Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	L	1.500
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	l.etna naročnina	. . L	3.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	. . . L	4.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646	Poštno čekovni račun :	štev. 24/12410	
L
Leto XXIII. - Štev. 3 (1134)
Gorica - četrtek, 21. januarja 1971 - Trst
Posamezna številka L 70
v nevarnosti je človek sam Pogumna izpoved resnice
Cerkev v Romuniji
je živa
Med stiske in težave našega časa spadajo takšne, ki so odvisne od narave in takš-ne, ki jih ustvarja tisti človek, ki pravi, da sam sebi zadošča in ne potrebuje nobene pomoči od nekega višjega bitja, ki ga ne priznava. Toliko jih je, da jih bomo mogli zaradi omejenega prostora samo nekaj našteti.
STISKE IN TEŽAVE NAŠEGA ČASA
Splošne stiske: bolezni, ki jih tudi najnaprednejša medicinska znanost ne more preprečiti in ozdraviti. Naravne katastrofe, proti katerim je najpopolnejša tehnika brez moči. Epidemije in lakota, ki tarejo dve tretjini človeštva. Socialne krivice, ki ne glede na obliko vlade in družbenega ustroja potiskajo na rob družbe cele narodnostne in socialne skupine. Sovraštvo med narodi, rasami in plemeni, zatiranje, zaostalost, nerazvitost, potresi, poplave. Manjše trdožive vojne in nerešljivo konfliktno stanje (južnovzhodna Azija, Bližnji vzhod), ki ovirajo miren razvoj tamkajšnjih narodov, atomsko in kemično orožje, razni revolucionarni modeli, ki grozijo z novim nasiljem in novim prelivanjem krvi ter obveznim ideološkim razlaganjem stvarnosti, ki grozi z novim nasiljem nad človekom, njegovim mišljenjem in svobodo.
Sledijo pojavi, ki spremljajo tehnološko forsiran družbeni in civilizacijski razvoj ali so njegova posledica in jih ekološka veda (ki proučuje probleme okolja) imenuje »grehe tehnokratov«: saje v velemestih, okuženje zraka in vode z iztekanjem strupenih odpadkov iz tovarn, za-strupljenje živil z uporabljanjem kemičnih sredstev v kmetijstvu, uničevanje koristnih žuželk, ki ustvarja neravnovesje v naravi. Zaradi tega že slišimo glasove, da bo treba ustanoviti neko neodvisno instanco, ki bo določala, kaj je človeku res potrebno za razvoj in povedala, kje je meja med koristjo in škodo, ki jo povzroča uporaba modeme tehnike. Toda kako bo to v skladu s človekovo svobodo, ki naj bi postala odkupnina za njegov obstanek v svetu, ki ga je ustvaril polnoletni, od nikogar odvisni znanstveno-teh-raični človek? In kdo naj odloča, katere življenjske oblike naše družbe je treba revolucionarno preoblikovati?
Toda pojdimo dalje. Tudi neomejena uporaba elektronskih računalnikov, kom-pjuterjev, ki zbirajo in obdelujejo podatke, je lahko nevarna za človekovo svobodo. Kaj naj se zbira? Kako je zaščitena človekova oseba pri registriranju vseh njegovih življenjskih podatkov? In kdo bo ščitil človeka ter njegovo intimnost pred novimi napravami, ki bodo z gledanjem predirale vse zidove?
PROKLETSTVO MODERNE PREOBRAZBE
V nevarnosti pa je še več, človek sam. Medtem ko pravijo eni, da je treba obupati nad temeljito preobrazbo človeka, zahtevajo drugi njegovo preobrazbo s posegom genetičnih sredstev. Biotehniki že zatrjujejo, da bodo lahko spremenili človeka in njegove dedne lastnosti z odstranitvijo slabili genov ali z neposredno spremembo genov, da bodo z njimi odpadle slabe podedovane lastnosti in povečana inteligenca, od česar med drugim pričakujejo preprečitev atomske vojne ter vzgojo bodočega rodu astronavtov in vesoljskih prebivalcev.
Kaj pa, če se narava upre in ne bo ubogala biokemikov? Kaj če bodo ustvarili rod spak in pošasti ter s tem človeka uničili, namesto da bi ga rešili? Nekaj podobnega velja za medicinske evgenične posege, umetno oplojevanje, vplivanje na določitev spola. Če bo tako, ne bo atomske nevarnosti, ker se bo človek sam prej uničil. Neki znanstvenik je rekel, da se raziskovalci genov tako malo brigajo za posledice svojih iznajdb, kakor bančni uradnik za finančno politiko svetovne banke.
Pa ostanimo raje v sedanjosti. Modemi tempo ne dopušča več časa za družino,
ljudje se nenehno selijo v velemesta ter industrijske naselbine, družbene razmere ustvarjajo razkol med generacijami, ustaljeno družbeno življenje se ruši, moralna zavest se krha in izginja, izbruh uporabe pilul in mamil postaja vznemirljiv, število samomorov narašča in ponekod že prekaša število žrtev prometnih nesreč, ker se marsikdo ne znajde več v tem zamotanem svetu ter vidi izhod le v begu v sanje s pomočjo mamil ali v samomoru. Morala in poštenje postajata nesmisel, krepost neumnost. Tudi človekova ustvarjalna sposobnost peša. V zameno za vse to odnosno namesto moralnega napora postaja človek vse bolj žrtev napete nevroze, ki vodi v brezbrižnost in bedno, žalostno življenje.
Gotovo, nekatere naštete težave so namenoma izbrani znaki, toda vsi jih poznamo ter nam nudijo čisto drugačno sliko današnje družbe kakor vsakdanji spori o strukturah, reformah, oblasti in političnem vplivu. Nekatere tarejo svet od pam-tiveka in ga bodo še trle, druge pa je ustvaril človek sam in to tudi z neurejen nim in nekontroliranim znanstveno-teh-ničnim napredkom, ki prinaša prekletstvo namesto blagoslova. In to bo trajalo vse dotlej, dokler ne bo šel človek ponižno vase in se ves posvetil preporodu po več-nostnih načelih resnice, pravice in ljubezni.	M.	P.
V četrtek 14. januarja je bila v Trstu svečana otvoritev novega sodnega leta. Ta svečanost se sicer ponavlja vsako leto, a je vredna, da jo letos podčrta tudi »Katoliški glas«, kajti zgodilo se je prvič po zrušenju fašizma, da je neki sodni funkcionar v svojem slavnostnem govoru omenil prisotnost slovenske manjšine in njeno plemenito poslanstvo, ki ga opravlja, odločno obsodil zadnje fašistične izgrede in vsako narodnostno mržnjo.
Ta pogumni sodni funkcionar je namestnik generalnega pravd-nika dr. Alberto Mayer, ki je ob prisotnosti najvišjih predstavnikov sodnih, upravnih, vojaških in cerkvenih oblasti ter ob navzočnosti zastopnikov političnega življenja v deželi ter predstavnikov konzularnega zbora v Trstu izrekel besede, ki so zadele v živo, tako da so nekateri od prisotnih, zlasti nekateri od odvetnikov, ko so slišali trditev, da «so fojbe maščevanje zgodovine«, iz protesta zapustili sodno dvorano.
Dr. Mayer se je dotaknil mnogih pravnih vprašanj, govoril o nameravani reformi kazenskega
Boj za Francovo dediščino
Nedavni proces v Burgosu proti baskovskim nacionalistom je pokazal, da se Francov režim opira v glavnem le še na vojsko. .Ne samo levica, tudi katoliška laična organizacija Opus Dei (delo božje) in sama Cerkev so .pokazale svoje nasprotovanje temu nesmiselnemu in za sedanje čase neprimernemu procesu.
Franco je upal, da se bo proces zaradi vključitve dveh obtožencev iz duhovniških vrst na podlagi 16. člena konkordata vršil za zaprtimi vrati. Vatikan pa je to namero šefa španske države onemogočil tako, da se je odpovedal uporabi tega člena in tako je moral biti proces na veliko Francovo nevoijo javen.
španska Cerkev je že pred časom umaknila svojo podporo Francovemu režimu. Ostalo mu je zvestih le nekaj starejših prelatov, ki si nove Španije brez povezanosti državne oblasti .s Cerkvijo sploh ne morejo predstavljati. Mlajša duhovščina pa se vedno bolj izreka zoper sedanji politični in družabni sistem ter se navdušuje za neke vrste socialistično Španijo. Tako se je v neki anketi v škofiji Malagi kar 42 % duhovščine izreklo za socialistični tip države.
Mladi so radi zanesenjaki. Več političnega realizma kaže voditelj španske komunistične stranke Santiago Cairrillo, ki se odločno zavzema za lastno pot v komunizem in odklanja varuštvo Moskve. Prav
zanimiva je njegova izjava, da Španija ne more kar takoj preiti v socializem. Prej bo potrebno obdobje krščanske demokracije, ki jo vodi znani univ. profesor Ruiz Jimenez.
Vse kaže, da bo Juan Carlos po Francovem odhodu vsaj za nekaj časa zasedel španski prestol. Osebno se zavzema za ustavno monarhijo in parlamentarno demokracijo, ni pa naklonjen organizaciji Opus Dei, pa tudi vojska njen rastoči vpliv le težko prenaša. Opus Dei se je že razrasla na vsa področja španskega javnega življenja — v šole, banke, gospodarstvo, kulturne ustanove, celo v vojsko in vlado, kjer ima šest ministrov ter šteje 37.000 članov.
Okrog krščansko-demokratičniih in socialističnih voditeljev naj bi se torej zbrali vsi, ki se pripravljajo, da v ozračju strpnosti in sožitja prepeljejo Španijo izpod Francove osebne oblasti v sistem parlamentarne demokracije. Prehod ne bo lahek, saj bo treba upoštevati predvsem stališče vojske, ta pa je zlasti do levičarskih strank in do težnje po federativni preureditvi Španije nezaupljiva. Pa bi bil zadnji čas, da postane Španija zvezna država Kastiljcev, Kataloncev in Baskov. Modro je ugotovil socialistični voditelj Tierno Galvan ob procesu v Burgosu: »Problemov ni moč postreliti. Treba jih je reševati.«
Biarritz
Sam
Goermca
VIZ C A Y A « Durango
Francija
Maya#| #lbarolle, ►Tolosa d8 J n
GUIPlJZCOA •EzCUrra S
Alava
.	Vitoria
Miranda del Ebro	Santa	Cruz
Alsasua
•Irurzun	e i
N A V A R R A " •Pamplona
a Reina
•Tafalla
Olite
•Caparosso'-'
•Arguedas
Sanguesa
> sotoSei
postopka in se dolgo zadržal ob vprašanju pomilostitev. Kako naj se pač počuti pošten državljan — se je vprašal — ki je vedno vestno delal in garal za košček kruha, ko ugotovi, da je npr. ob priložnosti državnih praznikov nagrajen ne on, ampak tisti, ki je bil zakon kršil.
