Št. 29 (15.473)Jeto Lil. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - lH.Montecchl6-Tel. to0/77%600 GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190_____ 1 crtn 11 n postmna pučana v gotovn I ZJUU uk sped. in abb. POST. GR. 1 /50% ~|CIS ALPINA GESnONI L N, v V investicijski skladi pri bcIkb banca 01 credit° di tr|este TRŽAŠKA KREDITNA BANKA SREDA, 7. FEBRUARJA 1996 Alije dogovor še mogoč? Vojmir Tavčar Vzdušje na italijanski politični sceni je spet nevarno napeto in pesimisti že govorijo o predčasnih volitvah. Zaostritev je posledica vse globljega razkoraka med predsednikom Nacionalnega zavezništva Gianfrancom Finijem in tajnikom Demokratične stranke levice Massimom D’Alemo. Sinoči so imele v obeh taborih izjave ultimativni ton. Italijansko pohtiCno dogajanje je imelo v zadnjih Časih take zasuke, da tudi včerajšnji ultimativni toni Se ne napovedujejo dokončnega razkola in predčasnih vohtev. Jasno pa je, da bo imel mandatar Antonio Maccanico veliko težje delo in se bo moral poslužiti vse svoje spretnosti in posredovalskega talenta, če bo hotel oblikovati novo vlado. Fini zahteva, naj Mac-canico v svojem programskem govoru jasno navede smisel ustavne reforme in naj poudari predsedniške prvine. D’Alema pa zahteva, naj bo vlada v reformi ustave nevtralna, ker je reforma temeljne listine v izključni pristojnosti parlamenta. Globok razkorak je posledica nezaupljivosti obeh taborov, obenem pa tudi nategovanja vrvi. Fini, ki se je odpovedal predčasnim volitvam na pritisk svojega zaveznika Silvia Berlusconija, poudarja predsedniške prvine in hoče »kompromitirati« vlado z ustavno reformo, da bi podčrtal uspeh svoje izsiljevalske politike. Mas-simo D’Alema pa na to. ne more pristati iz načelnih razlogov (za reformo ustave je pristojen parlament), obenem pa mora tudi ublažiti oster odpor levice in zaveznikov v Oljki, ki mu očitajo, da je sklepal dogovor z desno sredino na lastno pest in ne da bi upošteval njihovega mnenja. Preden so Berlusconi, Fini in D’Alema dosegli dogovor, na osnovi katerega je predsednik Scalfaro poveril mandat Antoniu Maccanicu, je tudi kazalo, da so predčasne volitve neizbežne. Zato ni izključeno, da bo Scalfaru in Maccanicu z zakulisno diplomacijo uspelo obiti Ceri in omogočiti rojstvo nove vlade. Toda postavlja se res vprašanje, kako bodo uspele stranke najti skupen jezik o zahtevnih gospodarskih in družbenih izbirah, ki nedvomno vplivajo na izbire volilcev, Ce se o zelo pomembnem, toda kontin-gentno manj žgoCem vprašanju ustavne reforme ne uspejo dogovoriti. I Občinski svet I odobril proračun Tržaški občinski svet je odobril proračun za tekoče leto in s tem potrdil politično zaupnico odboru župana Riccarda Illyja. Bilanco je zaradi odsotnosti nekaterih predstavnikov večinske koalicije podprlo le dvajset svetovalcev, to se pravi točno polovica skupščine, kar samo po sebi dokazuje precejšnje težave, ki že dalj Časa spremljajo odnose med županom in njegovim zavezništvom. Na 5. strani ■ Drevi slovesna podelitev I Prešernovih nagrad LJUBLJANA - Drevi bo v Cankarje- Marko Japelj, operna solistka Milena vem domu slovesna podelitev PreSer- MoraCa, oblikovalec Zdravko Papič, novih nagrad. Upravni odbor Prešer- igralec Brane Šturbej, pesnik Uroš novega sklada je izbral letos osem na- Zupan in pisatelj Vlado Žabot, grajencev. Prešernovo nagrado bosta Na današnji slovesnosti bo osrednji prejela Pesnik Veno Taufer za literar- govornik tržaški pisatelj Alojz Rebu-ni opus in baletni plesalec Vojko Vid- la, kulturni spored pa je režiral Sergej mar za življenjsko delo. Nagrajenci VerC. Z njim se je za Primorski dnev-Prešernovega sklada so scenograf nik pogovarjala Ivanka Hergold. Na 10. strani ITALIJA / MOŽNOST PREDČASNIH VOLITEV PRED DURMI BIH / VOJNA ZLOČINCA Fini (NZ) in D’Alema (DSL) spet Sibski general na robu dokončnega razkola 'n polkovnik Mandatar Maccanico si je vzel čas za oddih in premislek ‘Sl RIM - Kdo naj uresniči ustavne reforme, vlada ali parlament? O tej dilemi so se vCeraj zaCela lomiti kopja med voditeljem Nacionalnega zavezništva Gianfrancom Finijem in tajnikom Demokratične stranke levice Massimom D’Alemo. Fini zahteva, naj mandatar Antonio Maccanico že v programskem govoru pove, katere ustavne reforme namerava vlada spodbuditi in katere prvine predsedniške republike uvesti v italijanski sistem. D’Alema temu odločno nasprotuje in meni, da je mandatar upravičeno preveril uskladljivost stališč, toda reforma ustave je v izključni pristojnosti parlamenta in vlada mora biti pri tem nevtralna. Zaostritev je sinoči spremljala izmenjava obtožb in tako pri Hrastu kot v NZ so namigovali na možnost razdora in predčasnih volitev. Mandatar Maccanico je kljub zaostritvi napetosti novinarjem povedal, da je še vedno zmerno optimist. Zvečer se je povzpel na Kvirinal k predsedniku republike, toda pogovoru ni pripisal nobene- ga posebnega pomena. Tudi današnjo pavzo je utemeljil predvsem z dejstvom, da po petih dneh posvetovanj potrebuje Cas za oddih in premislek. Toda v sporočilu je rečeno, da se bo Maccanico danes sestal s posameznimi politiki in parlamentarci. Očitno je, da namerava nadaljevati s tisto zakulisno diplomacijo, ki je spremljala njegovo dejavnost teh dni. Vprašanje pa je, ali mu bo uspelo obiti vse ovire in spet zbližati stališča Finija in D’Aleme. Na 2. strani LJUBLJANA / DRŽAVNI ZBOR Tudi v Kopm razmišljajo o »off-shore < prosti coni LJUBLJANA - Potem ko- so predstavniki koprske prostocarinske cone sprožili alarm zaradi novega carinskega zakona, ki naj bi poslovanje v tej coni precej zapletel, je naneslo, da je o podobni temi vCeraj razpravljal tudi odbor državnega zbora za gospodarstvo. Hkrati je odbor za gospodarstvo vCeraj prižgal prvo zeleno luC za to, da bi tu- di v Sloveniji ustanavljati takoimenovane off-shore cone ozirorria davčne oaze, kakršna bo kmalu zrasla v sosednji Italiji, v Trstu. Do sprejetja posebnega zakona o prostih conah je sicer še daleC, saj so vCeraj predstavniki vlade in Banke Slovenije nanizali veliko zadržkov in bojazni glede predloga, ki so ga vložiti trije poslanci. FIRENCE / PROCES PACCIANI Javni tožilec zahteval ekspertizo ali oprostitev FIRENCE - Piero Tony, javni tožilec na procesu proti »pošasti« iz Firenc Pietru Paccia-niju, je zahteval novo ekspertizo na naboju, ki so ga našli na Paccia-nijevem vrtu, ali pa oprostitev obtoženca, ki -je bil na prvostopenjskem procesu obsojen na dosmrtno ječo, Ceš da je kriv za sedem od osmih dvojnih umorov. Tony je v obrazložitvi obsodbe ugotovil celo vrsto protislovij in pomanjkljivosti, še zlasti pa je vztrajal na stališču, da javni tožilec ne sme za vsako ceno zagovarjati obtožnice, temveč se mora zavzemati za legalnost. O Paccianiju je sicer dejal, da je star umazanec in posiljevalec svojih hčera, kar pa še ne pomeni, da je morilec. Na 2. strani SARAJEVO - Bosanske oblasti so vCeraj obtožile pripadnika srbskih oboroženih sil, generala Đorda DukiCa in polkovnika Aleksa KrsmanoviCa, ki so ju skupaj s štirimi vojaki v Čudnih okoliščinah zajeli prejšnji teden, vojnih zločinov na območju Sarajeva. Oficirja in vojaki so v sarajevskem vojaškem zaporu (na stiki AP) in po besedah šefa bosanske policije Bakirja AlispahiCa bodo bremenilno gradivo po- sredovati tudi haaške-mu razsodišču. Srbe je ta zaplet zelo razburil, ker je vsem jasno, da je usoda teh ljudi zapečatena in da bodo prej ali slej še drugi z njimi delili podobno usodo. Predstavnik haaškega razsodišča je namreč povedal, da so v Sarajevo že poslali svoje preiskovalce. Nato pa ni potrdil srbskih obtožb, da so Častnike in vojake aretirati, ko so biti namejeni na pogovore z Iforjem. VREME / PRVA PRAVA ZIMA PO DEVETIH LETIH Po Ameriki je sedaj na vrsti Evropa Povsod sneg in led, na Portugalskem in v južni Španiji pa katastrofalne poplave RIM - Po rekordno nizkih tempe- la tudi Evropo od Škotske do Črnega falne poplave. Prva prava zima po raturah v ZDA, kjer je umrlo več kot morja, izjema