Zrak in njegove moči v domišljiji in povesti štajerskih Slovencev. Priobčil J. Majciger. (Konec.) c) Jug in dobra hčerin. /ivela je nekdaj uboga ženica s svojo hčerko v samotnem kraji daleč od drugih ljudij. Akoravno sto na vsem pomanjkanja trpeli, živeli ste vendar zadovoljno. Kar mati hudo zboli. Deklica se je trudila, po- streči jej v vsem, le da bi ljuba mati ozdravila. Delala in kuhala jej je zdravila iz vseh cvetic, ktere je bila mati v preteklem poletji nabrala. Pa vso ni nič pomagalo. Mati je postajala od dne do dne bolj slaba. Mahoma si izmisli, da bi jej jagode mogle pomagati. Pa kje jih vzeti? Bila je ravno huda zima. Ko hčerka to željo materino zve, napravi se brž v goro materi jagod iskat. Ker jih pa v trdej zimi nikjer ni mogla najti, začela se je milo jokati. Zdaj sreča starega, sivobradega moža. Bil pa je to Sever. Ta jo pita, zakaj tako milo joče. Deklica mu vse razloži in upira proseče svoje oči v resnobnega starca. Sever se je res usmili in jo pelje k vetru Jugu. Ta prime deklico za roko in jo spremi v dolinico, kjer je bilo vse rudeče zrelih jagod. Hitro si jih nabere polno košarico in jih odnese veselega srca bolnej materi domu. Ko bolnica jagode použije, ozdravi v kratkem in obe ste še dolgo časa veseli skupaj živeli. (Ljutomerski okraj.) (T) Jug dobrotnil in Jug maščevalec. Bila je hudobna mačeha, ki je imela dve hčerki, eno lastno, drugo pa pastorko, ktero je preganjala in trpinčila, kolikor je le mogla, svojo pravo hčer pa ljubila črez vse. Neko hudo zimsko jutro pride mačeha zgodaj zjutraj s palico nad pastorko rekoč: „Tu imaš tarčo (okrogel pletarček) in kos kruha in spravi se v goro. pa glej, da mi nabereš tarčo polno jagod, če ne, rajši se ne vrni." Uboga pastorka si ne ve pomagati, vzame tarčo in gre jokaje v gozd. Hodila je že dolgo po gozdu, zeblo jo je strašno; zdaj zagleda štiri može v daljini, ki so jej prišli naproti. Najstarejši izmed njih v velik kožuh zavit vpraša jo: „No, deklica, kaj se pa jočeš?" „Kaj l>i se ne," odgovori ona. „Moja mati so me nagnali, da bi jim zdaj v tej zimi jagod nabrala, če ne, ne smem več domu. Ali kje sem v stanu do- biti jih zdaj?" „Ti si revna," odgovori starec, „ali veš morda, kteri veter je najboljši?" „Moja dobra rajnka mati so mi pravili, da so vsi dobri, a Jug je najboljši, in tako rečem tudi jaz." „Ti uboga sirota ," miluje jo najmlajši, ki je bil še mlad junak, „daj meni tarčo in idi T tisto liišo, da se malo pogreješ, črez tri dni pa pridi semkaj." Ko je mlajši bil to izgovoril, izginoli so mahoma vsi štirje možaki. Pastorka pa gre v hišo, na ktero je mladeneč pokazal, a ni bilo žive duše v njej. Na ognjišči v kuhinji je pa plapolal ogenj in v kotu pri peči sedela je mačka. Pastorka se ne pomišlja dolgo, vzame pisker iz bližnje police, napolni ga z vodo iu pristavi k ognju; začela si je večerjo kuhati. Ko je bila večerja kuhana in je začela ona večerjati, skočila je mačka k njej ter jame milo mijavkati. „Ti sirota, ti moraš tudi nekaj večerjati," dejala je pastorka mački in dala jej dober del svoje večerje. Tako