, občani pa lahko pri izvajalcu javne službe uveljavijo olajšavo za vsakega tretjega in večje število mladoletnih otrok. Povprečna štiričlanska družina bo plačevala nekaj manj kot polovico m3 odpadkov mesečno. V primeru občasnega povečanja odpadkov, ki jih ne bo možno odložiti v zabojnik, lahko te odložite v posebne vreče z oznako izvajalca javne službe, ki jih boste kupili pri šoferju smetarskega vozila. V ceni nakupa vreče pa bo že vračunan tudi odvoz tako oddanih odpadkov. Pravnim osebam, to je gospodarskim in drugim dejavnostim se pri obračunu upošteva dejanska količina odpadkov, ki pa ne more biti manjša od 30 litrov tedensko pri 0 do vključno 2 zaposlena, 60 litrov tedensko do 5 zaposlenih in 10 litrov odpadkov več za vsakega nadaljnjega zaposlenega. Pravne osebe so dolžne z izvajalcem odvoza odpadkov skleniti pogodbo do konca meseca avgusta, sicer izvajalec lahko zaračuna pavšalno količino odpadkov, ki znaša najmanj 1 m3 odpadkov na mesec. Poudariti je potrebno, da s prehodom obračuna z dosedanje osnove pavšalnih 60 m2 bivalne površine pri občanih in dejanskimi obračunskimi površinami pri gospodarstvih, na število oseb z določeno minimalno količino odpadkov, prehajamo tudi na pravičnejši obračun in načelo, da vsak plača približno toliko stroškov za celostno ravnanje z odpadki, kolikor jih pač povzroči! Pred nami vsemi je torej zahtevna naloga uvajanja ločenega zbiranja komunalnih odpadkov. Za izvajalca v smislu ustrezne organizacije in potrebne opremljenosti, za občane in ostale povzročitelje v zavedanju, da je polovica oddanih komunalnih odpadkov lahko koristen odpadek in temu primernemu ravnanju. Izvajalec gospodarske javne službev občini Dobrepolje: Javno komunalno podjetje Grosuplje direktor: Janez Skarlovnik Siromašenje naravnega rastja in ogrožanje podtalnice Računi so pokazali, da spadajo med pokrajine z majhnim kmetijskim obremenjevanjem (vrednost skupnega kazalca kmetijskega obremenjevanja do 16) osrednji del Posavskega hribovja, Škofjeloško hribovje in Brkini, med pokrajine z zmernim kmetijskim obremenjevanjem (vrednost kazalca do 24) zahodni del Posavskega hribovja, Ribniško-Kočevsko podolje, Ljubljansko barje, Bela krajina, Raduljsko hribovje z Mirn-sko dolino, Pohorje, Haloze in Kamniško- bistriška ravnina, med pokrajine z velikim kmetijskim obremenjevanjem (vrednost kazalca do 32) Dobrepolje, Slovenske gorice, Goriška Brda, Kozjansko gričevje in Krško-Brežiška ravnina, pokrajine z zelo velikim kmetijskim obremenjevanjem (vrednost kazalca 33 in več) pa Dravinjske gorice, Kranjsko-Sorško polje in Dravsko-Ptujsko polje," je ugotovila dr. Irena Rejec Brancelj. Mineralna gnojila, kijih dodajajo prstem za izboljšanje rodovitnosti tal, pri preveliki porabi povzročajo siromašenje naravnega rastja in živalstva, onesnažujejo vodo ter rušijo ekološko ravnotežje nasploh. Primerjalni podatki kažejo, da Slovenija ne spada med države, kjer bi bila uporaba mineralnih gnojil na splošno majhna; statistični podatki za leto 1995 navajajo za Slovenijo hektarsko porabo rastlinskih hranil na njivah in trajnih nasadih 252 kilogramov, države EU pa jih porabijo 200 kilogramov na hektar. Podatki kažejo, da kmetje še vedno vnesejo v tla največ dušika z gnojem, nekoliko manj z gnojevko in mineralnimi gnojili (razen v Goriških Brdih in na Kozjanskem). Vnos dušika v tla je omejen na 210 kilogramov na hektar na leto, vendar pa vnosi dušika z živinskimi in mineralnimi gnojili to mejo zelo presegajo v Dravinjskih goricah (806 kg), na Kranjsko-Sorškem polju (297 kg) in Dobrepolju (279 kg), tej mejni vrednosti pa se zelo približajo na Dravsko-Ptujskcm polju (204 kg), Kozjanskem gričevju (194 kg) in Ljubljanskem barju (176 kg).EU zastopa stališče, daje neka pokrajina občutljiva za izpiranje nitratov, ko je vnos večji kot 100 kilogramov na hektar. Poraba sredstev za varstvo rastlin (pesticidov) se je v zadnjih desetih le- tih sicer zmanjšala za več kot tretjino, vendar pa je znašala hektarska poraba za njive in trajne kulture leta 1998 pet kilogramov, kar Slovenijo uvršča med evropskimi državami v skupino največjih porabnikov. Skoraj dve tretjini teh sredstev so porabili kmetje v zasebnem sektorju. Da se kmetje ne zavedajo dovolj, kako nevarni so za zdravje ti pripravki, kaže tudi podatek, da tretjina vprašanih med škropljenjem ne uporablja nobene zaščite. Delež kmetovalcev, ki ne uporabljajo zaščite, je največji v Dobrepolju (56 odstotkov). Nadzor kmetijske inšpekcije o spoštovanju uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil vdani dovolj učinkovit. Poleg tega kmetijsko, zdravstveno in okoljsko ministrstvo ne sodelujejo tako, da bi skupaj odpravili vzroke - čezmerno in nepravilno uporabo kemikalij v kmetijstvu. Pri nas ne spoštujemo niti lastnih normativov, kaj šele, da bi se zamislili ob vedno več znanstvenih dokazih, da izpostavljenost majhnim količinam kemikalij, med katerimi so tudi pesticidi in nitrati, povzroča raka, bolezni imunskega in živčnega sistema, težave pri reprodukciji in normalnem razvoju otrok ... (vinDnevnik ) Ker nisem zasledil, da bi kdo oporekal in demantiral povzetke analiz, na podlagi katerih je mogoče razbrati, da je dobrepoljska dolina prekomerno obremenjena zaradi prekomernega gnojenja in nas uvršča v sam vrh , smo zato posledično tudi največji onesnaževalci podtalnice. Na podlagi gornjih ugotovitev po predhodni analizi o stanju prekomernega vnosa škodljivih elementov v zemljo, katera posledično ogrožajo zaloge pitne vode, sem na zadnji seji OS odgovornim iz občinske uprave in županu zastavil vprašanja, katera se nanašajo na gnojenje z gnojevko s prašičjih farm. 1. Ali je polivanje gnojevke po obdelovalnih površinah vobčiniDobrepoljeka-korkoli nadzorovano in kontrolirano? 2. Ali je zbiralnik pri "štalah", katerega nekateri uporabljajo za sladiščenje gnojevke iz prašičje farme, vodotesen, oziroma, ali je njegova izvedba takšna, da je onemogočen izliv večjih količin gnojevke v podtalnico in površinske vode, glede na relief in teksturo tal? 3. Kakšne ukrepe lahko izvede občina , da zaščiti podtalnico zaradi morebitnega nenadzorovanega in prekomernega vnašanja gnojevke iz prašičjih farm v zemljo? 4. Katera inšpekcija nadzoruje vnašanje prekomernih in nenadzorovanih količin gnojevke v obdelovalno zemljo? Ker je župan posledično tudi kmet, je bil temu primeren tudi ustni odgovor, iz katerega se je dalo sklepati, da je to področje urejeno in da kontrola obstaja, o kakšnih bolj oprijemljivih argumentih pa ni bilo z njegovih ust nič izrečenega. Jaz namreč njegovim leporečnim besedam že nekaj časa ne verjamem, zato ga iz tega mesta naprošam, da odgovori na pisno zastavljena vprašanja in jih na temu mestu tudi objavi. Pa ne zato, da bi bilo zadoščeno določbi Statuta občine Dobrepolje, kjer piše, da je župan na pisno zastavljeno vprašanje dolžan odgovoriti pisno in tega ne spoštuje, ampak zato, da bodo z odgovori seznanjeni tudi tisti občani, katere zanima tovrstna problematika. Slave Palčar, Videm f2 ZDRUŽENA LISTA LiS socialnih demokratov Aktivnosti pred županskimi volitvami, ki bodo oktobra, so se že začele. Člani Območne organizacije Združene liste socialnih demokratov se redno sestajajo, saj se je treba za kakovosten nastop na volitvah dobro pripraviti. Ker je Združena lista vedno za napredek in se zaveda, da ni dobro stati na mestu, se bo letos prvič stranka pojavila na volitvah tudi v Dobrepolju. Želi si tudi več podmladka, saj je edino tako zagotovljena prihodnost. Iz območne organizacije ZLSD sporočajo tudi to, da bodo konec junija znani vsi kandidati, septembra pa se bodo začele resne priprave na oktobrske volitve. Območna organizacija ZLSD Stiki z javnostmi 6 Prejeli smo; delo NO junij 2002 Vprašanje g. županu in vsem uporabnikom storitev Javnega komunalnega podjetja Grosuplje Zakaj zopet obremenjevanje občanovih proračunov z zabojniki za odvoz smeti, za posamezne stavbe oz. gospodinjstva, če bi se to lahko rešilo drugače? Ideja sama mogoče niti ni tako slaba, vendar pa mislim, da dokler ne bodo razporejeni otoki za zbiranje sekundarnih surovin oz. odpadkov in z večjim osveščanjem prebivalstva, ne boste naredili ničesar. NASVET: Poleg že obstoječih prostorov za zabojnike naredite najprej otoke za ločeno zbiranje sekundarnih surovin - plastika, steklo, papir itd. ter začnite z večjo spodbudo oz. osveščanjem občanov za zmanjšanje oz. ločeno zbiranje odpadkov. Lahko bi tudi naredili Nadzorni odbor v sestavi Stane Škulj (predsednik), Marija Cačnik (član) in Cvetka Kraševec (član) javno objavlja svoje poročilo za leto 2001. Pregled je bil opravljen na naključno izbranih postavkah prihodkov in odhodkov, kot sledi v nadaljevanju: PRIHODKI Poz. 1.2.4. in 1.2.5. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča od fizičnih in pravnih oseb. NO je zahteval podatke o dejanskih vplačilih, točnosti vseh plačnikov in neplačnikov. Iz posredovanih podatkov smo ugotovili, da je pri poz. 1.2.4. prilivov od pravnih oseb za 5.189.076,55 sit, in obresti za 188.973,33 sit, skupaj 5.378.049,88 sit. NO želenih dokumentov ni dobil, dopis DURS-a pa navaja, da so zahtevani podatki tajni. Iz pridobljenih podatkov oz. dokumentov ni mogoče razbrati natančnega upoštevanja Odloka in izterjava le teh sredstev. Poz. 2.1.2 Najemnina za poslovne prostore Po podatkih občinske uprave so sklenjene letne pogodbe z Upravno enoto Grosuplje PTT Slovenije, Telekom Slovenije in frizerskim salonom Francelj. Iz tega namena je bilo v prihodke natečeno 488.923,20 sit. Poz. 2.4.7. Prispevek občanov za ceste Sredstva so bila pridobljena od občanov, a v Uradnem listu ni bil objavljen Odlok o uvedbi samoprispevka zaradi spremembe zakonodaje. Poz. 2.4.9. Plačilo prispevka KPL d.d. Ljubljana NO ugotavlja, da plačila niso v skladu s pogodbo (2.člen), podpisano dne 26.4.2000. Predložena računovodska kartica s strani občinske uprave izkazuje 7 plačil v letu 2001, plačila so bila v večini razknjižena kakšno tekmovanje med vasmi, katera bo imela bolj vzorno urejeno ločeno zbiranje odpadkov, ter podelili tudi nagrado oz. priznanje, tako kot pri najbolj in najlepše urejeni hiši oz. gospodarstvu. Lahko je imeti urejeno okolico hiše in gospodarstva, če pa odpadke odnašaš "sosedu". Zanima pa me tudi, kdo bo zopet zaslužil na račun občanov zaradi nakupa privatnih zabojnikov, čeprav sem prepričana, da se s to potezo ne bo zmanjšala količina odpadkov, zagotovo pa se bo povečal prispevek Javnemu komunalnemu podjetju Grosuplje za odvoz le-teh. Prosim za odgovor in s spoštovanjem, Majda Žnidaršič kot kompenzacija. Nova pogodba med KPL d.d. Ljubljana in občino Dobrepolje je bila podpisana 30. 1. 2002. Poz.4.1.4. Prispevek M KG P, CRPOV Sredstva so bila nakazana in bodo po objavi občinske uprave porabljena za plačilo investicije - Jakličev dom. ODHODKI Poz.2.1.1. in 2.1.2. Plače delavcev in drugi izdatki zaposlenim Na zahtevo NO o pregledu postavke so prisotni člani občinske uprave podali izjavo, da pregled plač ni možen. S tem je bilo NO onemogočena kontrola upoštevanja Pravilnika o sistematizaciji in nagrajevanju. Poz.2.2.6. Drugi operativni odhodki Pregledano stanje je v skladu s prikazanim. V postavki so poknjiženi stroški pogodb o delu, stroški za strokovno izobraževanje, sodni in drugi stroški. Poz.2.3.1 Nabava opreme upravnih organov Nakup je bil opravljen prek podjetja Je-rovšek v vrednosti 991.749,43 sit in je v skladu z realizacijo. Poz. 3.5.1. Investicijsko vzdrževanje šol NO je pregledal realizacijo, ko je plačnik in naročnik občina Dobrepolje. Stanje je usklajeno z računi izvajalcev del v vrednosti 1.175.334,02 sit Poz.6.1.2. Tekoče vzdrževanje Jakličevega doma NO ugotavlja, da postavka vsebuje nabavo kurilnega olja, porabo el. energije in izdatke za drobni inventar. Poz.6.6.2. Stroški nadzora Pogodba o nadzoru je bila sklenjena med občino Dobrepolje in INVOP Ljubljana v znesku 3.540.000,00 sit brez DDV oz. v vrednosti 2 % od vrednosti investicij. Podpisana je bila 22.3.2000. Pogodba vsebuje ves nadzor nad vsemi investicijami v občini, opredeljene v 1. členu pogodbe in traja do pridobitve uporabnika dovoljenj. Poz.6.7.1. in 6.7.2. Investicija Jakličev dom Pogodba za izvajanje del je bila podpisana dne 25.7.2000 z GPG d.d. Ljubljana za vrednost 147.246.800,00. V pogodbi ni opredeljenega roka za dokončanje del, vendar naj bi rok bil opredeljen v dodatku, in sicer v terminskem planu. Znesek izplačil je bil prekoračen. Po izjavi občinske uprave je prekoračitev možna za 25% po zakonu brez dodatnega razpisa. Glede na izredno veliko investicijo, ki je nastala zaradi porušitve doma ima NO naslednje mnenje: Pisnih virov o ugotovitvah ustreznih investicij pred rekonstrukcijo oz. adaptacijo prizidka ni bilo izdelanih, zaradi česar bi se lahko ugotovilo, kakšna investicija čaka občane. Po viri, ki so bili na razpolago, je bilo v času rušitve izredno malo časa za razpravo oz. tehtno odločitev na občinskem svetu. Nadzorni organ je podal ustno poročilo občinskemu svetu o nastali situaciji. Zaradi celotne porušitve je prišlo do izdelave novih projektov, ki pa verjetno niso bili usklajeni in dodelani do take mere, da ne bi imeli kasnejših problemov pri izvedbi. Mnenja smo, da bi bilo potrebno že na začetku ustanoviti gradbeni odbor, ki bi analiziral tako tehnično kot finančno dimenzijo največjega projekta občine Dobrepolje. Občina Dobrepolje je za II. fazo gradnje Jakličevega doma izvedla javni razpis z javnim odpiranjem ponudb dne 28.5.2001. Na razpis so se prijavili trije ponudniki. Izbrano je bilo GPG d.d. Ljubljana, kot najugodnejši ponudnik, v znesku 236.388.779,88 sit. Občina Dobrepolje in izvajalec GPG d.d. Ljubljana sta dne 11. 9. 2001 podpisala pogodbo v vrednosti 45.000.000,00 sit, ki je v 2.