Kar zadeva zločinstvo, je dr. Mayer ugotovil, da je v stalnem naraščanju, zlasti kar se tiče ropov, izsiljevanja, nasilnih ugrabitev in umorov. Lani so se nasilni umori podvojili, tatvine pa so se od 9.215 v letu 1969 dvignile na 10.632. Ta porast zločinstva je pripisati tudi številnim filmom, ki poveličujejo nasilje, napade, hiter in nepošten zaslužek, neurejeno poželenje in drugo. Pri tem pomaga tudi tisk, ki obširno poroča s prostaškim izrazoslovjem in natančnim opisovanjem o dogodkih iz črne kronike. Tudi postaja za-zaskrbljujoč stalni porast prometnih smrtnih nesreč.
MAŠČEVANJE ZGODOVINE
Najzanimivejši del govora pa je bil gotovo tisti, ko se je dr. Mayer z nenavadno odločnostjo in odkritostjo dotaknil nedavnih fašističnih izgredov v Trstu. Dejal je:
Veliko zaskrbljenost povzroča oživitev nasilja skrajnežev tako imenovanih »izvenparlamentar-nih« skupin, posebno tistih na skrajni desnici, proti katerim je, tako se zdi, politična oblast vse preveč popustljiva. V takem ozračju napetosti so 8. decembra lani hudi spopadi vznemirili tržaško mesto v njegovih najčistejših čustvih, ko se je vanj pritepla tolpa zlikovcev iz raznih krajev Veneta, Lombardije, Romagne in Emilije, vse to s podlim namenom zastrupiti dobro ozračje obojestranskega sodelovanja in pomiritve, do česar je v zadnjih letih prišlo v naših obmejnih področjih. Ti mladeniči so bili prijavljeni sodnim oblastem in bodo morali odgovarjati zaradi svojega nasilja, namernega povzročanja škode in neupravičene posesti orožja. Palice, železni drogovi in železna tolkala, ki se hranijo v skladišču dokaznih predmetov, pričajo zoper nje.
Te lažne junake bi rad spomnil, da so boleče in žalost vzbujajoče fojbe le maščevanje zgodovine, posledica zahrbtne in neizzvane vojne, ki jo je fašistični bes divjaško sprožil proti Grčiji, Albaniji in Jugoslaviji ter posledica dvajsetletnega krutega zatiranja, s katerim je fašizem brezobzirno gnjavil dobrohotno in miroljubno prebivalstvo manjšin.
Ves svet je prepoln nereda, lažne zakonitosti, zločinstva, demagogije, sistematičnega oporekanja, oborožitvene tekme. Vse to — kot je modro dejal sv. oče Pavel VI. — ni niti mir niti civilizacija niti krščanstvo.
Zanimivo je ugotoviti, da je tržaški italijanski dnevnik ta del govora enostavno prešel. Očividno mu povedana resnica ni bila po volji; radovedni smo, če bo imela kak odjek na merodajnih mestih v Rimu, ki še vedno mačehovsko reže kruh pravice naši manjšini.
Znani pater Werenfried van Straaten, ki zbira pomoč za Cerkev v stiski, se je lanskega oktobra mudil dva tedna v Romuniji, kjer je izročil pomoč za žrtve silnih poplav, ki so lani deželo zadele.
čeprav nadzorovan dan in noč od agentov tajne policije, je mogel svobodno govoriti z nekaj desetinami duhovnikov in s cerkvenimi oblastmi latinskega obreda. Ugotovil je, da se je njih položaj znatno izboljšal. Pač pa je grško-katoliška Cerkev še vedno brez pravic. Komunistične oblasti menijo, da te Cerkve ni več, češ da se je priključila romunski pravoslavni Cerkvi. Dejansko pa so bile one tiste, ki so s privoljenjem in celo na prigovarjanje patriarha Justiniana to priključitev nasilno izvedle. Da tem nesrečnežem — pet grško-katoliških škofov je umrlo v ječi — ne bi povzročil kakih kasnejših neprilik, se je p. von Strasten, čeprav z bolečino, odpovedal misli, da bi jih obiskal.
Cerkev latinskega obreda pa se je zadnje čase zelo opomogla. Ne pozna režimskega gibanja duhovnikov za mir, ki je značilno za druge socialistične države. Ni kake krize avtoritete. Cerkveno načelstvo, duhovščina in verniki so edini med seboj. O duhovniškem celibatu se ne razpravlja. Število bogoslovcev raste. Duhovniki živijo revno in veliko molijo. Imajo skupno blagajno, iz katere prejemajo tisti, ki imajo manj. Liturgična reforma se izvaja previdno, ne da bi se odpravljalo, kar je je všeč ljudski pobožnosti. Cerkve so ob nedeljah piepodne vernikov. Ne manjka mož in mladine. Oktobrska rožnovenska pobožnost je zelo dobro obiskana. Tudi spovedi je mnogo. Bacil oporečništva romunske Cerkve do sedaj še ni prizadejal, očividno zato, ker je komaj prečiščena izšla iz dolgotrajnega preganjanja.
Predsednik Nigra pri papežu
V četrtek 14. januarja je sv. oče sprejel predsednika afriške republike Niger Ha-mana Diori. Predsednika so spremljale mnoge ugledne osebnosti. Predsednik se je zahvalil sv. očetu za vso pomoč, ki jo nudi državam v razvoju.
Čile
pod novo vlado
Slovenski duhovnik, ki živi v Čilu, je takole opisal politični položaj v Čilu po dveh mesecih, odkar je socialistični predsednik AUende prevzel oblast:
»V Čilu vlada mir. Ni nobenega znaka za kake hitre spremembe. Vlada ima pred seboj toliko težkih problemov, da še ne utegne misliti na prevrnitev družabnega reda. Sicer pa, zakaj naj levičarji uprizarjajo revolucijo, ko so pa na zakonit način prišli na oblast? Bili so prepričani, da ne bodo dobili volitev, zato je bil ves njihov program zgrajen za delo v opoziciji. Zmaga jih je presenetila in sedaj morajo hiteti, da svoje ideje sprovedejo v življenje. Težav je veliko; revščine in zaostalosti se ne da odpraviti čez noč. Stik s Cerkvijo naravnost iščejo; Cerkev nemoteno vrši svoje poslanstvo. Tudi letos se poučuje verouk v šolah; vlada je sklenila še naprej podpirati misijone med Indijanci.
Alessandrijevi pristaši so bili tako prepričani o svoji zmagi, da skoraj 500.000 premožnih Čilencev ni šlo na volitve. Raje so šli tisti dan na izlet. Sedaj tarnajo in ne vedo, kako naprej. Pa se jim prav godi. Za ohranitev svojih privilegijev so se vedno opirali na Cerkev, pa bili brez cerkvenega duha in brez socialnega čuta. Zaman sem se zadnja leta obračal na veleposestnike, da bi pomagali s kako malenkostjo za vzdrževanje farnih .ustanov. Le reveži so mi pomagali, da sem mogel naprej.«
Poročilo, ki ga objavljamo, dokazuje, da v Čilu demokracija živi naprej in da je bil strah mnogih demokratov, da bo prišlo po prihodu Allendeja na oblast do družbenega prevrata, zaenkrat neutemeljen. Priča pa tudi o zgodovinski krivdi bogatih slojev, ki so kristjani le po imenu ter ne znajo drugega kot braniti svoj položaj in svoje privilegije, namesto da bi pomagali svojemu bližnjemu v stiski.
Mcsm za kalcIUki laski
RAZNI NAČINI POMOČI
Ni jih malo v naši skupnosti, ki jim gre naš list zaradi svoje krščanske premočrtnosti na živce in bi se oddahnili, če bi nekega dne zaradi finančnih težav prenehal Izhajati. Spet pa jih ni malo med nami, ki se zavedajo pomena takšnega lista kot je »Katoliški glas« in bi jim bilo hudo, če bi izginil s pozomice naše manjšine.
Kajti »Katoliški glas« je zares glas primorskih Slovencev v zamejstvu. V njem najdejo prostor članki verske vsebine in načelni članki; v njem se odraža razgibano življenje naših ljudi na političnem, gospodarskem, kulturnem in verskem področju; v njem se čuti utrip življenja naših krajev, ustanov, društev, župnij. Res prihaja »Katoliški glas« med nas vsak teden le na štirih straneh, toda ko ga ob koncu leta še enkrat prelistavamo, začudeni odkrivamo, koliko je v njem nakopičenega bogastva.
List kot »Katoliški glas« nam je Slovencem v Italiji nujno potreben, tako potreben, da če ga ne bi bilo, bi ga bilo treba ustanoviti danes prav tako kot skoro pred četrt stoletja. Toda če nam je potreben, moramo vse storiti, da si ga bomo tudi ohranili.
Prvi predpogoj za obstoj »Katoliškega glasa« je redno plačevanje naročnine. Že smo na tem mestu dejali, da je zaenkrat naročnikov še toliko, da bo ob rednem plačevanju naročnine list brez posebnih težav lahko izhajal vse leto. Toda naročnina komaj krije redne stroške. Zato je vsako povečanje strani — na šest ali osem — že združeno s posebnimi izdatki. Za te izdatke pa so potrebni dodatni fondi. Kje jih dobiti?
Eden teh fondov naj bi bil tiskovni sklad lista. Naš list ima posebno rubriko: darove. V tej rubriki objavljamo prispevke za razne naše ustanove, za misijone, za naše zavode, za razne dobrodelne akcije (npr. cerkev v Stojakovem, žrtve potresa v Banjaluki in podobno). Kar nas pri tem boli, je ugotovitev, da se tako malo naših ljudi, ko kaj daruje ob smrti kake osebe, ob kakem jubileju ali v kako zahvalo, spomni tudi potreb našega lista. S Kristusom bi lahko rekli: »Reveže imate vedno med seboj, mene pa ne vedno.« Z drugimi besedami: vseh se znamo spomniti, celo potreb tujih ljudstev, le na naš list in njegove potrebe pozabljamo. Zgledujmo se po plemenitih dušah kot sta bila npr. pok. msgr. Škabar ali duhovnik Avguštin Zlobec, ki sta v svojem volilu določila tudi znatno vsoto za »Katoliški glas«.