je pretekel prvi in drugi večer. Ko ste se pastorka in mačka tudi tretji večer navečerjali, izpregovori mačka rekoč: „Vedi, deklica, nocoj o polnoči pride k tebi mož, ki le bo vabil na ples, tipa nikar ne idi, ampak izgovarjaj se, da nimaš obuteli ne obleke in slednjič, da ne znaš plesati." Tu rfe, jedva je ura odbila ednajst, stopi v izbo mož, kteremu so se oči svetile kakor ogenj, rekoč: „Pastorka, pojdi na ples!" „Nimam škorncev, bosa sem, ne morem plesati," odgovori pastorka. Mož izgine, a črez malo časa se vrne in prinese lepo izdelane črevljičke, ktere pa- storki ponudi rekoč: „Pastorka, pojdi na ples." „Raztrgana sem, ne morem iti," odgovori ona, Mož jej prinese črez malo časa lepo nareto obleko in jo zopet vabi na ples, a deklica se izgovarja, dane zna plesati. Ali zdaj je ura odbila dvanajst, mož izgine. pastorka pa v lepej obleki sladko pri peči zaspi. Ko se zjutraj prebudi, zagleda na oknu pletarček poln jagod. Ve- selega srca pride pastorka domü iu pove, kaj in kako se jej je na potu godilo, a o hiši iu o plesu si ni upala povedati in je rajši vse zamolčala. Mačeha jej je zavidala to srečo, poljubila svojo hčerko in dejala: „Moja hčerka bode pa še več dobila, kakor ti." In res, drugi dan je prava hčerka že šla v lepem in toplem oblačilu po gozdu ter med potom prepevala. Kar jej pridejo naproti štirje možje in najstarejši jo vpraša: „No deklica, kaj si pa tako vesela?" „Zakaj bi ne bila vesela," odgo- vori ona, „ljuba mati so me poslali po jagode, kterih je pred nekimi dnevi naša umazana pastorka toliko nabrala." „Dobro," odgovori jej zopet prejšnji starec, „ali morda veš, kteri veter je najboljši?" „Čudno vprašanje! Vsi skupaj niso vinarja vredni, najmanj pa še Jug." „Dobro tedaj," reče zopet starec, „vidiš tam v daljini ono hišo, tja idi in počakaj tam tri dni." To rekši izginejo štirje možaki. Deklica pride v hišo in začne, ker lie vidi drugega pri hiši razven ene mačke, ki je v kuhinji pri peči ležala in dremala, kakor domača gospodinja gospodinjiti. Ko si je večerjo skuhala, sedla je k mizi ter jela večerjati. „Tu priskače mačka ter milo mijavka. „Beži, ti pristudna stvar," reče jej ter jo pahne od 31 sehe. Mačka gre zopet na stari svoj prostor. Tako je bilo tudi drugi iu tretji dan. Ob. ednajstej uri v tretjej noči, ko je še deklica pri peči slone bedela, vstopi skozi duri črn mož, ki jo vabi na ples. „O prav rada grem plesat," odgovori mu deklica, „takoj tukaj se zasukniva, da poskusim, ali še nisem pozabila plesati." In res! zasuknola sta se v pro- storuej izbi v ples, a jedva se je z njim sprejela, ni se zavedela več, kje je. Ko se je materi predolgo zdelo, da hčerke ni donni, šla jo je iskat, Prišla je tudi do tiste hiše, kjer je bila hčerka, in že od daleč vidi skozi okno, kakor da Iii jo hčerka klicala iu se jej smejala. Ko pa bliže pride, vidi hčerkino glavo, ktera je bila vsa razmesarjena in v oknu na ogled razpostavljena, Žalostna mati noče samemu pogledu verjeti, stopi v hišo, da bi se o resnici prepričala. Pa komaj stopi v izbo.pokne strašno in