členu Pogodbe pogodbena vrednost opredeljena kot informativna. Za leto 2001, v decembru, je bila izdana po tej Pogodbi III začasna situacija v višini 42.805.594,72 sit. Poz. 11.1.6. Sofinanciranje pašnikov. Prvi pravilnik za sofinanciranje pašnikov je bil sprejet 8.5.2001. Razpis za sofinanciranje je bil objavljen pred sprejetjem pravilnika. Vsi predhodni razpisi niso imeli podlage za delitev sredstev. Sredstva so bila po seznamih nakazana na KZ Dobrepolje. Sredstva so se sicer planirala v proračunu, kriterijev za delitev pa ni bilo uradno sprejetih. Poz. 11.3.1. Subvencioniranje nabave semen nadaljevanje na str 26 Poročilo Nadzornega odbora za leto 2001 junij 2002 Iz Upravne enote Grosuplje Rezultati ankete o zadovoljstvu strank z delom upravne enote Grosuplje Upravna enota Grosuplje je od 3. do 12. decembra 2001 zbirala anketne vprašalnike o zadovoljstvu strank s storitvami na Upravni enoti Grosuplje z namenom, da bi rezultate in predloge, pridobljene na podlagi ankete uporabila kot pomoč pri izboljšanju kakovosti dela. V anketi je sodelovalo 217 anketirancev, od tega 81 žensk in 126 moških. Vsem občanom in občankam, ki so bili pripravljeni sodelovati v anketi, se iskreno zahvaljujemo. V nadaljevanju vam na kratko predstavljamo rezultate ankete: Anketiranci so na vprašanja odgovarjali po naslednji lestvici: 1 - zelo slabo 2 - slabo 3 - povprečno 4 - dobro 5 - zelo dobro Stranke so kakovost storitev UE ocenile takole (glej tabelo spodaj): Anketiranci so ocenjevali tudi: -» urejenost prostorov, opreme in oko-Ija, -* dostopnost in razumljivost potrebnih informacij -> ustrezna hitrost reševanja zadev, -¥ reševanje zadeve na enem mestu, -* znanje zaposlenih, ■+ vzbujanje zaupanja pri strankah s strani zaposlenih, -» izvajanje storitev v skladu z obljubami, -* pravočasnost izvajanja storitev in -> pripravljenost pomagati uporabniku -» čakalni čas in vzrok čakanja, -* način pridobivanja informacij ter -¥ pričakovanja glede uslužbenca in oceno stanja. Rezultati po posameznih oddelkih pa so naslednji: Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve: -» Pričakovanja ob prihodu na oddelek: pred prihodom na oddelek so anketiranci največji pomen pripisovali dostopnosti in razumljivosti potrebnih informacij, najmanjši pomen pa urejenosti prostorov, opreme in okolja. -* Ocena stanja: kot najslabše glede na pričakovanja so ocenili reševanje zadeve na enem mestu, kot najboljše glede na pričakovanja pa znanje zaposlenih, ki izvajajo storitve, -* Čakalna doba v času uradnih ur: 40 % vprašanih na tem oddelku x)\ čakalo, 27 % jih je čakalo manj kot 5 minut, 18 % jih je čakalo od 6 do 10 minut, 7 % vprašanih je čakalo od 11 do 15 minut, 9 % pa od 16 do 20 minut. -» Vzrok čakanja: 79 %.vprašanih navaja vrsto pred seboj, 7 % jih krivi odsotnost zaposlenega iz pisarne ali druge razloge, 4 % pa navaja počasnost zaposlenega ali razgovor zaposlenega po telefonu ali s sodelavci. Pridobivanje informacij: večina vprašanih je potrebne informacije dobila v sprejemni pisarni ali pri referentu, ki je urejal zadevo, nihče informacij ni dobil na Internetu -* Pričakovanja glede uslužbenca: najmanjši pomen so pripisali urejenosti, najvišji pomen pa prijaznosti -> Ocena uslužbenca: kot najboljše glede na pričakovanja so ocenili strokovnost uslužbenca, kot najslabše glede na pričakovanja pa korektnost Oddelek za upravno notranje zadeve: -* Pričakovanja ob prihodu na oddelek: anketiranci so največji pomen pripisali dostopnosti in razumljivosti potrebnih informacij, najmanjši pomen pa urejenosti prostorov, opreme in okolja -» Ocena stanja: kot najslabše glede na pričakovanja so ocenili reševanje zadeve na enem mestu, kot najboljše glede na pričakovanja pa znanje zaposlenih, ki izvajajo storitve -» Čakalna doba v času uradnih ur: 43 % vprašanih je bilo takoj na vrsti, 31 % jih je čakalo manj kot 5 minut, 14 % jih je čakalo od 6 do 10 minut, 4 % vprašanih Oddelek povprečna vrednost Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve 4,16 Oddelek za upravno notranje zadeve 3,92 Oddelek za okolje in prostor 3,50 Oddelek za kmetijstvo in gospodarstvo 3,68 je čakalo od 11 do 15 minut, 7 % pa jih je čakalo od 16 do 20 minut -+ Vzrok čakanja: 75 % vprašanih za čakanje krivi vrsto pred seboj, 7 % navaja odsotnost zaposlenega iz pisarne, 5 % jih meni, da so čakali zaradi počasnosti zaposlenega, 9 % jih za čakanje krivi razgovor zaposlenega s sodelavci ali po telefonu -* Pridobivanje informacij: večina vprašanih je informacije pridobila v sprejemni pisarni ali pri referentu, ki je reševal zadevo, nihče informacij ni dobil s pomočjo Interneta -» Pričakovanja glede uslužbenca: anketiranci so najmanjši pomen pripisali urejenosti, največji pomen pa prijaznosti •+ Ocena uslužbenca: kot najboljše glede na pričakovanja so ocenili prijaznost, kot najslabšo glede na pričakovanja pa pozornost uslužbenca Oddelek za okolje in prostor -» Pričakovanja ob prihodu na oddelek: anketiranci so največji pomen pripisali znanju zaposlenih, ki izvajajo storitve, najmanjši pomen pa urejenosti prostorov, opreme in okolja -» Ocena stanja: kot najslabše glede na pričakovanja so ocenili hitrost reševanja zadev, kot najboljše glede na pričakovanja pa urejenost prostorov, opreme in okolja -» Čakalna doba v času uradnih ur: 38 % vprašanih je bilo takoj na vrsti, 34 % jih je čakalo manj kot 5 minut, 10 % jih je čakalo od 6 do 10 minut, 12 % jih je čakalo od 11 do 15 minut, 4 % pa od 16 do 20 minut, -> Vzrok čakanja: 62 % vprašanih kot vzrok čakanja navaja vrsto pred seboj, 17 % jih krivi odsotnost zaposlenega iz pisarne ali razgovor po telefonu ali s sodelavci, 3 % navajajo počasnost zaposlenega -> Pridobivanje informacij: večina vprašanih je informacije dobila v sprejemni pisarni ali pri referentu, ki je reševal zadevo -* Pričakovanja glede uslužbenca: anketiranci so najmanjši pomen pripisali urejenosti, najvišji pomen pa strokovnosti Ocena uslužbenca: kot najboljše glede na pričakovanja so ocenili urejenost in korektnost uslužbenca, kot najslabše glede na pričakovanja pa pozornost uslužbenca. Oddelek za kmetijstvo in gospodarstvo: -* Pričakovanja ob prihodu na oddelek: anketiranci so najvišji pomen pripisali znanju zaposlenih, ki izvajajo storitve, najmanjši pomen pa urejenosti prostorov, opreme in okolja -» Ocena stanja: kot najslabše glede na pričakovanja so ocenili reševanje zadeve na enem mestu, kot najboljše glede na pričakovanja pa znanje zaposlenih, ki izvajajo storitve -> Čakalna doba v času uradnih ur: tretjina vprašanih je bila takoj na vrsti oziroma je čakala manj kot 5 minut, 12 % vprašanih 8 Iz sosednje občine junij 2002 je čakalo od 6 do 10 minut in od 11 do 15 minut, 10 % jih je čakalo od 16 do 20 minut -> Vzrok čakanja: 67 °/o vprašanih za čakanje krivi vrsto ljudi pred seboj, 8 % jih krivi odsotnost zaposlenega iz pisarne, 4 % krivijo počasnost zaposlenega, 13 % pa jih krivi razgovor zaposlenega s sodelavci ali po telefonu -» Pridobivanje informacij: večina vprašanih je informacije dobila v sprejemni pisarni ali pri referentu, ki je reševal zadevo -* Pričakovanja glede uslužbenca: anketiranci so najmanjši pomen pripisali urejenosti, najvišji pomen pa strokovnosti uslužbenca -> Ocena uslužbenca: kot najboljše glede na pričakovanja so ocenili prijaznost, kot najslabše glede na pričakovanja pa korektnost uslužbenca. Upravna enota Grosuplje je z rezultati ankete zadovoljna, z vzpostavitvijo sistema kakovosti pa si prizadeva, da bi bili rezultati ankete, ki bo izvedena decembra 2002 boljši od danes predstavljenih. Nevenka Dolgan, univ. dipl. prav. NAČELNICA UPRAVNE ENOTE CROSUPUE Trikrat najvišje možno število točk za grosupeljske hlebce Grosuplje, 4. junij 2002 - Na drugem slovenskem ocenjevanju kruhov, ki ga je v sodelovanju z Biotehnično fakulteto pripravila Žitna skupnost Slovenije, je Pekarna Grosuplje edina med šestnajstimi pekarnami prejela trikrat najvišje možno število točk za ocenjevane kruhe, Taborski, Koroški in Krjavljev kruh. Kruhi iz temnih mok in iz različnih vrst mok so vse bolj priljubljeni tudi med slovenskimi kupci. Posebna komisija, ki jo je vodil dr. Andrej Plestenjak z Biotehnične fakultete, je vsak kruh ocenjevala po petih značilnostih; po obliki in videzu, izgledu in lastnostih skorje, izgledu sredice, strukturi in prožnosti ter po vonju in okusu, ki pri ocenjevanju prinašata največ točk. Vsaka pekarna je lahko na tekmovanje prijavila največ tri kruhe. Splošna ocena komisije je bila, da se je kakovost prijavljenih kruhov v primerjavi z lanskim letom izboljšala, saj je bilo odlično ocenjenih 26 od 39 vrst kruha, v letu 2001 pa je takšno oceno prejelo polovico manj kruhov. Priznanja je komisija podelila 27. maja. Dr. Andrej Plestenjak, predsednik ocenjevalne komisije: "Med letošnjimi ocenjevanimi kruhi so prevladovali ročno izdelani, ki od pekov zahtevajo veliko znanja in ročnih spretnosti ter kruhi, ki so jih zamesili iz več vrst mok in so pripravljeni po dolgotrajnih tradicionalnih postopkih, z dodatkom kislega testa, kar podaljšuje svežino in dodaja aromo." Takšni so tudi kruhi, ki jih je na letošnje ocenjevanje prijavila Pekarna Grosuplje: Taborski, Koroški in Krjavljev kruh. Edina med pekarnami je odnesla najvišje možno število točk (5.00) za vse tri kruhe ter lanskim odličnim ocenam dodala tri nove. Tudi sicer slovenski kupci, tako kot je značilno za evropske trge v zadnjih letih, vse pogosteje povprašujejo po hrani, bogati z vlakninami in ogljikovimi hidrati. Povpraševanje po kruhih iz mešanic različnih vrst mok in semen narašča, v prodaji Pekarne Grosuplje pa že presegajo 30-odstotni delež. Pekarna Grosuplje je v letu 2001 utrdila položaj najhitreje rastoče pekarne v Sloveniji in se po tržnem deležu povzpela na drugo mesto v državi. Prodaja je v lanskem letu dosegla 16-odstotno rast, letos pa je za 11 odstotkov večja, kot v enakem obdobju preteklega leta. Ivo Umek, direktor proizvodnega sektorja: " Najsodobnejša oprema nam omogoča da so vsi prozvodni postopki vodeni, nadzorovani in izpolnjujejo zahteve mednarodnega standarda kakovosti ISO 9001. Taborski, Koroški in Krjavljev kruh sodijo med hlebce, ki jih pri nas mesi-mo in pečemo že vrsto let. Skozi leta smo njihovo kakovost izpopolnjevali, obenem pa ostajali zvesti tradicionalnim postopkom peke." Pekarna Grosuplje d.o.o. V Družbenem domu v Grosupljem je bila 3. 6. 2002 odprta potujoča razstava o slovenski vojni. To je bila prvacelovitapredstavitevtegaprelomnegaobdobjaslo-venske zgodovine. Pripravilo jo je Območno združenje veteranovvojnezaSlovenijo in Združenje Sever pod pokroviteljstvom občine Grosuplje. Vsebino razstave je z dodatno osvetlitvijo takratnih dogodkov predstavil major Slovenske vojske. Zupan občine Grosuplje Janez Lesjak pa je svoj govor podkrepil s svojim osebnim prepričanjem, daje bila takratna teritorialna obramba, v kateri je tudi on deloval, najboljši koncept obrambe. Svoje izvajanje je razširil nasedanji politični trenutek, ki po njegovem mnenju neodgovorno demantira ta sistem in ponuja nova zavezništva. Bogato dokumentirana in lepo urejena razstava, opremljena s fotografijami priznanih avtorjev, številnimi dokumentarnimi zapiski, časopisnimi članki in filmskimi posnetki vsaj ob otvoritvi ni pritegnila širšega zanimanja. Razstava je bila odprta do konca tedna. M. Steklasa junij 2002 Kulturne prireditve Območno srečanje manjših vokalnih skupin Videm, sobota, 25. maj 2002 Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica je organiziral, občina Dobrepolje pa gostila vokalne skupine iz občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. enske regije, ki bo septembra v Cerknici. Izbrani sta bili Vokalna skupina Smarnice iz Smarja-Sap, zborovodja Jernej Kralj in Vokalni kvartet Stična, zborovodja Vesna Fabjan. V uvodu je spregovoril Igor Ahačevčič, predsednik Sveta JSKD OI Ivančna Gorica. Z odobravanjem je bila sprejeta njegova pobuda, da bi vsakoletno območno srečanje manjših vokalnih skupin potekalo v Dobrepolju v Jakličevem domu. Pobudo je podprl tudi župan Anton Jakopič. Ce bo pobuda padla na plodna tla, bo vsakoletna pevska prireditev še obogatila kulturni utrip v Dobrepolju. M. Steklasa Levo: Vokalna skupina Mavrica Spodaj: Anton Jakopič, Igor Teršar in Tatjana Lampret Bogat program je bil večinoma sestavljen iz nekoliko manj znanih priredb ljudskih pesmi iz različnih delov Slovenije. Nastopilo je blizu šestdeset pevcev oziroma sedem večinoma že uveljavljenih vokalnih skupin. Iz Dobrepoljaso nastopili Zagoriški fantje pod vodstvom Ivana Kralja ter Vokalna skupina Mavrica pod vodstvom Vesne Fabjan. Slednjajetudiumetniškivod- ja Vokalnega kvarteta Stična, kije bil tudi med nastopajočimi. Poleg njih pa smo lahko slišali še Vokalno skupino Šentviški slavčki, Vokalno skupino Smarnice, Mešani oktet Polica in Vokalna skupina Ivanščice. Revijo je strokovno spremljal Igor Teršar in med nastopajočimi izbral dve vokalni skupini, ki bosta nastopili na medobmočni reviji malih vokalnih skupin osrednje slov- Zagoriški fantje Vokalni kvartet Stična Turistično društvo Dobrepolje na srečanju turističnih društvenih delavcev v Velenju V soboto, 18. maja, je v Velenju v organizaciji tamkajšnjega turističnega društva in Turistične zveze Slovenije potekalo celodnevno srečanje turističnih društvenih delavcev Slovenije. Najbolj množičnega druženja v zgodovini TZ Slovenije se je udeležilo okrog 2500 članov društev iz vse države. Stojnica TD Dobrepolje s člani društva: Bojan Bukovec, Duši Hočevar, Tone Steklasa in Zalka Jeršin mesta in veliko drugih dejavnosti. Te velike turistične prireditve seje udeležilo tudi Turistično društvo Dobrepolje. Na srečanju se je društvo predstavilo z razstavo spominkov in promocijskega materiala. Člani društva so bili ob stojnici dodobra zaposleni s predstavljanjem svoje občine in razstavljenimi spominki, saj so se obiskovalci, med katerimi je bilo največ turističnih delavcev iz vse Slovenije, so se z zanimanjem ustavljali tudi ob stojnici Turističnega društva Dobrepolje. Sodelovanje na tem množičnem srečanju ni nudilo le priložnosti zapromocijo,am-pak tudi zadruženje, izmenjavo izkušenj ter pridobivanju idej za ustvarjalno delovanje v domačem okolju. M. Steklasa Srečanje je bilo namenjeno druženju in dogovoru o bodo-čih aktivnostih pri uspešnem razvoju turizma. Organizirano je bilo neposredno pred glavno turistično sezono in je sodilo v okvire mednarodnega leta ekoturizma. NaosrednjiprireditvivRde-či dvorani so o možnostih in priložnostih turizma govorili Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje, dr. Marjan Rožič, predsednik TZ Slovenije in Borut Pahor, predsednik Državnega zbora. Sicer pa je bilo ta dan Velenje mesto zanimivih turističnih dogajanj. Na družabnem srečanju v popoldanskih urah so nastopili ansambli, ljudski pevci in godci, folklorne skupine, pevci in humoristi. Tako je nastopilo več kot štirideset skupin, večje število turističnih društev pa se je predstavilo na stojnicah. Organizirani so bili obiski kulturnih in naravnih znamenitosti, ogled Veliko turističnih društev se je predstavilo tudi na odru. Na fotografiji bi težko prepoznali ivanškega župana Jerneja Lampreta v vlogi Krjavlja s kozo. mm Gneča pred stojnico TD Dobrepolje Na slavnostni prireditvi v Rdeči dvorani junij 2002 Iz TD Podgora Turistično društvo PODGORA organizira in vas vabi na 8. tradicionalno prireditev SREČANJE DRUŽIN, PRIJATELJEV IN VAŠČANOV PODGORE ki bo v nedeljo, 14. julija 2002, v Podgori pri Koritu V sklopu prireditve bo tudi uradno odprtje NARAVOSLOVNE POTI PRI ŽOUKNU. Z novo pridobitvijo bomo popestrili Naravoslovni rekreacijski center pri Koritu, na katerega smo zelo ponosni. Prireditev bo potekala po naslednjem programu: Ob 15. uri: odprtje in blagoslovitev Naravoslovne poti pri Žouknu (odprtje bo potekalo na začetku poti - to je pred parkiriščem) ob spremljavi Godbe Dobrepolje, Vokalne skupine Mavrica, glasbene skupine Predsteljčani iz Tunjic, plesne skupine Štupi iz Tunjic ter povezovalca programa. Ob 16.30 uri bo nastop ansambla Petra Finka, ki bo poskrbel za družabno srečanje. Za dobro hrano, hladno pijačo, bogat sreče-lov, družabne igre in dobro razpoloženje bo poskrbljeno ... Pridite, poglejte in se dobro imejte. Uspešno izpeljavo projekta so nam omogočili: Zavod za gozdove Slovenije - Območna enota Kočevje, Občina Dobrepolje, Osnovna šola Dobrepolje, Lovska družina Dobrepolje, vaščani Podgore z odstopom zemljišč in z lastnim delom ter vsi, ki naše prireditve obiskujete. Glavni sponzor prireditve: Vrtnarstvo Frbežar, Mali vrh 19, Šmarje-Sap Naravoslovna pot bo kmalu odprta, Podgorci pa že razmišljajo o novih načrtih Že iz vabila na Srečanje družin in prijateljev v Podgori je razvidno, da bo prireditev združena z odprtjem Naravoslovne poti pri Žouknu. Ker gre za še en dosežek v vasi Podgora, je prav, da ga še pred uradnim odprtjem predstavimo nekoliko podrobneje. Na prijetnem sprehodu po pravkar urejeni