Drugi vir finančne pomoči naj bi bili tudi redni oglasi. Ta mesec oglaša v našem listu neka goriška tvrdka. če bi v vsaki številki bila vsaj dva taka oglasa, bi enkrat na mesec lahko izšli na osmih straneh. Koliko bi naš list s tem pridobil!
Boli nas ugotovitev, da imajo drugi naši slovenski časopisi mnogo več oglasov kot naš. To pomeni, da so njihovi poverjeniki za zbiranje oglasov bolj zavzeti kot naši. Kje je iskati vzrok, da so bili v božični številki le trije voščilni oglasi s Tržaškega? Mnenja smo, da bi marsikdo rad objavil tak oglas v našem listu, če bi se le kdo našel, ki bi prizadete na	to	opozoril.	Ali	morajo	biti	otroci	luči
vedno bolj okorni kot otroci tega sveta?
In še ena boleča ugotovitev: pogosto dobivamo naznanila, da je naročnik umrl. Tisti, ki to naznanja, je sin, hčerka, nečak, nečakinja. In zraven dostavek: »Ker nimamo časa brati« ali »ker nimamo ostali v družini interesa za list, ga odpovedujemo«. Ni to znak propadanja verske in narodne zavesti po naših družinah? Ni to naznanilo za skorajšnji razkroj in izginotje naše narodne skupnosti? Istočasno prihajajo in ostajajo v teh družinah neslovenski listi, revije, slikanice. In potem se čudimo, da nas je vedno manj in da smo za slovenstvo vedno manj zavzeti.
Zvestoba slovenskemu katoliškemu listu je barometer naše verske in narodne zavesti. Dvignimo ta barometer čim bolj	visoko,	da	ne	bo	enkrat	zgodovina	o
našem rodu zapisala: »Zginili so, ker so sami	tako	hoteli!«
Prisotnost goriške SDZ v javni upravi
Marijin dom v ul. Risorta
Naša dvorana postaja premajhna. Prireditve in predavanja privabijo toliko gostov, da je kmalu zasedena. Kdor pride z malo zamudo, se mora zadovoljiti s tem, da bo moral stoje gledati in poskušati. To se je zgodilo v soboto 16. in v nedeljo 17. januarja.
V soboto zvečer je v okviru naših verskih predavanj govoril profesor filozofije na bogoslovni fakulteti v Ljubljani dr. Anton Trstenjak, priznani učenjak ne samo v domovini, ampak tudi v mednarodnem znanstvenem svetu. Piše v domače, pa tudi v znanstvene revije v Nemčiji, Združenih državah, Kanadi. Vabijo ga kot predavatelja na svetovne kongrese psihologov. Tiska se njegova že 22. knjiga, ki jo je napisal. Zelo so razširjene njegove knjige: »Med ljudmi«, »Pota do človeka«, »Človek v ravnotežju«, »človek v stiski«, »Hoja za človekom«.
V svojem predavanju je globoko do zadnjih posledic razkril mnoge pojave modernega življenja, ki bi radi človeka ponižali na stopnjo višje razvite živali. Z veliko bistrino duha pa je načrtno nanizal dokaze, da je človek v vidnem stvarstvu edinstveno bitje, ki po svojih zmožnostih daleč presega vsa druga živa bitja. Odkriti svojo pravo podobo, to je velika, odločilna nalaga vsakega človeka, da ne bo živel in delal po zgrešenih predstavah, ampak po resnica.
Niso vsi poslušalci, ki jih je bilo čez, 160, povečini izobražencev, mogli slediti v podrobnostih izvajanju predavatelja. Taka predavanja zahtevajo že precej izobrazbe in sposobnosti razmišljanja, osnovnim mislim pa so mogli vsa silediti. To se je pokazalo tudi po tem, ker so vsi vztrajali pri predavanju, ki jo trajalo eno uro in pol in tudi pri razpravi, ki se je prav toliko zavlekla. Na mnoga vprašanja, ki so jih poslušalci stavljali v zivezi s predavanjem, je predavatelj jasno odgovarjal.
Gospodu profesorju smo prav hvaležni za njegovo predavanje. Želeli bi ga še večkrat slišati. Predavanje, ki ga je imel, bi radi dobili natisnjeno, da bi ga še ponovno razmišljali.
Prihodnje predavanje bo v februarju. Imel ga bo dekan bogoslovne fakultete
papeške univerze de Propaganda fide v Rimu dr. Janez Vodopivec.
V nedeljo 17. januarja pa smo imeli v naši dvorani zanimivo ekumensko srečanje z brati pravoslavne cerkvene občine v Trstu. Poročilo o tem boste brali v prihodnji številki našega lista.
Na prvo nedeljo v januarju so nas obiskali dijaki Slovenske dijaške zveze iz Celovca na Koroškem z igro, ki je prirejena po dnevniku Ane Frank. Kljub slabemu vremenu se je nabralo precej ljudi. Lepo bi bilo, če bi z njimi ohranili tesnejše vezi.
Med političnim dogajanjem zadnjega časa v pokrajinskem in krajevnem merilu moramo beležiti tudi delovanje Slovenske demokratske zveze v Gorici. Na raznih sejah vodstva kakor tudi na medstrankarskih sestankih v okviru levosredinske večine skupno s KD, PSU, PSI in PRI je SDZ živahno prispevala svoj delež kot partner upravne večine ter za uveljavljanje pravic slovenske skupnosti .posebej, in to na vseh upravnih in političnih ravneh.
Izmed političnih akcij naj omenimo predvsem skupen nastop vseh antifašističnih strank na Goriškem z obsodbo tržaških fašističnih provokacij lanskega decembra, ki jo je podpisala tudi SDZ. Vodstvo SDZ je tudi izdalo daljšo izjavo, v kateri odločno obsoja zatiralno akcijo komunističnega režima proti poljskim delavcem ter preganjanje baskovskih rodoljubov v frankistični Španiji. Predstavniki SDZ so tudi glasovali za dnevni red v goriškem občinskem svetu kakor tudi v pokrajinskem svetu, v katerih izrekata oba organa svojo obsodbo nad vsemi zgoraj omenjenimi dogodki.
Člani vodstva SDZ in izvoljeni predstavniki so se nadalje stalno zanimali za probleme slovenskega šolstva. Nastopili so predvsem za primemo zagotovitev prostorov trgovski strokovni šoli ter interveni-
Cvetka na grob komemu škofu p. Jozafatu
V Gorjah pri Bledu se je rodil. V zgodnji mladosti je veselo prepeval ob čredi svojega očeta. Šmonov Janez, tako so ga klicali, je izgubil roditelja že v prvi svetovni vojni. Po očetovi smrti je bil določen za rokodelca. V težkih urah tistih dni mu je krasota njegovega kraja govorila o Bogu in večni domovini. Ta stasiti mladenič je tedaj zahrepenel bo božjem Soncu. Vstopil je v red sv. Frančiška. Pot ga je peljala v tujino in pripeljala v kraje Svete dežele. Študiral je v Jeruzalemu, kjer je bil leta 1937 posvečen v duhovnika. 20. novembra istega leta je obiskal svojo domačijo, kjer je svojcem podelil novomašni blagoslov. Nato se je vrnil v deželo našega Gospoda.
V času druge svetovne vojne je deloval v Egiptu, kjer se je zelo zanimal za slovenske fante, ki so bili tam v ujetništvu ali kasneje v vrstah zaveznikov. Leta 1962 je z radostjo v srcu in poln hvaležnosti do Boga razposlal svojim znancem spominske podobice ob 25-letnici svojega maš-ništva. Tedaj se je presrečen sešel z rodno sestro redovnico Geroncijo. Ob tem jubileju je p. Jozafat Ambrožič prejel častni naslov kornega škofa, ki je v navadi v vzhodnih Cerkvah.
Potem se je zopet vrnil v Palestino in upravljal cerkev sv. Petra v mestu Tibe-rias ob Tiberijskem (Genezareškem) jezeru. Tam ga je prvič zadel mrtvoud. Opomogel se je od njega, obiskal lani še enkrat kraje svoje mladosti, nato pa omahnil v smrt v bližini Oljske gore. Nedaleč od ce-dronske doline bo čakal na vstajenje mrtvih, v katerega je veroval z vso polnostjo svoje duhovniške duše.
Ivanka Piščanc
Nov zadružni hlev
Deželna uprava in kmetijske ustanove se že več let trudijo, da bi se ustanovili zadružni hlevi predvsem v nerazvitih gorskih krajih. Razni vzroki kot upadanje števila goveje živine, posestva z malo orne zemlje, obširni neizkoriščeni pašniki in nizki dohodki gorskih kmetij so dali povod, da je deželna uprava izdala zakon, ki daje zadružnim pobudam do 80 odstotkov prispevka. Tako so zrasle številne zadruge ne samo v ravnini ampak tudi v goratih predelih.
Mod zadnjimi je nastal zadružni hlev v Liariisu pri Ovaro na vznožju gore Ar-veniis. V zadrugo je vstopilo 47 članov. Hlev je velik in lahko sprejme 200 živaili. Člani ne oddajo v hlev svoje živine, pač pa položijo denar za nakup poljubnega števila pasemske živine. Izvedenci priporočajo najboljšo mlečno pasmo, kajti le živali s 30 do 35 stotov mleka na leto lahko zagotavljajo uspešno poslovanje zadruge. Vsak član se obveže, da bo pripeljal krmo za svoje število deležev in sicer 40 do 50 stotov sena na žival. Namesto sena lahko člani dovolijo, da se živina pase na njihovih pašnikih seveda v razmerju z vloženimi kvotami. Zanimivo je tudi, da člani ob koncu poslovne dobe ne prejmejo izkupička v denarju pač pa v pridelkih kot je mleko, sir, maslo itd. vedno
v razmerju s senom, ki so ga prispevali.
