>EZCN#\1920/21' ŠTEVILKA 1’VAVPOTIt IZDA1A UPRAVAH A" ROČNEGA ELEDAIIUA VLIUBLJANIIREIA OTON ZUPANČIČ CENA2K Spored za tretji teden |J°ned;, 27. sept. T°rek, 28. sept. roško mladino. Sreda, 29. sept. ('etrtek, 30. sept. * etek, t. okt. Sobota, 2. okt. Nede'ja, 3. okt. P°»ed., 4. okt. P(med., 27. sept. Forek, 28. sept. *retia, 29. sept. četrtek, 30. sept. 1. okt. f()b°ta, 2. okt. Nedelja, 3. okt. 1,one Lepa Vida. H Trubadur. A Faust. IS Glumači, Kraljica lutk. Izven. Zaprto. (*ra,nskern gledališču se pripravlja Shakespeareov Sen kresne n°(-i v Župančičevem prevodu. — V operi se pripravljajo Hof-TOannove pripovedke francoskega skladatelja Offenbacha. Začetek ob 8. Konec oh 11. ANFISA Drama v štirih dejanjih. Spisal Leonid Andrejev. Prevel Ivan Vovk Režiser: g. O. ŠEST. Fedor Ivanovič Kostoinarov, odvetnik ... g. Terčič. Aleksandra Pavlovna, njegova žena . . . . ga Pregarčeva. Anfisa | . I • ga Šaričeva. MiniAn i sestri Aleksandre Pav ovne . , n Minica | | . gna uorupova. Pavel Pavlovič Anosov \ . < g. Ločnik. Aleksandra Ivanovna stars' Aleksandre Anosova ) Pavlovne | ga R0g0Z0va Babica............................................g;i Nikolajeva. Ivan Petrovič Tatarinov.......................... g. Škerl. Andrej Ivanovič Rosental..........................g. Kralj. Uimnazijalec Peter................................g. Rakuša. Pomerancev, Petrov tovariš........................g. Strniša. Ali bi bil Andrejev napisal to dramo, če bi bil Fedor samo navaden moralni slabič in Vživač, kakorsnih je vse polno na zapadu, v življenju in v literaturi? Ne verjamem. V Peclji je rahla, razbolela du5a, lantastična, s potezo nakvišku. Fedja je eden tistih večnih iskačev, ki jih toliko srečujemo v ruski knjigi. Z grozo v srcu hodi za skrivnostjo, za „obrazom“, ki bi ga rad zagledal v telesnosti, v ženski; ta obraz Fedja bolj čuti in sluti nego jasno vidi v svoji notranjosti. Anfisa, kača s strupom na prstu, spozna, da tudi ona ni tisti njegov obraz, da ga išče Fedjino oko že v Ninočki; to spoznanje zlomi kači hrbtenico, a preden pogine sama, piči Fedjo do smrti . . . Ne. Fedja ni samo slabič; zakaj slabiči ne izzivajo usode; on pa jo izziva, izziva jo v Anfisi, izziva jo v zagonetni starki, in jo tako sam potegne nase. Zato je tudi dramatičen. Začetek ob pol 3. Konec ob pol fi. Predstcivci zci koroško mladino. PEPELKA robtia bajka v 7 slikah. Spisal B. M. Gorner. Prevel Fr. Govekar. Na novo vjjrizoril A. Danilo. Glasbene točke vodi kapelnik Perič. Balet naštudiral baletni mojster Pohan. SLIKE: 1. Pepelka. 2. V čarobnem kraljestvu. 3. Pepelka pri dvoru. 4. Ples v kuhinji. 5. Stekleni čreveljček. 6. Most se je podrl. 7. Poskušnja čreveljčka. Kakadn . . rine Krasnoslav . Izvorni maršal Žolna Minister Purman . Nad konjar Kobilica . . aron Montekontekukuli ^•bila, njegova žena ^unigunda, . ^erafina, . njegove hč [pepelka, . . 1 otra Valpurga, copernica *lfaks, berač . . rofinja Kokodajsk Adina, Grof s Adina, njena hči r°f Srakoperski . Orofinia otinja Srakoperska R °rija, njuna hči ai0|i Kozamurinski njegova hči . v'Ra, nečakinja Suli Hed Berta"; pronica Buzakljun J^keza Česen . . ermina, njena hči L'88- dekla .... k"«?.................. K°eijaž............... ^ aži, sluge, Valpurgina straža, duhovi cvetlic, škratje. Balet. g. Danilo, ga Šaričeva. g. Gaberščik. g. Plut. g. Kolesa, g. Rogoz, ga Juvanova, gna M. Danilova, gna Bergantova, ga Pregarčeva. gna Rakarjeva. g. Micič. ga Luinbarjeva. * gna Repovševa. g. Ločni k. gna Šuštarjeva, gna Gorjupova. g. Potokar, gna Vozlova. gna Erjavčeva, gna Lehmannova. Rumplova. gna Žurajeva, ga Peričeva, gna Rovanova. g. Rakuša, gna S. Danilova. Začetek ob 8. Konec ob pol 11. flciscinaginicci Drama v treh dejanjih. Spisal Milan Ogrizovič, poslovenil Anton Funtek. Režiser: ZVONIMIR ROGOZ. Aga Hasanaga Hasanaginic i Sultanija | f ' ' Kata . . 