Naravoslovni poti pri Žouknu so projekt predstavili Franci Adamič, Tone Novak in Alojz Strnad. Tone Novak, Alojz Strnad in Franci Adamič ob luži, mimo katere poteka Naravoslovna pot pri Žouknu Kako in kdaj se je rodila ideja o naravoslovni učni poti? Ideja je nastala pred tremi leti, vendar sprva v drugačni obliki. Razmišljali smo, da bi s sprehajalno potjo povezali vasi Podpeč in Podgora. Obe vasi imata namreč koriti, zato bi lahko naredili "sprehajalno pot od korita do korita", ob kateri bi posadili drevored. To je hkrati tudi del načrtovane sprehajalne poti, ki jo ima v načrtu občina. Ker pa za našo pobudo v Podpeči ni bilo zanimanja, smo se odločili za sedanjo varianto. Prav v tistem času smo zvedeli, da tudi šola razmišlja o gozdni učni poti. Tako smo se lotili akcije. Ideja je bila torej vaša, potem ste verjetno stopili v stik z institucijami. Katerimi? Obrnili smo se na Zavod za gozdove, enota Kočevje, na občino, osnovno šolo in lovsko družino. Po uvodnih razgovorih je prišlo do ustanovitve študijskega krožka, ki gaje vodil inž. Andrej Andoljšek iz Zavoda za gozdove, na njej pa so sodelovali še predstavniki občinske uprave, šole, Lovske družine Dobrepolje in mi iz TD Podgora. Na teh študijskih krožkih seje ideja dokončno oblikovala in začele so se priprave. Kaj ste delali v študijskih krožkih in kaj vse je bilo potrebno urediti? Najprej smo določili traso poti, nato smo zbirali soglasje lastnikov parcel, po katerih poteka naravoslovna pot. Vse je bilo treba sodnijsko overoviti in izpeljati postopek za pridobitev lokacijskega dovoljenja. Ta postopek je vodila občina Istočasno smo na študijskih skupinah izbrali ime poti in pripravljali vsebino, pri čemer smo si razdelili delo po področjih. Veliko časa smo porabili za sestanke študijskih krožkov in vložili veliko truda v samo delo. Pri tem moramo pohvaliti vse tiste Podgorce, lastnike parcel, po katerih poteka naravoslovna pot, ker so dale soglasje. Pri oblikovanju tabel, ki stojijo ob naravoslovni poti, smo sodelovali vsi. Vsebina na njih je bila strokovno pripravljena, za samo oblikovanje pa je poskrbel Zavod za gozdove, izvajalec je table naredil, fi-nancer je bila občina, člani TD Podgora pa smo skopali jame, zabetonirali podstavke in table postavili. Kakšen je natančnejši opis Naravoslovne poti pri Žouknu po opravljenem delu? Celotna pot je dolga 2300 metrov in ima 100 metrov višinske razlike. Poteka po pretežno bukovem gozdu, primeše-ne pa so tudi druge drevesne vrste. Poleg tega smo ob poti že lani posadili okrog 200 dreves, od tega 25 lip, 25 kostanjev, 25 češenj, ostalo pa orehe, tise, javorje in murve. Ob poti so tudi klopi, na katerih lahko sprehajalci malo posedijo. Celotna pot se deli na dva dela. Krajša je dolga okrog 500 metrov, je krožna in prijetna za sprehod. Imenuje se Zvonček, ker ob njej rastejo zvončki. Ta pot je namenjena predvsem predšolskim otrokom in Na eni od tabel so napisani verzi pesnika Janka Glaserja: PROŠNJA GOZDA Človek! Toplota tvojega doma v mrzlih nočeh sem in senca, ki se vanjo zatekaš v poletni pripeki. Ostrešje tvoje hiše sem in deska tvoje mize. Postelja sem, ki v njej spiš in les, ki iz njega gradiš svoje ladje. Toporišče tvoje sekire sem In vrata tvoje koče. Les tvoje zibelke sem in tvoja krsta. Dober sem kakor kruh in lep kakor cvet. Rotim te NE UNIČUJ ME! učencem nižje stopnje. Daljša pot pa meri okrog 1800 metrov in se imenuje Teloh, ker ob njej raste teloh. Obe poti se vsebinsko dopolnjujeta. Ob poti je 16 tabel s podrobnim prikazom tega naravnega okolja, npr. o življenju v vodi in ob njej, gobah, divjadi, pticah v gozdu, gozdnih tleh, vodnih virih, vasi Podgora itd. Pot je torej dokončana, manjkajo le markacije, kijih bomo še postavili. Zakaj ste se odločili za ime Naravoslovna pot pri Žouknu in kaj je njen glavni namen? Za tako ime smo se odločili zaradi tega, ker poudarek ni le na poznavanju drevesnih vrst, kar je bilo najprej mišljeno, ampak na varovanju in negi gozda ter spoznavanju življenja v gozdu, vodi in ob njej. Namenjena je torej osvešča-nju mladine in vseh sprehajalcev. Kako boste privabili čim več obiskovalcev? Do odprtja, 14. julija, bo narejena zloženka, ki jo bomo poslali v vse šole in vrtce ljubljanskega območja.. V njej bomo predstavili tudi širšo ponudbo Naravoslovnega rekreacijskega parka. V enem letu pa bomo za šolarje pripravili skripto ali učne lističe z nalogami. Najavljene je že prva skupina mladih iz Zelimelj, dogovorjeni pa smo tudi s šolo na Vidmu. Zgodbe, ki so se širile iz roda v rod (nadaljevanje) K Primoževim je Andrejev oče prišel za zeta z Vrha pod Vrhuščakom. Ker se niso mogli dogovoriti glede tolarja, so mu spesnili naslednjo pesem: Vrhuščak je možak, zvit pa kot lisjak, ta stara je pa zgodaj vstala in je že v Bruhanjo vas mencala. V jeseni, ko seje kuhalo žganje, seje zgodilo tudi to, da je moral bajtarski manjši kmet kupiti liter ali dva žganja za odplačilo uporabe kotla za žganjeku-ho, saj so ponekod kmetje vse, kar so skuhali, sproti popili. Je pač od nekdaj veljalo, da se pri revežu in bajtarju največ dobi, tam so same dobričine. Projekt Naravoslovna pot pri Žouknu se torej vključuje v širšo ponudbo Turističnega društva Podgora. To je res, saj imamo ponuditi še marsikaj drugega, poleg naravnega okolja kočo s ponudbo hrane in pijače, igrišče itd. Naredili smo tudi nekaj privezov za konje, saj se tovrstna rekreacija čedalje bolj širi. Odpirajo pase še nove možnosti. Rekracijski center z naravoslovno potjo bo lahko služil kot izhodiščna točka za vse, ki bodo šli na Kamen vrh ali na Grmado. Starejši in otroci bodo lahko ostali spodaj, saj bi bilo zanje dovolj poskrbljeno. Razmišljamo pa tudi o dodatni ponudbi. V mislih imamo kulinarične posebnosti, obiskovalcem bi radi ponudili domačo, predvsem pa naravno in zdravo hrano. Skratka v mislih imamo drugačno ponudbo, ki bi gotovo privabila obiskovalce. Ob sedanji luži nameravamo ograditi še eno, v kateri bi gojili tazlične živali. Dalo pa bi se narediti še marsikaj. Hvala za pogovor in čestitke za tako uspešno delo. Naj k našemu pogovoru še dodam, da je bil predsednik TD Podgora Franci Adamič skupaj z županom Antonom Jakopičem na sprejemu pri predsedniku Milanu Kučanu, ki ga je v mesecu maju pripravil za župane in predsednike nagrajenih turističnih društev in vasi. Pripravila: M. Steklasa Otrokom pa so ob zimskih večerih pripovedovali zgodbo o graščaku s Starega gradu, ki je poleg desetine pridelka zahteval, da so mu na grad pripeljali tudi lepo mlado dekle. Tako so morali oddati tudi Gašperjevo z Vidma. Če jo prostovoljno niso oddali, so prišli orožniki in jo vzeli proti volji njenih strašev. Gospodar se je uprl in organiziral punt. Temu puntu se je pridružilo ogromno Dobrepoljcev in odšli so proti Staremu gradu. Koje graščak zagledal tolikšno množicojeizobupaskočil skozi okno in se ubil. Seveda je oče dobil hčer nazaj, jo odpeljal domov, grad pa je začel propadati in v nekaj desetletjih je popolnoma propadel in se porušil. Delno so k temu pripomogli tudi Turki, ki so v gradu iskali zaklad, ki naj bi ga Podgora skozi cas Tone Novak Iz turističnih društev 8. srečanje turističnih društev objezerskih krajev Slovenije junij 2002 graščak pred smrtjo skril. Kot spomin na graščaka, ki seje ubil, še danes raste deblo iz stene gradu, kot dokaz, da je bilo vse res. Ohranila se je tudi naslednja zgodba: Neki podgorski dobrovoljček je nesel h kovaču v Podpeč skrajšat dva obroča od večje kadi. Medtem, koje kovač delal, je on klepetal in pil žganje. Domov se je odpravil, ko seje zunaj že stemnilo. Šel je po bližnjici ob hribu. Obroči so bili težki, zato jih je vlekel za sabo. Ko je prišel do njive s koruzo in so iz zemlje štrleli koruzni storži, so se obroči zataknili za storže in se mu iztrgali iz rok. Ta se je tega tako prestrašil, da ni niti pogledal, kaj se je zgodilo, ampak jo je urno ubral proti domu. Naslednji dan je njegova žena pripovedovala pri sosedovih, kako so ga napadle coprnice in mu vzele obroče. Ljudem so ostali posebno v spominu razni smešni dogodki. Eden od njih se je zgodil pri Jožmančkovih. Pod hišo so imeli hlev za živino. Ker je bila hiša na poplavnem območju, je vsaka voda, posebno kadar je pritekla Podpešca v RaŠCO, hlev zalilo z vodo. Gospodarje moral večkrat do pasu v vodi reševati živino. Ljudje so se ge vedno radi malo privoščili. Ko je prišel nekoč po takem dogodku v gostilno, so mu rekli: "Ali si spet iz štirne krave ven vlekel?" (se nadaljuje) Turistično društvo PODGORA je v koči pri Koritu pripravilo RAZSTAVO PLAKATOV Z NARAVOVARSTVENO VSEBINO, ki si jo lahko ogledate vsako nedeljo, od 13. do 19. ure. VABLJENI! Turistično olepševalno društvo Šoštanj slavi letos svojo 100. obletnico delovanja. Ob tem visokem jubileju so prevzeli organizacijo 8. srečanja turističnih društev objezerskih krajev Slovenije. Društvo že sicer slovi po večjih tradicionalnih prireditvah, kot so karneval, praznik luči, advent v Šoštanju, Miklavž v Šoštanju in modno revijo Šoštanjski izziv. Srečanje objezerskih krajev pa bo letošnja osrednja prireditev. Že ob deseti uri se bo začel strokovni del - okrogla miza s tematiko "ekološka sanacija okolja, kot pogoj za razvoj turizma ob jezeru". Na okroglo mizo bodo vabljeni strokovnjaki iz področja ekologije, pl a n i ra nja prostora in načrtovanja tu riz-ma. Ob izkušnjah strokovnjakov drugih krajev ob jezerih, bodo poizkušali odgovoriti na vprašanja, kako ustvariti kvaliteten razvoj turizma ob Šoštanjskem Pospeševalni center za malo gospodarstvo v pkviru programa Pakt Stabilnosti za JV Evropo slovenskim podjetjem omogoča z vključevanjem v poslovno mrežo Business Co-operation Netvvork, sodelovanje pri projektu "Povezovanje malih in srednje velikih podjetij na območju JV Evrope". Sodelovanje v poslovni mreži Business Co-operation Netvvork je vaše okno pri iskanju poslovnih priložnosti in vstopanju podjetij na trge Bosne in Hercegovine Zvezne republike Jugoslavije in Makedonije. Kaj je Business Co-operation Netvvork? Business Co-operation netvvork je mreža agencij za pospeševanje in podporo podjetjem v svoji državi, ki želijo začeti sodelovati s tujimi partnerji. Prav tako so agencije podpora tudi tujim podjetjem, ki želijo vstopati na trge posamezne države ter jim nudijo storitve na področju informiranja, pridobivanja stikov in s tem pomoč svetovanja iz prve roke. Namen mreže je prek agencij v državah JV Evrope nuditi podporo podjetjem na vseh stopnjah mednarodnega sodelovanja, vključno z bilateralnim sodelovanjem med jezeru (z 96 m globine najgloblje jezero v Sloveniji). Na prireditvenem prostoru ob jezeru organizator pričakuje okrog 600 gostov iz cele Slovenije. V dopoldanskem času jih bodo vodili po ogledih naravnih in drugih znamenitosti Šoštanja (termoelektrarna Šoštanj, Kavčnikova 100 let stara domačija in Rotovnikova jama). Pod velikim šotorom jih bodo cel dan zabavali domači ansambli, pevci in domača godba Zarja z mažoretkami. Nastopale bodo tudi skupine gostujočih. Ob jezeru se bodo vrstile atrakcije, kot so skoki z višine v vodo, skoki s padali, preleti športnih letal, prikazali bodo domače običaje, kulinarične posebnosti in še kaj. V večernih urah pa se bodo gostje in domačini družili in zabavali na veliki veselici z ansamblom Ptujskih pet. Predsednik TOD Šoštanj Peter Radoja posameznimi majhnimi in srednje velikimi podjetji. 1. Posredujemo spološne informacije o trgih JV Evrope: a) ustanavljanje podjetij b) splošne ekonomske informacije c) carine in davki 2. iskanje in vzpostavljanje poslovnih stikov za: a) kupoprodajne posle b) kooperacije c) podizvajateljstvo d) priložnost v procesu privatizacije e) nakupe podjetij f) franšizinško in licenčno poslovanje 3. Sodelovanje na poslovnih srečanjih in sejmih Za dodatne informacije pokličite: Kontaktna oseba: Aleš Turk Pospeševalni center za malo gospodarstvo Dunajska 156 1000 Ljubljana Tel.: 01/58 91 890 Fax.: 01/58 91 885 JAVNI POZIV Podjetjem za sodelovanje v projektu "Povezovanje malih in srednje velikih podjetij na območju JV Evrope" 14 Naš gost junij 2002 _lože Zaje i Vidma__ Glasba je bila vtkana v njegovo rano mladost V življenju vsakega človeka so skriti kotički, kjer si najde svoj mir. In so stvari, ki mu napolnjujejo srce. Kdo ve, v čem bi našel svoj mir in zadovoljstvo Jože Zaje, če ne bi imel svojih violinskih citer. Zgodbo o tem zanimivem inštrumentu je povedal že velikokrat. Nazadnje smo jo prebrali v prejšnji številki Našega kraja. Ko sva z njim pripravljala razgovor o violinskih citrah, se je hkrati odstirala še ena zgodba. O njegovem življenju, vtkanem v življenjski utrip idiličnega vaškega življenja njegove mladosti. Jože Zaje seje rodil pred 79-imi leti pri Pirčevih na Vidmu. Odraščal je na manjši kmetiji in kasneje postal njen gospodar. Trdo kmečko življenje ti daje vitalnost in moč vztrajanja, da ne popustiš v še tako težkih trenutkih življenja. In takih trenutkov je bilo kar nekaj v njegovem življenju. Morda mu je bilo najtežje v taborišču na Rabu, od koder seje po 14-ih mesecih in 12-ih dneh zapora vrnil peš domov. Šest dni in polje hodil. Kljub trpljenju je bila to pot upanja in pričakovanja, kakršna je po dolgem času odsotnosti vedno pot domov. Po vojni gaje čakalo še služenje vojaškega roka in šele potem nekaj fantovskega življenja, v kolikor ga njegovi generaciji niso oropala vojna leta. Leta 1948 seje poročil. Z ženo Frančiš-ko, domaje bila iz Podpeči, sta dolga leta skupaj delala in živela v srečnem zakonu, v katerem sta se jima rodila dva otroka. Sin Ivan si je ustvaril družino na domu in poleg službe vzdržuje še kmetijo. Jožetu leta ne dopuščajo več fizičnega dela. Odkar pa mu je pred dvema letoma umrla žena, gaje življenje postavilo še pred eno preizkušnjo. Ostal je sam v svojih spominih na mladost. O podrobnostih iz svojega življenja nerad pripoveduje, zelo pa se mu razjasni obraz, kadar nanese beseda na nekdanje vaško življenje in petje. Tedaj spomini zaživijo v vsej svoji slikovitosti: "Najlepše je bilo ob sobotah zvečer. Fantje iz vasi smo se zbrali na vasi. Štan-carjev Ivan, ki je takrat bil najbolj premožen od nas, nas je ponavadi odpeljal v gostilno Brdavs. Spili smo liter vina, malo posedeli, potem pasmo se odpravili nazaj na vas. Peli smo tudi po tri ure skupaj in prepeli vse pesmi, ki smo jih znali. Peli smo triglasno. Jaz sem bil prvi tenorist. Dekleta in žene so odpirale okna, mi pa Uri_U smo peli še z večjim veseljem. Naše petje je navduševalo vse. Nekega večera smo gredoč iz gostilne peli pesem Tam dol na ravnem polju. Naslednji dan nas je župnik Rafko Fabiani pri vajah vprašal: "Fantje, kdo od vas pa je sinoči tako lepo pel, ko ste se vračali iz gostilne?" Namesto odgovora sem se samo nasmejal, župnik pa je dejal: "Ti, tiček, ti si bil!" "Ja, to so res najlepši spomini," nadaljuje Jože. "Še danes, ko grem obiskat Štancarjc-vega Ivana, mu vedno rečem: "Takrat, ko smo še peli na vasi, je bilo najbolj lu.