sta biti le Portugalska devetih letih pa se bo po mnenju me- 60 ljudi, sta sneg in led sedaj vklešci- in južna Španija, kjer so bile katastro- teorologov nadaljevala. (Telefoto AP) Danes v Primorskem dnevniku Manjšinci danes pri Kučanu Predsednik Republike Slovenije bo danes v Ljubljani sprejel predstavnike Slovencev iz Italije, Avstrije in iz Madžarske. Stran 3 KZKV in pravda o posesti Pravda o posesti glede bivšega begunskega taborišča pri PadriCah ima dobre izglede, da se ugodno zaključi v korist Koordinacijskega združenja kraških vasi. Stran 5 Nov denar za škedenjsko železarno Gre za 7,5 milijarde lir, ki jih bo državna ustanova Gepi prispevala h glavnici Lucchinijeve in Bolmato-ve družbe Servola. Stran 5 Gorica: spet polemika o bolnišnicah Pismo deželnega odbornika za zdravstvo Fasole županu Valentiju glede prihodnosti goriške bolnišnice je spet razvnelo polemiko o zdravstvu na Goriškem. Stran 8 Sindikat delničarjev TKB Premostitev težav, v katerih se je znašla TKB in zaščita interesov delničarjev sta med glavnimi cilji nedavno ustanovljenega delničarskega sindikata TKB. Stran 9 RIM / NOVA ZAOSTRITEV NA POLITIČNEM ODRU Oster spor med Finijem in tajnikom DSL D’Alemo Mandatar Maccanico si bo danes vzel časa za premislek Predstavniki zveze občin po srečanju z mandatarjem Antoniom Maccanicom (Ap) ________RIM / NAPETOST NA LEVICI________ Oporečniki proti D’Alemi Skupina, v kateri so tudi predstavniki DSL, se ogreva za nemški modeli RIM - Dialog tajnika DSL Massima D’Aleme z Berlusconijevo Forza Italia in s Finijevo desnico, predvsem pa možnost, da bi Italiji uvedli polpredsedniško republiko po francoskem vzorcu, izziva v vsej levici. Se zlasti pa pri Hrastu ostro razpravo. Tako se je po ponedeljkovem sestanku včeraj predstavila »oporečniška« levica, v stališčih katere se spoznavajo Številni člani DSL in Enotni komunisti, ki so se pred časom ločili od Stranke komunistične prenove zaradi nesoglasij z vodstvom glede odnosa do vlade Lamberta Dinija. Včeraj so predstavniki oporečniske levice (prisotni so bili Stefano Rodota in Giuseppe Chiarante za DSL, Famiano Crucianel-li, Marida Bolognesi za Enotne komuniste, sindikalist Giorgio Mele) poudarili, da nočejo oblikovati nove stranke, ampak skušajo zbrati vse tiste sile (vključno z Ljudsko stranko in somišljeniki Giuseppeja Dossettija), ki nasprotujejo kakršni koli obliki predsedniške republike. Odnosi s SKP niso najboljši, toda dejstvo, da je ta stranka predlagala enoten nastop je po Crucianellijevi oceni »korak naprej«. Oporečniška levica se zavzema za nemški vzorec državne ureditve z uvedbo kanclerstva, saj po njihovi oceni predsedniški model ne jamči stabilnosti. Tajnika DSL D’Alemo je kritiziral tudi konfederalni tajnik CGIL Alfiero Grandi, ki je v pristopil k oporečniški levici. Grandi, ki je poudaril, da noče zapustiti Hrasta, je kritiziral vodstvo stranke zaradi pomanjkanja demokratičnega dialoga, poskus dogovarjanja z desnico pa naj bi povzročal trenja v sindikatu. Z nasprotne strani je bivši tajnik Achil-le Occhetto potožil, da ga vodstvo skuša utišati. RIM - Ali se bo vlada Antonia Maccanica sploh rodila? Vprašanje se vsiljuje, saj so se odnosi med Nacionalnim zavezništvom in Demokratično stranko levice spet zaostrili. Že takoj po dogovoru o tem, da bi poskusih reformirati italijansko ustavo po vzorcu francoske pol-predsedniške republike, se je med DSL in NZ vnela polemika o postopku. Gi-anfranco Fini je menil, da bi se morah vohlci na referendumu izreči in izbrati med polpredsedniškim in predsedniškim modelom, Massimo D’Alema se je temu ostro uprl, saj je ocenil, da bi to bila kršitev dogovorov, predvsem pa v ostrem nasprotju s pristojnostmi parlamenta. Včeraj pa je spor zajel tudi vlogo vlade. Fini je skupno s sredinskimi silami Kartela svoboščin dejal, da mora vlada že med programskim nastopom povedati, kakšno reformo namerava omogočiti in zagovarjati in zahteval jasno navedbo vseh načrtovanih sprememb. Toda D’Alema je na to zahtevo odgovoril z rezkim »Ne«. Spor je oster in tudi vsebinski. Fini zahteva neposredno angažiranje vlade v reformi ustave, kar naj bi mandatar Antonio Maccanico povedal že v programskem nastopu. To je skupaj s temeljnimi smernicami gospodarskega programa, po. mnenju Nacionalnega zavezništva sploh predpogoj, da se vlada lahko rodi. Očitno je, da želi Fini na ta način prikovati vlado na ustavne reforme, to pa naj bi bilo jamstvo, da stranke ne bodo poplitvile refor- me in da bodo v njej jasne prvine predsedniške republike. D’Alema je takoj reagiral na to zahtevo. Po njegovem mnenju je bilo pravilno, da mandatar preveri, ali so stališča strank glede ustavne reforme uskladljiva, toda vlada se z reformo samo ne sme ukvarjati, kajti ta je v izključni pristojnosti parlamenta. »Mi smo sprejeli jasno obvezo, saj smo mandatarju izročili dokument, v katerem poudarjamo, da smo za polpredsedniško republiko po francoskem vzorcu. Toda Fini ne more zahtevati "predsedniško usmerjene" vlade. Ce nam ne zaupa, so volitve neizbežne,« je dejal D’Alema. Tudi tajnik Ljudske stranke Gerado Bianco je zahteval nevtralno vlado (»Naj bo notar stališč«), z njim pa je takoj polemiziral Pierferdinando Casini, ki je zagrozil, da take vlade ne bo podprl. Vzdušje je precej napeto. Antonio Maccanico, ki se je včeraj srečal s predstavniki družbenih sil (sprejel je predstavnike občin, dežel, bančne zveze itd), je novinarjem sicer dejal, da je Se vedno zmerno optimist. Toda po pogovoru s predsednikom republike Scalfarom na Kvi-rinalu, je posredno demantiral zmerni optimizel, saj je sporočil, da si bo vzel nekaj časa za premislek. Danes se bo morda srečal samo s posameznimi politiki in parlamentarci. Očitno je, da se je Maccanico odločil, da z zakulisno diplomacijo preveri možnost, da uskladi stališča. Vprašanje pa je, ali mu bo uspelo. UMOR ALPIJEVE IN HROVATINA V komisiji spor o rezultatih obiska v Somaliji Predsednik Provero ne verjame v namerni umor RIM - Tednik Awe-nimenti bo v svoji prihodnji številki objavil poročilo somalske policije o umoru novinarke Ilarie Alpi in snemalca Mirana Hrovatina. Gre za dokument, ki ga je ob svojem obisku v Mogadi-šu dobila tudi delegacija italijanske parlamentarne komisije, ki raziskuje okoliščine italijanske pomoči nerazvitim državam. V tem dokumentu po reviji Avvenimenti, ki je anticipirala svoje poročilo, naj bi polkovnik Shermake, ki mu je tedanji vodja moga-diške policije naročil preiskavo, med drugim zapisal, da je »bil umor obeh novinarjev nameren, pripravili pa naj bi ga italijanski krogi«. Razlog zločina pa naj bi po oceni so-malskega polkovnika bila »novinarska preiskava, ki jo je Ilaria Alpi vodila v Somaliji, saj naj bi se zanimala za namembnost denarja italijanske pomoči, ki jo je italijanska vlada, ko je bil predsednik Bettino Craxi, namenila režimu Siada Barreja«. Pozneje je predsednik parlamentarne komisije Fiorello Pro-vera povedal novinarjem, da so člani delegacije govorili s so-malsko policijo o tem dokumentu. »V pogovoru z vodjo policije v Mogadišu smo ugotovili, da je v poročilu precej netočnosti. Sedanji poveljnik policije je tudi dejal, da dokumenta ne pozna in da mu ga niso izročili, čeprav bi morali,« je povedal Provera, ki gradivu očitno ne pripisuje velikega pomena. Sicer pa Provera ni prepričan, da je bil umor Ilarie Alpi in Mirana Hrovatina nameren. »Govorim sicer v osebnem imenu, vendar nisem imel vtisa, da bi morilci hoteli umoriti prav Ilario Alpi,« je dejal parlamentarec Severne lige pri orisu rezultatov obiska delegacije v Somaliji. »Nismo zbrali dokazov, da bi z denarjem italijanske kooperacije prekupčevali z orožjem in nismo zbrali dokazov, da bi hoteli neposredno umoriti prav Alpijevo in Hrovatina. Dokazov nismo zbrali, ampak samo nekaj pomembnih pričevanj, predvsem pa nam ni nihče dejal, da bi novinarja ubili s strelom v tilnik,« je še povedal Provera, ki je tudi dodal, da mora komisija še zavzeti uradno stališče o tem