URN_NBN_SI_doc-LQA7CY6A

PROSTORSKI PROBLEMI SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNIH KNJIŽNIC NA GORENJSKEM Rezka Šubic V decembrski prilogi gorenjskega lokalnega časopisa smo leta 1977 podrobno predstavili naše knjižnice. V uvodu je Janko Krek zapisal: »Prav gotovo so bile v nekaterih obdobjih gorenjske knjižnice avantgarda knjižničarstva pri nas. Omenim naj samo uvedbo siste­ ma UDK in prostega pristopa . . uvedbo članarine ...« Nato ome­ nja obdobja zastojev, upadanje nakupa, počasen razvoj knjižnične mreže in pom anjkanje prim ernih prostorov. Pet let po tej oceni ugotavljamo, da se razmere počasi izboljšu­ jejo. Pripravljen je načrt bibliobusne mreže v regionalni povezavi, toda vse kaže, da zamisli ne bo moggoče uresničevati v tem srednje­ ročnem obdobju. Presojamo potrebe in možnosti za organizacijo vza­ jemnih knjižnic; verjetno bodo prvi to obliko ponudbe uvedli v Škofji Loki. Težave s prostori pa še vedno močno ovirajo delo in razvoj. J c se n ic c Najhujša stiska tare jeseniške knjižničarje. S skupno zalogo 67.000 enot oskrbujejo področje, na katerem živi 30.200 občanov. Poleg matične z oddelkom za odrasle, s pionirskim in z oddelkom na Plavžu delajo krajevne knjižnice v Ratečah, v Kranjski gori, v Gozdu-Martuljku, na Dovjem, na Hrušici, na Javorniku in v Ži­ rovnici. Medtem ko so v zadnjih letih preselili večino vaških knjiž­ nic v adaptirane prostore, se utesnjenost matične nenehno stop­ njuje. Na 202 m2, kolikor m erita pionirski oddelek in oddelek za odrasle skupaj, stoji 34.000 knjig. V pionirskem pride nič manj kot 363 enot na m2, kar je petkrat toliko, kot predpisuje normativ (1000 zvezkov na 15 m2, to je okrog 67 na m2). Odraslim je v prostem K njižnica 26(1982)3-4 257