štno." In tudi on se strinja z mano. Od vseh pesmi pa je bila Jožetu najljubša "Ko lani sem tod mimo šel". S prijatelji Francem Zrncem, Jankom Tisljem in Francem Zevnikom sojo peli pri organistu Janku Tislju skoraj vsako nedeljo. Okno jc bilo odprto in slišalo se jih jc dale naokoli. Kadar je to pesem slišala Melita, ki je stanovala na pošti, so ji vsakokrat prišle solze v oči. Pa najbrž ne le njej... Kot da bi se zgodilo pred kratkim, se Iz njegove osebne zbirke objavljamo eno njegovih najljubših pesmi: BIL LEP JE MAJSKI SONČNI DAN Bil lep je majski sončni dan, na vrtu cvetel jorgovan, na njivi slavček milo pel in srečo nama je želel. Ko sem poljubil te v slovo, imela solzno si oko, v trepetu si prosila me, naj ljubim vedno tebe le. Izza oblaka beli ščip zagledal naju tisti hip in videl kak prisegel sem, ko padla zadnjič sva v objem. Zavito sonce bo v škrlat, na razglasni deski bo plakat, pogumno čitaj ga in glej in srcu svojemu povej. Kaj storil je hudobni svet, utrgal roži moji cvet, da mrtvo utihnilo srce, ki vedno bilo je zame. Prižigaj luči na oltar, ne zabi draga me nikdar, naj luč gori vse dni, noči, naj te spominja majskih dni. Minulo mnogo strašnih dni, odkar sva zrla si v oči, med zidom hladnim dan za dnem, tu čakam belih krizantem. Spet lep bo majski sončni dan, ko spet bo cvetel jorgovan, ob vonju cvetja so v spomin priklici sanje iz tujin. Na njivi slavček spet bo pel, ko srečo tebi bo želel, na nebu plaval zvezdic roj, kijih prižigal dragi tvoj. Jože spominja marsikaterega dogodka iz tistih časov: "24. junija, na večer pred kresom, smo se fantje vsako leto odpravili na hrib in zažgali kres. Nanesli smo toliko materiala, da smo morali pristaviti lestev, da smo dosegli in naredili piramido. Ko smo zažgali kres, je bilo tako vroče in svetlo, da je eden od nas rekel: "Jaz grem kar tja v junij 2002 Kulturni kažipot; iz društev senco sedet, tu ni za zdržati." Jožetova pripoved se sliši kot odmev iz njegove mladosti. Komaj se zaveš, že minejo leta in pride druga generacija. Tudi če so odnosi z njo še tako dobri, si počasi odpisan. Tako malce črnogledo razmišlja Jože. Pa ne da bi mu bilo žal, vse se mu zdi naravno in življenjsko. Le nekaj težko razume. Da se pri eni hiši lahko v sorazmerno kratkem času toliko spremeni. Da pridejo v hišo čisto drugi ljudje ali celo to, da življenje lahko povsem zamre. V Podpeči, od koder je bila doma njegova pokojna žena, je bilo pri hiši deset ljudi, bili so odrasli in otroci. To je bila delavna, verna in trdna kmečka družina. Po 55-ih letih je hiša ostala prazna. "Koliko se spremeni v času enega samega človekovega življenja!" se ne more načuditi Jože. Vsako obdobje v človekovem življenju ima svoje lepote, dragocenosti, svoje težave in čeri. Na starost so dragocene izkušnje in modrost, ki jo pridobiš v življenju. Težave? Ne, nikogar se ne izognejo. Nabirajo se iz leta v leto. Načeto je zdravje, počasi odhajajo stari znanci in prijatelji. Jožeta pa je od vsega najbolj prizadelo, ko je pred dvema letoma izgu- bil svojo življenjsko sopotnico. Zdaj se med obdobji osamljenosti in dolgočasja tolaži z obujanjem spominov. Ogleduje si stare fotografije in pred bčmi mu oživijo podobe iz mlajših let. Kadar mu je najhuje, vzame v roke svoje citre in si zaigra. Včasih vzame iz omare star zvezek z že zdavnaj zarumenelimi listi, kamor si je celo življenje zapisoval ljudske pesmi. Je eden tistih, ki mu že v mlajših letih ni bilo vseeno, če bi ljudsko izročilo zamrlo. Glasba je bila vtkana v njegovo rano mladost in pesmi so se hitro vtisnile v njegov glasbeni spomin. Več kot dvesto besedil seje nabralo v njegovem zvezku in vse zna zaigrati. Z veseljem prenaša svoje znanje na vnukinjo Veroniko. Ponosen je nanjo in vesel, da se bo njegovo igranje na citre preneslo na mlajši rod. Ampak za to je še čas. Zdaj lahko igra še sam. Njegovo delo je čedalje bolj cenjeno. Obiskujejo ga poznavalci in ljubitelji ljudskega izročila, vabila na prireditve se vrstijo. Jožetu Zajcu želim, da bi tako še dolgo ostalo. Da bi lahko še dolgo poslušali stare melodije na njegovih violinskih citrah. M. Steklasa Ob dvajsetletnici premiera najbolj priljubljenega Desetega brata V Letnem gledališču na Muljavi bo v petek, 28. junija 2002, ob 21. uri premiera predstave najbolj priljubljenega Jurčičevega dela - DESETI BRAT. Uprizoritvejurčičevih romanov nastajajo ob njegovi domačiji že dvajseto leto zapored. Zagnani Muljavci so se s svojo režiserko Danico Kastelic odločili, da za visok jubilej obudijo vsem znane like Desetega brata in spet odigrajo največkrat uprizorjeno Jurčičevo delo. Deseti bratje zaokrožil deseto obletnico delovanja, letos pa bo počastil dvajset uspešnih let. Jurčičev Deseti brat, prvi slovenski roman, se uvršča med najpomembnejša dela slovenske književnosti, se neneho-ma ponatiskuje in doživlja prav v rodni Muljavi najzanimivejše uprizoritve. V Desetem bratu se prepletajo tri zgodbe - Martinkova pripoved o desetem bratu in njegovem zlobnem očetu, druga, ljubezenska zgodba kmečkega študenta Lovra Kvasa in grajske gospodične Manice ter vaške zgodbe s Krjavljen v središču. Za dvajsetletnico neprekinjenega delovanja Letnega gledališča je režiserka in Miljavčanka Danica Kastelic ponovno dramatizirala Jurčičev roman Deseti brat. Osvetlila in poudarila je prizore pomembne za razumevanje celotne zgodbe. Za popolno vzdušje in izvrstno predstavo na prostem pa bo poskrbelo več kot šestdeset igralcev Kulturnega društva Josipa Jurčiča z Muljave. Naravno oblikovan amfitea-ter, sočna dolenjska govorica, odlično postavljena scena, mojstrsko oblikovanje luči in tona pa še pripomorejo k dobri izvedbi. Deseti bratje predstava, ki jo morate doživeti! Prva ponovitev bo v soboto, 29. junija, ob 21. uri, sledile pa bodo še štiri ponovitve: ob petkih in sobotah, 5.,6., 12., in 13., julija 2002, vsakič ob 21. uri. Predstava v primeru slabega vremena odpade. JSKD 01 Ivanina Gorica Zapiranje planinskih koč? Prek TV nas je veliko videlo informacijo problema obdavčevanja planinskih društev. Tudi na skupščini Planinske zveze Slovenije, dne 25. maja, smo se delegati PD informirali o dejavnosti DURS v planinskem področju. Nastopa problem obdavčevanja prostovoljnega dela, zat.i. pridobitno dejavnost! Sprejetih je bilo kar nekaj predlogov, da bi izvršna in zakonodajna oblast še naprej podpirala tovrstno planinsko aktivnost. To je bistvenega pomena za izobraževanje planinskih vodnikov, markaci-stov, GRS ... brez tega bi bil razvoj turizma v gorah, rekreacijskih, športnih vzponov, omejen. Predhodno sem že omenil Avstrijo s 40 milijoni lanskega obiska gora. Po statistiki se potroši kar 90%vdolinah;državapaplaninskoorga-nizacijo finančno podpira in šele potem obdavči. Nazoren primer je razviden iz prikaza slike Cemšeniške planine (1206 m) z izjemno lepo obnovljeno in vzdrževano kočo. PD Savinjske doline, predvsem pa tovarn SVEA in ETI - Izlake. Oskrbnica po 16-ih letih vzornega dela in postrežbe zapušča kočo, ker ji ne omogoča eksistence po novih predpisih.Nastopil bo čas menjav zakupnikov, a konec je jasen. Male postojanke ne bodo preživele. Samo upamo lahko, da bo skorajšnja seja vlade v Logarski dolini v letu gora kaj spremenila. PZS pa se je dobro pripravila. Na takoj sklepčni skupščini s 144 prisotnimi delegati PD smo obravnavali minuli mandat, planirali novega ter izvolili nove odbore s predsednikom Francem Ekarjem. Predvideva se občuten dvig članarine zaradi zavarovanja - reševalnih akcij. Sicer bo vsak plačal polno ceno. Hiša v Mojstrani, kjer je planinski muzej, se vrne lastniku, želijo prispevke planincev za nov muzej. Predlagal sem, da se odpre učni center v Bavš-čici tudi za planinski dom - ima izgubo; bil sem proti povečanju članarin S kategorije, ker je čas obveznih samoprispevkov za muzej mimo - previdno v nova zadolževanja PZS. Dobra volja je bila ob soglasnih sklepih, kjer naj s financami pomaga država - spisek želja. Na Kamen vrhu smo izvedli že vsa dela, sprejeta v programu letošnjegaobčnegazbora. Vimenu PDD vsem iskrena zahvala. Kakšni nepridipravi pa včasih le "poskrbijo", da ne bomo brez vseh aktivnosti. Pohodom, ki lahko potekajo skozi celo leto, se sedaj pridružujejo vzponi v gore. Mogoče seje novo "najemništvo" že poznalo na Nanosu? Povsem drugačen je bil pohod iz Rašce na Kurešček v močnih nalivih. Nekaj časa smo ne samo vedrili pri gostoljubnem Milanu na Velikem Osolniku in šli skozi Zapotok na Kurešček, kjer nas je pozdravil župan občine Ig. Lokalne oblasti nekako povsod sodelujejo in se organizacijsko vključujejo v pohode. 13. aprila smo se udeležili tudi izjemnega pevskega koncerta v Loškem potoku, kjer zbor vzdržujejo domači planinci. V domu na Kamen griču (1016m) so lepo dokončali srednjo etažo. Planince posebej vabim na 32. Tabor MDO Ljubljane, ki bo letos 25. junija pri koči PD Kočevje pod Mestnim vrhom, in na naše jubilejno 10. srečanje 25. avgusta pri društveni koči. Alojz Nučič Gasilska tekmovanja Gasilska zveza Dobrepolje daje velik poudarek gasilskim športnim tekmovanjem in jih tudi primerno stimulira. Tekmovanja so preizkus aktivnosti posameznih društev, članov tekmovalnih enot, njihovih spretnosti, znanja pa tudi borbenosti. Tekmovanja se odvijajo na različnih nivojih, od občinskega , regijskega do državnega. V letošnjem letu se je odvijalo državno, pa tudi občinsko tekmovanje DRŽAVNO MLADINSKO GASILSKO TEKMOVANJE V ŽALCU V soboto, 18. maja, se je v Ločici ob Savinji pri Žalcu odvijalo državno mladinsko gasilsko tekmovanje. Kraj leži v Spodnji Savinjski dolini, dolini zelenega zlata, kot pravijo domačini hmelju, ki je značilna agrokultura za to območje. Že v jutranjih urah so se zgrinjale iz vseh strani Slovenije ekipe mladih tekmovalcev z gasilskimi avtomobili in avtobusi proti tekmovališču. Državno gasilsko tekmovanje je dogodek, kjer se srečajo vse najboljše slovenske tekmovalne enote. Pot do tega tekmovanja traja kar dve leti, saj se tekmuje prvič na občinskem, potem pa še na regijskem nivoju. Le za najboljše je rezervirana udeležba na državnem tekmovanju. Priprave so zahtevale veliko dela in odrekanja tekmovalcev, njihovih mentorjev in vodstvenega kadra gasilskih organizacij. letu 2002 Trenutek zmage - pa smo na konju Nadržavnem gasilskem tekmovanju pionirjev, pionirk, mladincev in mladink je nastopilo 182 enot iz 16 regij, ki so se v konkurenci regijskih zmagovalcev potegovale za pokale in medalje memoriala Matevža Haceta. Skupaj je to preko 1800 tekmovalcev. Na to tekmovanje se je uspelo uvrstiti iz naše gasilske zveze pionirski ekipi 7-11 let iz PGD Ponikve. Na tekmovanje v Žalec smo se skupaj z navijači odpravili z dvema gasilskima avtomobiloma. Potovali smo v prijetnem vzdušju in se kljub tremi pred pomembnim nastopom nismo preveč obremenjevali z Skupno veselje nad zmago, od najmlajših do starejših junij 2002 Gasilstvo 17 mislijo po visoki uvrstitvi. Zavedali smo se, da tukaj nastopajo samo zmagovalci in vsaka uvrstitev je že v ponos nam samim kot tudi našemu kraju. Kaj hitro smo našli poligon, kjer seje odvijalo tekmovanje. Po začetnem ogrevanju, pripravi osebne opreme, je prišel čas za naš nastop. Prijavili smo se komisiji, ki nas je temeljito pregledala in nas usmerila na poligon, kjer smo imeli določen nastop. Pripravili smo si orodje in po znaku sodnikov pričeli z vajo. Dali smo vse od sebe, vse kar smo se naučili na mnogih vajah, pa tudi na preteklih nastopih. Z izvedbo smo bili kar zadovoljni, vendar trema je bila prisotna, bolj kot smo si mislili. Čas med nastopom in zaključkom tekmovanja smo izkoristili za ogled lokalnih znamenitosti, še posebno smo bili navdušeni nad lepoto kraške jame Pekel pri Šempetru. Tu smo se tudi prijetno ohladili, saj je bil ta dan zelo vroč. Ob petih popoldan so se zbrale vse tekmovalne enote na svečanem zaključku na stadionu. Po pozdravnih nagovorih županov okoliških občin, predsednika in poveljnika GZ Slovenije, so bili razglašeni rezultati, podeljeni pokali, značke Matevža Haceta in priznanja. Naša ekipa se je uvrstila v skupino bronastih priznanj na 37. mesto v svoji kategoriji v izredno močni državni konkurenci. Z rezultatom tekmovanja smo bili zadovoljni, saj smo tekmovali s samimi zmagovalci. Upamo, da se bo čez štiri leta katera ekipa iz naše gasilske zveze zopet uvrstila na državno tekmovanje. TEKMOVANJE GASILSKE ZVEZE DOBREPOLJE V GRO ŠUPLJU Poveljstvo GZ Dobrepolje se je skupaj z GZ Grosuplje odločilo za skupno tekmovanje v Grosuplju, v soboto 1. junija, pri Gasilskem centru Grosuplje. Razpisana je bila hitra mokra vaja z MB, v drugem delu pa vaja raznoterosti za vse mladinske in članske enote. Za pionirje je bila določena vaja z vedrovko in štafeta z prenosom vode za pionirje. Tekmovanje se je odvijalo v dopoldanske času za mladino in veterane, popoldne pa za članice in člane. Tekmovanja se je udeležilo kar 65 tekmovalnih ekip iz obeh gasilskih zvez. Da to tekmovanje ni majhno, dokazuje že veliko število tekmovalcev in sodnikov, ki je štelo skupaj skoraj 700 nastopajočih. Pri organizaciji in izvedbi pa je sodelovalo še veliko pomož- Ekipa PCD Ponikve z mentorjema, pripravljena na državno tekmovanje Štiri tekmovalne enote - štiri prva mesta nega osebja. IzGZ Dobrepolje je tekmovalo 16 tekmovalnih ekip, pri sojenju je sodelovalo 8 sod- nikov, skupno 170 gasilcev, kar presega vsa dosedanja tekmovanja. Iz treh društev so se tekmovanja udeležili Mladi gasilci se zanimajo tudi za aviacijo movanje v Ločici ob savinji 18.5.2002) kar s štirimi enotami. Tekmovanje je ob prijetnem vtemenu in dobri organizaciji potekalo hitro in korektno. Preseneča dejstvo, da so rezultati posameznih enot dokaj izenačeni, kar kaže na dobro pripravljenost vseh nastopajočih ekip. V vseh društvih se resno pripravljajo na tek- movanje, razlike se pojavljajo le zaradi izkušenosti ali kančka sreče. Kmalu po zaključku tekmovanja so bili razglašeni rezultati in podeljeni pokali za prva tri mesta. Gasilska zveza Dobrepolje Jože Lenarčič Razvrstitev tekmovalnih ekip po kategorijah in doseženih rezultatih Pionirji Vaja z vedrovko Prenos vode Mesto PCD Doseiene točke Začetne točke Čas izvedbe vaje Negativne točke Začetne točke Negativne točke 1 Ponikve 1109,1 994 16,1 0 146,0 14,8 2 Zagorica 1094,2 991 22,2 0 144,0 18,6 Mladinci Vaja z MB ml. Štafeta za ml. Mesto PCD Dosežene točke Začetne točke Čas izvedbe vaje Negativne točke Začetne točke Negativne točke 1 Zagorica 803,9 995 91,1 15 85,0 0 2 Struge 773,2 1000 118,8 15 93,0 0 člani "A" Vaja z MB Raznoterosti Mesto PCD Dosežene točke Začetne točke čas izvedbe vaje Negativne točke Začetne točke Negativne točke 1 Ponikve 909,31 1000 55,72 5 29,97 0 2 Videm 891,42 1000 67,85 5 31,00 5 3 Zagorica 887,57 1000 60,43 10 32,00 10 4 Struge 878,18 1000 59,82 15 37,00 10 5 Zdenska vas 875,10 1000 83,90 10 31,00 0 6 Kompolje 803,51 1000 93,49 50 46,00 7 Članice "A" Vaja z MB Raznoterosti Mesto PCD Dosežene točke Začetne točke čas izvedbe vaje Negativne točke Začetne točke Negativne točke 1 Ponikve 884,84 1000 84,83 0 30,33 0 2 Zdenska vas 884,35 1000 69,25 10 30,40 6 3 Struge 812,72 1000 124,28 20 38,00 5 člani "B" Vaja z MB Raznoterosti Mesto PCD Dosežene točke Začetne točke čas izvedbe vaje Negativne točke Začetne točke Negativne točke 1 Ponikve 915,50 1009 59,50 0 34,00 0 2 Zagorica 908,23 1004 63,77 0 32,00 0 3 Struge 864,39 1009 87,61 20 32,00 5 Iz Društva u j) o leo i en. c e v^ Na četri seji smo razpravljali o srečanju upokojencev v Slovenj Gradcu, o komisiji za izlete, pikniku v Podgori, 50-letnici našega društva in priznanju za dolgoletno funkcijo v upravnem odboru. Za srečanje upokojencev Slovenije v Slovenj Gradcu poteka zbiranje prijav, nekaj se jih bo prijavilo. Prvi sestanek komisije za izlete je bil 17. 5. 