1 njiju deca . Vida. Meho . 1 Ruta. Ahmed . ) 1 . . Beg Pintorovič, brat Hasanaginičin .... g. Gaberščik. Zarifhanuma, njena mati . . . Umihanuma mati Ilasanagova . Imoski kadija Teta Ha ta . . . . gna Erjavčeva. Teta Aiša Ibrahim rodbina Radijeva gna Maškova. g. Plut. Husref . . g. Strniša. Robinjica Vlahinja Latifa, služkinja pri Zarifhanumi .... gna Lehmannova. Husejin, starec, sluga Hasanagov .... g. Terčič. Starejšina svatov . . . ......................g. Locnik. Mali begovič v zibelki. Služkinje. Sluge. Vojniki (askeri). Kmetje. Sužnje. Sužnji. Igralke. Igralci. Muslimi. Muslimke. Družice. Svatje. Deca itd. Prvo dejanje se godi na Hasanagovi kuli, drugo v hiši bego-vice Zarifhanume. Čas: Hrvatska narodna pesem. Začetek oh 8. Konec ob 11. Za narodov blagor Komedija v štirih dejanjih. Spisal Ivan Cankar. Režiser: O. ŠEST. Aleksij p|. Gornik..........................g. Gaberščik. '• Anton Grozd, deželni poslanec, občinski svetnik i. t. d........................'-g- Ločnik. Katarina, njegova žena.......................ga Juvanova. Matilda, njegova nečakinja..................gna Gradišarjeva. r- Pavel Gruden, državni poslanec, občinski svetnik.................................g. Terčič. elena, njegova žena.........................ga Pregarčeva. • (>žef Mrmolja, občinski svetnik............g. Škerl. ander, občinski svetnik.....................g. Plut. Mnnovljevka.................................gna V. Danilova. '“lijan Ščuka, žurnalist......................g. Gregorin. Iratka, literat.............................g. Rakuša. pran Kadivec, jurist, sorodnik Grozdov . . g. Peček. •ofesor Kremžar.............................g. Pregare. ebelce, poet................................g. Strniša. j ab° oblečen mlad človek.....................g. Šubelj. 'sna pij Grudnovih.................... ... gna Lehmannova. * ..rv* občinski svetnik........................g. Potokar. lllgi občinski svetnik......................g. Kovič. u er> Gornikov sluga........................g. Koleša. Cas: polpreteklost. ..Kaj tako rezkega in resničnega nisem napisal še nikoli . . . • vcc zbudi j„ plesa je konec. Začetek oh 8. Konec okrog 12. m ust Opera v pelili dejanjih. Besedilo po Goetheju spisala .). Barbier in M. Carre, vglasbil Charles Gounod. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: F. BUČAR. Faust (tenor).................. ................g. Kovač. Mefisto (bas)...................................g. Zathey. Margareta (sopran)..............................gna Richterjeva. Valentin, njen brat (bariton)...................g. Przibyslawski. Marta, njena soseda (alt) •................gna Ropasova. Siebel, študent (sopran)........................gna Šuštarjeva. VVagner, „ (bas) . . ................g. Zorman. Vojaki, meščani in meščanke. Prikazni v podzemeljskem kraljestvu. — Plese priredil g. baletni mojster Pohan. Godi se na Nemškem v začetku šestnajstega stoletja. — Prva vprizoritev 1. 