zagrmi, in vsega ni bilo več. Ko je pozneje pastorka šla obeh iskat, ni našla ne matere ne sestre pa tudi hiše ne, ki je bila takrat v gozdu, ko je šla jagod nabirat, Vrnola se je sama domu ter tam dobro gospodinjila do pozne smrti. (Savinska dolina.) c) Jug in Spodjel:. -Tilg je imel krasno hčer, ki se je dopadala Spodjeku. Ta je torej očeta Juga naprosil, naj mu hčerko za ženo da. Jug mu jo je tudi dal. pa Spodjek še doto zahteva- a ker Jug te ni mogel dati. povabi Spodjeka, naj pride na jesen k njemu; tedaj mu bo dal toliko piti, da se bo po blatu donni valjal. To se je zgodilo. Iu še zdaj zato vselej dež gre, kedar skupaj pihata, da se potem lahko oba po blatu valjata. f) Jug in Gorje/;. Gorjek bi bil prav rad .Tugovo hčer za ženo dobil, ktere mu pa Jug ni hotel dati. Zato sta se strašno sprla in se začela pretepati. In to sovraštvo trpi še dandanašnji. Kedar zdaj skupaj trčita, teče vsakokrat kri — a ta kri pa je dež. (Savinska dolina.) g) Sever Maščevalec. Pilo je neki jesenski dan. Megla je celi božji dan solnce zakrivala in mrzli Sever je zelo pritiskal. Ker pa terici ali terilji to ni bilo po godu in veter le ni odjenjal odnašati jej povesmi, začne terica Sever ne- izmerno preklinjati. Zdaj se jej približa star možek s palico v rokah in po lici ves razmesarjen. Ko pride do terice, vpraša jo, kaj želi od njega. Stari mož pa je bil Sever sam. A terica še vedno preklinja in zmerja. Zdaj reče mož: „Vidiš, ti hudobna žena, tisti, ki ga ti preklinjaš in zmerjaš, sem jaz. Poglej moj obraz, kako sem razmesarjen, ker se moram skozi vsak grm in trn prevleči. Ti me pa preklinjaš. Ti morda misliš, da jaz navlašč hudo razsajam, a volja božja je tako." Ko žena to sliši, prestraši se vsa in samega strahü jej govor zabegne, da ni mogla ne besedice zinoti več. Pade pred njega na kolena, Sever jo pa vzdigne in odnese črez hribe in planine, in od žene ni bilo več ne duha ne sluha, h) Sever dobrotnih. Prve dni meseca sušca je Sever zelo pritiskal. Ljudje so že mrmrali. Nekega dne zapove oče svojemu starejšemu sinu, naj gre in zadela luknjo, iz ktere veter piše. Sin izpolni očetovo povelje, Sever pa je v luknji tičal in prosil, naj ga izpusti. Sin se ga usmili in dobi od njega za darilo škat- lico, v kterej mu ne bode nikdar denarja zmanjkalo. Med potjo se poda v krčmo, kjer krčmarju skrivnost svoje škatlice razodene. Ta mu zamenja škatlico za drugo. Ko pride domu, pove očetu in bratoma, kaj je storil in kako škatlico je za darilo prejel. Ali oni so se mu posmehoval! in imeli so tudi prav, kajti pravo škatlico je imel krčmar. Drugi dan gre srednji sin, da bi vetru luknjo zadelal in dobi za darilo osla, ki je same čiste zlate kihal. Domu grede stopi v isto krčmo, in gostilničar tudi njemu osla zamenja. Ko pride domu, pove, kake lastnosti ima njega osel. A tudi njemu so se smejali, in to po pravici, kajti pravega zlatega osla je imel krč- mar. Poslednjič gre najmlajši sin, kije bil pa malo bedast, in dobi od vetra palico, ki je začela sama od sebe vsakega tolči, kdor jo je v roke vzel. Ce je pa sin