vprašanju, kar bo storila, ko bo preučila zbrano gradivo. Na stališče predsednika Provere je takoj ostro reagiral komisar Mario Brunetti (Stranka komunistične prenove), po katerem Provera ne bi smel govoriti, saj je komisija sklenila, da bo izrekla kolektivno mnenje. Brunetti je ocenil, da je bila poteza Provere propagandistična in je okrnila ugled komisije. Zato je zahteval njegov odstop. RIM / DANES ODOBRITEV FIRENCE / NA PROCESU PROTI »POŠASTI« Italija bo vendar imela zakon proti spolnemu nasilju Levosredinsko in desnosredinsko zavezništvo sta dosegli kompromis RIM - Poslanska zbornica bo danes odobrila zakon proti spolnemu nasilju, ki je bil v pripravi polnih šestnajst let. To je sad sporazuma, ki sta ga včeraj končno dosegli desnosredinsko in levosredinsko zavezništvo, potem ko se je stvar zataknila tik pred lanskim božičem zaradi obstrukcije Krščansko-demokratskega centra (CCD). Ta se je bil postavil po robu popravku senata, ki je določal, da soglasnih spolnih odnosov med mladoletnimi od 12. do 18. leta ne gre kazensko preganjati, in zahteval, naj se spodnja starostna meja poviša na 14 let. Po včerajšnjem kom- promisnem dogovoru velja nekaznivost za nastnike med 13. in 16. letom; to ni sicer po volji KDC, ki pa se je vseeno obvezal, da ne bo izvajal obstrukcije. Progresistke mu očitajo, da se zavzema za obnovitev Roccovega zakonika, in trdijo, da je treba spolno občevanje mladoletnih urejati po vzgojni, ne pa po kazenski poti. Soglasju med političnima taboroma odločno nasprotuje SKP, ki je napovedala, da bo vztrajno branila senatni popravek. Stranka soglaša samo s prvim členom zakona, ki prišteva spolno nasilje med kazniva dejanja zoper osebo. Javni tožilec zahteva novo ekspertizo ali pa oprostitev za Pietra Paccianija V prvostopenjski razsodbi je Piero Tony ugotovil veliko protislovij Glavni tožilec Piero Tony med zaključnim posegom (Ap) FIRENCE - Javni tožilec Piero Tony je na procesu proti »pošasti« iz Firenc Pie-tru Paccianiju zahteval novo balistično ekspertizo naboja kal. 22, ki so ga našli v vrtu obtoženca. Ce sodišče noče odrediti nove ekspertize, pa morajo po njegovem mnenju Paccianija oprostiti in ga nemudoma spustiti iz zapora, češ da ni dovolj indicev. Tony je v utemeljitvi, ki je Paccianija krivila za sedem od osmih dvojnih umorov in ga obsodila na dosmrtno ječo, ugotovil veliko protislovij, še zlasti pa je vztrajal na avtonomiji javnega tožilca, ki ne sme za vsako ceno zagovarjati obtožnice, temveč legalnost. Opravičil se je civilnim strankam in tudi florentinskemu pravdništvu ter še posebej Paolu Ca-nessi, ki je na prvem procesu zastopal javno tožilstvo: »Canessa je imel opravka s preiskavo, jaz s prvostopenjsko razsodbo.« Spomnil se je tudi vseh žrtev in njihovih staršev, ki terjajo pravico, »torej pravico, ne pa obsojenca za vsako ceno«, čeprav je dodal, da je v Paccianiju dobršen del tega, kar je najslabšega v človeški naravi. Poleg balistične ekspertize pa bi bilo potrebno opraviti tudi psihiatrično ekspertizo ter novo ekspertizo o Paccia-nijevih spolnih nagnjenjih: morilec naj ne bi bil sposoben spolnih odnosov, Pac-ciani pa je »star umazanec, do obsedenosti, posiljevalec svojih hčera,« je se pristavil Tony. Tudi listek z napisom »dvojica« in številka neke registrske tablice, ki naj bi bila najbolj važen in vznemirljiv dokaz, pa sta glede na protislovja in laži obtoženca, samo potrjujeta, da Pacciani sodi med ljudi, ki se naslajajo ob gledanju na skrivaj. Danes bodo na vrsti posegi odvetnikov civilnih strank. Tudi med temi odvetniki so si mnenja deljena. Medtem ko je na primer Luca Cardarelli tudi včeraj izrazil prepričanje v Paccianijevo krivdo, je Luca Santoni Franchetti, ki zastopa sorodnike francoskih turistov, ubitih leta 1985, ponovil mnenje, da so umore zakrivili klani. Tudi ne gre izključiti, da je Paccianija kdo podkupil: »Nima denarja, vendar je kupil dve hiši, avtomobile. S kakšnim denarjem? Ko je imel deset tisoč lir v roki, jih je potrošil v baru ali si je nabavili porgografsko revijo.« LJUBLJANA / SREČANJE VIDEM / UMBERTO BOSSI POSLAL KOMISARJA Manjšine! danes pri Kučanu Letos predvsem delavni značaj Vse bolj ostra trenja v furlanski Severni ligi Aspuini in Sticotti napadata tajnika Visentina LJUBLJANA - Predsednik republike Milan Kučan bo danes sprejel predstavnike slovenskih manjšin v sosednjih državah. Slo bo za tradicionalno srečanje ob začetku leta, ki pa bo letos potekalo v nekoliko spremenjeni obliki. Predsednik Kučan se bo namreč s predstavniki Slovencev v Itabji, Avstriji in na Madžarskem sestal ločeno; druga novost je v dejstvu, da bodo vsa tri srečanja potekala za zaprtimi vrati, iz Cesar bi lahko sklepati, da bodo letos bolj delavnega značaja in ne bodo le manifestativna izmenjava informacij, kar se je v preteklih letih pogosto dogajalo. Ob koncu pa so predvideni srečanja predstavnikov manjšin z novinarji in sklepna izjava predsednika Kučana. ¥ Milan Kučan Iz Italije je bilo na srečanje povabljenih sedem predstavnikov slovenske manjšine po ključu skupnega predstavništva. Povabljeni so torej bili pred- stavniki obeh krovnih organizacij, SKGZ in SSZ, političnih organizacij DSL, SSk, SKP in Demokratičnega foruma ter predstavnik organizacij Slovencev v Videmski po-ikrajini. V delegaciji Slovencev iz Avstrije bodo predstavniki obeh krovnih organizacij, NSKS in ZSO, obeh osrednjih kulturnih organizacij KKZ in SPZ, predstavnika Enotne liste in DuSnopastirskega urada ter predstavnik Kulturnega društva Člen 7, edine slovenske organizacije na avstrijskem Štajerskem. Slovence na Madžarskem pa bodo zastopali predstavniki Zveze Slovencev na Madžarskem, slovenske občinske samo-puprave v občini Gornji Senik in časopisa Porabje. VEDEM - Že precej Časa je bilo jasno, da med predstavniki furlanske Severne lige obstajajo težave in različna gledanja. Razhajanja očitno niso bila majhna, saj se je že pred letom dni govorilo, da zdajšnji tajnik Furlanske Severne lige, poslanec Roberto Visentin, vodi stranko precej nedemokratično in da je zato nujna njegova zamenjava. Zgodilo pa se je, da je na lanskem kongresu gibanja v Vidmu Visentin zbral dovolj podpore, da je ostal za krmilom SL in pustil v manjšini skupino, ki ji naCeljujeta furlanska poslanca Roberto Asquini in Carlo Sticotti (v to skupino sodita tudi poslanec Francesco Stroili in deželni svetovalec Giancarlo Castagnoli). Napetost med vidnejšimi predstavniki lige pa je prišla do vrelišča v teh dneh, tako da je Umberto Bossi sklenil, da posije v Videm svojega komisarja Corrada Metrija, da bi vzpostavil red in da bi izvedel, kaj se resnično dogaja. Razlog za taksno odločitev gre iskati v pobudi poslancev Asquinija in Sticottija, ki sta v zadnjih tednih obiskala številne sekcije Severne lige in povsod spregovorila le o problemu tajnika RobertaVisentinija. Po njunem pričevanju naj bi bil Visentin sodelavec slovenskih tajnih služb in da bi imel na Vzhodu velike osebne interese (povedala sta, da naj bi bil celo lastnik tovarne na Poljskem). Ne verjamemo, da so furlanski Bossijevi privrženci verjeli tem tezam in verjetno sama Asquini in Sticotti vesta, da so teorije o tajnih službah kot prepričevalni argument precej Šibke. Vse skupaj pa sluzi enemu samemu cilju: zredčiti vrste možnih kandidatov za prihodnje volitve, če bo do teh prišlo v naslednjih mesecih po starem sistemu. Le-ta bi se SL lahko »nasmehnil« le v proporčni kvoti, medtem ko bi izgubila vso prednost v večinski, kjer je bila na zadnjih volitvah izredno uspešna. Taksen uspeh je neponovljiv in zato bo število Bossijevih privržencev, ki bodo odšli v Rim, znatno nižje. Odtod nujnost, da si nekateri poslanci zagotovijo poslansko kontinuiteto. Vsi pa dobro vedo, da sta v Furlaniji prav Visentin in senator Fontanim žela največ odobravanja med ligaškimi volilci in sta zato v boljšem izhodiščnem položaju. Ne glede na te računice, eno velja: furlanska Severna liga se bo s taksnimi potezami še bolj ošibila in izgubila