Pri teh naporih je deželna uprava krepko pomagala. Če pomislimo, da takšen hlev stane 80 do 100 milijonov lir in da je za dobro montafonko treba plačati 350, frizijko po 400 tisoč lir in da pri teh stroških deželna uprava sodeluje s 70 do 80 odstotki, je dokazano veliko razumevanje, ki ga pristojne oblasti kažejo za razvoj živinoreje in s -tem za zboljšanje življenjskih razmer v goratih predelih.
Inž. Janko Košir
Nepismenosti v naši deželi skoro ni več
Furlanija-Julijska Benečija spada med italijanske dežele, kjer je nepismenost skoro popolnoma izginila. Zadnji uradni podatki o pismenosti so še iz leta 1961, ko je bilo izivedeno ljudsko štetje. Takrat je v Furlaniji-Julijski Benečiji, ki je štela
1.204.000 prebivalcev, bilo komaj nekaj več kot 30.000 nepismenih. Ti so bili takole porazdeljeni: Videmska pokrajina (/takrat je obsegala tudi Pordenone): na 768.000 prebivalcev je bilo 21.211 nepismenih, kar je bilo približno 2,8 %; tržaška pokrajina:
298.000 prebivalcev, nepismenih 6.526, ali 2,8 %; goriška pokrajina: 137.000 prebivalcev, nepismenih 2.287 ali 1,6%.
rali za podelitev podpor slovenskim dijakom od strani Zveze industrijcev. Zanimali so se tudi za ostale šolske probleme, ki zadevajo slovensko prebivalstvo v pokra jini. Vso skrb so nato posvetili najnujnejšemu problemu graditve šolskih poslopij v ul. Čampi. S tem v zvezi je občinski svetovalec prof. Bratina naslovil posebno pismo na goriški občinski odbor, v katerem zahteva, naj še v mesecu januarju občinska uprava zaprosi za finančna sredstva od dežele oz. od države za omenjeno gradnjo. Obenem poziva odbor, naj izdela potrebne načrte. Gradnja šolskih poslopij za slovenske šole je tudi ena izmed postavk v sporazumu strank leve sredine v Gorici.
Člani vodstva SDZ so tudi razpravljali o občinskem proračunu goriške občine, ki predvideva letos približno 600 milijonov primanjkljaja. SDZ je bila nadalje vedno prisotna na sestankih strank leve sredine za upravne zadeve.
Vodstvo SDZ je vzelo na znanje razpis posebnih habilitacij za slovenske profesorje. Potrebni bodo pa še drugi koraki, da se dokončno uredi zadeva slovenskega šolstva in položaj naših šolnikov.
Goriški občinski svet je v tem času tudi izvolil nov upravni odbor mestnih občinskih podjetij (Aziende Municipalizzate). Med drugimi je bil v odbor izvoljen tudi Albin Šuligoj kot namestnik. Med razpravo o proračunu mestnih podjetij za leto 1971 je prof. Bratina poudaril potrebo po raztegnitvi metana do štandreža, Podgore In Pevme in zahteval okrepitev cestne razsvetljave v raznih mestnih predelih ter nakazal možnost spremembe raznih mestnih prog.
Vodstvo SDZ se je zanimalo še za vrsto drugih vprašanj, med temi za omejitev zasege zemljišč v Tržiču in predlagalo razne zastopnike v nekatere javne ustanove, ki jih bodo nato izvolili pristojni občinski oz. pokrajinski organi.
 i i i m   i   i   i    .............  m.m..
Stvarni bescfa i Slivenski Benetiii
Kjerkoli je govora o Slovenski Benečiji, je prišlo v modo, da se zahtevajo slovenske šole. To izjavljajo politične organizacije, kulturna društva, dijaki na svojih manifestacijah, povsod je slišati to zahtevo. Tako so goriški dijaki ob zadnji stavki postavili zahtevo: »Hočemo inštitucijo šol s slovenskim učnim jezikom v videmski provinci.« Tako so zapisali, pri tem pa najbrž mislili, da hočejo v videmski provinci ustanovitev šol s slovenskim učnim jezikom. Tako so namreč slišali od starejših.
Ob teh precej demagoških izjavah smo brali dosti bolj trezne misli v zadnji številki lista »Dom«, ki ga izdajajo slovenski duhovniki. Tam je uvodni članek posvečen ravno šolam v Benečiji. V članku je najprej poudarjena misel, kako hudo je, da se morajo beneški otroci šolati izključno v italijanskem jeziku od otroških vrtcev do vseh višjih šol. To, da se v šoli prezira njih materinščina, zbuja v otrocih občutek manjvrednosti.
»Ne vemo, kako opravičiti pod vidikom vzgoje, človeštva in krščanstva tako ravnanje države z našimi otroki,« izjavlja člankar. Zatem poudarja dolžnost, da se ščitijo pravice vseh in da se odpravi diskriminacija ter se vpraša: »Kaj je krivega, kaj je grešnega ali nasprotnega državi, če se bo po šolah naše Benečije učil tudi slovenski jezik zraven italijanskega? Mi nismo nasprotni italijanskemu jeziku, ki je jezik naše države in se ga veselo učimo, samo zahtevamo učiti se tudi našega slovenskega jezika, ki ga govorimo v naših družinah in kateremu se nočemo odpovedati« (Dom, dec. 1970).
Glasilo beneških duhovnikov, ki najbolje pozna svoje ljudi, je postavilo torej zahtevo, ki se nam zdi najbolj pravilna in za sedaj tudi edina izvedljiva: v Benečiji naj se poučuje tudi slovenski jezik, ki ga otroci govorijo doma v družini.
Začeti je potrebno v otroškem vrtcu, kjer bi morale učiteljice govoriti z otroki tako kot govorijo otroci doma. V osnovnih šolah bi se moral pouk slovenščine nadaljevati vsaj kot predmet s primernim številom ur. V srednjih šolah naj bo slovenščina poleg drugih tujih jezikov predmet poučevanja.
Te ugotovitve, ki jih je razbrati kot zahteve duhovnikov-domačinov v Benečiji, bi morale postati zahteve nas vseh: v videmski pokrajini, tam, kjer prebivajo Slovenci, naj bo v otroških vrtcih pogovorni jezik materinščina otrok, v osnovnih šolah in v srednjih šolah pa naj se slovenščina uči potrebno število ur kot predmet. Zahtevati, naj se tam vrši pouk v slovenščini, ko slovenščine še brati ne znajo, je čista demagogija. Zahtevati, da se v videmski pokrajini, tako v Benečiji kot v Kanalski dolini, poučuje tudi slovenščina v otroških vrtcih, v osnovnih hi srednjih šolah, je pa osnovna pravica in dolžnost. Od tega ne smemo in ne moremo odstopiti kot enakopravni državljani italijanske demokratične republike.
MIKLAVŽ BOŽIČ
njeno smrt. Vsi rojaki iz Rablja izrekajo hčerkama iskreno sožalje s prošnjo Bogu, da bi jima dal moč prenesti težki udarec.
Smrtna kosa v Rablju
16. januarja je bila ob veliki .udeležbi domačinov v Rahlju pokopana 60-letna Jožefa Kravanja, vdova po pok. Anitonu, ki je v isti starosti umrl pred dvema letoma. Lani je pokojna izgubila še sina Cvetka, tako da je ostala popolnoma sama, ker sta dve hčerki .poročeni v svetu. Njeno srce obeh smrti kar ni moglo prenesti, tako da je trajna žalost pospešila
Pričetek dveh seminarjev
V Mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Miramaru pri Trstu se je pričel dvomesečni seminar o jedrski fiziki. Seminar, ki se ga udeležujejo številni mladi fiziki iz 40 držav, vodita prof. George Ripka iz Francije in prof. Luciano Fonda s tržaške univerze. Med slušatelji so tudi nekateri iz Jugoslavije, med predavatelji pa prof. Alagi iz Zagreba.
V ponedeljek pa se je pričel v Trstu VI. seminar italijanske kulture za profesorje, ki poučujejo na italijanskih šolah v Istri izven območja bivše cone B. Na šestdnevni seminar, ki ga organizira tržaška Ljudska univerza, se je priglasilo 40 šolnikov.
MLADIKA št. 12
S to številko je revija »Mladika« zaključila svoj XIV. letnik. Naročniki so jo prejeli desetkrat, nudila pa je 208 strani razgibanega branja.
Za uvodnik je urednik izbral prodorne misli iz še neobjavljenega predavanja Al. Rebule »2000 let po Obisku«. Prof. Alojz Rebula je prispeval tudi izredno močan prikaz nedavno umrlega slovenskega pisatelja Stanka Majcna, ki ga 'je domovina zapostavljala do smrti, ker je ostal prepričan kristjan.
Mladini v premislek je napisan članek »Trnova krona«, ki govori o mučeniški smrti Lojzeta Bratuža pred 34 leti. Spremlja ga globoko doživeta pešam njegove življenjske družice Ljubke šorlijeve »Spomin na božič 1936«.
Tudi spominu velikega gledališkega u-metnika Staneta Severja se Mladika dostojno oddolži. Odšel je zagrenjen, ker domovina ni hotela prisluhniti njegovim zagovorom klasičnega poslanstva Slovenskega gledališča.
Milko Bambič objavlja spomine na slikarja Spazzapana, Josip Kravos pa se doživeto spominja enega svojih božičev, ko je očetovi smreki odsekal vrh, da bi smrečica krasila hišne jaslice. Maks šah po roča o narodnem osveščenju prekmurskih Slovencev, ki živijo okrog mesta Monošter na Madžarskem. Prav je, da je Mladika tudi objavila referat svojega odgovornega urednika Marija Mavra na srečanju primorskih revij v Idriji, čas je že, da se domovina objektivno seznani s problematiko slovenske manjšine v Italiji in začne enako upoštevati vse Slovence brez razlike na ideologijo ali svetovni nazor.
Martin Jevnikar poroča v zaglavju »Sodobna slovenska zamejska literatura« o več pisateljih, ki so živeli ali še žive v Severni Ameriki: Ivan Zorman, Ana Praček Krasna, Etbin Kristan, Ivan Molek ter še nekaj drugih imen.