2002 v našem klubu. Člani komisije za izlete so Pavlina Novak (predsednica), Anton Novak, Franc Marolt, Julka Luzar in Darinka Gačnik. Pavlina Novak bo pripravila program za izlete. Za letos bo pripravila program za Slovenj Gradec, Snežnik - Nova Štifta in Šentjernej. Drugo leto pa bo komisija pripravila nov program izletov. Piknik bo v Podgori 10. 7. 2002 s pri-četkom ob 17. uri, cena je 1600 tolarjev. Priredili bomo tudi srečelov, saj so ga tudi Dragomerčani ob našem obisku pri njih. Denar prinesite v klub 15. 7. 2002, ob 10. uri dopoldne z oznako svinjsko ali piščančje meso kot vsako leto, to velja za poverjenike ali upravn odbor. Letos bomo Dragomerčanom razkazali Podgoro in Naravovarstveni center pri Koritu. Za 50-letnico se že pripravljamo, precej članov bo potrebno vključiti v priprave (vabilo gostom, krasitev dvorane, vodenje prireditve, razstava v šoli, glasba, sestanek koordinacije itd.). Nekaj sponzorjev se nas je že spomnilo, prosimo pa po možnosti tudi druge. Določili smo dva člana za sekcijo zdravstva in sociale. To sta Tončka Pu-gelj in Metka Tegelj. Predsednik DU Konrad Piko Za nami je drugo šolsko leto aero Nekaj korajžnih deklet nad petdeset let se nas je že drugo leto zapored udeležilo rekreacije - aerobike. Voditeljica ga. Stanka Kuplenk nas je sprejela zelo prisrčno. Prvo leto je bilo prijavljenih 18 članic, drugo leto 16. Do konca sezone nas je vzdržalo le še 12. Mislim, da se težave začnejo že pri prevozu. Verjetno bi se dalo tudi tu kaj organizirati. Ženske - gospodinje imamo doma dovolj dela, vendar moramo tudi zase nekaj storiti. Pozimi, ko zapade sneg in polje počiva, si ukrademo čas tudi zase. Menim, daje zmotno mišljenje - češ, saj se dovolj razgibam od jutra do večera. Večina se pritožuje nad bolečinami sklepov, križa, nog itd. Pri aerobiki pa nam Stanka pokaže vaje, ki so prilagojene za našo starost. Približno uro in polje potrebno za boljše počutje. Sprostitev za telo in malo klepeta "za dušo" ne bo odveč. Zato drage gospe, nam enake po srcu (leta ne štejejo) pridružite se! Seveda, pridružite se nam še iz drugih vasi. Sedaj smo prisotne le iz Predstrug, Vidma, Zagorice in Bruhanje vasi. Korajža velja in oktobra nasvidenje! Magda Koprivšek junij 2002 Mladinska in šolska stran £2sii2ž+ Ko bom " Kristanova ul. 1 1000 Ljubljana Pomagajmo otrokom pri nakupu šolskih potrebščin. Najdete nas na vseh večjih poštah. TRR: 24200-9003852948, sklic: 00 250602, namen: Ko bom velik ti prestižni pripomočki in možnosti so lahko zelo dobrodošli, vendar pa močno obremenjujejo družinski proračun. Veliko učiteljev in šol se trudi najti pravo mero, tako da je prizadetih čim manj otrok, ki bi se zaradi revščine njihovih družin lahko počutili izključene in manj vredne. Vse večje pa so tudi razlike med možnostmi, ki jih imajo otroci v mestih in na podeželju. Skupaj z Vami, dragi starši, učitelji in vsemi, ki so pri svojem delu srečujete z otroki, nam bo uspelo, da bo v osnovnih šolah ostala najvišja vrednota znanje in zdrava samozavest. Zagotovo si vsi želimo, da bodo osnovne šole tudi v prihodnosti ostale prostor enakih možnosti za vse otroke. Peter Tomažič, Slovenska karitas Ko bom velik ... Vse več otrok nima enakih možnosti in izpolnjenih osnovnih pogojev pri pridobivanju izobrazbe. Zaradi materialnih in drugih težav njihovih družin postajajo med sovrstniki vse bolj zapostavljeni in izolirani. Mnogi izmed njih žal ne bodo nikoli uresničili svojih sanj o poklicu. V lanskem letu so župnjjske Karitas pa vsej Sloveniji v sodelovanju z osnovnimi šolami, občinami in strokovnimi službami pomagale 3400 osnovnošolcem pri nakupu šolskih potrebščin ter plačilu malice in šole v naravi. Razdeljena pomoč v skupni vrednosti 17 mio. SIT je mogoče visokozveneča, vendar preprost izračun pokaže, da vsak otrok v povprečju prejme pomoč v vrednosti 5000 SIT. Tovrstna pomoč je najbolj izdatna na območju škofijske Karitas Ljubljana. V Mariboru in Kopru pa je dodatno 300 najbolj ogroženih otrok vključenih v tako imenovane programe botrstva oziroma posvojitve na daljavo in prejemajo letno pomoč v vrednosti 60.000 SIT. Zagotovo bi pomoč v taki višini pa vsej Sloveniji potrebovalo vsaj še 1500 otrok. Veseli smo lepega sodelovanja z različnimi ustanovami. Samo škofijske Karitas sodelujejo s prek 40 večjimi osnovnimi šolami. Močno pa je tudi sodelovanje osnovnih šol in drugih strokovnih služb z župnijskimi Karitas v posameznih krajih. Takšno sodelovanje omagoča, da skupaj odknjemo najbolj pomoči potrebne otroke in jim pomagamo na najbolj primeren način, ki jih ne bo zaznamoval pred njihovimi sovrstniki. Obračamo se na Vas, dragi bralci, da nam pomagate, da vsaj malo olajšamo stiske otrok. En vidik pomoči so seveda sredstva, ki jih potrebujemo za nakup šolskih potrebščin. Še bolj pomembno pa je, da se skupaj borimo proti potrošniški miselnosti in logiki trga, ki vse bolj vdira v osnovne šole. Ob veliki poplavi najrazličnejših učbenikov, pripomočkov in izvenšolskih dejavnosti so učitelji velikokrat v veliki zagati. Vsi Podrobnosti a akciji: http://www.karitas.si. Podrobnosti a cenzusih za prejem pomoči: Koper (tel.: 05/330 02 33), Ljubljana (tel.: 01/439 21 30), Maribor (tel.: 02/252 26 97). e-mall.delof*studenlskf-sorvlB.sl www. studentski-ser vte. si POSLOVALNICA GROSUPLJE Kolodvorska ul.3 1290 Grosuplje delovni čas: pon„tor.,čet.,pet.;7.30-15.00 sreda:7.30 -17.00 (odmor: 12.00-12.30 Svojim članom nudimo številne ugodnosti napotnica ki vas med delom nezgodno zavaruje, Izdaja stalnih napotnic, denarna pomoč v stiski, popusti pri: potovanjih. Izobraževalnih tečajih, nakupu literature, športnih aktivnostih, koncertih, prireditvah iVOŠT! Pošiljanje brezplačnih SMS sporočil o akazilih! Napotnico lahko naročite po: tel.: 01 786-51-70 fax.:01 786-10-19 GSM: 031/688-833, ali pa se pozanimate o prostih delih. Zlato priznanje za raziskovalno nalogo zgodovinskega krožka Pri raziskovalni nalogi so sodelovali: Ana Zgonc, Špela Prhaj, Aleš Gačnik, Eva Ahačevčič, Jana Zajec, Anja Mustar, Sabina Volek, Andreja Sevšek, Grega Hočevar, Andeja Kline, Urška Tavželj, Mojca Klančar, Tjaša Volek, Jožica Kastelic in še nekateri drugi učenci z manjšimi prispevki Mentorica: Slavka Centa, predmetna učiteljica zgodovine in zemljepisa Obseg in priloge: 59 strani naloge z 50 fotografijami oz. fotokopijami in 24 strani prilog TRGOVINA IN TRGOVANJE PO DOBREPOLJSKIH VASEH Naloga je sestavljena iz več sklopov: -+ Dobrepolje -+ Osebnost Antona Mrkuna in njegova knjižica Obrti in trgovina vcliko-laškega okraja -> Zadružništvo v Dobrepolju -> Trgovine in trgovanje po dobrepolj-skih vaseh -* Trgovine po drugi svetovni vojni -> Trgovine in nakupi v današnjem času -» Priloge V prvem delu naloge smo povzeli nekaj zapisov o trgovini in trgovanju v Dobrepolju, ki jo je opisoval Anton Mrkun. To je bil čas pred drugo svetovno vojno. V svoji knjižici je naštel vse oblike trgovine, ki so bile prisotne v Dobrepolju. Na trgovino Dobrepoljcev je vplivala tudi Kmetijska zadruga. Ker so bili kmetje z zadrugo dobro povezani, smo v delu naše naloge opisali zadružništvo v Dobrepolju od začetkov pa do danes, naredili povzetek njegove razprave. O povezovanju z zadrugo smo spraševali tudi naše sogovornike. Ti so nam povedali, da so kmetje veliko svojih pridelkov prodali zadrugi, ker so preko zadruge dobivali semena, gnojila in stroje. Osrednji del naloge smo namenili našim informatorjem, ki so nam dali izčrpne informacije o trgovinah, o trgovanju, prodaji, nakupih nekoč in danes. Ob koncu naloge smo zapisali še način nakupovanja danes, da smo lažje napravili primerjavo. Vse trgovine pred drugo svetovno vojno, ki smo jih opisali v nalogi, so bile po vaseh. Trgovino so običajno imeli kar v domači hiši. Bila je v spodnjih prostorih, zgornji del pa je bil name- njen bivalnim prostorom. V nekaterih hišah je bila trgovina kar tam, kjer so spali. Trgovine so bile tudi skromno opremljene. Imele so pult, nekaj polic in lesenih predalov. Odprte so bile večinoma cel dan. Vse artikle so prodajali v manjših količinah in so jih merili z različnimi majhnimi mericami. Blagajne niso imeli, zato so računali "peš". Kupci so bili večinoma vaščani, ki so se z trgovci tudi dobro poznali, zato so jim dajali tudi na up, ker je bila kupna moč takrat majhna. Vse upnike so zapisali v zvezek in ti so morali v določenem času plačati dolg. Trgovci v trgovini so bili največkrat kar družinski člani. V trgovino pa so sprejeli tudi vajence in pomočnike, ki so morali opravljati vsa dela tudi zunaj trgovine. V Dobrepolju so prevladovali kmetje, ki so pridelali tudi več kot so rabili za svoje potrebe, zato so lahko prodali viške proizvodnje kot so: krompir, fižol, mleko in mlečne izdelke, jajca, kokoši, sadje, zelenjavo, gozdne sadeže, les ... K njim so prihajali razni prekupčevalci in kupci, ki so to tudi kupovali. Največ so kupovali les in živino. Vsa ta prodaja je kmetom pomenila dodaten zaslužek. V času med obema vojnama so redno prirejali tudi sejme. Največjih je bilo pri Sv. Antonu in na Vidmu. Med drugo svetovno vojno so s sejmi prekinili. Sejme so nato ponovili še nekaj let po drugi svetovni vojni, nato pasojih ukinili.Ljudje so jih radi obiskovali. Na sejmu so največ prodali živine. Pri nakupu in prodaji so imeli pomembno vlogo mešetarji. V lanskem letu so ponovno oživili velikonočni sejem pri Sv. Antonu. Na njem so sodelovali tudi učenci naše šole. V nalogi so nam naši informatorji povedali tudi, kaj so največ kupovali. Veliko stvarem so se morali odpovedati, ker niso imeli dovolj denarja. Kupovali so le najnujnejše, ker so večino hrane pridelali doma. Kupovali so tudi obutev in obleko. Največ novih stvari so kupili jeseni, da so imeli topla oblačila za zimo in spomladi, da so bili novi za veliko noč. Vcčinomasozaoblekc kupovali metrsko blago, iz katerega so šivilje sešile oblačila. Tudi opremo za stanovanje so kupovali le ob posebnih priložnostih, kot je poroka, rojstvo. Novih hiš niso zidali, ampak so adaptirali stare. Privatne trgovine so po drugi svetovni vojni skoraj vse propadle ali pa so prešle v družbeno last. Tako so po vojni delovale trgovine v okviru Kmetijske zadruge in ABC Tabor iz Grosuplja. Te trgovine so nadaljevale tradicijo privatnih trgovin in se njihova opremljenost ni veliko razlikovala od trgovin pred vojno. Taka oblika se je ohranila nekako do osemdesetih let, ko so se pojavile samopostrežne trgovine. Po razpadu Jugoslavije so se tudi v Dobrepolju začele ponovno pojavljati privatne trgovine. Ob koncu naše naloge smo opisali še nakupovanje v današnjem času, ki se zelo razlikuje od prejšnjih nakupov. Danes imamo veliko večjo izbiro. Lahko kupujemo v domačem kraju, vse več nakupov paopravimo tudi vvečjih krajih. Se vedno pa so razlike med ljudmi, zato nekateri tudi danes kupujejo na razprodajah. Ob raziskovanju trgovine in trgovanja Dobrepoljcev smo ugotovili, daje bilo tudi s te plati življenje zelo skromno. Način življenja se je do danes močno spremenil. Tako se je tudi trgovina in nakupi močno spremenila in se prilagodila vsakdanjemu hitremu življenju. Mlajši imajo več avtomobilov in si veliko stvari lahko kupijo tudi drugje. Starejši pa ostajajo zvesti trgovini, ki jo imajo v kraju. Učenci imajo raziskovalno delo zelo radi in se jih v raziskovanje vključi zelo veliko. Tisti, ki imajo že nekaj izkušenj iz prejšnjih let, so pri delu še bolj uspešni. Naučili so se iskati gradivo, ga pregledovati, prebirati. Iz dobljenega gradiva znajo poiskati tudi bistvene poudarke. Tako delo zahteva veliko potrpežljivosti, zato so porabili tudi veliko prostega časa. Veliko dela je bilo potrebno opraviti tudi v popoldanskem času. Za svoje delo so bili nagrajeni /, zlatim priznanjem. Mentorica zgodovinskega krožka: Slavka Centa junij 2002 Šolska stran Uspehi naših osnovnošolcev na tekmovanjih Osnovna šola Dobrcpolje z vsemi tremi podružnicami in vrtcem Ringarajaje bila tudi v letošnjem šolskem letu zelo uspešna na vseh področjih. Poleg dne-vov odprtih vrat in številnih prireditev za starše je bilo opazno sodelovanje z raznimi društvi. Uspešno so sodelovali na javnih prireditvah v kraju in na revijah izven občinskih meja. O posameznih uspešnih nastopih in odličnih uvrstitvah na revijah smo poročali skozi vse šolsko leto, tokrat pa objavljamo najpomembnejše uspehe učencev predmetne stopnje, ki so se uvrstili na regijska in državna tekmovanja. TOMAŽ ŠUŠTAR (8.b): srebrno priznanje iz fizike na regijskem tekmovanju in zlato priznanje na državnem; srebrno priznanje na regijskem tekmovanju iz matematike in zlato priznanje na državnem; srebrno priznanje iz zgodovine na regijskem tekmovanju; MATU LENARČIČ (7.b): srebrno priznanje iz fizike na regijskem tekmovanju, srebrno priznanje iz zgodovine na regij- Podrobneje smo se predstavili v almanahu, ki je izšel prav za to revijo. Bili smo edini, ki smo se predstavili v maskah, prikazali pustni običaj v vasi Ponikve, ki je še vedno živ. Občinstvo in strokovno žirijo, ki je ocenjevala nastop, smo navdušili z izvirnostjo. Posebej pohvaljen je bil naš ponikov-ski ples "T'patoučena". Dobili smo srebrno priznanje, ki smo ga bili vsi zelo veseli, saj je bil s tem poplačan ves naš trud. Ob tem bi se radi zahvalili ponikov-skim fantom (HU - ZPP), ki so nam odstopili maske in oblačila, harmonikarju skem ter zlato priznanje iz zgodovine na državnem tekmovanju; srebrno priznanje iz matematike na regijskem tekmovanju; srebrno Cankarjevo priznanje na državnem tekmovanju; ROK BLATNIK (8.b): srebrno priznanje iz angleščine na državnem tekmovanju, srebrno priznanje iz matematike na regijskem tekmovanju in zlato priznanje iz matematike na državnem tekmovanju; MAJA BLATNIK (8a): srebrno priznanje iz angleščine na državnem tekmovanju; ANDRAŽ MEHLE (8.a): srebrno priznanje iz fizike na regijskem tekmovanju, srebrno priznanje iz matematike na regijskem tekmovanju in zlato priznanje iz kemije na državnem tekmovanju; TINA MALAVAŠIČ (7 b): srebrno priznanje iz kemije na državnem tekmovanju iz kemije; MATIJA ZAKRAJŠEK (7.b): srebrno priznanje iz matematike na regijskem tekmovanju; ČESTITAMO! T.S. Blažu Škulju, vodstvu šole Dobrcpolje in Občini Dobrepolje. Mentorici Mateja Hočevar in Martina Prhaj IZLET V ROGAŠKO SLATINO V petek, 10. 