liderstvo, ki ga je do pred kratkim imela na Videmskem. Do napetosti znotraj SL prihaja tudi na Deželi, kjer furlanskim svetovalcem ni šlo v račun, da je Tržačanka Anna Piccioni postala načelnica svetovalske skupine, potem ko je bil Sergio Cecotti imenovan za predsednika deželne vlade. »Tržaška teža« lige v deželnem merilu naj bi bila premajhna, da bi s; lahko zagotovila tako prestižno mesto. Zato predlog, naj bi prišlo do zamenjave Piccionije-ve. Za njeno mesto pa naj bi se potegovati Furlanki Silvia Fahris in Vivia-na Londero. Rudi Pavšič Proti koncu proces Cogolo VEDEM - V Vidmu se bliža koncu procez zaradi bankrota koncema Cogolo. Včeraj sta imela zaključni poseg tožilca Paolo Alessio Vimi in Piervalerio Reinotti, ki sta za 14 obtožencev zahtevala od 2 do 5 let zaporne kazni in trajno prepoved opravljanja javnih služb. Koncem, ki ga je vodil Gianni Cogolo (podjetnik je umrl leta 1990), je krahiral leta 1989, ko je imel za 88 milijard lir prometa in skoraj 500 milijard tir dolgov. Grupa Cogolo je bila največji italijanski koncem na področju strojarstva, imela je okoli tisoč uslužbencev in sredi osemdesetih let do 500 milijard lir prometa. V tedanji Sovjetski zvezi je zgradila nekaj tovarn za strojenje usnja. . Na zatožni klopi so upravitelji podjetja. Najvisje kazni (5 let in pol zapora) sta tožilca zahtevala za podpredsednika Maria Marina, za predsednika nadzornega odbora Carla Angelija in generalnega direktorja Antonia Arduina. V prihodnjih dneh bodo govoril predstavniki prizadetih strank in obramba, ravvsodba pa je predvidena za konec meseca. SKP / DEŽELNI SVET Monfalconovo vprašanje o preiskavi v Gujovi župniji TRST - Kdaj bodo pristojni organi pojasnili resnične vzroke preiskave v cerkvici v Matajurju? To je vprašanje, ki ga je predsedniku deželne vlade Ceccottiju naslovil svetovalec SKP Fausto Monfalcon. Monfalcon v svojem vprašanju izhaja iz ugotovitve, da doslej še nobeden od pristojnih krogov ni prepričljivo pojasnil, zakaj je sodnik odredil preiskavo v cerkvici v Matajurju, saj trditev, da so »iskali orožje« ni prepričljiva. Govori se tudi, da je župnik Pasquale Gujon za- radi tega preiskovana oseba in pripisovali naj bi mu neko sodelovanje z nekakšno organizacijo »rdeči gladio«, Čeprav je Gujon vsem poznan kot miren, blag in teološko podkovan duhovnik. Monfalcon ugotavlja, da »rdečega gladia« ni bilo ne v FJK ne drugod v Italiji. Prav zato zahteva, naj predsednik deželne vlade poseže pri pristojnih telesih in prepreci, da bi tudi v prihodnje prava organizacija gladio, ki še deluje, nadaljevala z dezinformacijo in z blatenjem nedolžnih. AVSTRIJA / KONVENCIJA O ZAŠČITI Poziv za pravice manjšin Vlada naj bi še letos pripravila vse potrebno za ratifikacijo DUNAJ - Glavni odbor avstrijskega državnega zbora je na svojem zadnjem zasedanju soglasno izglasoval poziv zvezni vladi, naj le-ta še v tem letu državnemu zboru predloži za ratifikacijo Okvirno konvencijo o zaščiti manjšin. Govornica Zelenih za manjšinska vprašanja Terezija StojsiC je s tem v zvezi še posebej kritizirala vsestransko nezadovoljiv položaj narodnostne skupnosti Romov in Sinti v Avstriji, Liberalni forum pa jeza- hteval obširno vladno poročilo o socialnem, družbenem in kulturnem položaju vseh avstrijskih narodnostnih skupnosti. Ratifikacijo tako Okvirne konvencije o zaščiti manjšin kot tudi Evropske listine za regionalne in manjšinske jezike je v okviru 6. manjšinskega kongresa dežele Koroške novembra lani že napovedal takratni vodja ustavnega oddelka pri Uradu zveznega kanclerja Handstanger in ob tem poudaril, da so pripravljalna dela za ratifikacijo obeh konvencij v polnem teku. Kot znano, je za mednarodno veljavnost okvirne konvencije o zaščiti manjšin potrebna ratifikacija vsaj 12 držav (doslej so jo ratificirale Romunija, Slovaška, Španija in Madžarska), za veljavnost Evropske listine za regionalne in manjšinske jezike, ki so jo doslej ratificirale Finska, Madžarska in Norveška, pa je potrebna ratifikacija vsaj šestih držav-članic Sveta Evrope. (I.L.) r OD MILJ DO TRŽIČA / STALIŠČE POKRAJINSKEGA VODSTVA DSL IN JAVNI POSVET SKP Kako industrijo uskladiti z varstvom okolja Iz Milj svarilo pred dodatnim oškodovanjem Krasa z novimi znanstveno-raziskovainimi objekti TRST - Načrt družbe Snam za uplinjanje tekočega metana v Tržiču, govorice o možni raztegnitvi Sio-tovega naftnega terminala pod Dolino, Sea-stockov projekt o izgradnji skladišča za tekoči propan v Zavijah in možnost delne preusmeritve petrolejskega prometa iz beneške luko v tržaško so zadnje čase predmet polemičnih razprav na deželni in krajevnih ravneh. Pokrajinsko vodstvo Demokratične stranke levice je izdalo včeraj sporočilo, v katerem opozarja, da se bo v naslednjih dvajsetih letih evropska (in svetovna) poraba metana močno povečala na račun naftnih derivatov, zaradi tega navedenih problemov ne gre obravnavati po lokali-stičnih merilih, temveč v skladu z vsedržavnimi smernicami na področju energetske politike in v sozvočju s posledičnimi izbirami deželnega obsega. Vprašanja, ki zadeva velike multinacionalne interese, ni mogoče rešiti le z ljudskim izrekanjem, ampak ga je treba uokviriti v vizijo celovitega razmaha Furlani-je-Julijske krajine, poudarja DSL in poziva Cecottijevo vlado, naj sproži razpravo o deželnem energetskem načrtu v skladu z značilnostmi in razvojnimi možnostmi obalnega pasu. Bo do tega prišlo? Deželna svetovalka Stranke komunistične prenove Elena Gobbi je skeptična. Na petkovem množičnem posvetu o (ne) sprejemljivosti še novih rizičnih industrijskih objektov, ki ga je priredila SKP v Miljah, je obžalovala pasivnost Dežele in obtožila večino, da ne mara izreči jasnega stališča. »Mi smo za takšno" razvojno politiko, ki naj upošteva varstvo okolja in zdravje ljudi, in zavračamo pristajanje na ogrožu-joče ju pobude v zameno za protivrednosti,« je poudarila ob koncu zasedanja. Tržaški občinski svetovalec Jacopo Ve-nier je med drugim opozoril na nevarnost, ki preti Krasu zaradi možnosti, da v okviru regulacijskega načrta pri Banih namestijo laboratorije za industrijske in kemijske raziskave, kot tudi zaradi Rubbiovega načr- ta za predelavo jedrskih odpadkov. Plinski postaji v Zavijah in Tržiču bi po njegovem pokopali turizem v Tržaškem zalivu, kriva pa naj bi bila Illy in DSL. Miljski občinski svetovalec Fulvio Zuppin je pohvalil program župana Ser-gia Mila za bonifikacijo območja nekdanje rafinerije Aquila, ker bo pometel z azbestom ter omogočil gradnjo žaveljske obvoznice in večjo zaposlitev. Pokrajinski podtajnik CGIL Riccardo Devescovi je bil drugačnega mnenja, češ da je bonifikacijski načrt tesno povezan z gradnjo plinskega skladišča in gradbenimi špekulacijami, sam župan pa je to zanikal rekoč, da njegova uprava načrtu Seasto- cka odločno nasprotuje; tudi zato, je dodal, ker bi bile v tem primeru Milje ob operativno obalo, ki se lahko primerja s VIL pomolom. Devinsko-nabrežin-ski svetovalec Giulia-no Goat je po zatrdilu, da bi plinski terminal v Tržiču uničil ribolov in marikulturo ter onemogočil turistično ovrednotenje Sesljan-skega zaliva, posumil, da so si ondotni upravitelji, ki so bili sprva odločno proti zahtevi Snama, že premislili in se menda že pogajajo za protivrednosti. Spregovoril je tudi pokrajinski tajnik Jure Canciani in se zavzel za zaščito krajinskih vrednot, a tudi ključnih industrijskih sredin, ki naj pa ustrezajo ekološkemu ravnovesju. (dg) NOVICE Drevi v Celovcu Dan slovenske kulture CELOVEC - V velikem studiu koroške radijske postaje ORF bo drevi ob 19. uri slavnostna prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Prireditev prirejajo Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza. Slavnostni govornik bo pesnik Jani Osvvald, glčasbeni program pa bodo oblikovali pianistka Andreja VVuzella-Močilnik, kitarist Janez Gregorič in saksofonist Giinter Lenart. Harfistka Marija Graf v ponedeljek v Kopru KOPER - Koprsko društvo prijateljev glasbe prireja prihodnji ponedeljek koncert, na katerem bo nastopila svetovna znana harfistka Marija Graf in Tartini Quartet (Črtomir Šiškovič 1. violina, Romeo Drucker 2. violina, Aleksandar Milošev viola in Miloš Mlejnik violončelo). Koncert bo ob 20. uri v dvorani palače Gravisi-Barabianca v Kopru. Zakon o taksijih TRST - Četrta komisija deželnega sveta, ki se ukvarja tudi s prevozi, je včeraj odobrila novi zakonski osnutek o taksijih. Za ukrep so glasovali predstavniki DSL, LS in Zelenih. Zakonski predlog bo v imenu večinske koalicije orisal deželnemu svetu poročevalec Elia Mioni, manjšinska poročevalca pa bosta Adriano Ritossa in Paolo Polidori. Zakonski predlog upošteva določila okvirnega zakonskega normativa za prevoz. Sreda, 7. februarja 1996 MNENJA, RUBRIKE p R E D L O 0 M M rilMl ■ ■ !!