Med poročili najdemo oceno iger Slovenskega gledališča iz Trsta »Jeppe s hriba« in »Kekec«, ocono Mahničeve radijske igre »Eno dete je rojeno«, pa besedo o Koroškem večeru v Trstu in Goršetovd razstavi v Celovcu. Izviren je prispevek Pavleta Merkuja, ki v reaijanščini objavlja »Ore ti tryji krajave« (Gor ti trije kralji).
-eJ
Širit« »Katoliški glas"
Nori ckimeiiski Mk ..II Nitasti
«f
Od 18. do 25. januarja znava obhajamo »Teden krščanske edinosti«, 'kakor se sedaj imenuje nekdanja »Molitvena osmina«. Ko vneto molimo 'po predloženih namenih, bo zelo koristno, če si kupimo tudi novi ekumenski zbornik za leto 1970 z -naslovom »V edinosti«. Zbornik je izdal Slovenski ekumenski svet v Ljubljani, založil pa škofijski ordinariat v Mariboru. Zbornik so uredili dr. Stanko Janežič, dr. Franc Perko in spiritual Jože Vesenjak. Kot že naslov pove, hoče ta revija seznanjati slovensko javnost z raznimi ekumenskimi vprašanji in tako pomagati pri zbliževanju vseh kristjanov v eno samo Kristusovo Cerkev.
Revija je nadaljevanje nekdanjega zbornika »Kraljestvo božje«, ki je po vojni izhajal v zamejstvu, pred vojno pa kot revija v Ljubljani. V zamejstvu je zbornik prvič izšel v Rimu leta 1957, tiskan pa je bil v Celovcu. Nato so ga nekajkrat izdali v Celovcu, pozneje pa v Trstu. Nosil je tudi podnaslov »Vzhodni zbornik«, medtem ko se je zadnji, ki je izšel, imenoval »Ekumenski zbornik«. Ves čas sta ga urejevala dr. Stanko Janežič in dr. Janez Vodopivec.
Letošnji zbornik »V edinosti« je po daljšem razdobju zopet izžel v matični domovini. V njem je opisano ekumensko stanje v današnjem času. Prvi dve poglavji zavzemata uvodnik pomožnega mariborskega škofa dr. Vekoslava Grmiča in uvodnik uredništva zbornika samega. Takoj za tema uvodnikoma sledi Apostolsko pismo, ki ga je sv. oče Pavel VI. naslovil škafom in vernikom Češkoslovaške ob 1100-1 atnici smrti sv. Cirila. Sledi nadvse zanimiv članek Stanka Janežiča, v katerem izčrpno prikazuje poslanstvo sv. Cirila in njegov pomen za današnji čas.
Nato je v zborniku vrsta manjših prispevkov slovenskega ekumenskega delavca v Rimu, jezuitskega patra Antona Korena, ki nam poleg liturgije sv. Jakoba ter orisa izredne osebnosti sv. Antona Puščavnika predstavlja tudi dva važna ekumenska centra v Evropi, in sicer benediktinski samostan Chevetogne in ruski zavod v Rimu. Sem spada tudi silno zanimiva študija o ikonah, ki predstavljajo Kristusa. Važen in pomemben je tudi članek o Slomšku in ekumenizmu, ki ga je pripravil Franc Hrastelj in je v njem govora zlasti o nastanku Apostolstva sv. Cirila in Metoda, katerega začetnik je prav škof Slomšek. Dr. Jakob Ukmar govori o poskusih za ekumensko edinost in to bodisi od protestantske bodisi od pravoslavne strani. V članku »Skupnost pri svetih obredih — Znak edinosti ali pot k edinosti«, razpravlja Franc Perko o možnosti sodelovanja vseh kristjanov pri evharističnem bogoslužju.
V	zborniku srečamo nadalje tudi nekaj člankov, ki se nanašajo izrecno na ekumenski položaj Slovencev. Tako npr. poroča Jože Vesenjak o slovenskem ekumenskem svetu, ki je glavni pobudnik in usmerjevalec ekumenskega dela med slovenskimi katoličani. Pobudo za ustanovitev tega sveta so dali duhovniki iz vseh treh škofij -v Sloveniji, ki so se zbrali na teološki fakulteti v Ljubljani 1. junija 1965 in v to namen pripravili več predlogov. Ti so bili sprejeti in na god slovanskih apostolov Cirila in Metoda, 7. julija 1965 so slovenski škofje izdali odlok o ustanovitvi slovenskega ekumenskega sveta s sedežem v Ljubljani.
Kakšne so ekumenske naloge Slovencev, nam nato prikaže Stanko Janežič, medtem ko nam stike med slovenskimi katoličani in evangeličani prikaže J. Smej. V
zborniku je nato poročilo ekumenskega gibanja na Tržaškem in Goriškem. Za ekumensko delovanje na Tržaškem prinaša daljše poročilo Angel Kosmač, za Goriško pa nam ekumensko gibanje prikaže dr. Rudi Klinec in sicer v okviru Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Nadalje dr. Rudi Klinec v zborniku podaja zanimiv opis študijskega ekumenskega potovanja na pravoslavni jug. Vrsto poročil zaključuje nato znani ekumenski delavec na Koroškem dr. Metod Turnšek, ki opozarja na pomembno obletnico ustanovitve Metodove nadškofije leta 870.
Taka bi bila v glavnem vsebina tega zbornika. Ob koncu je dodana še kronika ekumenske dejavnosti v raznih mestih Evrope. Zbornik je po svoji vsebini bogat in poln aktualnih ekumenskih zamisli, zato je upati, da bomo po njem vsi radi segli.
M. Perat
A
Umetniki iz Slovenije v Trstu
Stiki med ljubljanskimi umetniškimi krogi in našim mestom so vedno pogostejši. Pred kratkim je v gledališču Ros-setti gostoval orkester, zbor in solisti ljubljanske RTV pod vodstvom Sama Hubada, ljubljanski umetniki so izvajali Beethovnova dela in tako proslavili 200-letnico rojstva velikega umetnika.
V petek 15. januarja pa je nastopila v Avditoriju kot gost tukajšnjega Stalnega gledališča »Mala drama« iz Ljubljane z delom Gregorja Strniše »Žabe ali prilika o ubogem in bogatem Lazarju«. Režiral je Mile Korum.
V ponedeljek 18, januarja pa je gostovala v okviru koncertnega društva v gle-
Koncert božičnih pesmi v Trstu
Koncert božičnih pesmi, ki ga leto za letom prireja tržaška Zveza cerkvenih zborov, je postal že tradicija. Izvedba je poverjena velikemu mešanemu zboru, sestavljenem iz cerkvenih pevcev mestnih in predmestnih tržaških cerkva. Združiti v skupno petje več zborov je vedno velik problem. Rešiti je treba vprašanje skupnih vaj, programa, določiti dirigenta in se pri vsem tem izogniti morebitnim zameram. Ker se mnoge pesmi pojejo na vseh korih, bi morda sklepali, da določitev skupnega programa ne more delati težav. To je morda veljalo za prve koncerte, pri katerih so bile izvajane pretežno ljudske, splošno poznane pesmi. A spored teh božičnih koncertov je postajal iz leta v leto zahtevnejši in je bil za izvedbo novih, do takrat nepoznanih pesmi potreben vedno večji napor.
Na koncertu 10. januarja so pa bile izvajane, če izvzamemo Gruberjevo »Sveto noč«, skoro izključno nove in malo ali sploh nepoznane skladbe. To velja npr. za »Angelski klic« Blaža Arniča, Hochrei-terjevo »Oj Dete je rojeno nam«, Merku-jevo priredbo beneške ljudske »Ore ti tryj-i krajave«, Harejevo »Ta noč je sveta noč« in Maličevo »Božično pričakovanje«.
Kot posebno zanimivost letošnjega koncerta naj omenimo božično pesem iz Rezije, kateri je prireditelj Pavle Merku skrbno ohranil ljudski značaj. Letošnje
priredbe oziroma originalne skladbe so nudile tudi večjo raznovrstnost. Izkoriščena je bila možnost ttnisonav, samo dvoglasnega ženskega zbora in seveda celotnega mešanega zbora. Prijetno iznenadenje je bilo sodelovanje sopranistke Ljubice Košuta-Berce, ki je s svojim zvonkim in gojenim glasom mnogo pripomogla k uspehu Amičeve, Harejeve in Venturinijeve pesmi.
Vodstvo letošnjega koncerta je Zveza cerkvenih zborov poverila mlademu dirigentu Janku Banu. Iz številnih pevcev je ustvaril kar enoten ansambel, s katerim mu je uspelo izvesti nekatere dobre dinamične efekte. Zbor, ki je štel okoli sto pevcev, je vodil z jasno in umirjeno gesto, kar je vsekakor odlika.
Pri harmoniju je sodeloval dr. Zorko Harej in uspešno podpiral izvajanje pevcev. Le škoda, da je bil instrument za tolikšno maso pevcev vendarle prešibak. Pred začetkom koncerta je imel primeren nagovor dr. Lojze Škerl, vsako pesem pa je pred izvedbo recitiral Miro Opelt.
Proštoma cerkev sv. Antona Novega je bila polna pozornega občinstva. Pri blagoslovu je množica -pevcev in vernikov skupno zapela še tri ljudske božične pesmi. Z vsestransko uspelim letošnjim koncertom božičnih pesmi je Zveza cerkvenih zborov lahko upravičeno zadovoljna.
Ubald Vrabec
m
Pogled na združene cerkvene pevske zbore, ko izvajajo koncert slovenskih božičnih pesmi 10. januarja letos v prezbiteriju cerkve sv. Antona Novega v Trstu
dališču Rossetti pianistka Dubravka Tom-šič-Srebotajak iz Ljubljane z bogatim samostojnim koncertom.
Počastitev msgr. Kretiča
Imenovanje našega dekana Ivana Kretiča za monsignorja nas je devinske farane prijetno iznenadilo. Svoje čestitke smo mu slovenski verniki izrabili še na poseben način v nedeljo 17. t. m., ko je pred sveto mašo ob občutenem petju otrok mlad fant pozdravil novega monsignorja, dekle pa mu je poklonilo šopek rož. Za skromno, pa vendar iskreno presenečenje, se je msgr. Kretič toplo zahvalil. Obenem pa je omenil žalostno stran naše skupnosti in sicer pomanjkanje duhovniških poklicev med Slovenci. Tega vprašanja se vse premalo zavedamo: spomniti se moramo, da so pri nas duhovniki bili in so tudi trdna opora slovenstva.	M.	B.