5.2002, smo imeli učenci PŠ Ponikve končni izlet v Rogaško Slatino. Izlet smo združili z nastopom na VI. državni reviji ljudskih pesmi, plesov in običajev Pika poka pod goro. Ob 6.30 uri smo se z avtobusom odpeljali proti Štajerski. Na avtobusu smo se igrali razne igrice. Tako nam je čas hitro minil. Po prihodu smo si ogledali športno dvorano v I. OŠ Rogaška Slatina, kjer smo se predstavili kot drugi nastopajoči s ponikovskim običajem "Pustovanje v Ponikvah". Odrezali smo se zelo dobro. Gledalci so bili navdušeni nad našo predstavitvijo. Spremljali smo nastope tudi drugih skupin. Po ogledu smo imeli kosilo. Nato smo si ogledali Rogaško Slatino in steklarno. Videli smo razne izdelke iz stekla. Prišel je čas, katerega smo se najbolj veselili. Odpeljali smo se v Olimje. Tam smo se kopali in potapljali. Po vsem tem smo se odpeljali domov. Na avtobusu je Blaž igral na harmoniko, mi pa smo peli in plesali. Domov smo se vrnili utrujeni, a polni lepih doživetij. Tina Cačnik in Saša Miklič, učenki 4. razreda PŠ Ponikve PREDSTAVITEV PŠ PONIKVE V ALMANAHU, KI JE IZŠEL OB FESTIVALU Dobrepoljska dolina na Dolenjskem je znana po bogati kulturni dediščini. Na PŠ Ponikve smo raziskovali pustovanje, ki je še vedno živo. Ljudsko izročilo o pokovskih mačkarah sega daleč nazaj. Znano je, da so vsi domačini za pusta nekako skupaj dihali. Prebivalci, od starih do mladih, so na ta dan ostali doma in skupno obujali pustne šege. To počnejo še danes. Kmalu po svečnici nastopijo podivci. Razkazujejo se po vasi in podijo otroke. Podivci že po zunanjosti vzbujajo strah, ker so opremljeni s konjskim bičem ali primerno palico. Otroci jih iz primerne razdalje dražijo, toda podivci jih "neusmiljeno" podijo. Na pustni torek se začne praznovanje v zgodnjih jutranjih urah s tradicionalnim pohodom po hišah. V vsaki hiši je kdo doma, da sprejme mačkare in jih obdari. Popoldanski program se odvija sredi vasi. V večernem času mačkare ponovno obiščejo vse hiše, ki so dopoldne darovale denar in se vaščanom zahvalijo za sodelovanje. Od hiše do hiše se odpravi dostojanstven sprevod: policaj v uniformi, harmonikar, dva para "ta lepih" in par "ta starih". Ko harmonikar odigra marš - ponikovsko himno, se "ta lepe" globoko priklonijo in odplešejo nekaj taktov, nato pa si vsak izbere plesni par med domačimi. Na koncu se zopet priklonijo in se napotijo proti drugi hiši. _Nastop na VI. državni reviji_ PIKA POKA 2002 Učenci podružnične šole Ponikve in harmonikar Blaž Škulj smo se pod vodstvom mentoric udeležili VI. državne revije ljudskih pesmi, plesov in običajev PIKA, POKA POD GORO, ki je bilo 10. maja v Rogaški Slatini. Organizatorja revije sta bila Zavod Republike Slovenije za šolstvo in I. OŠ Rogaška Slatina. Nastopilo je 32 skupin iz cele Slovenije oziroma 800 nastopajočih. Nastopili smo s programom, v katerem smo prikazali podivce v pustnem času in večerni program po hišah. Sport junij 2002 Rokomet Memorialni turnir v spomin Miru Žnidaršiču Če govorimo o športu, je rokomet prav gotovo prepoznavni znak za Dobre-poljsko dolino. Po zlatem obdobju v šestdesetih letih je prišlo zatišje, vendar je bilo pričakovati, da bodo rokometaši takega formata, kot so bili pokojni Janez Drobnič, Stane Pugelj in Stane Andoljšek, zapustili trajno sled med ljubitelji športa. Ponovno ustanovljen rokometni klub je oživil in nadaljeval rokometno tradicijo. Sedanjemu klubu gre priznanje, da z vključevanjem in treniranjem mlajših športnikov skrbi za ohranjanje tradicije, v klubu pa tudi ni mogoče prezreti zdravega športnega duha, ki presega zazrtost vase in z me-morialnimi turnirji ohranja spoštljiv spomin na nekdanje igralce. V soboto, 18. maja so organizirali memorialni turnir Mira Znidaršiča. Lepo vreme in zanimive tekme so ljubiteljem rokometa nudili veliko športnih užitkov. Peti memorialni turnir je bil torej posvečen Miru Žnidaršiču, enemu najaktivnejših, a žal, prezgodaj umrlemu članu kluba. Predstavniki veteranov so na začetku odnesli na njegov grob ikebano, pokojnikova žena Marija, posebna gostja turnirja, pa je ob koncu podelila pokale zmagovalnim veteranskim ekipam. V tekmovalnem delu so se pomerili ekipi mlajših dečkov iz OS Ribnica in OS Dobrepolje. Naši rokometaši, ki pod vodstvom Gregorja Škulja pridno trenirajo dvakrat tedensko, so se dobro držali in na koncu zgubili z Ribničani le z 8 :7, zato pa je naša ekipa imela najboljšega strelca Tadeja Zevnika, sina veterana Toneta Zevnika. V ekipi mladih pa ima svojega naslednika - Janeza - tudi veteran Milan Sevšek. Pokale je mladim podelil Tomaž Blatnik, direktor Pekarne Dobrepolje, donator RK - pivot veteranske ekipe in KONČNI VRSTNI RED NA TURNIRJU: 1. mesto: RK ŠMARTNO 2. mesto: RK DOBREPOLJE 3. mesto: RK SODRAŽICA 4. mesto: RKKRMEU 5 5. mesto: SVIŠ Levo: Tradicionalno dobri veterani RK Dobrepolje so osvojili drugo mesto Spodaj: Sojenje je bilo na visokem nivoju. Sodniški par Jože Hočevar in Edi Rakovec Skrajno spodaj: Miro Žnidaršič in Marija Žnidaršič podeljujeta pokale hkrati odličen strelec, vratar in igralec. Turnirja seje udeležilo pet veteranskih ekip, tekme so potekale v športnem duhu, brez večjih prekrškov nad soigralci. Tudi sojenje je bilo na visokem nivoju, za kar gre zahvala izkušenim sodnikom Edu Rakovcu, Jožetu Hočevarju, Dušanu Andoljšku in ZoranuTavžlju, ki je sodil mlajši ekipi. K celotnemu uspehu turnirja pa so pripomogli tudi sponzorji in vsi člani RK Dobrepolje, posebno pa glavni organizator in predsednik kluba Alojz Žnidaršič. Skratka, dostojna oddolži tev RK Dobrepolje svojemu prezgodaj umrlemu članu je bila združena s srečanjem igralcev, trenerjev in ostalih rokometnih delavcev ter obujanju spominov na dobre stare rokometne čase. M. S. Foto: Janez Pavlin Kolesarski maraton treh občin Kolesarsko društvo Grosuplje je pod pokroviteljstvom občin Grosuplje, Dobrcpolje in Ivančna Gorica priredilo 2. junija kolesarski maraton. Maraton je nadaljevanje bogate kolesarske tradicije v Grosupljem, zadnjih nekaj let pa proge potekajo skozi vse tri občine. Letošnji start in cilj sta bila pri športni dvorani Brinje, krajši postanek pa so si kolesarji privoščili pri gasilskem domu na Vidmu, od koder so tudi naši posnetki. (M.S.) Sliki zgoraj: počitek in osvežitev pred gasilskim domom na Vidmu. Najstarejši udeleženec je bil star 82 let. 1977 2002 Športno društvo Kompolje prireja ob 25-letnici društva v nedeljo, 30. 6. 2002 TURNIR V NAMIZNEM TENISU V DVORANI PGD KOMPOLJE za naslednje kategorije: - osnovnošolci - ženske - člani IN TURNIR TROJK V KOŠARKI NA IGRIŠČU OŠ KOMPOLJE Ob turnirja se pričneta ob 9. uri, prijave sprejemamo do začetka turnirjev. Po koncu obeh prireditev bo ob 15. uri svečanost ob obletnici društva in podelitev priznanj, nato pa športna veselica z ansamblom KOSOBRIN VABI ŠD KOMPOLJE 24 Šport junij 2002 Šport VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI Nedelja, 2.junija, je bila res športno obarvana. Čudovito vreme in vrsta športnih dogodkov. Začelo se je že dopoldne z nogometom, nadaljevalo s kolesarskim maratonom in popoldne še s humanitarno akcijo "veter v laseh - s športom proti drogi". To je že tradicionalna prireditev za mlade v Dobre-polju, ki privabi mlade tudi od drugod. Vsi so navdušeni nad akcijo in vse to potrjuje, daje potrebno s podobnimi prireditvami nadaljevati. Akcijo vsako leto pripravlja Športno društvo Dobrepolje, pod okriljem Športne unije Slovenije. Pri akciji je sodelovala Osnovna šola Dobrepolje, z obveščanjem učencev 0 akciji, zbiranjem prijav, z dovolitvijo uporabe šolskih prostorov in samim sodelovanjem na akciji. Ne smemo pozabiti Občine Dobrepolje in Zveze športnih organizacij Dobrepolje, prav tako ne glavnega pokrovitelja prireditve, to je Pekarna Blatnik iz Predstrug. Omenimo naj, daje na prireditvi sodelovalo kar 130 mladih. NOGOMET - OBČINSKA LIGA V. krog Ura Par Rezultat 9.00 Cesta Snežak 4 3 9.45 Vasy d.o.o. Zagorica 3 4 10.30 ŠD Struge ŠD Kompolje 2 4 11.15 ŠMD - Turjak Dnevni bar Majolka 6 : 2 TRENUTNA LESTVICA Mesto Ekipa Jt. tekem zmage neodl. poraz TOČKE dani goli prejeti goli gol razlika 1 ŠMD - TURJAK 5 4 0 1 12 27 : 11 16 2 SNEŽAK 5 4 0 1 12 16 : 7 9 3 VASY d.o.o. 5 3 1 1 10 22 : 13 9 4 CESTA 5 2 1 2 7 16 : 19 -3 5 ŠD KOMPOLJE 5 2 0 3 6 12 : 21 -9 6 ZAGORICA 5 2 0 3 6 18 : 15 3 7 DNEVNI BAR MAJOLKA 5 1 2 2 5 12 : 18 -6 8 ŠD STRUGE 5 0 0 5 0 7 : 26 -19 REZULTATI NA AKCIJI Starostna skupina do 15 let Košarka (sodelovalo 5 ekip) 1. La Lakers 2. Kloiarkarji 3.Stara partija Odbojka (sodelovale 4 ekipe) 1. Gremlini 2. Zlati orli SJtod Rolanje do 12 let (sodelovalo 12 otrok) 1. Janez Sevšek 2. Anja Strnad 3. Tine Jakič Rolanje od 13-15 let (sodelovalo 18 otrok) 1. Gregor Blatnik 2. Peter Hočevar 3. Gregor Padar Starostna Skupina nad 15 let Košarka (sodelovalo 5 ekip) l.K'r eni 2.Sacramento 3.Tsunami fun club Odbojka (sodelovalo 5 ekip) 1. PoIscena 2. Predsedniki 3.Set žoga Likovno izražanje: sodelovalo 13 učencev. Vse najboljše ekipe in posamezniki v rolanju se bodo udeležili zaključne prireditve v Sežani. O sami prireditvi in uvrstitve naše mladine pa bomo poročali v naslednji številki Našega kraja. Za konec športnega prispevka še povabilo na tudi že tradicionalen turnir v malem nogometu, ki bo v nedeljo, 7.ju-lija.V primeru večjega števila prijav, se bo turnir pričel že en dan preje, to je v soboto popoldne.Turnir prireja Športno društvo Dobrcpoljc in se bo odvijal na Vidmu.Pred prijave na št.041 669 227 (Kuplenk), Pripravil: Alojz Kuplenk Pri akciji "Veter v laseh - s športom proti drogi" sodeluje tudi osnovnošolska mladina Učiteljica Anica Ternovšek nas že od vsega začetka spodbuja k sodelovanju v akciji "Veter v laseh - s športom proti drogi", katere organizator je ŠD Dobrepolje. Učenka Alenka: Kaj je največji pomen te akcije? Anica: Že naslov nam veliko pove - borba s športom proti drogi in pa fair play, kar pomeni zelo veliko. Ni samo strogo upoštevanje športnih pravil v panogi, ampak je tudi način, kako kot gledalec navijaš, kot sodnik sodiš,'kot športnik igraš, kot organizator poskrbiš za sodelujoče itd. V tej akciji spodbujamo manj sposobne, dostojanstveno prenašamo poraz in zmago, uživamo v svojih in drugih uspešnih potezah in imamo primeren odnos do drugih izven igre. Alenka: Koliko osnovnošolcev je letos sodelovalo? Anica: Prijavljenih jih je bilo približno 92, akcije pa se je udeležilo okrog 60 učencev. Tukaj bi rada izpostavila ta fair play. Če se prijaviš za sodelovanje, se moraš tudi udeležiti ali se vsaj opravičiti, česar pa niso naredili vsi prijavljeni. Nekateri učenci zaradi drugih niso mogli igrati, ker ni bilo popolne ekipe. Kot športni pedagog svetujem, da se v bodoče to čim manjkrat ponavlja. Veli- ko vlogo pa lahko tukaj odigrajo tudi starši. Alenka: Kaj je zajeto v tej akciji, razen športa? Anica:Poleg športnega dela je še likov-noumetniški del, ki se tesno povezujeta. Pod vodstvom učiteljice Svetlane so letos otroci z likovnimi sredstvi izražali svoje mnenje tako, da so poslikali del fasade na telovadnici. Alenka: Ali se boste udeležili zaključnega srečanja? Anica: Po lanskoletnem uspešnem nastopu v Rušah se bomo seveda tudi letos udeležili zaključnega srečanja v Sežani s šestnajstimi predstavniki. Hvala vam za pogovor in želim vam veliko sreče v Sežani, da se boste čim boljše uvrstili. Alenka Novak Anica Ternovšek Laura postala državna prvakinja Vesele šole V četrtek, 25. aprila je bilo za naše področje na OŠ Brinje državno tekmovanje Vesele šole PIL-a in PIL-a plus. Tekmovanja se je udeležilo pet učencev in učenk iz OŠ Dobrepolje. Tradicijo osvajanja naslova državne prvakinje je letos nadaljevala učenka 3. razreda Laura Sadar. Ker je edina na šoli dosegla tak uspeh, sem jo povabil na kratek intervju. Kako si izvedela, da si osvojila dovolj točk za naslov državne prvakinje? Laura: "Poklicala sem svojo mamico, kije povedala, da sem postala državna prvakinja. To je ugotovila s pomočjo rezultatov na internetu." Ali si po pisanju testa pričakovala ta naslov? Laura: "Sploh ne." Torej si bila presenečena? Laura: "Zelo." Ali bi svetovala učencem, da se prijavijo k tekmovanju v Veseli šoli? Laura: "Zelo bi priporočala, ker je zanimivo ter se veliko novega naučiš in lahko postaneš tudi državni prvak." Ti si tudi zelo uspešna učenka v glasbeni šoli in uspešna pevka v otroškem pevskem zboru. Ali je možno vse to uskladiti? Laura: "Težko, se pa vseeno da uskladiti." Najlepša hvala za pogovor. Matej Kalan 26 nadaljevanje s str. 6 Ugotovili smo, da KZ izda zahtevek za višino povračila na osnovi spiska kupcev. Pravilnika o dodeljevanju sredstev ni. Poz.13.1.1. Druga pomoč drobnemu gospodarstvu. Sestavljena je iz sofinanciranja področnega centra Ribnica v višini 582.036,22 sit in znižanja komunalnega prispevka dvema podjetnikoma v višini 162.360,00 sit. Mnenja smo, da se namenja premalo sredstev za ta namen, posebno če je ta primerjava narejena s postavkami, namenjenih kmetijski dejavnosti. Poz. 14.2.2.6. Modernizacija JP 311 in razširitev JP 320 Podpeč V gradivu nam je bil poslan račun Gograda v višini 3.931.990,37 sit z dne 2.11. 2000. Postavka je bremenjena za 3.211.311,11 sit kot plačilo tega računa 18.1.2001, za razliko je bil izdan dobropis. Dela so se izvajala v letu 2000, v planu za leto 2000 ni bilo postavke, vendar šele v rebalansu. Poz. 14.4.11 Pločnik Videni Za izvedbo je občina Dobrepolje podpisala pogodbo s podjetjem SCT Ljubljana dne 26. 10. 200 v pogodbenem znesku 5.000.000,00 sit. Porabljenih sredstev v letu 2001 je bilo na tej postavki 5.154.844,67 sit, in sicer 4.992.312,67 sit za vrednost opravljenih del, razlika pa se nanaša na stroške nadzora in stroške tehničnega prevzema objekta. Poz.15.1.4.3. Sofinanciranje nabave opreme za vaški dom Kompolje NO ugotavlja, da je postavka v višini 552.459,88 sit bila namenjena za nakup in montažo zaves v domu. Poz.15.2.4.2.2. Mrliška vežica Struge - gradnja Na javni razpis se je prijavilo 8 ponudnikov, izbrano je bilo podjetje Gramiz d.d. Vrednost ponudbe je 31.699.772,52 sit. Ko-mulativni del II. Začasne situacije je znašal 14.360.372,50 sit. NO je pregledal usklajenost Odloka o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Dobrepolje, ki je bil objavljen 17.11.2000 Ur. List št. 105. Odlok je bil sprejet 23.11. 1999. Pravilnik o sistematizaciji delovnih mest v občinski upravi občine Dobrepolje je župan izdal 15. 12. 2000 in s tem ukinil veljavnost pravilnika z dne 15.11.1998. NO ugotavlja, da je od sprejetja odloka do objave minilo eno leto. Po objavi v Ur. Listu pa je bil pravilnik izdelan v zakonitem enomesečnem roku. Vpogled v plače zaposlenih ni bilo možno opraviti, ker po izjavi občinske uprave vpogled ni možen zaradi varstva osebnih podatkov. Poročila NO in odgovori OU V skladu z navodili računskega sodišča, se mora do ugotovitev nadzornega odbora najprej opredeliti župan, ker je on v prvi vrsti odgovoren za finančno poslovanje občine. V nadaljevanju podajam nekaj obrazložitev v točkah, za katere mislim, da jih je potrebno obrazložiti, saj bi ob nekaterih trditvah NO lahko nastala nejasnost. 1.2.4. in 1.2.5. Pri dajanju podatkov smo vezani na določila davčne zakonodaje in na zakonodajo glede varstva osebnih podatkov. Kar se tiče pobiranja nadomestila je zadeva stekla razmeroma dobro. Nastalo je nekaj zapletov predvsem pri dajanju pravilnih podatkov. V letošnjem letu so bili pozvani vsi, ki podatkov niso oddali in so v skladu z odlokom plačevali pavšal, da podatke dopolnijo. Vse zadeve glede izterjave pa opravlja davčna služba po predpisih, ki veljajo za davke. Zneskov od davčne uprave ni mogoče dobiti na vpogled. Po posvetovanju s pravnikom smo ugotovili, da nadzorni odbor lahko pregleduje posredovane podatke od občanov in za morebitne ugotovljene pomanjkljivosti predlaga popravke, vendar ugotovitev ne more javno objavljati. Če je zaradi zlaganih podatkov občan ali podjetje plačeval premalo, se lahko znesek izterja za pet let nazaj. Poz. 2.4.7. Prispevek občanov za ceste. Objava enkratnih samoprispevkov v Uradnem listu po starem zakonu, kot smo delali več let, ni bila več mogoča, ker je ustavno sodišče razveljavilo do tedaj veljavni zakon o samoprispevku, ki je dovoljeval tudi tovrstne objave. Sedaj je sprejet nov zakon, ki omogoča tudi enkratne samoprispevke po posebni pogodbi. Tega se bomo posluževali v bodoče. Za nazaj se seznamov ne da več objaviti. Prispevki pa so porabljeni za namene, za katere so bili vplačani oziroma v skladu s sprejetim proračunom, saj velja načelo integralnega proračuna, kar v prostem pomenu pomeni, da gredo vsi prihodki v eno vrečo in v skladu s sprejetim proračunom iz te vreče. 