§§! liHi Slovenci naj tudi sami poskrbijo za prikaz svojega prispevka k oblikovanju goriške zgodovine Gorica se pripravlja na slovesno proslavljanje tisočletnice prvega • pisanega dokumenta, ki priča o obstoju mesta v srednjem veku. Ta prvi dokument predstavlja tudi neizpodbiten dokaz, da je ime mesta slovenskega izvora. Prisotnost Slovencev v Gorici je torej očitna od začetkov mesta do danes. Zgodovina mesta v zadnjem tisočletju je zanimiva in v njej se prepletajo usode treh narodov, ki so v njem prebivali (Slovenci, Italijani-Furlani in Nemci). Goriška občinska uprava je sklenila, da se primemo pripravi na tisočletnico z vrsto razstav, študij in publikacij, ki bi morale doseči višek prav leta 2001. Zgodovina teh stoletij je deloma Se neraziskana, veliko je študijskega materiala v manj znanih publikacijah, verjetno je mnogo virov še v arhivih, zlasti na Dunaju; vse to zahteva temeljite raziskave. Važno je tudi delo pesnikov, slikarjev, kiparjev in dragih umetnikov na ljudski in na višji umetniški ravni. Pomembno je seveda tudi spoznanje načina življenja - šeg in navad -bogatih in revnih slojev prebivalstva v posameznih obdobjih zadnjega tisočletja. Prva razstava, ki je povezana s tisočletnico, je bila pred nekaj meseci in je prikazovala gotske cerkve na našem ozemlju; priznati moramo, da je bila odprta in jasna tudi do slovenske prisotnosti. Druga raz- stava in sicer o goriškem gradu pa je čisto enostavno "pozabila” na slovenski del. Slovenci v Gorici moramo sami poskrbeti za to, da bo naša prisotnost skozi "gorisko tisočletje” primerno prikazana. Nujno je potrebno, da se ustanovi delovna ekipa zgodovinarjev, ki bo znala pripraviti načrt del in ga izvesti. Gre za pripravo študij, ilustriranih publikacij, razstav, ipd. Nekatere od teh pobud bi lahko nastale tudi v sodelovanju s študijsko ekipo, ki dela za občinsko upravo in glede tega je odbornik za kulturo izrazil pripravljenost za skupno delo. S tem v zvezi podpisana slovenska občinska svetovalca predlagava naslednje: - SSO in SKGZ naj organizirata v zamejstvu posebno delovno ekipo (ki bi se lahko imenovala Združenje Tisočletnica), kateri bi s primernimi finančnimi sredstvi zagotovili obstoj in možnost delovanja; - Delovna ekipa naj naveze stvarne in dolgoročne stike z goriško občinsko upravo in njenim odborništvom za kulturo, oziroma s študijsko ekipo II Millen-nio, ki dela za občinsko upravo v okviru projekta za proslavo tisočletnice. V tej zvezi lahko posebno vlogo odigra tudi Konzulta za slovenska vprašanja pri go-riški občini. - naj vključi v projekt tisočletnice že obstoječe slovenske strokovne ustanove v zamejstvu (-NSK, SLOKI, itd.). - naj privabi k sodelovanju gorisko pokrajinsko upravo (zakon 68/81) ter Deželno upravo FJK (zakon 68/91 in 46/91) - naj skupno z gorisko in novogoriško občino poskuša predstaviti program evropski skupnosti (primarne kulturne pobude v letu 2000 evropske unije). - naj vključi v projekt strokovne in kulturne inštitucije Nove Gorice (muzej Kornberk, knjižnica F. Bevk, itd.). - naj pridobi sodelovanje najvišjih institucij Republike Slovenije (Ministrstvo za kulturo, za zunanje zadeve, Sekretariat za Slovence po svetu, Univerzo, itd.). Kot svetovalca slovenske narodnosti v občinskem svetu v Gorici se zavzemava za to pobudo in dajeva vso možno podporo pri iskanju stikov z mestno upravo. Želela pa bi, da bi bila ta pobuda skupna vsem goriskim Slovencem, ker gre za edinstven način s katerim se naša skupnost lahko predstavi v lokalnem in mednarodnem prostoru. Ta "predlog” dostavljava obema zamejskima krovnima organizacijama ter raznim pristojnim organom v Sloveniji ter slovenskim sredstvom javnega obveščanja. Občinska svetovalca občine - Gorica Bernard Špacapan -Slovenska skupnost Igor Komel - DSL-Pro-gresistična skupina PATRONAT INAC SVETUJE Pokojnine po konvenciji INPS je neupravičeno znižal minimalne pokojnine po konvenciji »Kot ste pisali tudi v vasi rubriki, sem pričakovala, da mi bo INPS dvignil minimalno po-konino na podlagi inflacije. Doživela pa sem negativno presenečenje, tako da mi je kar zajelo sapo. Namesto 650.000 lir na mesec mi je INPS izplačal le 160.000 lir, pri čemer si je zadržal tudi razliko za januar 1996. Povedati moram, da imam pokonino po konvenciji s Slovenijo. Kaj to pomeni? Gre za pomoto, ali so si spet izmislili kaj novega? Kako lahko živim z omenjeno vsoto? Kaj naj naredim?« A.K. Na žalost niste sami doživeli nenapovedanega znižanja minimalnega pokojninskega zneska. Ta ukrep skrbstvenega zavoda INPS je posledica nepravilnega tolmačenja pokojninske reforme in netočnega izvajanja navodil, ki jih je sam zavod zapisal v okrožnici. Za pokojnine, ki so bile uveljavljene na osnovi skupne zavarovalne dobe po mednarodni konvenciji (v ta sklep spada tudi konvencija s Slovenijo), pokojninska reforma št. 335/95 predvideva, da bo INPS od 1. januarja 1996 vsako leto sproti na novo odmeril pripadajoči del dopolnilnega minimalnega zneska, potem ko bo prejel informacijo o višini pokojninskega pro-rata, ki ga upravičenec prejema iz druge države. Kriterij za ugotavljanje teh zneskov ni bil še določen in ga bo izbrala vlada z medministrskim odlokom. V okrožnici, ki jo je INPS izdal 7. novembra 1995, je napisano, da bodo pokojnine iz previdnosti začasno "kristalizirali", torej zamrznili na znesek, ki je bil v izplačilu dne 31. decembra 1995, vse dokler ne bo ugotovljena višina pokojninskega deleža iz tujine. V kolikor bo prišlo do (zelo možnih) preplačil, si bo INPS naknadno poračunal razliko, je še napisano v okrožnici. V našem konkretnem primeru je torej INPS očitno napačno ukrepal in ni upošteval pokojninskega zakona, svoje okrožnice in niti ni spoštoval principa, da ima vsak državljan pravico do minimalne pokojnine (takoimenovani "vitalni minimum”), da se lahko preživlja in ne more pač čakati mesece ali celo leta, da mu izplačajo zaostanke. Zato svetujemo, da vložite na INPS pritožbo z zahtevo, naj zavod zagotovi minimalno pokonino, vse dokler ne bo Slovenija izplačala oziroma definirala svojega deleža, (ma) VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 24. SEPTEMBRA 1995 DO 27. MAJA 1996 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA 4.02 (D) Tržič (4.25), Portogmaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke 7.59 (E) (6.04) 8.53 (E) 5.37 (D) Tržič (6.01), Portogmaro (6.47), Mestre (7.36), Benetke 6.04 (IR) (7.47) Tržič (6.27), Portogmaro (7.13), Mestre (8.04), Benetke (8.15) 10.05 10.42 (E) (IR) 6.13 (R) Tržič (6.38), Portogruaro (7.34). Op.: ukinjeno ob praznikih 11.42 (IC) 7.13 (E) Tržič (7.36), Portogmaro (8.22), Mestre (9.07), Benetke (9.18) 13.42 (IR) 7.50 (IC) TERGESTE -Tržič (8.13), Portogruaro (8.55), Mestre (9.35), Benetke (9.46) 14.12 P .8.13 (IR) Tržič (8.36), Portogmaro (9.22), Mestre (10.07), Benetke (10.20) (IR) 15.42 10.13 (IR) Tržič (10.36), Portogmaro (11.22), Mestre (12.07), Be- netke (12.20) 16.04 (IC) 11.56 (IC) Tržič (12.20), Portogmaro (13.01), Mestre (13.42), Rim Termini 16.25 (D) 12.13 (IR) Tržič (12.36), Portogruaro (13.22), Mestre (14.07), Benetke (14.20) 17.42 (IR) 13.10 (D) Tržič (13.33), Portogruaro (14.19), Mestre (15.07), Benetke (15.17) 18.50 (D) 14.13 (IR) Tržič (14.36), Portogmaro (15.22), Mestre (16.07), Benetke (16.20) 18.57 (D) 15.13 (D) Tržič (15.36), Portogruaro (16.22), Mestre (17.06), Benetke (17.16) 19.37 (IR) 15.50 (IC) Tržič (16.13), Portogmaro (16.55), Mestre (17.35), Benetke (17.46) 20.00 (IC) 16.13 (IR) Tržič (16.36), Portogmaro (17.22), Mestre (18.07), Benetke (18.20) 20.55 (R) 17.13 (IC) Tržič (17.36), Portogmaro (18.22), Mestre (19.07), Benetke (19.18) 21.42 (IR) 17.27 (R) Tržič (17.54), Portogmaro (18.52), Mestre (19.47), Benetke (19.58) 22.00 (IC) 18.13 (IR) Tržič (18.36), Portogmaro (19.22), Mestre (20.07), Benetke (20.20) 23.42 (E) 19.13 (E) Tržič (19.36), Portogruaro (20.22), Mestre (21.04), Be- netke (21.15) 0.42 (IR) 20.25 (E) Tržič (20.48), Portogmaro (21.31), Mestre (22.14), Ze- 1.42 (IR) neva 21.13 (IR) Tržič (21.36), Portogmaro (22.22), Mestre (23.08) Benetke (23.21) 2.35 (D) 22.13 (E) Tržič (22.36), Portogruaro (23.22), Mestre (0.04), Rim Termini SMER___________________________________ Mestre (6.04), Portogruaro (6.49), Tržič (7.35) Mestre (7.07), Portogruaro (7.49), Tržič (8.29) Benetke (8.00), Mestre (8.12), Portogruaro (8.55), Tržič (9.41) Benetke (8.35), Mestre (8.48), Portogruaro (9.33), Tržič (10.18) Benetke (9.35), Mestre (9.48), Portogruaro (10.33), Tržič (11.18) Benetke (11.35), Mestre (11.48), Portogruaro (12.33), Tržič (13.18) Benetke (12.09), Mestre (12.19), Portogruaro (13.03), Tržič (13.48) Benetke (13.35), Mestre (13.48), Portogruaro (14.33), Mestre (14.23), Portogmaro (15.02), Tržič (15.40) Benetke (14.22), Mestre (14.32), Portogruaro (15.16), Benetke 115.35), Mestre (15.48), Portogruaro (16.33), Benetke (16.21), Mestre (16.32), Portogmaro (17.25), Benetke (16.55), Mestre (17.06), Portogruaro (17.48), Tržič (18.33), Benetke (17.29), Mestre (17.39), Portogruaro (18.28), Tržič (19.13) Benetke (18.02), Mestre (18.14), Portogmaro .(18.54), Benetke (18.22), Mestre (18.35), Portogruaro (19.34), Tržič (20.31) Benetke (19.35), Mestre (19.48), Portogruaro (20.33), Tržič (21.18) Benetke (20.02), Mestre (20.14), Portogruaro (20.54), Tržič (21.36) Benetke (21.35), Mestre (21.48), Portogruaro (22.33), Tržič (23.18) Benetke (22.35), Mestre (22.48), Portogruaro (23.33), Tržič (0.18) Benetke (23.35), Mestre (23.48), Portogruaro (0.33), Tržič (1.18) Benetke (020), Mestre (0.31), Portogruaro (1.26), Tržič (2.11) Proga TRST-VIDEM ODHODI URA VRSTA SMER 5.22 (R) Tržič (5.46), Gorica (6.08), Videm (6.39) (ukinjen ob praznikih) 5.50 (R) Tržič (6.18), Gorica (6.44), Videm (7.20) 6.23 (D) Tržič (6.47), Gorica (7.10), Videm (7.37) (ukinjen ob praznikih) 6.48 (R) Tržič (7.16), Gorica (7.40), Videm (8.12) ((ukinjen ob praznikih) 7.19 (IR) Tržič (7.43), Gorica (8.03), Videm (8.27) 8.19 (R) Tržič (8.47), Gorica (9.12), Videm (9.47) 9.19 (IR) Tržič (9.43), Gorica (10.03), Videm (10.27) 11.19 (IR)' Tržič (11.43), Gorica (12.03), Videm (12.27) 11.40 (R) Tržič (12.07), Gorica (12.29), Videm (13.03) (ukinjen ob praznikih) 12.19 (D) Tržič (12.43), Gorica (13.06), Videm (13.33) 12.25 (R) Tržič (12.53), Gorica (13.19), Videm (13.54) (ukinjen ob delavnikih) 13.19 (IR) Tržič (13.43), Gorica (14.03), Videm (14.27) 13.27 (R) Tržič (13.55), Gorica (14.20), Videm (14.55) (ukinjen ob praznikih) 14.19 (D) Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.33) (ukinjen ob praznikih) 14.34 (R) Tržič (15.03), Gorica (15.26), Videm (15.58) 15.19 (IR) Tržič (15.43), Gorica (16.03), Videm (16.27) 16.19 (D) Tržič (16.45), Gorica (17.07), Videm (17.36) (ukinjen ob praznikih) 16.56 (R) Tržič (17.24), Gorica (17.47), Videm (18.20) (ukinjen ob praznikih) 17.19 (IR) Tržič (17.43), Gorica (18.03), Videm (18.27) 17.38 (R) Tržič (18.07), Gorica (18.32), Videm (19.08) 17.51 (D) Tržič (18.15), preko Cervinjana in Palmanove v Videm (18.54). (ukinjen ob praznikih) 18.19 (D) Tržič (18.44), Gorica (19.06), Videm (19.35) (ukinjen ob praznikih) 18.39 (R) Tržič (19.06), Gorica (19.28), Videm (20.01) 19.19 (IR) Tržič (19.43), Gorica (20.03), Videm (20.27) 20.07 (R) Tržič (20.34), Gorica (20.57), Videm (21.24) 21.19 (IR) Tržič (21.43), Gorica (22.03), Videm (22.27) 23.05 (R) Tržič (23.33), Gorica (23.58), Videm (0.33) PRIHODI URA VRSTA SMER 6.46 (R) Videm (5.21), Gorica (5.54), Tržič (6.17) (ukinjen ob praznikih) 7.29 (R) Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01) 7.51 (D) Videm (6.44), Gorica (7.08), Tržič (7.27) (ukinjen ob praznikih) 8.33 (R) Videm (7.00), Gorica (7.38), Tržič (8.02), (ukinjen ob praznikih) 8.40 (D) Videm (7.36) preko Palmanove in Cervinjana v Tržič (8.16), (ukinjen ob praznikih) 9.14 (R) Videm (7.52), Gorica (8.27), Tržič (8.48), (ukinjen ob praznikih) 9.56 (IR) Videm (8.49), Gorica (9.13), Tržič (9.32) 10.52 (R) Videm (9.36), Gorica (10.00), Tržič (10.24) 12.33 (IR) Videm (11.26), Gorica (11.50), Tržič (12.09) 14.04 (R) Videm (12.36), Gorica (13.12), Tržič (13.35) 14.33 (IR) Videm (13.26), Gorica (13.50), Tržič (14.09) 15.18 (R) Videm (13.50), Gorica (14.26), Tržič (14.49), (ukinjen ob praznikih) 15.53 (R) Videm (14.30), Gorica (15.04), Tržič (15.25) 16.33 (IR) Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.09) . 18.18 (R) Videm (16.50), Gorica (17.26), Tržič (17.49), (ukinjen ob delavnikih) 18.26 (R) Videm (17.04), Gorica (17.37), Tržič (17.58), (ukinjen ob praznikih) 18.33 (IR) Videm (17.26), Gorica (17.50), Tržič (18.09) 19.20 (R) Videm (17.52), Gorica (18.28), Tržič (18.51), (ukinjen ob praznikih) 19.44 (D) Videm (18.31), Gorica (18.58), Tržič (19.20) 20.22 (D) Videm (18.59), Gorica (19.33), Tržič (19.55), (ukinjen ob praznikih) 20.33 (IR) Videm (19.26), Gorica (19.50), Tržič (20.09) 21.15 (R) Videm (19.53), Gorica (20.26), Tržič (20.47) 22.33 (IR) Videm (21.26), Gorica (21.50), Tržič (22.09). 0.52 (IR) Videm (23.26), Gorica (0.02), Tržič (0.25) Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.13 (E 221) SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) prihaja iz Ženeve - Opčine (9.40) - nadaljuje v Za- 6.52 (E 240) VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Budimpešte - Opčine (6.24) - nadaljuje v Benetke greb 10.58 (IC264) KRAS - prihaja iz Zagreba Opčine (10.28) 12.02 (IC243) DRAVA - prihaja iz Benetk - Opčine (12.28) - na- 16.57 (E 242) DRAVA -prihaja iz Budimpešte -Opčine(18.30)-na- daljuje v Budimpešto daljuje v Benetke 17.57 (IC265) KRAS - Opčine (18.25) - nadaljuje v Zagreb 19.51 (E 220) SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja 0.02 (E 241) VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Benetk - Opčine (0.50) - nadaljuje v Budimpešto iz Zagreba - Opčine (19.23) - nadaljuje v Ženevo IC - lntercity E - ekspresni vlak IR-Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak OBČINA TRST / SEJA OBČINSKEGA SVETA BIVŠE BEGUNSKO TABORIŠČE PRI PADRICAH Kljub težavam odobren proračun Zrahljani odnosi znotraj večine Pravda o posesti ima sedaj dobre izglede KZKV skuša uveljaviti svojo pravico pred Občino Trst Tržaški občinski svet je odobril proračun za tekoče leto in s tem potrdil politično zaupnico odboru župana Riccarda Illyja. Bilanco je zaradi odsotnosti nekaterih predstavnikov večinske koalicije podprlo le dvajset svetovalcev, to se pravi točno polovica skupSčine, kar samo po sebi dokazuje precejšnje težave, ki že dalj časa spremljajo odnose med županom in njegovim zavezništvom. Večina je podprla proračun brez velikega navdušenja, opozicija pa je glasovala proti, čeprav ni imela bistvenih kritičnih pripomb na račun finančnih dokumentov, z izjemo SKP, ki je potrdila brezkompromisno opozicijo upravi. Zavezništvo za Trst so, kot smo že poročali, zapustili republikanec Castigliego in oba svetovalca Zelene liste. Prvi, ki ni nikoli zapustil svoje strančice, je že zdavnaj ustanovil svojo svetovalsko skupino, isto velja za Zelene, ki so bili tudi predsi-nočnjim zelo kritični do župana. Russignan je bil polemičen tudi do Ljudske stranke in predvsem do Demokratične stranke levice, saj se je vprašal, kako lahko Hrast še dalje podpira Illyja, »ki pri vseh pomembnejših odločitvah prezira mnenje občinskega sveta in same večinske koalicije«. 