Perspektivni program in kmetijska služba Po vojni srao dosegli v razvoju kme-tijske službe pomemben napredek. Zgra-jeno in obnovljeno je bik> večje število ustaoov za pospeievaaje kmetijstva, iu to: znanistveinih zavodov 83, postaj za zaščito tastlin 80, poataj za zašoito živine 410, ambulant za živino 450, postaj in sprejemališč za umetno ose-meaajevanje 250, velikili drevesnic 4" itd. KJjub temu pa je kmetijska služi>a še vedno nerazvita, premalo opremljena ih slabo organizirana. Se vedno primanjkuje koordinacije pri delu posameznih usta-nov. Razuinljivo je, da taka služba ni mogla dovolj pomagati akcijam za po-speševanje kmetijstva, kakršne so: me-hanizacija, uporaba umetnili gnojil in ka-kovostnin semen, zaščita rastlin itd, Ob vsem tein je bila kmetij&ka služba doslej v znatnem clelu ločeiia od praktič-nega dela za pospeievanje kuietijstva in za spremembe družbenih odnosov na vasi. V sroji praktični dejavnosti — kolikor se je sploli uikvarjaJa s prakso — kmetijska služba ni bila puvezana z zadiugami in drugimi proizvajaluimi organizacijanii. Zato 30 tudi številne akcije za pospeševa-nje kmetijstva šle mimo zadrug, ki pri njih niso aktivno sodelovale. Katere službe bomo razvijali ,, Eden izmed problemov kmetijske službe je tudi sistean nagrajevanja kmetijskih strokovrijaJcov, kii delajb v zadrugah in dmgiih kmetijskik organizacijah. Agro-nom, ki dela nu primer v zadrugi ali nu kmetijskeai posestvu, mora biti nosilee vseh ukrepov zsl pospeševanje kme-tij&ke proizvodnje. Zato bi morala biti njegova uagrada po pravilu odvisna od uspeba v proizvodnji, kar doslej pogosto ni bilo ta.ko. Perstpektivni program pospeševanja kmetijstva določa razvoj rrste tebničnih in znanstvenih služb. Pri nas je najbolj razvita ZJiaastveno raziskovalna služba, Jtatere ualoga je, da pomaga vseni drugim službam in proiz-vajalnim organizacijam pri reševanju raz-nih problemov. Sedaj imamo šest kmetij-skih in štiri veterinarsike fakultete in •okrog 50 saiuostojnih zavodov. Mreža teh ustanov za sedaj ne bo povečana, posebno pozornost pa bomo posvečali njLhovi teh-uiini opjremljenoeti. Računaaio tudi z združitvijo u«taiu>v, ki se ukvarjajo z euako problematiko, kar bo pripomoglo, da bomo bolje izkoriščali razpolažljiva sredstva.' V prihoduje se bo morala ta služba tesheje povezati s sodobuimi pro-blemi razvoja in tehni^nega napredka kmetijstva ioi prenašati svoje ter iaozem-ske znanstrene dosezke na terenako . službo. Posebno pozornost bomo posvetili teh-nioui službi kmetijskih orgaaizaeij, ka-kršne so: semenski servisi pri zadrugah in poslovnih zvezah, remontne delavnice, servisi za mehauizacijo, servisi za zaščito rastliu itd. Te važne službe, od katerii je v znatni meri odvisna proizvodnja, ao po-stavljeue pod u,pravo ueposreduih proiz-vajalcev, zadrug, poslovnih zvez in kiue-tijskih posestev. Od razvoja tehfličue službe bo precej odvisno, kcliko bodo te kmetijske organdzacije sposobne uiporab- Ijati sodobna tetinična sredatva v kine-tijstvu. Razen tega boino še nadalje vztrajuo poapeševali tehnične službe, ki imajo jav-iii značaj, kakršne so: veteriuarske po-siaje, postaje za zaščito rastlin, ve<5je drevesnice, iiititiiove za projfektirattje, seiccije za ureditev hudournikov in borbo proti erozijd itd. Te ustanove bomo usta-navljali za področje enega ali več okra-jev po stvarnih pogojib. in potrebah. Nji-hova naJoga je pomagati delu tehničniii s]užb in strokovnjakov, ki delajo v kme-tijsikih službah. Važno vlogo pri pospešeTanj u kmetij-stva iraa ta.k.o imenovana posvetovalna služba, katere nalo-ga je. da prenaša pri-dotbitve znanosti na proizvajalsko organi-/,acije i.a da ji-m nudi stalno strokovno pomoč pri