Slovenska skupnost v Zgoniku o regulacijskem načrtu
Dne 6. in 9. januarja letos so se v Zgoniku sestali občinski svetovalci, kandidati in somišljeniki Slovenske skupnosti ter podrobno razpravljali o regulacijskem načrtu zgoniške občine. Prisotni so po daljši in podrobni razpravi ugotovili naslednje:
1. regulacijski načrt zgoniške občine je občinski svet odobril s sklepam z dne 14. marca 1968;
2. v predpisanem roku 60 dni je bilo občini predloženih skupno 24 pripomb, a je občinska uprava čakala več kot dve leti, preden je občinski svet lahko razpravljal o predloženih pripombah;
3. regulacijski načrt, ki ga je občinski svet z večino glasov odobril na seji z dne 29. decembra 1970, se bistveno razlikuje od prvotnega načrta, odobrenega na seji z dne 14. marca 1968.
Tako važno vprašanje, kot je regulacijski načrt, zahteva zato javno in široko razpravo prizadetega prebivalstva, da lahko vsak občan izrazi svoje stališče. Zato so udeleženci odobrili ravnanje svetovalcev Slovenske skupnosti na seji občinskega sveta dne 29. decembra 1970, ki so izrazili pomisleke zlasti o postopku, s katerim je bila obravnavana celotna problematika.
Svetovalci, kandidati in somišljeniki Slovenske skupnosti se zavedajo dolžnosti in odgovornosti, ki ju imajo vsi zavedni Slovenci do zaščite slovenske zemlje in ohranitve narodnega sestava zgoniške občine. Ker so mnenja, da sedanji regulacij siki načrt ne ustreza omenjenim smotrom, se bodo z vsemi silami zavzeli, da bo zgo-niška občina prišla do novega načrta, ki bo ustrezal zaščiti splošnih koristi vsega zgoniškega prebivalstva.
Načrti v tržaški industrijski coni
Predsednik Ustanove za industrijsko cono (EZIT) odv. Sacerdoti je tisku sporočil, da je vodstveni svet ustanove sprejel načrt za splošno ureditev cone, petletni načrt 1971-75 ter proračun za 1971.
Pri sestavi splošnega načrta o ureditvi industrijskega področja so sodelovale tržaška, miljska in dolinska občina. Uresničili naj bi ga do leta 1980. Danes obratuje na industrijskem področju 133 podjetij z
8.000	zaposlenimi, predvidenih pa je še nadaljnjih 3.500 novih delavnih mest.
V	obdobju 1971-75 nameravajo vložiti za zgraditev raznih infrastruktur ter druge urbanistične ureditve 11 milijard lir. Pred-
videna je ureditev zemljišča v bližini Domja, ob Čelu (pri Boljunou) ter pri Sv. Pantaleonu.
Proračun za 1971 predvideva: zgraditev nove ceste proti Dolini in Boljuncu, razširitev sedanje ceste, železnico k Orehu, plinovod, ureditev področja ob Čelu in na Koramačniku ter postavitev malih obratov v dolini Sv. Antona. Vse to naj bi stalo štiri milijarde lir.
Sodnij ske ločitve zakonov v tržaškem okrožju
Obstoječe uradne statistike dajejo na voljo vrsto podatkov, ki nekoliko osvetljujejo to važno področje družbenega življenja. Te statistike vedo povedati, da je bilo v letu 1969 predloženih v oikražju tržaškega prizivnega sodišča 415 prošenj za sodnij sko ločitev zakona. Ce to primerjamo s številom prošenj, ki so v istem obdobju bile predložene na celotnem državnem ozemlju — upoštevajoč seveda številčnost prebivalstva — ugotovimo, da je v naši deželi ta pojav manj razširjen kot drugod. (V Italiji je bilo v istem času predloženih več kot 12.000 prošenj.)
Sodne oblasti so v tržaškem okrožju rešile v tema času 404 prošnje; od teh je bilo 208 soglasnih prošenj, 196 pa enostranskih. če upoštevamo soglasne prošnje, ki jih je bilo 208, je v 179 primerih prišlo do dejanske ločitve. Na podlagi te številke je tržaško okrožje zasedlo predlanskim 9. mesto na zadevni lestvici celotnega državnega ozemlja. Pred tržaškim so na lestvici siledeča okrožja: Turin (778 potrjenih ločitev), Rim (563), Milan (550), Bologna (437), Genova (431), Benetke (309), Firence (286) in Neapelj (263).
V	tržaškem okrožju 'je 27 soglasnih prošenj bilo opuščenih, pri dveh pa je prišlo do sprave. Kar zadeva 196 enostranskih prošenj ločitve, jih je bilo kar 113 — to st praivi več kot polovica — opuščenih, 73 priznanih, 7 zavrženih in v treh primerih je prišlo do sprave. V istem enoletnem obdobju je v tržaškem sodnem okrožju prišlo do razveljavitve treh zakonskih zvez, v -dveh primerih pa je bila priznana veljavnost tuje zakonske razveze.
★
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 24. do 30. januarja 1971
Nedelja: 9.15 S folklornim ansamblom »Nagelj« iz Kanade. 9.35 Otroška matineja: Čarobna piščalka, Svet v katerem živimo.
10.25	in 12.40 Kitzbiihel: Slalom za moške.
17.55 Erazem in potepuh - III. del. 18.30 Mestece Peyton - serijski film.
Ponedeljek: 18.30 Razgledi po filmskem svetu: Asta Nielsen. 20.35 Pera Todorovič: »Hajdukovanje« - TV drama.
Torek: 17.50 Slikarske norčije Hroščka Prismodka - II. del. 18.30 Nana Mauskou-ri -1. del. 19.30 Vzgaja za življenje v dvoje. 19.40 Preverjanje 'pravilnosti besed v kontekstu. 20.35 Film meseca: Antonio das mortas (brazilski). 22.10 Nokturno: Kvartet harf iz Moskve.
Sreda: 17.55 Čarobna piščalka - serijski film. 20.45 Teh naših petdeset let: Leto 1944. 22.00 Gospod z rožami - film.
četrtek: 17.45 Čudežni čopič, pravljica.
17.55 A. Prokofjev: Peter in volk. 18.30 Svet, v katerem živimo - film. 19.05 Enkrat v tednu. 20.35 S. Maugham: Svetovljanke. 21.25 Kulturne diagonale. 22.05 Ka-rajan vam predstavlja: P. I. Čajkovski: Koncert za klavir in orkester št. 1 v b-molu.
Petek: 17.40 A. Lindgren: Erazem in potepuh - IV. del. 19.00 V središču pozornosti. 21.45 Nepremagljivi - serijski film.
Sobota: 16.40 Po domače z Beneškimi fanti. 17.05 Ivanhoe - serijski film. 17.30 Hokej: Olimpija : Jesenice. 21.40 RevoJve-raš - ameriški čelov. film.
  Illllllll Illllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll  .....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
t Msgr. Janez Hladnik
109 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI)
V	CIVILNI OBLEKI
Kaj so peronistične oblasti nameravale z duhovniki, ki so jih bile zaprle, se ne ve. Najbrž naj bi bili talci za vsak primer, če bi revolucija začela uspevati.
čez dva dni sem bil spet doma. Pa sem takoj zvedel, da je neka ženska, ki mi je imela biti za marsikaj hvaležna, hitela na policijo, naj me nikar ne izpuste. Prav njo sem srečal, ko sem se vračal. Seveda tedaj nisem mogel še vedeti, zakaj me je tako besno gledala.
že drugi dan dobim stražo pred hišo. Prišla sta dva policaja in mi povedala, da bosta »cerkev varovala«... Več tednov sem imel potem opravka s temi tiči ne da bi vedel, če so ovaduhi, tatovi ali res za stražo. Nato sem prejel še škofijsko odredbo, naj hodimo duhovniki do nadalj-
nega v civilni obleki, da se izognemo neprijetnim napadom.
Neki dan stopim, civilno oblečen, v tramvaj na ulici Maximo Paz. Ko spravljam vozni listek, stopi predme nekdo in zavpije: »Ven far!« Jaz pa mirno: »Imam plačan listek. Nikamor ne grem.«
»Vrzimo farja ven!« je oni objestnik naprej pozival potnike. Pa se ni nihče ganil. Vsi so nemo in topo gledali naprej. Nihče ni hotel videti, kaj se bo zgodilo zadaj.
Pa se ni nič. Osramočen je izzivač sedel ra zadnjo klop, jaz pa sem se vstopil zadaj za njim. Besno se je zvijal in mi metal strele z očmi, toda zinil ni nobene več. Jaz sem ga pa srepo gledal in bil pripravljen, da se pomerim z njim, če se me loti in bi mu gotovo pomagal na tla.
Doživel sem pa nekaj, kar mi je ostalo za vse življenje koristen nauk. Medtem, ko so me videvali v talarju, nisem nikdar doživel kaj hujšega kot da je zletel kak »cuervo« (krokar). Ko sem bil pa jaz, duhovnik, v civilu in me je strupenjak spoznal, mo je hotel dejansko napasti. Za vedno sem od tedaj odločen, da bom bra-
nil duhovsko suknjo in bom proti civilni obleki. V tej deželi je tako malo duhovnikov, da nas marsikdo le redko vidi. Če gremo v civil, nas sploh ne bodo nikdar več videli. In vendar je že srečanje z duhovsko suknjo za marsikoga lahko milost, ki mu zbudi vest in ga pokliče nazaj na pravo pot.
Razburjenje zaradi požganih cerkva je bilo med ljudstvom strašno in to po pravici. Sledil je izgon škofa Tato in kanonika Novoe. Argentinski narod, ki je tradicionalno veren, je živo začutil, da tako ne more iti naprej.
Zločinski tipi so se pa še bolj strnili okrog Perona. Končno so našli v njem človeka, s katerim so upali uničiti Cerkev v Argentini. Da izpeljejo svoje peklenske načrte do konca, je bilo treba streti še odpor v argentinskih vojnih silah.
Imeli so nekaj upanja, da osvoje suho-zemske sile, toda mornarica in posebno še letalstvo sta bili zanje trd oreh, čeprav so imeli že veliko vtihotapljenih ljudi na vseh položajih.
Duhovniki smo mirno čakali, kaj pride. Napočil je 30. avgust 1955, ko je Peron
v javnem zborovanju (cabildo abierto) vrgel geslo: »Pet oligarhov za enega pero-nista!«.