2e sam način odobritve proračuna vsekakor priča o zelo zrahljanih odnosih med odborom in občinskim svetom, ter med Illyjem in njegovo levosredinsko koalicijo. Zupan pravi, da bo v drugi polovici mandata, po nekaterih pomembnih sklepih (npr. regulacijski načrt in preustroj ACEGA), odbor začel izvajati »ustvarjalni del« svojega programa. Ne vidimo pa kako bo lahko to naredil brez podpore občinskega sveta, ki izgublja vlogo sogovornika uprave, saj se večkrat obnaša kot njen nasprotnik. Odgovornosti za to nosi tudi sam Illy, ki prevečkrat odloča mimo lastne koalicije in celo v nasprotju z njenimi stališči ter mnenji. Ponedeljkova seja je bila posvečena izključno glasovalnim izjavam, ki niso dodale nič novega k proračunskemu soočenju, seveda če izvzamemo dogajanja v Zavezništvu za Trst. Po novem podpirajo Uljevo upravo svetovalci Lludske stranke, Demokratične stranke levice, preostanek Zavezništva za Trst (svetovalca stranke Slovenske skupnosti Berdon in Močnik, socialistka Pittonijeva in neodvisni Budinich), Castigliego in nekdanji ligaš Klindendrath, zelena Russignan in Evangelisti pa sta napovedala, da bosta odbor ocenjevala po posameznih dejanjih in ukrepih. H TOIV1MASEO/JAVNA RAZPRAVA h Uporabniki nezadovoljni nad višjo ceno telefona Organizacija za zaščito uporabnikov, ki ji predseduje Luisa Nemez, je včeraj v kavami Tomma-seo začela niz javnih srečanj, na katerih obravnava probleme splošnega zanimanja. Na včerajšnje srečanje je povabila predstavnika družbe Telecom Giuseppeja Jelena in Fulvia Gellettija, da bi govorila o telefonskih tarifah družbe oz. o njihovih poviških. Vprašanje je spričo napovedanih poviškov v sedanjem trenutku zelo aktualno, kar je pokazalo tudi včerajšnje srečanje. Na njem sta predstavnika Telecom, ki s sogovorniki nikakor nista imela lahkega dela, predvsem podčrtala, da do teh poviškov in do razlik v tarifah z drugimi telefonskimi družbami prihaja predvsem zato, ker v veliki konkurenci med telefonskimi podjetji manjkajo pravila igre, ki bi morala biti za vse zelo jasna. Govor je bil še o številnih drugih vprašanjih, družbi Telecom pa je bilo predvsem očitano, da je v režimu monopola lahko delala kar je želela, po njegovi odpravi pa se sedaj ne sme pritoževati, če so sedaj uporabniki nezadovoljni. V začetku leta 1988 je tržaški pretor zavrnil tri tožbe, ki jih je Tržaška občina z županom Staffie-rijem na čelu sprožila proti Koordinacijskemu združenju kraških vasi in njegovemu predsedniku Karlu Grgiču, češ da jo Združenje moti kot zakonito posestnico bivšega begunskega taborišča pri Padričah. Zgledalo je, da bodo naposled zaživeli načrti, po katerih bi v bivšem taborišču razvili gospodarsko, športno in kulturno življenje (novembra lani je na primer v njem našel sedež tudi Tržaški partizanski zbor P. Tomažič, v njem so muzej de Henri-quez itd.), vendar se je začela nova trnova pot po sodišču, tokrat se je občinski upravi pridružila finančna uprava in pred tremi leti je pretor sprejel ugovore Občine in države. KZKV, ki združuje prebivalce in društva iz Gropade, Bazovice, Padrič, od Banov in Ferlugov, ter Karlo Grgič kot njen predsednik in družba Infordata so vložili priziv, zastopa jih odvetnik Bogdan Berdon, ki je naposled le dobil spodbudno vest: sodišče (in sicer tribunal) je 24. januarja letos razpravljalo o prizivu, vendar ni potrdilo prvostopenjske odločitve pretorja, temveč je razpravo odložilo na 21. maj, ker hoče zaslišati nekatere priče v zvezi s posestjo, ki jo KZKV ima. Teh prič ne manjka. Odgovoriti bi morale na vprašanje, če ima KZKV že od leta 1973 posest nad bivšim begunskim taboriščem, če v njem potekajo razne dejavnosti (športne, kulturne, rekreativne, gospodarske, družbene, protipožarne itd.) in če je KZKV leta 1986 na podlagi sporazuma iz leta prej izročila v posest četrtino komprenzorija za muzej de Henriquez in čuvaju Bo-beku v ta namen dala tudi ključe. Odvetnik Bogdan Berdon je sodišču predložil vso ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje, da KZKV uporablja in ima torej posest (pravda se namreč nanaša na posest in ne na last, ker je kom-prenzorij državna lastnina) vse od leta 1973, torej od obdobja, ko je bilo zapuščeno. Odtlej je KZKV večkrat skušalo urediti odnose z lastnikom in je že leta 1974 zaprosilo pristojno državno upravo, da bi vsaj del komprenzorija dala na razpolago krajevnim društvom in organizacijam za njihove dejavnosti. Prošnja ni dosegla svojega namena in jo je ponovno vložila leto dni kasneje, a tudi tokrat ni dobila povoljnega odgovora. Medtem se je namreč za kompleks začela zanimati tudi Tržaška občina in se izdajati za zakonitega posestnika, zato se je KZKV obrnila tudi nanjo (leta 1986). Se prej, leta 1985, in sicer pod Richettijevo upravo, je na pobudo Občine bil dosežen dogovor, na podlagi katerega je KZKV približno četrtino vsega objekta odstopilo de Henriquezo-vemu muzeju, kar pomeni, da je Tržaška občina posredno priznala Združenju pravico do posesti (leta 1982 je manjši del površine zasedel de Henriquezov muzej, ki je moral zapustiti zemljišča ob Tr-biški cesti, kjer je našel prostor Center za raziskave). Odnosi so se spremenili in tudi izrodili, ko je občinsko upravo prevzel župan Staffieri. Sledila je tožba, vendar je sodišče, kot smo omenili, leta 1988 osvojilo Berdonovo glavno tezo, in sicer, da je KZKV dejansko uporabljalo komprenzorij in je torej postalo njegov zakoniti posestnik pred občinsko upravo. Kljub razsodbi je prišlo do trenj: tako je Konzorcij za upravljanje de Henri-quezovega muzeja, predno se je pravno razpustil, skušal muzeju zagotoviti čimveč prostora v bivšem taborišču, kjer bi moral muzej imeti dokončni sedež; manifestirat so prišli celo pripadniki Fronte della Gioventu. KZKV si je seveda še naprej prizadevalo, da bi po eni strani uredilo odnose z lastnikom, torej z državo in se je s tem namenom odbrnilo do finančne uprave, po drugi strani pa je izdelalo načrte, po katerih bi v kompleksu zaživeli obrtniška in trgovinska cona, večnamenski športni center in vojni muzej. Tržaška občinska uprava in finančna uprava pa sta se obrnili do pretorja, ki je leta 1993 sprejel njuno zahtevo, nakar je odv. Berdon vložil priziv, ki ima sedaj dobre izglede, da zakonitim posestnikom prizna pravico do uporabe bivšega taborišča, kjer so medtem našle svoje mesto številne dejavnosti, kar je bilo od vsega začetka v načrtu. PRISTOP / USTANOVE GEPI NA NABREŽJU M AN D RACO HIO NOVICE Svežih 7,5 milijaide lir za škedenjsko železarno Delniška družba Servola, ki jo je ustanovila Luc-chinijeva jeklarska grupa skupaj s solastnikoma tra-derskega podjetja Bolmat Brunom Bolfom in Vitto-riom Malacalzo ob nakupu železarne pod Skednjem, ima novega družabnika. To je državna ustanova Gepi, ki se je odločila, da pristopi k njeni glavnici s 15-odstotnim deležem, to je s 7, 5 milijarde lir. Preostali 85-odstotni delež (50 milijard lir) je poleg Giuseppa Lucchinija in Bolmata prispevala, kot znano, še deželna finančna družba Friulia. Vest je prišla dva dni pred koncem razčlenjene stavke, s katero so se delavci uprli naduram, ki jim jih je v nasprotju s sindikalnimi dogovori vsilil Lucchini za to, da bi tovarno čimprej pognal. A ne samo to, v proizvodni cikel je novi lastnik prezgodaj vključil tudi komaj najeto mlado delovno silo in s tem še bolj ogrozil varnost pri delu. Organizacije kovinarjev Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil so zaradi tega zaprosile za nujnosten sestanek z deželnim odbornikom za industrijo Gian-francom Morettonom. Srečanje bi bilo že moralo biti, a so ga odložili na prihodnji teden, kar pa ni napak. »Tako bomo imeli argument več,« nam je dejal sinoči pokrajinski tajnik FIOM Bruno Galan-te. Zakaj? Zato, ker pomeni pristop Gepija prilitje javnega denarja, ki ga dražba Servola ne bi smela