1859. v Parizu. I. Faust obupuje, ker je uvidel, da jc v vedi zaman iskal re. šitve svetovne uganke. Že si hoče vzeti življenje, kar zapojo velikonočni zvonovi in ga iztrgajo mračnim mislim. Sedaj pokliče hudiča na pomoč. Mefisto mu obljubi novo mladost, če se mu Faust zapiše Faust privoli po težkem boju še-le, ko mu je Mefisto pričaral Mar-garetino podobo pred oči. II. Ljudstvo pije in raja pred mestom. Valentinu, ki se odpravlja na vojno, obljubita Wagner in Siebel, da bosta čuvala njegovo sestro Margareto. Pivcem se pridruži Mefisto in se spre z Valentinom; a Mefistu ne škodi orožje; vsi spoznajo osupli, da se bi jo z vragom samim in se umaknejo. Mefisto pokaže Faustu Margareto, ki prihaja iz cerkve. Faust jo nagovori, ona ga zavrne. III. Mefisto položi dragocen nakit Margareti na prag. Deklica ga najde, si ga nadene in je vsa očarana. Faust pride, in med obema vzplamti ljubezen. IV. Valentin se je vrnil domov. Mefisto zapoje zabavljivo podoknico, Valentin plane iz hiše in pade smrtno ranjen v boju zoper Fausta in Mefista. Margareto, ki se vrže plakaje na umirajočega, prekolne. — Premena. Margareta išče utehe v cerkvi, ali zli duh jo muči, dokler se nezavestna ne zgrudi. V. Mefisto privede Fausta v svoje čarobno kraljestvo, kjer ga omamijo lepe grešnice. (Balet.) Toda Fausta peče vest, spomni se Margarete, prikazni izginejo, in nenadoma je zopet na zemlji. Mefisto ga vede k Margareti. — Premena. Margareta je v ječi, ker jc umorila svoje dete. Faust jo hoče rešiti, a je ne more pregovoriti, da bi šla ž njim. Ko se prikaže še Mefisto. kliče prestrašena deklica v skrajni sili nebesa na pomoč: Bog se je usmili in jo sprejme k sebi. Fausta odvede Mefisto. — 8 — % Začetek ob 8. Konec ob 11. LEPA VIDA Opera v štirih dejanjih. Besedilo po Josipu Jurčiču vglasbil Risto Savin. Dirigent: 1. BRKZOVSEK. Režiser: F. BUČAR. Anton, kmet in krčmar blizu Sušaka (bariton) g. Levar. Vida, njegova žena, poprej šivilja na Rek (sopran)................................... Neža, gospodinja pri Antonu (alt) . . llfega, njen oče (bas) ........................ lberto, mlad Benečan (tenor) .... letro, njegov prijatelj (bas)................ juetta, služkinja pri Albertu (sopran) '■ovanni, sluga pri Albertu (bas) . '°'a, plesalka (sopran) ...... ^°st (tenor)................................... rva deklica (sopran)......................... rilga deklica (sopran)...................... gna Zikova. gna Šterkova. g Pisarevič. g. Kovač, g. Zathey. ga Trbuhovičeva. g. Zorman, gna Chladkova. g. Simončič, gna Vrhunčeva. gna Šuštarjeva. maske, romarji. — Godi sc v začetku devetnajstega stoletja črti v Benetkah in na Trsatu. — Nove dekoracije po na- roHii ut1*' slikarja Klemenčiča naslikal gospod Skružny. Plese pri-011 baletni mojster Pohan. — Prva vprizoritev 1. 1910. v Ljubljani. *• Vida uide ponoči z Benečanom Albertom. II. Biva že leto dni pri Albertu, ki pa ljubi plesalko I.olo. Alber-ov brijatelj Pietro si zaman skuša pridobiti Vidino ljubezen. Dasi su it uveril o nje zvestobi, jo Alberto vendar pahne od sebe. III. Vido je prignalo hrepenenje po otroku domov. Mož Anton L vcseljem pozdravi in hoče ž njo srečno živeti; a Vida ga ne »'<>re ljubiti. IV. Na Trsatu. kamor sta prišla poleg Vide in njenega moža 11 1 Alberto in Pietro, izve Anton za preteklost svoje žene. Ko mu vsc prizna, plane Anton na Alberta in ga zadavi; on sam se 'Rrudi mrtev: zadela ga je kap. Vida zblazni. — 9 — 4* Začetek ob 8. Konec ob 11 TRUBADUR (IL TROVfiTORE) Opera v štirih dejanjih. Besedilo spisal S. Camiuerano, prevel A. Štritof. Vglasbil G. Verdi. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: F. BUČAH. Grof Luna (bariton)..............................g. Romanovski. Leonora (sopran).................................gna Richterjeva. Ineza, njena družica (sopran)....................gna Vrhunčeva. Azucena, ciganka (mezzosopran)...................gna Thierryjeva. Manrico, njen rejenec, trubadur (tenor) . . g. Drvota. Ruiz, njegov prijatelj (tenor)...................g. Mohorič. Ferrando, načelnik grajske straže (bas) . . g. Zupan. Ciganski poglavar (bas)...................... . . g. Vovko. Sel (tenor)......................................g. Simončič. Služinčad, spremstvo, vojaki, cigani. — Godi se deloma v Biskaji, deloma v Aragoniji v 15. stoletju.— Prva vprizoritev I. 1853 v Rimu. ' I. Ferrando pripoveduje straži, da jc iinel stari grof Luna dva sina. Mlajšega je bila neka ciganka začarala. Ker so jo zato sežgali, je ugrabila njena hči Azucena grofovo dete in ga baje iz tnaSCevanJa vrgla v ogenj. Po nalogu rajnega grofa, ki tega nikdar ni mogel verjeti, išče Ferrando zločinsko ciganko. — Premena. Leonora razodene Inezi, da ljubi trubadurja. Grof Luna hoče zapeti Leonori podoknico. Sreča se s svojim tekmecem Manricom ter ga pozove na dvoboj. II. Azucena pripoveduje Manricu grozne doživljaje iz svoje preteklosti in mu odkrije svoje sovraštvo proti Lunovim. Manrico sklene maščevati sc nad protivnikom. V tem pride sel s poročilom, da namerava Leonora iti v samostan, ker misli, da je Manrico mrtev. — Premena. Luna hoče preprečiti Leonorin vstop v samostan. Manrico prihiti in odvede Leonoro. III. V taborišče grofa Lune privedo Azuceno, v kateri spozna Ferrando zločinsko ciganko. — Premena Manricu in Leonori naznani Ruiz, da vedejo Lunovi vojaki Azuceno na grmado. Manrico odide, da bi jo rešil. IV. Manrico je z Azuceno vred pal v roke Luni. Oba sta obsojena na smrt. Pred ječo toži Leonora. Z dvora se čuie mrtvaški zbor. Iz ječe Manricova pesem. Da bi rešil Trubadurja, obljubi Leonora Luni, da se mu bo vdala. — Premena. Leonora. ki je bila vzela strup, pride v ječo po Manrica; on pa jo pahne od sebe, misleč, da mu je postala nezvesta. Ko Leonora umre, da Luna Manrica sežgati. Azucena mu razodeno grozno skrivnost: Bil je tvoj brat. — 10 — % Hoffmannove pripovedke. Komična opera v 4 slikah. Spisal Jacques Offenbach. Nemški pisatelj E. F. A. Hoffmann, rojen 1. 17H7. v Konigs-)erf?u, je bil vsestransko naobražen, vendar pa ni našel doma zasluženega priznanja. Njega sodobniki so bili mnenja, da človek, ki danes piše novele, jutri vihti v koncertu ali gledalcu taktirko, dopoldne slika pokrajine, popoldne pa rešuje juridične probleme — da tak človek pač ni prav posebnega upoštevanja vreden, ker ne more biti nikjer globok. Mnogo bolj nego doma so ga vpoštevali na Francoskem in tudi na yngleškem, in po zaslugi francoskega'komponista Offenbacha je postal Hoffmann kot junak opere („Hoffman-nove pripovedke") ovekovečen. Za vse svoje kulturno delovanje ni prejel nobenega priznanja, prav ista smola se ga drži tudi kot junaka opere, ker se mu vsakokratni obetajoči ljubezenski užitki spremene v neuspeh; končno tudi opero se Jacques Offenbach samo zasleduje dolgo usoda, da ne pridobi zasluženega ,.»iznanja. francoski libretist Jules Barbier je zbral nekaj Hoffman-li?Vl*1 novel, ki so vglašene na isti osnovni ton, ter je sestavil in.re*° za °I»ero v štirih slikah. Kot junaka je postavil Hoff-samega. Vsebina vseh štirih slik je ista: Hoffmann v 1 žensko, ki je v prvi sliki slavna operna pevka Stella, Irt' rAg' avtomat 01ympia, v tretji Giulietta in končno v če-r j * Antonia. Vrag, ki nastopi zapored kot „mestni svetovalec J n ort kot „optik Coppeiio“, kot »general Dapertuttou in - 11 - končno kot