z njo po durih udaril, odprle so se same od sebe. Tudi to mu poskusi gostilničar zamenjati, pa o joj! palica ga začne neusmiljeno tolči. In tako je le najmlajši dobil zasluženo plačilo. (Ptujsko polje.) i) Učenjak in veter. Živel je nekdaj učenjak, ki je bil z vsem nezadovoljen, kar je Bog stvaril in uredil. Domišljaval si je, da bi on bolje vladal svet, kakor ga pa vlada Bog sam. Zatorej poprosi nekdaj Boga, naj bi njemu nekoliko časa svetovno vladarstvo prepustil. Bog mu je res prepusti in dovoli, da si sme potrebno izvoliti. Učenjak si res vse izvoli, kar si misli, da bode potreboval, a na veter je bil vendar pozabil. Tako je vladal že celo spomlad in poletje jako zadovoljno. Vse je lepo cvelo, rastlo in sad ro- dilo. Ko pa pride jesen, prepregla je pajčevina vsa polja in ker ni imel vetra, da bi pajcevino odgnal, moralo je vse žito pod pajčevino konec vzeti. (Ljutomerski okraj.) l~) Vetrovi se prepirajo. Vetrovi so se prepirali med seböj, kteri je najboljši. Vsak je pri- povedoval svoje dobre lastnosti. Tako je rekel Jug, da on prinese toploto, da se more sneg topiti, da morejo cvetlice cvesti in sad zoreti. Sever je rekel, da on ljudem zdravje nosi, Zgorec pa, da prinaša dež, in Zdolec, da pripravlja čisti zrak. Tako so se dolgo prepirali in ker se niso mogli zjediniti, kteri je najboljši, razdelili so se y štiri letne čase. Jug je vzel poletje, Sever zimo, Zgorec jesen in Zdolec spomlad. (Ljutomerski (»kraj.) 1) Škrat c c. Škratec je veter, ki se pri lepem mirnem vremenu na enkrat dvigne in prah v podobi kola kvišku podi. Ljudje se prekrižujejo, ko Skratca zagledajo, ker pravijo, da se v sredi hudič s svojim krdelom vrti. Veter, ki se na enem mestu v krogu vrti, imenuje se tudi Svinšek. (Ptujsko polje.) m) Vrtinec. Vrtinec imenujejo sem ter tja tudi škratov ples, kajti po ljudskem mnenji pleše Škratec, a da ga nihče ue vidi, vrti se prah okoli njega. Pripoveduje se, da je neka deklica grede s polja domü videla na cesti vrtinec iu rekla: Škratec mali Škratec zali Z menoj plesat bali. Tn šel je plesat in plesal tako dolgo in tako hitro, da je deklica odšla domu brez pet in podplatov. (Brežice.) n) Vetrov ne smeš preklinjati. Pripoveduje se, da je neki deček gredoč iz šole veter, ki mu je klobuk odnesel, preklel. Veter pa ga je potem tako natepel, da je prišel fantek domu, kakor da bi ga bil Elija iz oblakov vrgel. (Brežice.) Jesenske pesni. 1. Prepozno. Prepozno si ozelenelo Drevo ljubezni brez sadu Ti meni bodeš odevetelo In kmalu zgineš brez' sledu. Ko srce moje hrepenenja Po tebi mrlo je tako, Ti dalo nisi mu življenja, Objelo nisi ga sladko. Ti čulo nisi tožb v samoti, Ti zrlo nisi mi solza; Ljubezni prve vzor v togoti Zasmeh umoril je sveta. In zdaj, — drevo ljubezni moje Poganjaš ti svoj pozni cvet, Podobe slikaš davne svoje In vzore zlate davnih let. Prepozno, oh prepozno cvetje Na trudno siplješ mi glavo; Minolo moje je poletje, In srce zdavna je mrtvo. Prepozno, oh prepozno zä-mc •Te cvetje tvoje brez sadii; Kot sanje sladke dan nam vzame, Tako ti zveneš brez sledu —li.