Vsi smo čutili, da se bo nekaj zgodilo.
V	ozračju je dišalo po revoluciji.
GOSPOD JANEZ MALENŠEK
Po začetku sv. maše v Carazi v oktobru 1952 sem nujno potreboval duhovnega pomočnika za nedelje. Najprej je to delo vestno opravljal lazarist in urednik »Katoliških misijonov« Lado Lenček, kateremu naj izrečem priznanje, da je bil do junaštva zvest svoji sprejeti dolžnosti. Ob koncu leta 1954 smo se mu morali z žalostjo odpovedati, ker je prevzel nove obveznosti drugod. Za njim je nekaj časa prihajal g. Jože Jurak, tedaj urednik »Duhovnega življenja«. Ljudem se je zaradi svojega vedrega značaja takoj priljubil, tako da so mu dali navzdevek »Padre Alegria«.
25. maja 1955 pa se mi predstavi suh mlad duhovnik, katerega sem seveda takoj spoznal, ko mi je povedal, da je Janez Malenšek. Povabil sem ga, naj kar pri meni ostane, kar je sprejel za nedoločen čas. Bilo ga je sam ogenj in doživeto je
spremljal dogodke, ki so začeli napovedovati hudi vihar med Cerkvijo in državo.
Tisto noč, ko so mene odpeljali, se je on že umaknil v svojo sobo in takoj ugasnil luč, ko je spoznal, kakšen obisk sem jaz dobil. Naslednje jutro je ob navadni uri, brez zvonjenja opravil sv. mašo in z dono Berto zaužil vse hostije ter zginil neznanokam. Oblast zanj še ni vedela, zato so pozabili nanj. Ko je minila prva nevarnost, se je vrnil in pridno zagrabil za delo ter mi veselo pomagal v vsem, kar je bilo treba.
Bil je silno naglega značaja in ni mogel prenesti, da bi mu kdo kričal »cuervo«. Bil je hiter ko blisk, tako da je vsakega sraimotilca v hipu dosegel in mu potem dal koristen in izdaten nauk.
V	dneh Peronove .norosti so bili pobalini posebno predrzni. Stopava neki dan iz Slovenske vasi mimo »Ville miserie«. Na naj višjem drevesu je plapolala sredi bajt argentinska zastava. V bližini so fantiči brcali žolo. Kar nenadno pade psovka »Cuervo!« in še posoljena je bila.
(Se bo nadaljevalo)
KATOLIŠKI GLAS
Sadovi posrečenega kulturnega sodelovanja
Zadnje gostovanje Slovenskega gledališča iz Trsta v Gorici s Tolstojevo dramo »Moč teme« v četrtek 14. januarja v gledališču Verdi je bilo pravo zmagoslavje slovenske govorjene in igrane besede ter mogočna manifestacija slovenske prisotnosti na tem obmejnem območju, saj se je prireditve udeležilo 820 oseb, med njimi zelo mnogo mlajšega rodu in ljudi s podeželja. V zvezi s tem smo se obrnili na predsednika Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici dr. Kazimira Humarja, da nam odgovori na nekaj vprašanj, tki se nanašajo na letošnje posrečeno sodelovanje Zveze slovenske katoliške prosvete s Slovensko prosvetno zvezo, z Ustanovo za kultumo-umetniške prireditve (EMAC) v Gorici ter s Slovenskim gledališčem v Trstu. Razgovor bomo priobčili v prihodnji številki našega lista.
Robert Faganel je zaključil svojo razstavo
V	»Pro Ioco« v Gorici je bila od 1. do 14. januarja razstava primorskega slikarja Roberta Faganela. Da je bila ta razstava zalo uspešna, priča nad polovico prodanih slik. Kdor si je razstavo ogledal, se je lahko prepričal o izrednih zmožnostih in pesniškem čutu mladega umetnika.
Rojen v Gorici stanuje sedaj v Trstu, a njegova domovina je ceh svet, saj rad
potuje in si tako nabira novih motivov, k: jih nato z izredno dovršenostjo izliva na platno. Tako je tudi na zadnji razstavi v goriškeim mestu prikazal več slik iz življenja afriškega plemena Masai. Lansko poletje se je namreč mudil v Afriki. Zelo izrazite so tudi Faganelove slike našega Krasa; morda so nam všeč tudi zato, ker so nam najbližje. Izredno moč in dovršenost izkazujejo slike beneških palač. Tako je tudi Faganel proslavil lepoto Benetk kakor že toliko umetnikov iz vsega sveta.
To je bila že sedemindvajseta osebna Faganelova razstava in peta v Gorici. Želimo mu še mnogo uspehov na njegovi umetniški poti.
Kuharski tečaj v Štandrežu
V	ponedeljek 18. januarja se je začel v prostorih Župnijskega doma v Štandrežu kuharski tečaj, ki ga v organizaciji rekreacijskega odseka PD »štandrež« vodijo šolske sestre iz Trsta. Za ta tečaj vlada v vasi veliko zanimanje in je zato tudi veliko število udeleženk preseglo vsako pričakovanje, saj se je vpisalo kar 26 deklet in mladih žena. Marsikatera bi se še rada prijavila, a število je že previsoko in so udeleženke, za bolj organizirano delo, razdeljene v dve skupini. Tečaj je vsak večer razen sobote in bo trajal do konca februarja. Ob zaključku bodo mlade kuharice pokazale, kaj so se naučile in priredile razstavo kuharskih izdelkov.
SKPD »MIRKO FILEJ« V GORICI
vabi na recital
SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE
ki ga bo v okviru Slovenskega gledališča v Trstu imel njegov član STANE RAZTRESEN. — Prireditev bo v nedeljo 24. januarja ob 16. uri v Kat. domu.
PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDREŽ«
DRAMSKI ODSEK
uprizori v nedeljo 24. januarja ob 16. in ob 20. uri v župnijski dvorani v Štandrežu veseloigro v treh dejanjih N. V. Gogolja
ŽEIMITEV
Režija: A. Pregare VSI TOPLO VABLJENI!
Predavanje priznanega psihologa
V	ciklusu predavanj, ki se vršijo v okviru SKAD-a o sodobnih znanstvenih problemih, je v petek 15. januarja govoril v Katoliškem domu univ. prof. dr. Anton Trstenjak, priznan psiholog in predavatelj na teološki fakulteti v Ljubljani. Slovenski in tudi evropski publiki je znan po številnih znanstvenih delih s področja psihologije, med katerimi naj omenimo le »Oris psihologije«, »Med ljudmi« ali »Psihologijo umetniškega ustvarjanja«. Prof. Trstenjak je med drugim sodelavec številnih jugoslovanskih ter mednarodnih revij in . ustanov s področja psihologije.
Dr. Trstenjak je v svojih izvajanjih obravnaval temo »Za človeka gre«, v kateri je hotel prikazati človekovo duhovno suverenost nad dolgotrajnim vklepanjem v pozitivistične znanstvene kalupe. Poudaril je predvsem nekaj misli o temeljnih dimenzijah človekove duše, med katerimi je naštel oblikovanost, odprtost ter simbolike in na te elemente navezal vsa svoja psihološka razmotrivanja. Predavatelj se je- dotaknil npr. eksistencialistične dileme, ki tako krčevito udarja v sodobni eksistencialistični filozofiji kot tudi v vsakdanji psihološki stvarnosti. Zaustavil se je
ob šoli »b-ehaviori-sm« v ameriški psihologiji, ali ob vedenjski teoriji. Dotaknil se je pomena psihoanalize in opozoril na njen poseben uspeh posebej v ZDA, Obenem pa na razvoj iste v novih psihoanalitičnih strujah, ki so že prešle Freuda (tako pravi sodobni ameriški psihoanalitik F. Alexander, da so danes mnoge Freudove ugotovitve spremenjene glede na svoj prvotni nastanek). Psihologija je danes na splošno izkustvena znanost, ki temelji zlasti na biološko-fiziološki strukturi in kot taka študira človeka ter ga analizira. Prav v tem se tudi razlikuje od filozofije, ki pa začne s sklepanjem ter šele ona načenja miselna vprašanja metafizike.
Dr. Trstenjak je v svojih zelo bogatih in pestrih izvajanjih razvil celo vrsto misli, ki zadevajo najgloblje človekovo bistvo in stvarnost. Tematika je bila sicer skoraj preobširna za en večer, toda predavatelj je znal mojstrsko povzeti nelahka znanstvena vprašanja, ki so morda včasih laikom na tem področju težko dostopna. Po predavanju se je razvila primerna diskusija, v kateri so navzoči »zagrabili« za vrsto načetih problemov, ki jih je dr. Trstenjak še bolj osvetlil.
RADIO
T H S T A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 24. do 30. januarja 1971
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.45 Za dobro voljo. 11.15 Oddaja za najmlajše: »Hči Črnega gusarja«, četrti del. 11.35 Ringaraja za naše malčke.
11.50 Vesele harmonike. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.30 Glasba po željah. 15.30 R. Hey: »Poročilo o poroki«. Radijska igra. 16.50 Parada orkestrov. 17.30 Revija zborovskega petja. Ce-cilijanka 70 - 3. del koncerta goriških zborov. 18.45 Bednarik: »Pratika«. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Filmska glasba. 20.30 Iz slovenske folklore: »Ljudske -pesmi«.
Ponedeljek: 11.40 Radio za srednje šole. Ponovitev ob 18.30; 12.00 Kitarist Alzeida. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Vaše čtivo -Ne vse, toda o vsem. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.50 Pahor: Pedenj-ped in drugi samospevi. 19.15 Zbor »J. Tomaduu«. 21.00 Pripovedniki naše dežele: G DAronco: »Tri pisma«.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 19.00 Otroci pojo. 19.10 Iz življenja gledališkega umetnika: Srečanje z Radom Nakrstom. 19.25 Moški zbor »M. Filej iz Gorice«. 20.35 Mozart: »Don Juan«, opera v dveh dejanjih.