zdravnik „Mirakel“, poželi Hoffmannovo dušo, ker je pa za sedaj še ne more dobiti, ga hoče vsaj trpinčiti s tem da ga zaplete vadiio in vedno v ljubezenske mreže, ko se pa zaljubljenec že misli na cilju ljubezni, mu zopet in zopet izpodnese stolček. Ta redka in bajna vsebina je že zelo bolnega Offenbacha lako prevzela, da je premagal vse bolečine ter porabil vsako prosto minuto za vglasbitev tega dela. Offenbachu ne more nihče odrekati 'izredne glasbene nadarjenosti, kajti malokomu se je posrečilo s tako skromnimi sredstvi marsikako situacijo tako lepo izslikati kot njemu. Njegov Mirakel v Hoffmannovih pripovedkah je do danes ne-presegljiv, dasi je porabil Offenbach za to svojo skico, za katero bi rabil vsak moderni komponist cel regjment instrumentov, le takorekoč najsiroinasnejši orkester. Da je kmalu obrnil hrbet resni glasbi in se nagnil pariški dobičkonosni opereti, se (ie smemo preveč čuditi, ker je bil vendarle sin onega rodu, ki nikdar ne zametuje posvetnega blaga. Dasi je vsebina njegovih operet, ki so sto in stokrat napolnile pariška in druga gledišča, zelo dvomljive vrednosti, bodo še dolgo živele zaradi premnogo divnili melodijic, ki so nagosto nakopičene v njih. V Hoffmannovih pripovedkah se je hotel Offenbach vrniti od operete h komični operi, kar se mu je tudi posrečilo. Poleg scene Miraklove najdemo še mnogo lepih biserov, tako divne valčke 01ympijine, ljubezenski spev Hoffmannov Giulietti, duet z Antonijo in zlasti njeno predsmrtnico, katero je napisal že z zadnjimi močmi in je postala tako Offenbachova labodnica. Tik pred koncem tega dela je umrl, in instrumentacijo zadnjega dela je izvršila tuja roka. L. 1881. se je opera prvič vprizorila v Parizu, a ni našla popolnega razumevanja, ker ni bila po vsebini razumljiva. Usodepolno je bilo tudi za opero, da je med nje vpri/.oritvijo v Ringteatru na Dunaju izbruhnil požar, ki je zahteval toliko človeških žrtev. Skozi četrt stoletja je bilo to delo raditega izgnano iz vseh gledišč, danes pa je po vseh večjih odrih stalno na repertoarju. Prof. dr. P. K. 12 V spomin Mariji Reisnerjevi. Rad mislim na čase, ko srno hodili še na drugo galerijo, 'la je vedno polna. Naša stara Ljubljana je ljubila gledališče. z vseh predmestij so prihajali in so uživali stari znani reper-oar z navdušenjem preprostega človeka, ki želi na odru vi-Mi ena*< svet. Tudi ona je prišla iz predmestja, s Poljan. ■ ada> nadarjena, začutila je v- sebi poklic; vstopila je v or8tnikovo šolo in je postala igralka. Imenovala se je Marica gnnčeva. Časopisi so prorokovali temperamentni debutantki ®po bodočnost. Deželni odbor pa jo je poslal na Dunaj v (*amatično šolo. Mnogo let pozneje sva se videla „Kako je pri vas _vello , sem rekel, ko sem stopil v njeno stanovanje, kajti že 0 go nisem bil v tako svetli sobi. Njena knjižnica je bila °»a 'zbranih del. Fo mizah so ležali spomini preteklih gle-a 'skih časov: fotografije igralcev iz njene dobe. Inetnan, eyl’ Hašler, Ruckova, Danilova in razni drugi znanci in ne- • n»ci. Med njimi seveda tudi Borštnik, o katerem je vedno • naydušenjem govorila. O sebi ni hotela govoriti: spominjal p 1,1 ,|o nekaterih njenih vlog, ki sem jih videl kot mlad študent: onice, (^Rokovnjači"), vile („Sedem gavranov“), blazne prin-jn e ("Otok in Struga*) in drugih. Ona pa je zamahnila z roko. uslVen Fran Govekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, °J7-ij Kraigher, dr. Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Župančič in dr. TISKA UČITELJSKA TlSKAKNfi V LJUBLJANI.