2.4.9. Plačilo prispevka s strani KPL Zaradi znanih zapletov v zvezi z delovanjem kamnoloma in zaradi sklepa OS, da se ustavijo vse aktivnosti na odpiranju kamnoloma na lokaciji, ki je v prostorskem planu opredeljena kot območje, kjer se lahko odpre kamnolom, se je KPL Ljubljana uprlo plačevanju prispevka po pogodbi z dne 26.4.2000 in zahtevalo revizijo pogodbe. Njihova proizvodnja tudi dejansko ni mogla pokrivati 15 % prispevka. Pogodba je poleg prispevka opredeljevala obojestranske obveznosti, ki niso bile izpolnjene tudi z naše strani. S tem je bil seznanjen tudi OS, ki je imenoval komisijo za urejanje zadev v zvezi s kamnolomom. Komisija je s KPL dosegla nov dogovor glede plačevanja prispevkov. junij 2002 Znižana je bila prispevna stopnja s 15 na 10 %, s tem da se od teh prispevkov odštejejo plačila za nadomestilo stavbnega zemljišča in prispevek za koncesijsko dajatev, ko ga bomo prejeli. Pogodba je bila podpisana 30.1.2002 po daljšem usklajevanju in po tem, ko je njeno vsebino potrdil Občinski svet na korespondenčni seji. V pogodbi je med drugim opredeljeno, da se po tej pogodbi obračunajo za nazaj vsi prispevki za leto 2001. To je bilo tudi izvedeno in sedaj se obveznosti iz pogodbe tekoče izvajajo. Plačila so bila zaprta s kompenzacijo ali s plačilom, to zadeve v ničemer ne spreminja. Oba načina sta legitimni način plačevanja. Prispevki po tej pogodbi tečejo normalno tudi v letu 2002. Poz 4.1.4. Prispevek MKCP, CRPOV Gre za 30.000.000,00 SIT pridobljenih na razpis. Sredstva so bila na osnovi razpisa odobrena in porabljena za 1. fazo gradnje Jakličevega doma. Projekt je bil visoko ovrednoten, zato je bil tudi odobreni znesek razmeroma visok. Nakazilo je bilo izvedeno v začetku leta 2001, vendar za leto 2000. Zaradi načina prikazovanja proračuna so morala biti sredstva prikazana v letu 2001, saj so se tudi računi za I. 2000 plačevali v letu 2001. Iz strani MKGP nam je bila poslana tudi kontrola - revizija, ki je ugotovila, da so sredstva porabljena v skladu z merili in v skladu s sklepom. Poz 2.1.1. in 2.1.2. Plače delavcem in drugi izdatki zaposlenim Pregled plačilnih list za zaposlene delavce ni možen v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov. Kontrolira se lahko predpise o plačah in skupne zneske. Neposredno za izplačila je odgovoren župan, kontrolira pa računsko sodišče. Javne so lahko samo plače funkcionarjev, to je v našem primeru samo župan. Pravilniki so usklajeni in izplačila se opravljajo v skladu s pravilniki, kar se posredno da kontrolirati tudi s skupno porabljenimi sredstvi, ki so porabljena v skladu s proračunom in niso prekoračena. Poz 6.6.1., 6.6.2., 6.7.1. in 6.7.2. Investicija v Jakličev dom Zaradi zapleta, ki je nastal ob dejstvu, da je bilo potrebno porušiti kompleten Jakličev dom, je prav gotovo nastala težava pri normalnem nadaljevanju investicije, vendar smo jo zahvaljujoč vsem, ki so pri tej akciji sodelovali od projektantov, izvajalcev, župana osebno in delavcev občinske uprave, še posebno tajnika, uspešno rešili. Gradnja nikoli ni potekala brez gradbenega dovoljenja, takoj po novo-nastali situaciji pa je bilo zaprošeno za novo dovoljenje, na katerega rok izdaje, občinska uprava ni mogla vplivati. Po končani gradnji 1. faze je bil izveden tehnični prevzem dokončanih prostorov, na katerem vsaj iz naslova upravne dokumentacije ni bilo pripomb. Za ta del objekta pa je bilo izdano tudi uporabno dovoljenje št. 351-455/01-UM z dne 31.01.2002. O nastali Obrazložitve k zapisniku Nadzornega odbora z dne 29.5.2002 junij 2002 situaciji oz. spremembi upravne dokumentacije, je bila obveščena gradbena inšpekcija, tako da izvajalec, predvsem pa podizvajalci, niso nosili nikakršne odgovornosti oz. rizika. Uspeli smo se dogovoriti z izvajalcem, da dodatnih rušitvenih del nismo plačali in kar je najpomembnejše, gradnja se ni ustavila in s tem smo se izognili stroškom za zaprtje gradbišča in obdržali že dogovorjene cene na enoto dela in poleg tega izplačila za 1. fazo niso presegla 25% povečanja, ki ga zakon o javnih naročilih dovoljuje. Razpis za 1. fazo, ki je obsegala izgradnjo celotnega doma do tretje faze in dokončanje dvorane do takšne stopnje, da bo dvorana lahko funkcionirala, je bil prilagojen sredstvom v proračunu. Zaprtje gradbišča in nov razpis za 1. fazo bi pomenilo najmanj polletni zastoj in povečanje stroškov gradnje najmanj za 20 do 25 milijonov tolarjev, zato smo se poslužili zakonske možnosti, da lahko sredstva prekoračimo za največ 25 %. Tako so gradbena dela za 1. fazo zaključena na višini 184.058.550 SIT. Za razliko je bil podpisan aneks, ki je bil NO tudi predložen. Ostala razlika do zneska 191.627.000, ki predstavlja končni znesek 1. faze, pa so stroški projekta in nadzora. Sestavni del pogodbe je tudi terminski plan, ki opredeljuje roke izgradnje, tako je bilo tudi sedaj. Zaradi porušitve je bil terminski plan sporazumno popravljen, določen je bil nov rok, in sicer 24.6.2001, ki se ga je izvajalec držal. Gotovo je, da je v takšni izredni situaciji prihajalo do problemov med projektantom in izvajalci, vendar smo jih uspešno rešili. To je dejstvo. Drugo dejstvo, ki govori v prid dobremu delu vseh, ki smo investicijo vodili, pa je skupno fakturirana in izplačana vsota za vsa opravljena dela do sedaj, ki pa je glavni argument dobrega dela, saj se vsi dosedanji izdatki za m2 objekta, ki meri skoraj 3000 m2, dosegli komaj nekaj več kot 700 DEM in če bo vse normalno, morda niti ne bomo veliko presegli prvotno planiranih 1.300,00 DEM na m2, kar pa je za tak objekt izredno nizka cena. Normalno, da so se po porušitvi povečali skupni izdatki, saj je bilo opravljenega tudi več dela, vendar se znesek zaradi porušitve, tistega dela, ki ni bil predviden, ni povečal več kot za 50 mio. SIT, ker tudi sanacija in adaptacija starega dela ne bi bila zastonj, pač pa v primerjavi z novogradnjo zelo draga. Večji del te razlike je vključen v 1. fazi, manjši pa v 2 a fazi. Vse ostale faze bi bile enake tudi, če ne bi prišlo do porušitve. Za premostitev nastale finančne situacije smo tudi uspešno kandidirali na razpis CRPOV in prejeli za investicijo visoke ocene in soliden znesek, ki je zelo zmanjšal finančni primanjkljaj. Občinskemu svetu so bila naknadno obrazložena vsa dejstva, predstavnik nadzora se je seje osebno udeležil in svoje mnenje podal, sprejet je bil investicijski program z vsemi novimi dejstvi in s terminskim planom po letih za zaključek investicije. Prijavili smo se na več razpisov in s strani Ministrstva za kulturo pridobili še 6 mio tolarjev. Pričakujemo pa še sklep Ministrstva za šolstvo za odobritev 25 mio SIT za glasbeno šolo in sklep Ministrsva za Poročila NO in odgovori OU kulturo v višini 18 mio. SIT za knjižnico. Investicija je prestala celo tako hudo revizijo, kakršno opravi ministrsvo za finance pred odobritvijo kakršnegakoli denarja iz republiških sredstev. Cene v vseh pogodbah so dejansko informativne, ker nobena faza ni bila oddana na ključ, pač pa po dejanskih količinah. Vse razpise prilagodimo tako, da se pogodbe lahko sklepajo tudi v skladu z razpoložljivimi sredstvi v proračunu. Za dokončanje gradnje objekta je bil izveden javni razpis, na osnovi katerega je bil kot najugodnejši ponudnik izbran dosedanji izvajalec. V samem razpisu obstaja klavzula, ki naročniku omogoča izvedbo ponovnega razpisa za vsako fazo gradnje, če izbrani ponudnik pogodbenih obveznosti ne bi opravil v skladu s pričakovanji naročnika. Prav zato je bila podpisana le pogodba z informativno vrednostjo 45.000.000,00 SIT, ki se nanaša na gradbena dela izvedena v ll.a fazi gradnje. Ta faza obsega tudi nabavo audio in video opreme dvorane, nabavo zaves ter kino platna, za katero so bili izbrani drugi izvajalci. Glede finančnega pregleda investicije smo mnenja, da se lahko izvede v vsakem trenutku, saj so bile vse izdane situacije pred izplačilom potrjene s strani nadzora, plačila pa so se opravila v pogodbeno določenem roku oz. zakonskih rokih. Rok plačil za situacije, ki se nanašajo na gradnjo Jakličevega doma, je bil in je še vedno 60 dni. Poz. 11.1.6. Sofinanciranja pašnikov Vsi razpisi za dodeljevanje sredstev za sofinanciranje pašnikov so imeli podlago v odobrenem znesku v proračunu. Predmet pregleda je proračun za leto 2001, ki pa je že imel pravilnik za delitev, ki ga je potrdil občinski svet. Trditev, da razpisi niso imeli podlage, je neresnična. Podlaga je postavka v proračunu, če občinski svet ne določi meril, jih določi župan, s polno odgovornostjo. V prvem obdobju OS ni predpisal načina delitve sredstev, zato so bila sredstva razdeljena po sklepu župana, v mejah sredstev, ki jih dovoljuje proračun. Po sprejemu pravilnika je vse predloge za sklep pripravil odbor za kmetijstvo in so bila razdeljena v skladu s pravilnikom. V pravilniku so tudi določbe o namenski porabi. Z vsakim občanom, ki so mu bila dodeljena sredstva za pašnike, pa je bila podpisana še posebna pogodba z navedenimi pogoji za dodelitev sredstev. Kontrolo o namenski porabi je za leto 2001 opravil župan osebno. Vse parcele, ki so bile subvencionirane, so bile tudi ograjene. Poz. 11.3.1. Subvencioniranje nabave semen Pravilnika o dodeljevanju sredstev občina nima in ga tudi ni nihče zahteval, že z uvedbo te oblike subvencije je bilo dogovorjeno, da se subvencionira samo nabavo semena žit in trav ali detelj, in sicer v višini 20% od prodajne cene. Tako se glasi tudi postavka v proračunu. Takšen način je bil tudi v letu 2001. Vsak prejemnik subvencije se ob nakupu lastnoročno podpiše, da je sredstva prejel, zadruga pa dvakrat letno poda zahtevek za izplačilo skupnega zneska. Prejemnik sredstev ni zadruga, pač pa po- 27 samezen občan, saj je za odobreni znesek plačal manj. Poz. 13.1.1 Druga pomoč drobnemu gospodarstvu V tej postavki je zaobjet samo del sredstev, ki jih občina namenja za pomoč drobnemu gospodarstvu. Ustanovitev področnega centra je vzpodbujala država. Sofinanciranje Področnega centra za razvoj gospodarstva je naša obveza, ki smo jo sprejeli s pristopom k temu centru. Center nudi svetovalno pomoč podjetnikom, če se seveda na njega obrnejo. Redno objavlja tudi v Našem kraju vse podatke o odprtih razpisih, kjer je še možno pridobiti kakšna sredstva. Trenutno dela tudi na projektu zaščite porekla suhe robe, v katerega se bo vključila tudi naša občina. Občine ustanoviteljice prispevajo samo manjši del sredstev, saj sklad tudi sam pridobiva sredstva na razpisih ministrstev in se z uslugami tudi samofinancira. Predvideno pa je, da se bo v končni fazi samofinanciral v celoti. Občina, na osnovi sklepa OS, subvencionira vsakemu investitorju polovico komunalnega prispevka ob gradnji. Ostala sredstva za pomoč gospodarstvu so zaobjeta v računu Finančnih terjatev in naložb, v rubriki izdatki pod št. 1.2.1., iz katere je razvidno, da je bilo za ta namen porabljenih 3.000.000,00 SIT. Sredstva so bila oplemenitena v banki in razdeljena prosilcem. O višini sredstev odloči občinski svet na predlog župana. Naloga NO pa je, da ugotovi, če so sredstva porabljena v skladu s sprejetim proračunom. Poz. 14.2.2.6. Modernizacija JP 311 in razširitev JP 320 Podpeč Postavka se nanaša na leto 2000 in je bila v planu planirana ter dopolnjena z rebalansom za leto 2000, v letu 2001 je bilo izvedeno samo še plačilo v skladu s sprejetim proračunom za leto 2001, za razliko pa je bil izstavljen dobropis, ki je tudi uradno izknjižen in na vpogled, tako da so vse obveznosti in plačilo v celoti usklajeni. Glede pripombe na pregledovanje plač podajam naslednje mnenje, ki ga povzemam po ustno pridobljenem mnenju pravnika pri vladni službi za lokalno samoupravo. Vpogled v plačilno listo ni možen. Možno je pregledati vse pravilnike in odločbe o plačah in skupne zneske izplačil, vendar mora tudi NO vse podatke obdržati kot strogo zaupne. Javna je lahko samo županova plača. S tem je bil seznanjen tudi NO. Prepričan sem, da je delo občinske uprave in razpolaganje s sredstvi korektno in da zavestnih napak tudi v letu 2001 ni bilo. Seveda bi bilo iluzorno pričakovati, da do delovnih napak ne bi prišlo. Upam, da so s podanimi pripombami na zapisnik Nadzornega odbora odpravljeni tudi vsi dvomi v korektnost dela. Občinskemu svetu predlagam, da se s poročilom NO seznani, predlaga morebitne izboljšave pri delu uprave, zaključni račun pa potrdi. Župan Občine Dobrepolje Anton Jakopič Od dopisnikov; informacije Ljudje so čudni tiči P. Bosmans Na dopustu dobijo krila in se dvignejo v zrak. Čim bolje znajo leteti, tem dlje proč hočejo. Proč od svojega dela in svojega okolja. Kaj iščejo? Raj, ki ga potovalni prospekti slikajo v najlepših barvah. Kaj najdejo? Zasedene kampe, drage hotele, prenatlačene plaže. Pred tem pa ure in ure čakanja v avtomobilskih kolonah, dokler niso popolnoma izčrpani in na smrt utrujeni. Ljudje so čudni tiči. Spet se morajo naučiti živeti. Živeti in uživati v preprostih rečeh. Dopust! Pridi k sebi! Umiri se! Kilometri ne sproščajo. Na tisoče avtomobilov, ki kot majhne hišice na kolesih, po tisočerih cestah lezejo v naravo, porabi-jodosti energije, utrujajo ljudi in zasmrajajo zrak. Pridi k sebi! Umiri se! Razdalja, ki jo moraš prepotovati, ni tako velika. To je razdalja med tvojo zunanjostjo in tvojo notranjostjo. Gre za tvojo notranjost. Če tam ni miru, ne boš nikjer na svetu našel počitniškega veselja. Če pa sta mir in radost v tvojem srcu, lahko greš, kamor hočeš. To bodo zares počitnice. Iščimo tišino, najdimo mir. Tu je doma veselje, ki se je zgubilo v nenehni naglici in hrupu. A. Š. DOMAČI KRUH, pečen v kmečki peči (Recept je prispevala Marija Žnidaršič.) Potrebujemo 2 kg bele moke ali več, 1 kg ajdove ali koruzne moke, sol, kvas. Naredimo krompirjev kvas, ki mu dodamo mleko, smetano ali maščobo, surovo maslo ali olje. Zamesimo testo, ajdovo ali koruzno moko poparimo. Ko se ohladi, pridenemo kvas in malo maščobe. To vzhaja, razvaljeno belo testo namažemo z ajdovo maso in damo v pehare, da se oblikujejo hlebci. Peč mora biti dobro zakurjena. Ko je pripravljena, damo na lopar liste zeljnatih glav in stresemo nanje testo, ga namažemo s stepenim jajcem, prebodemo z vilicami in damo v peč. Pečemo eno uro. Razpored dela splošne in zobne ambulante na Vidmu Delovni čas splošne ambulante Videm dopoldne popoldne amb. Struge Ponedeljek 7.00 - 13.00 13.00 - 17.00 Torek 7.00 - 11.00 13.00 - 19.00 Sreda 7.00 - 11.00 7.00 - 13.00 Četrtek 7.00 - 11.00 12.00 - 18.00 Petek 7.00 - 13.00 13.00 - 17.00 Otroška ambulanta: vsak petek, od 7.00 do 13.00 Obvestilo: Trenutno nadomešča dr. VValida el Shavvisha dr. med. Barbara Merše po urniku: Ponedeljek 13.00 - 19.00 Sreda 7.00 - 13.00 (amb. Struge) Četrtek 7.00 - 13.00 Delovni čas zobne ambulante Videm dopoldne popoldne Ponedeljek 13.00 - 19.00 Torek 7.00- 13.00 Sreda 7.00 - 13.00 Četrtek 13.00 - 19.00 Petek 7.00 - 13.00 Dežurni zdravnik: 781-90-09, 050-624-071 Delovni čas lekarne Videm dopoldne popoldne Ponedeljek 7.30 - 14.30 Torek 12.00- 19.00 Sreda 7.30 - 14.30 Četrtek 11.00- 18.00 Petek 7.30 - 14.30 OGLAS V Dobrepolju ali okolici kupim zazidljivo parcelo cca 1000 m*. Telefon 041 279 664 (Janez) uiNOPttOGttaM za iulii 2002 KINO noilttlfloin UIO E M ? H oomv