U/porabi sodobnih tehniinih »redstev ia izvajanju posamezuih prou-vodnih nalog. Stanje kmetijskih šol Stevilčno stanje kmetijskih šol in fa-kultet je bolo pred in pt> vojni naslednje: 1940 1930 1«55 kmetijskih fakultet 2 5 6 veterinarskjii fakultet 2 3 4 srednjih kmetijskih šol 3 48 22 šol za kvaiificirane delavce 55 6" 15 šol za kmetijske proizvajalce — — 381 Kmetijsko šolstvo, ki mora dajati kadre za razne službe, ni dovolj razvito. Po-sebno primanjkuje šol za kvalificirane kmetijske delavce, katerih število je njanjše kaJtor pred vojao. Potrebe po takik Jolali pa so veliike. ModeruLzacija in mehanizacija kinetijstva zahtevata kvaMficiranega delavca, ki zna manipu-lirati s sodobnimi tehniiaimi sredstTi. Z uštanovitvij-o sklada za kadre bodo mo-gle zadružne argaiiLzacije in kmetijska pose*tva orgajiiziraiio iii sistematično šo-iaiti kvalifdcirane dejavce v kmetijstvu. Drugače pa je število kmetijskili fakul-tet in srednjik kmetijskih šol popolacma zadovoljiro. Drugo pa je vprašanjt?, kako te ustanove delajo in koliko so spo&obne dajati stTokovnHj sposobae kadre. 0'a bi te šole v bodoče dajale kadre z več prak-tičnega znanja. naj bi, kakor računajo, izvedle t tej smeri nekaj resuejših spre-merab v svojih učnik programih in satnein sistemu šolanju. Prav tako bo potrebno te šole in faJiultete bolje opreraiti z raz-nimi teb.ničnimi sredstvi in učili. Poseben problem je strokovno usposait- ljanje in jzobraievanje zadružnih kadrtrv i — upravnikov, posiovodij itd. v zadru-gah — katerim v znatni meri primauj-kuie strokovnega znanja.V uekaierih re-publikah. na primer v Srbiji in na Hrvatskem, so že začele delati zadružne šole, kar kaže. da sim se že iotili reševa-nja tega problema. Perspektivni prograia doiofa odprtje aiza kmetijskili š>oL m tečajev. Delo teh ustanov bo najtesneje povezano s kou-kretnimi akcijami, ki jih izrajamo prek zadrug in drugih. kmetijskih organizacij zaradi pospesevanja kinetijstra. Malo strokovnih kadrov v kmetijstvu Stevilo agronomov z višjo in sredajo izobrazbo je za nad itirikrat večje. kakor je bilo pred vojno. Danes dela v Jugo-^laviji tikrog 3500 agronomov s fakultcto in 5000 s srednjo izobrazbo. Vendar je tudi to število premajhno. ker stopa naše kmetijstvo na pot modernizacije. Samo kmetijskim organizacijam t Vojvodini primanjkuje akrog 2.400 kmetijskin =tro-kovnjakov. Veliko števdlo agrouomov pajJela izven proizvixlnje. Računajo. da dela le 20 od-stotkov inženij-iev agroaomije lu 50 od-stotkov kmetijskih tehuikov v proizvajal-uih organizacijah, medtem ko s« vsi drugi iaposleaj v raznih ustanovah. V Vojvo-dini na pnmer dela n& 233 kaetijskili po-sestvih le S9 inženirjev agronomije: cako pride na enega agronoina nad 2500 ha ob-uelovalne površine. V zadrugah /e stanje še bolj neugoduo: na enega inienirja agro-nomije v vojvodinskik obdebvalnih za-drugah odparle okrog 5.500 ha obdel-ovalae površine. od 392 kraetijskih zadrug pa ima ^ele vsa.ka še-stu agronama (na enega tigronoma odpade v kmetij*kih zadrugab Vojvodine okrog 23.000 ha obdeloralne puvršine). Se bolj neugodno je stanje po vsej državi, kjer pride po 1 kmetijski strokovnjak na 21 zadrug. Da 'bi se izboljšalo stanje g]ede razpo-reda kadrov, bo potrebno, da bodo krue-njake orgaaizaeije, predvsem zadruge in kmetijska posestva, širše stimulirale di-iake ia šrudente z dajajijem štipendij. Prav tako bodo morale zadruge Ln kine-tijska posastva ostvariti boljše pogoje za delo in živ-ljenje kmetijskih strotov-njakov, nadalje izpopolnjevati svoj sistem i-agrajevanja itd. Cw vsega t?ga bo od-visno, koJrko kmetijskih strokovujakov lx> delalo v proizvodnj-i in kak*no bo nji-horo p-rizadevanje za na.predek proizvod-nje.