Sreda: 11.40 Radio za I. stopnjo osnovnih šol. Ponovitev 18.30. 12.10 Liki iz naše preteklosti. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Slovarček sodobne znanosti - Jevnikar: »Slovenščina za Slovence«. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 19.40 »Gor in dol po sred’ vasi«. 20.35 Simfonični koncert, četrtek: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
12.10 Družinski obzornik. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Kako in zakaj - Ne vse, toda o vsem. 18.15 Umetnost, književnost in pri-reditve. 18.30 J. Ban: Srečko Kumar in njegov zbor, I. oddaja. 19.10 Pisani balončki, radijski -tednik za najmlajše. 20.35 U. Betti: »Mož in žena«. Drama.
Petek: 11.40 Radio za II. stopnjo osnovnih šol. Ponovitev ob 18.30. 12.10 P. Benigno: Vpliv zdravil na človeško -telo: (4) »Pomirjevalna in poživljajoča sredstva za osrednji živčni sistem«. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Tržaški manddlinski ansambel. 17,15 Govorimo o glasbi - pripravlja J. Ban. 19,10 Problemi Krasa (4) S. Peterlin: »Nekaj vprašanj o varstvu Krasa«. 19.20 Mešani kvartet in ženski tercet; vodi U. Vrabec. 20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 šopek slovenskih -pesmi.
11.50 Veseli motivi. 12.10 N. Kuret: Ljudska verovanja in vraže: »Prerokovanja«. 13.30 -Glasba po željah. 16.-10 Operetni odlomki. 16.30 »Pod svobodnim soncem«. Četrti del. 17.20 Za mlade poslušavce: Sobotni sestanek. - Ščepec poezije. - Moj prosti čas. 19.10 Po društvih in krožkih: »Slovensko planinsko društvo« v Trstu.
19.25	Komorni zbor iz Celja. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Nenavadne in skrivnostne zgodbe: A. Marodič: »B-rigada lepotic«.
ZA KMETOVALCE
Vinogradništvo v skupni Evropi
Evropski svet se že več let trudi, da bi s primarnimi zakoni uredil vinogradništvo v državah članicah. Doslej so izšle razne določbe, ki se nanašajo na vino kot npr. določilo alkoholne stopnje v namiznih vinih, določila o orientacijskih cenah, o odnosih vinske trgovine do držav nečlanic, o prepovedi mešanja vin, o izvoznih nagradah ter o prijavi vsakoletnega pridelka in zalog vina. Zelo važen korak predstavlja popis vinogradov, katerega je Italija izvedla šele pred kratkim ob splošnem kmetijskem popisu. Medtem je uradni list Evropske skupnosti prinesel seznam trt, ki jih Svet priporoča za nove nasade in seznam onih, ki so zaenkrat še dovoljene.
Za tržaško ozemlje priporočajo sledeče bele vrste: istrska malvazija, prašek, sau-vignon in semilon; črne pa merlot in te-
ran. Med dovoljene spadajo samo beli garganega in drobno črno.
Za Goriško priporočajo sledeče bele vrste: istrska malvazija, beli pinot, sivi pinot, rumena rebula, laški rizling, sauvi-vtgnon in furlanski tokaj; med črnimi pa francoski kabernet, kabernet, sauvignon, merlot, črni pinot, teran in dišeči rdeči traminec. Podobni izbori so bili objav-njeni za vse ostale pokrajine.
Od 1. septembra 1971 bo dovoljeno uporabljati za nove nasade ali za zamenjavo starih trt ali za capiče samo zgoraj navedene vrste. Le vino iz takih vinogradov bo označeno kot namizno vino. Denarne podpore bodo veljale samo za omenjene vrste nasadov. Vsa ta določila zadevajo tiste vinogradnike, ki pridelujejo vino za prodajo; dočim so tisti, ki pridelujejo vino samo za lastne družinske potrebe,
prosti teh obveznosti.
Če bi v letih prekomernega pridelka cene padle pod določeno raven, bodo poskrbeli za skladiščenje vina v -pričakovanju boljših cen. V skrajnem primeru bodo vina porabljena za destilacijo. Denar za te posege bo oskrbel FEOGA. Z gibčno carinsko -politiko bo Evropska skupnost branila cene svojega vina in zagotovila pridelovalcem primeren zaslužek.
Inž. Janko Košir
Sporočilo cvetličarjem
Zbornica za trgovinstvo, industrijo, obrtništvo in kmetijstvo v Trstu obvešča vse cvetličarje tržaške pokrajine, da je predvideno razdeljevanje čebulic holandskih mečev s 50 % prispevkom na nakupno ceno. Prednaročila bodo sprejemali od 25. januarja dalje na sedežu Pokrajinskega kmetijskega nadzomištva v Trstu, ulica Ghega 6. Ker je na razpolago le omejena količina čebulic, bodo prednaročila sprejemali do izčrpanja razpoložljivih zalo-g. Cvetličarji so vabljeni, da pohitijo s prednaročili.
OBVESTILA
Nedelja katoliškega tiska bo 31. januarja. Ta dan naj bi vsi verniki velikodušno darovali v sklad za naš katoliški tisk. Nabirke bodo -pri slovenskih službah božjih. Gg. dušni pastirji naj to nedeljo 24. januarja razdelijo med vernike kuverte za prispevke za katoliški tisk, da jih nato prihodnjo nedeljo poberejo in pošljejo na upravo našela lis-ta. Kuverte so na voljo na upravi »Katoliškega glasa«.
Prireditev v korist katoliškega tiska bo
v nedeljo 31. januarja v Katoliškem domu v Gorici s pričetkom ob 16. uri. Na sporedu sta dve zabavni igri ruskega pisatelja Čehova »Sn-ubač« in »Medved«, ki ju bodo izvajali -igralci prosvetnega društva Štandrež. V odmorih bo srečolov. Prosimo prijatelje katoliškega tiska, da prispevajo za kak dobitek, da bo srečolov čim bolj privlačen in bogat.
Skupno romanje na Sardinijo. V kratkem bomo objavili spored in ceno romanja, ki se bo vršilo, kot že rečeno, od 5. do 11. julija. Priporočamo, da bi se po objavi sporeda in cene čimp-rej javili, ker je š-tevilo pros-torov na ladji omejeno.
Premiera igre »Kaj bodo rekli ljudje«.
Slovensko gledališče v Trstu bo v soboto 23. januarja ob 21. uri -p-rvič predvajalo igro Branislava Nušiča v štirih dejanjih »Kaj bodo rekli ljudje«. Ponovitev bo v nedeljo 24. januarja ob 16. uri (abonma red B), v sredo 27. januarja ob 20. uri (abonma mladinski v sredo) in v četrtek 28. januarja prav tako ob 20. uri (abonma mladinski v četrtek). Prodaja vsak dan pri blagajni od 12. do 14. ure; rezervacije po telefonu 73-42-65,
Ob tretji obletnici smrti pok. Minke Tušar daruje sestra A. K. po 3.000 lir za tiskovni sklad »Ka-tol. glasa«, za Zavod sv. Družine in Alojzi-jevišče.
Namesto cvetja na grob pok. Mariuče Cian roj. Mušič darujeta Ivanka in Marija Pavani po 2.000 lir za Alo-jzijevišče in Zavod sv. Družine.
V	spomin na pok. sestrično Marijo Mihaelo Tomšič (Tommasi) -daruje Ivanka Strgar po 2.000 lir za Zavod sv. Družine in Alojzij evišče.
Ob drugi obletnici smrti Lize žgur daruje sestra Mila Dobner iz Milana 7.000 lir za Zavod sv. Družine.
Za svetoivanski Marijin dom v Trstu:
Angela Skilan ob smrti -pok. moža 10.000 lir; Karel Trošt ob obletnici smrti pok. sestre Matilde 10.000 lir.
Za Finžgarjev dom na Opčinah: krstna botra v spomin pok. Vesne Ključar por. Vocchi 5.000 lir.
Za cerkev v Stojakovem: Ljudmila Lu-kežič in Ivanka Uršič, obe iz Švice, darujeta skupaj 100 švicarskih frankov; Marta Požar, Trst, 2.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Občni zbor »Slov. gledališča«
Pred kratkim je imelo društvo »Slovensko gledališče« v Trstu redni občni zbor, na katerem sta podala izčrpni poročili predsednik društva prof. Josip Tavčar in ravnatelj gledališča Filibert Benedetič. Po poročilu nadzornega odbora je občni zbor potrdil za naslednji dve leti dosedanji upravni svet, ki ga sestavlja enajst članov. Na občnem zboru so prisotni konstruktivno posegli v razpravo.
DAROVI
Za katoliški tisk: Kogoj Antonija 2.000 lir; Ferigo Amalija 2.000 lir; N. N., Trst,
2.000 lir; N. N., štmavar, 1.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Mira Brajnik-Pangos namesto cvetja na grob pok. Ide Aeschbach 5.000 lir; za pok. starše zakoncev N. N. 5.000 lir; N. -N. ob obletnici pok. Marjete Bolčina 1.000 lir; družina Drole namesto cvetja na grob pok. Fr. Ozebek
5.000 lir; Marinič Milka 2.000 lir; Velikonja Milka, Gorica, 6.000 lir; Logar Slavica 4.000 lir; N. N. 1.000 lir; N. N. 5.000 lir.
Neimenovani iz Gorice daruje po 1.000 lir za Alojzijev-išče, za Zavod sv. Družine in za Katoliški dom, 2.000 lir za slovenske misijonarje in 5.000 za stroške pri procesu za beatifikacijo škofa Slomška.
Ob obletnici smrti blage
MATILDE TROŠT
se je bomo spomnili s sv. mašo, ki se bo darovala v farni cerkvi sv. Ivana v Trstu dne 16. februarja ob 6.30.
Brat in sorodniki
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
REKLAMNA
PRODAJA
ob otvoritvi prodajalne
lllllllllllllllllllllllllllllltlllltlllllMIIIIIIIIIIIIIIIIMIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIlillllllllMIlillllllllllMMIIIIIMiliiliiiiiiiiiiiHIIUIIIIIIIMnillllllllllllllllll
konfekcija
Moške obleke iz čiste volne .	. od	11.900	lir
Moški jopiči iz čiste volne	od	7.900	lir
Moške hlače			2.900	lir
Moške in ženske suknje .	od	9.900	lir
Zenske obleke iz čiste volne	. od	2.900	lir
Ženske hlače in krila	od	1.900	lir
GORICA
Corso Italia 51/A
Pridite in prepričajte se o naših solidnih izdelkih, reklamnih cenah in prijazni postrežbi! Gotovo se boste še in še vrnili!