oicimi PETEK, 5. JULIJ, ob 21. uri ameriška uspešnica - triler VSILJIVCI KRATKA OZNAKA: Otok Jersev. leta 1945. Druga svetovna vojna se je končala, a Gra-cejin mož se ni vrnil s fronte. V osamljenem viktorijanskem dvorcu živi sama z otrokoma, ki jih vzgaja zelo strogo. Njena otroka imata nenavadno bolezen: ne smeta biti izpostavljena dnevni svetlobi. Ko se družini pridružijo trije novi služabniki, se morajo naučiti življenjsko pomembnih pravil: hiša mora biti vedno zatemnjena, nobena vrata se ne smejo odpreti, preden prejšnja niso zaprta ... Toda stroga pravila, ki jih je postavila Grace, bodo prekršena. Ona, njuna otroka in vsi, ki jih obkrožajo, bodo naredili odločen, usoden korak... Režija: Alejandro Amenabar Producent: Fernando Bovaira, Jose Luis Cuerda, Park Sunmin Scenarij: Alejandro Amenabar Igrajo: Nicole Kidman, Fionnula Flanagan, Christopher Eccleston, Alakina Mann, James Bentlev, Eric Sykes, Elaine Cassidv DOLŽINA: 101 minuta NEDELJA, 7. JULIJ, OB 15. IN 20.30 ameriška mladinska uspešnica - komedija 40 DNI IN 40 NOČI KRATKA OZNAKA: Zadnja ljubezenska zveza Matta Sullivana se je katastrofalno končala in od takrat se z zlomljenim srcem nikakor ne more spustiti v resen odnos s katerim koli dekletom. Čedni oblikovalec, star malce čez dvajset, zaposlen v podjetju, ki oblikuje spletne strani, se spušča v avanture, ki pa mu ne prinesejo zadovoljstva. Potem pa se mu zazdi, da je našel zdravilo za svoje težave, pa čeprav M f^qUH SUHI C <4i kv ^w m je to zdravilo precej nenavadno - postil se bo. Fant, ki nikoli ni ničesar znal pošteno opraviti do konca, se odloči, da bo poskusil nemogoče: 40 dni brez seksa. Najprej se njegova nova disciplina kar dobro izkaže, občutek ima, da ima sebe in dogajanje okoli sebe pod nadzorom. A vse se poruši, ko sreča dekle svojih sanj - Erico, zapeljivo in poduhovljeno. Matt se zaljubi do ušes. V službi padajo stave, kako dolgo bo zdržal. V njegovo življenje se vse bolj vpleta lepa Erica in Matt nazadnje samo še poskuša rešiti, kar se sploh rešiti da. Oklepa se svoje zaobljube in upa, da bo Erica pripravljena počakati. Producenti filmov Notting Hill in Dnevnik Bridget Jones predstavljajo 40 dni in 40 noči, prvo ameriško komedijo o seksu - brez seksa. DOLŽINA: 96 minut Režija: Michael Lehmann Producent: Tim Be-van, Eric Fellner, Michael London Scenarij: Rob Perez Igrajo: Josh Hartnett, Shannvn Sossamon, Monet Mazur, Maggie Gvllen-haal, Vinessa Shaw, Paulo Costanzo NEDELJA, 14. JULIJ, ob 15. in 20.30 ameriška uspešnica - akcijski triler V PASTI KRATKA OZNAKA: Na obali Mainea je poletje. Matt (Tom VVilkinson) je doktor, poročen z newyorško učiteljico koralne glasbe- Ruth (Sissy Spaček). Njun edini otrok Frank (Nick Stahl) prihaja domov na šolske poletne počitnice. Honorarno dela, da bi zaslužil za šolanje v jeseni. Hkrati pa je tudi v stiku z mamo samohranilko (Marisa Tomei). Lepota kratkega leta se končuje, liki pa se znajdejo sredi neverjetne tragedije. Notranja dinamika družine na prelomu ... Režija: Todd Field Producent: Todd Field, Ross Katz, Graham Leader Scenarij: Robert Festinger, Todd Field, Andre Dubus Igrajo: Tom VVilkinson, Sissy Spaček, Nick Stahl, Marisa Tomei, VVilliam Mapother, VVilliam Wise, Celia VVeston DOLŽINA 130 minut NEDELJA, 21. JULIJ, ob 15.uri in 20.30 ameriška uspešnica leta - znanst.fant. film VOJNA ZVEZD EPIZODA II (NAPAD KLONOV) KRATKA OZNAKA: Četrt stoletja po premieri Vojne zvezd leta 1977 ta še vedno slavi in podžiga domišljijo. Stotine milijonov ljudi dveh generacij so sago Georgea Lucasa sprejeli za svojo, epsko sago prečudovitih prizorišč in neskončne zabave. Njegova razvijajoča se vesoljska fantazija zabava in navdihuje in hkrati raziskuje konflikt med dobrim in zlim, tehnologijo in človeštvom. Zgodba družine Skywalker slavi junaštvo in neskončen potencial človeštva. Najnovejše poglavje Lucasove sage, Vojna zvezd: Epizoda II Napad klonov, se dogaja deset let po dogodkih Epizode 1 Grozeča prikazen. V Republiki še vedno vlada kaotično stanje. Separatistično gibanje, v katerega je vključeno na stotine planetov in mogočnih zaveznikov, predstavlja novo grožnjo za galaksijo. Ki se ji ne more zoperstaviti niti jedi. Te poteze, ki jih je dolgo načrtovala še nerazkrita, mogočna sila, pripeljejo do začetka Vojne s kloni - in začetka konca Republike. Da bi se postavil po robu tej grožnji, vrhovni kancler Palpatine, ki še naprej pridobiva na moči, odobri ustanovitev Velike vojske Republike, ki naj bi pomagala jedijem. Sredi tega konfliktnega dogajanja se nam dobro znani junaki Obi-Wan Kenobi, Padme Amidala in Anakin Skywalker prvič snidejo po sporu med Trgovsko federacijo in Padmejinim rojstnim planetom, Naboojem. Anakin je zrasel v izvrstnega jedija vajenca Obi-Wana, ki se je sam iz učenca spremenil v učitelja. Padme, nekdanja kraljica Na-booja, pa je cenjena senatorka. Anakinu in Obi-Wanu dodelijo varovanje Padme, ki je tarča ubijalcev... Režija: George Lucas Producent: George Lucas, Rick McCallum Scenarij: George Lucas, Jonathan Hales Igrajo: Ewan McGre-gor, Natalie Portman, Havden Christensen, lan McDiarmid, Pernilla August DOLŽINA: 136 minut 28. JULIJ, ob 15. in 20.30 ameriška super komedija SHOVVTIME KRATKA OZNAKA: Kaj dobimo, če prisilimo dva detektiva s povsem različnima karakterjema, da skupaj nastopita v televizijski oddaji, ki bazira na resničnih dogodkih? Prvi je resnoben in priznan LAPD detektiv Mitch (Robert de Niro), drugi pa je pred kratkim rekrutiral iz patruljnih enot (Eddie Murphv). Kino junij 2002 Energična producentka oddaje (Rene Rus-so) njuni življenji postavi na glavo... Mitch je netoleranten do ljudi, ki površno opravljajo svoje delo, redkobesen samotar, ki živi v zanemarjenem stanovanju. Vse, kar želi je, da ga ljudje pustijo pri miru v njegovem vsakdanjiku, ki ga živi že 20 let. Prometnik Trey Sellars pooseblja njegovo popolno nasprotje. Bolj kot dobro opravljati delo hlepi po tv slavi z imidžem policaja, ki "obvlada sceno". Cele dneve se spogleduje z ogledalom, vadi biti duhovit, lep in frajerski ter se pripravlja na velik dogodek, ki bo spremenil njegovo življenje. Nekega dne se po naključju znajde na kraju, ko Mitch ravno nastavlja past vplivnemu dea-lerju. Poleg tega pa se v tistem momentu mimo pripelje snemalna tv ekipa in akcija se nehote znajde v soju žarometov ter tako dokončno pokvari Mitchev načrt, kar ga zelo razjezi, saj je bil ves njegov večmesečni trud, ki ga je vložil v primer, izničen. Instiktivno nameri pištolo v kamero, saj od vsega na svetu najbolj sovraži ljudi, ki vtikajo nos tja, kamor ni treba ... DOLŽINA: 95 minut KIN0M06BIIM 7/f ntGUIT 2002 NEDEUA, 4. AVGUST, OB 15. IN 20.30 nemška mladinska uspešnica - komedija DEKLETA ZGORAJ BREZ KRATKA OZNAKA: Sedež na kolesu se lahko uporabi v več namenov, ne samo za vožnjo s kolesom ... Film nas popelje v ljubezenske pustolovščine treh srednješolk/najstnic Victorie, Lene in Inken. Medtem ko Lena sanja o pravi ljubezni, se Victoria zaplete z lezbijko, Inken pa se med seksom s svojim fantom, ki misli, da je pravi mačo, na smrt dolgočasi. Edina stvar, ki funkcionira, je omenjeni sedež na kolesu ... Zadeva se nepričakovano razplete. Izkaže se, da je najpomembneje prisluhniti svojim čustvom in se ne zanašati na brbljanje in "strokovne nasvete" v ženskih revijah ... DOLŽINA 90 MINUT NEDEUA, 11. AVGUST ob 15. in 20.30 slovenska uspešnica - akcijski triler VARUH MEJE KRATKA OZNAKA: Spust s kanuji po reki Kolpi se za tri slovenska dekleta spremeni v srhljivo potovanje v neznano, ko odkrijejo, da tamkajšnji gozdovi skrivajo ne samo mejo med Slovenijo in Hrvaško, pač pa tudi mejo med dovoljenim in prepovedanim - in da je samozvani varuh meje tisti, ki postavlja ločnice ... Tri študentke, Alja, Žana in Simona, se odločijo, da bodo med poletnimi počitnicami odšle na spust po mejni reki Kolpi, ki ločuje Slovenijo in Hrvaško. Dekleta ne vedo, da jih skrivaj opazuje varuh meje, konservativni lokalni politik, samozvani zagovornik tradicionalnih slovenskih vrednot, ki je "prestopnike" pripravljen tudi ubiti. Medtem ko dekleta prodirajo čedalje globlje v srhljive gozdove, se začnejo krhati tudi odnosi med njimi. Ali obstaja med Aljo in Žano več kot prijateljstvo? Ali Simona goji skrivna čustva do varuha in simpatizira z njegovimi prepričanji? Režija: Maja VVeiss Producent: Bela film Scenarij: Zoran Hočevar, Brock Norman Brock, Maja VVeiss Igrajo: Pia Žemljic, Iva Krajne, Tanja Potočnik, Jonas Žnidaršič, Igor Koršič, Gorazd Žilavec, Zvonimir Torjanac, Boris Ostan, Gregor Zore DOLŽINA 100 minut NEDELJA,18. AVGUST, ob 15.uri in 20.30 ameriška uspešnica - ameriška akcijska srhljivka BLADE 2 KRATKA OZNAKA: V pol človeku, pol vampirju gori želja, da bi rešil človeštvo pred grozečo pošastjo. Ime mu je Blade. Rodil se je pol človek, pol vampir. Kličejo ga Dnevni jezdec. Ima moč vampirjev, nima njihovih slabosti, razen krvoločnosti. Moški z imenom VVhistler gaj je naučil pravil kako brzdati žejo. Priskrbel mu je orožje: srebro, česen, svetlobo. Pred 2 letoma so ga napadli in ga spremenili v stvor. Blade je odločen, da bo rešil človeštvo pred krvavim Armageddonom. Pridruži se energični skupini vampirjev, ki jih sovraži, da bi premagal grozečo pošast, ki skuša iztrebiti obe rasi. Film popelje občinstvo v osrčje mejnega sveta, ki se nahaja pod površjem vsakdana. V njem vladajo vampirji, ki se hranijo s človeštvom. DOLŽINA: 90 minut Režija: Guillermo del Toro Producent: Michael De Luca, Peter Frankfurt, Wesley Snipes Scenarij: Marv VVolfman, Gene Colan, David S. Goyer Igrajo: Wesley Snipes, Kris Kristof-ferson, Ron Perlman, Luke Goss, Leonor Varela, Matt Schulze, Norman Reedus NEDELJA, 25. AVGUST, ob 15. in 20.30 ameriška uspešnica - adrenalinski film DIRKA KRATKA OZNAKA: Napeta high-tech drama DIRKA, ki se dogaja v nevarnem in razburljivem svetu avtomobilskih dirk, prikazuje življenje in kariere štirih dirkačev, ki stremijo po adrenalinskih doživetjih. Nadarjeni, toda nezbrani novinec Jimmy Bly (KIP PAR D U E) začne popuščati pod pritiskom svojega ambicioznega brata-me-nedžerja (ROBERT SEAN LEONARD). Ko se zaplete v razmerje s Sophio (ESTELLA VVARREN), dekletom njegovega največjega tekmeca, vrhunskega dirkača Beaua Bran-denburga (TIL SCHVVEIGER), mu to nič ne pomaga. Ostareli lastnik moštva Carl Henry (BURT REYNOLDS) zaprosi za pomoč nekdanjega zvezdnika Joeja Tanta (SYLVESTER STALLONE). Njegova kariera se je končala po hudi nesreči, v kateri bi lahko skupaj s še enim dirkačem izgubil življenje. Toda, da bi Blyu pomagal do vrha, mora Tanto razčistiti z bolečo preteklostjo, se ukvarjati z novinarko, ki piše o moški prevladi na dirkaški sceni (STACY EDVVARDS), in se prerekati z bivšo ženo Cathy (GINA GERSHON), ki se je poročila z obetavnim dirkačem Memom Morenom (CHRISTIAN DE LA FUENTE). Štirje dirkači, ujeti med uspehom, porazom, obžalovanjem in željo po hitrosti, pritiskajo na plin, da bi dosegli odrešitev in slavo. Film so posneli v osmih mesecih in na devetih dirkah v petih različnih državah. Vključuje posnetke z resničnih dirk - najhitrejše doslej na filmu - in s pomočjo vrhunske tehnologije simulirano voznikovo vidno polje pri hitrostih večjih od 380 km/h. Gledalci se prvič znajdejo za volanom enih od najhitrejših avtomobilov na svetu. Liki v filmu se spopadajo z željami in skušnjavami, ki jih grožnja smrti še bolj stopnjuje. "Strahu se nikoli ne znebiš," pravi Sylvester Stallone, scenarist filma "Rocky", ki je leta 1976 dobil oskarja za najboljši film. "Strah je pač nekaj, kar moraš pogoltniti in se ga naučiti izkoriščati, preden on izkoristi tebe. Ogenj v sebi lahko poteptaš, toda če dobiš priložnost, da napako iz preteklosti popraviš, se lahko ta ogenj razplamti." DOLŽINA: 116 minut PETEK, 30. AVGUST ob 20.30 ameriška uspešnica - mladinska komična drama VEČ KOT DEKLE NEDEUA, 1. SEPT. ob 15. in 20.30 ameriška uspešnica poletja - akcijski film ŠTEVILKE ZA UMOR junij 2002 Zahvale, oglasi 31 ZAHVALA Ob prerani izgubi drage žene CVETKE DOBRIŠEK iz Kompolj se iskreno zahvaljujem vsem darovalcem sveč in cvetja. Posebna zahvala gospodu kaplanu za opravljen cerkveni obred, zahvala gospodu predsedniku Društva upokojencev za ganljiv poslovilni nagovor. Izredna zahvala zakoncema Debeljak iz Brezij za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Zahvala tudi vsem, ki ste se poslovili od nje v mrliški vežici ali jo spremili k zadnjemu počitku. Žalujoči mož in sorodstvo ZAHVALA Solze, žalost, bolečina te zbudila ni. Ostala je praznina, ki hudo boli... Po težki bolezni meje zapustil dragi mož STANISLAV PERIC iz Hočevja 27 nad Krko Zahvaljujem se vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot v tolikšnem številu, kakor tudi za vse darovano cvetje in izrečeno sožalje. Se posebej pa se zahvaljujem zdravstvenemu osebju, zvezi borcev, gasilskim društvom, upokojencem iz Dobrepolja, pevskemu zboru in pogrebnemu zavodu Perpar. Žena Pavla Petič Hočevje, 10. 6. 2002 Zagledam zarjo na jutranji strani - pomislim nate. Začutim mehki veter na obrazu - pomislim nate. Zagledam luč, sijočo skoz oblake - pomislim nate. Zagledam ptice, ki lete v daljavo -srce zajoče. (Peter Leveč) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega najdražjega sina, brata in strica ALEŠA STRNADA se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, prijateljem, znancem, sorodnikom, sošolcem in razredniku iz osnovne šole, sošolcem iz srednje šole, študentom in delavcem Fakultete za elektrotehniko, in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti, darovali cvetje in sveče ter izrekli besede tolažbe in sožalja, tako blago delujočih v reh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se gospodu župniku Francu Skulju za pogrebni obred, Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani za občuteno petje ob slovesu in Romanu Gačniku za ganljivo zaigrano Tišino ter cerkovniku Stanetu Kostanjšku. Hvala vsem, ki ste skupaj z nami zanj molili, in vsem, ki se ga boste radi spominjali. Vsi njegovi Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. Taborska c. 3, Grosuplje PRI GRADNJI NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM POMAGAMO NAJTI LAŽJE, HITREJŠE IN CENEJŠE REŠITVE Z IZDELAVO GEODETSKEGA POSNETKA -» LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE -> PROJEKTNE DOKUMENTACIJE (PGD, PZI) IN S PRIDOBIVANJEM -¥ UPRAVNIH DOVOUENJ (LOKACIJSKO IN GRADBENO DOVOUENJE) NAJDETE NAS V GROSUPUU, NA TABORSKI CESTI 3 (V I. NADSTROPJU BLOKA NAD UUBUANSKO BANKO) ALI NA TELEFONSKIH ŠTEVILKAH: 01 786 30 78, 786 05 42, 786 05 43 Oglasi junij 2002 17* t'JPRO d.o.o. ŠOLA LEDINA CENTER, lokal 19, Kotnikova 5, Ljubljana Tečaj cestno prometnih predpisov se bo pričel 15. 7. 2002 ob 17. uri v Velikih Laščah. Organiziran prevoz izpred OŠ Dobrepolje. Informacije na tel.: 01 / 439 21 10 gsm: 041 / 726 897, 041 / 336 565. E-pošta: as-vitopro@siol.net Novost: Corsa comfort 17 DTI z vso dodatno opremo. EkB C E F H Gasilska c. 4, Grosuplje tel.: 01/7864-068, tel/faks: 01/7864-067 TRGOVINA Z GRADBENIM IN TEHNIČNIM BLAGOM d.o.o, FINALNA DELA V GRADBENIŠTVU STR0P0VII-PREDELNE STENE PO SISTEMU kmuf ©•mstrong MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo Ustanovitelj glasila je Ob2ina Dobrepolje. Glavna in odgovorna urednica: Mihaela Steklasa. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodot. Adamičeva 15