porabiti tjavdan, temveč investirati v popolno varnost delovišč, ob spoštovanju delovne pogodbe, pa tudi za to, da spet ovrednoti profesionalnost številnih tukajšnjih delavnic in tvdrk, ki so delale za železarno in ob nastopu njene krize potegnile krajši konec, ker niso mogle od takratnega vodstva izterjati dolgov. (dg) Burja zakrivila smrt Na Nabrežju Mandrac-chio se je včeraj zgodaj zjutraj smrtno ponesrečila 30-letna Nadia lerina iz Ul. Baiardi 21, ki ji je bil usoden padec z motornim kolesom. lerinova se je kot vsako jutro peljala na delo na tržnico na debelo, kjer je imela stojnico skupaj z neko drugo osebo, in sicer z nekim moškim. S svojim majhnim prevoznim sredstvom se je okrog 4.30 peljala po Nabrežju, ko je zaradi sunka burje izgubila ravnotežje in jo je zaneslo v pločnik. Pri padcu je z glavo silovito udarila ob tla, bila je brez varnostne čelade. Močan udarec je dobila tudi v trebuh. Eden od mimoidočih avtomobilistov je poklical na pomoč, prišlo je osebje Rdečega križa, ki jo je nemudoma naložilo v rešilec, v katerem pa je izdihnila. Izvide so opravili karabinjerji iz Ul. Hermet, ki so obvestili tudi dežurnega sodnika Hrohmanna. Prejšnjo noč burja sicer ni bila posebno močna. Po podatkih navtičnega inštituta je pihala s hitrostjo poprečno 60 kilometrov na uro, vendar se je prav med 4. in 5. uro, torej v času, ko je prišlo do nesreče, precej okrepila in so sunki dosegli tudi 100 kilometrov na uro, kar je bilo za leri-novo usodno. Kaj namerava Rubbia zgraditi na Krasu? Kaj predvideva projekt »E-nergy Amplifier«, po katerem namerava nobelovec Rubbia vpeljati jedrske poskuse za pridobivanje takoi-menovane »čiste energije«? To vprašanje si zastavlja Skupina za obrambo okolja iz Trsta, ki se je v soboto udeležila okrogle mize, a je z nje odšla, kot zatrjuje v. svojem tiskovnem sporočilu, ne da bi ji bilo dano zastaviti vprašanj, čeprav so bila predvidena, in ne da bi ji bilo iz številnih poročil jasno, kaj nameravajo na Krasu pravzaprav zgraditi. Podjetniki iz Vojvodine na tridnevnem obisku v Trstu Nad 60 podjetnikov iz naše dežele se je včeraj sestalo na Trgovinski zbornici z delegacijo gospodarskih operaterjev iz Vojvodine. Srečanje so priredili z namenom, da bi spet vzpostavih gospodarsko sodelovanje s tem predelom Balkana, ki ga je embargo za dalj časa prekinil. Tretje srečanje o zgodovini filma V prostorih znanstvenega liceja »G. Galilei« bo danes ob 17. uri tretje srečanje tečaja o zgodovini filma, ki ga prirejajo institut Gramsci in druge mestne ustanove in združenja; tečaj je odprt profesorjem, študentom in amaterjem. Predstavitev življenjepisa Antonia Cassisa Faraoneja V avditoriju muzeja Revoltella bo drevi ob 18. uri predstavitev življenjepisa Antonia Cassisa Faraoneja, ki je sad dela Marie Fantini; manifestacija sodi v okvir pobud ob 200-letnici rojstva Pasqualeja Revoltelle. Antoni Cassis Faraone je bil ena najvažnejših in obenem najbolj enigmatičnih osebnosti tržaške zgodovine v začetku osemnajstega stoletja; bil je tudi eden prvih lastnikov gledališča Verdi. Knjigo bodo predstavili Paolo Scandaletti, Alberto Luchitta in Maria Massau Dan. Naravoslovni muzej na ekranih Po tretji televizijski mreži bo danes, okrog 11.30, drugo nadaljevanje oddaje »Potovanje v Italijo«, ki je namenjena Trstu. V 10-minutni oddaji bo prikazan naravoslovni muzej z vsemi svojimi zanimivostmi. ŠOLSTVO / POKLICNO USPOSABLJANJE POBUDA / STALNEGA GLEDALIŠČA FJK Na »Stefanu« tečaji mikrospecializacije Dijaki na delovni praksi in pri podpornem pouku Rossetti kot Beaubourg... Kino, glasbo, poezijo, bolet in še kaj Tako poteka delovna praksa v podjetju Aron (f. Balbi/KROMA) Z včerajšnje novinarske konference (f. Balbi/KROMA) Iskanje prve zaposlitve je za mladega človeka težko opravilo. Tudi dijaki z višješolsko in univerzitetno izobrazbo se srečujejo s čedalje večjimi težavami, ko se skušajo vključiti v delovno okolje. Včasih je vzrok tudi nezaupanje delodajalcev v šolske strukture ali nepoznavanje le-teh, kot tudi neusklajenost šolskih struktur s stalno spreminjajočo se stvarnostjo. Moderna šola skuša premostiti te težave z uvajanjem novih pristopov, kot je na primer projekt ’92 na področju poklicnega šolstva. V sklopu tega projekta so se za dijake IV. in V. razredov zavoda Jožef Stefan začeli v tekočem šolskem letu štirje dveletni tečaji za poklicno usposabljanje, ki jih šolsko ministrstvo imenuje »tečaji mikrospe-cializacije«. Naslovi tečajev so naslednji: -specializirani tehnik za upravljanje kemijskih in biokemijskih avtomatiziranih analizatorjev; -tehnik za vzdrževanje avtomatskih krmilij in programimih sistemov; -načrtovalec in kolav-dator električnih in elektronskih civilnih inštalacij; -načrtovalec in izdelovalec industrijskih avtomatov. Poleg teoretskega poučevanja, ki se odvija pri deželnih poklicnih zavodih ENFAP, ENAIP in Slovenskem državnem poklicnem zavodu in ki zavzema skupno 360 učnih ur v dveh letih, predvideva mikrospecializa-cija za vsako šolsko leto tudi tri tedne trajajočo de- lovno prakso pri raznih tvrdkah in industrijskih obratih v tržaški pokrajini. V tem tednu se je tako začelo za 42 dijakov IV. razredov mehanskega, elektronskega in kemijsko-biološkega oddelka prvo dvotedensko obdobje delovne prakse, ki poteka pri naslednjih 24 podjetjih: za dijake mehanskega oddelka pri podjetju Aron, za dijake elektronskega sektorja pa pri podjetjih Ac-cord, Acega Servizio Elet-tricia, Andreassich Libero, Decorti Glauco, Eko Tek-nik, Elettrocentro, Elettro-meccanica Galli, Elettro-meccanica Plet, Elettrotec-nica Ceodek, Lampas S.A.R.C., Marini Marko, Nuova I.M.E.I., P.F. Va-scotto Mario in Urizio Im-pianti Elettrici S.R.L; za dijake elektronskega oddelka pa se dvotedensko obdobje delovne prakse odvija pri podjetju Živec. Za dijake kemijskega biološkega oddelka se dvotedensko obdobje delovne prakse odvija pri podjetjih Farco Lab, Laho-ratorio chimico dell’am-biente s sedežem v Ul. La Marmora 13, Laboratorio chimico Trgovinske zbornice, Laboratorio clinico bolnišnice na Katinari, Laboratorij morske biologije, Kraške mlekarne, Diesel ricerche, Kemijski laboratorij glavne bolnišnice. V teh dveh tednih je na šoli podporni pouk, ki bo trajal šest dni, še štirje dnevi pa bodo konec aprila in sicer: po 4 predmete za dijaka in največ 6 ur dnevno. Trenutno stanje na zavodu Jožefa Stefana je torej naslednje: 42 dijakov je na delovni praksi, 86 dijakov obiskuje podporni pouk, 23 dijakov pa je prostih, ker so bili uspešni v prvem polletju. Koncert Užaškega okteta v Revoltelli Tržaška občinska u-prava je že večkrat pokazala veliko in konkretno občutljivost do slovenske kulture in do slovenskega umetniškega izražanja. To bo naredila tudi jutri ob prazniku slovenske kulture, ko bo slavnostno počastila 25-letnico obstoja in delovanja Tržaškega okteta. Koncert našega priznanega okteta, M ga prireja občinsko odbomištvo za kulturo, bo s krajšim nagovorom uvedel sam župan Illy. Prireditev bo ob 18.uri v dvorani muzeja Revoltella (Ul. Diaz 27). Rossettijevo poslopje se bo prelevilo v nekakšen mali Beaubourg po vzorcu znamenitega večnamenskega kulturnega središča v Parizu. Njegovi prostori bodo vsak dan od štirih popoldne do polnoči odprti za javnost, ki naj bi z obiskom ne le odrskih predstav, temveč tudi dodatnih snidenj prispevala k razživitvi kulture. Skratka, udejani naj se “nemogoča sanja”, da se teater in občani zlijejo v poustvarjalno celoto, ki naj oplemeniti družbeno skupnost. Predsednik Stalnega gledališča za FJk Roberto Damiani in ravnatelj Antonio Calenda ob predstavitvi pobude “Spazio Rossetti” nista prikrila zadovoljstva - a tudi rahlega vznemirjenja ne. Ce je namreč morda res, kakor je ob svojem lanskem nastopu poudaril Calenda, da »tu ljudje ne zahajajo v gledališče, da bi se razkazovali, ampak zato, da se kulturno oplajajo«, bo tudi držalo, da še ni mogoče napovedati, kakšen bo odziv na projekt, o katerem je sam ravnatelj teatra dejal, da je utopičen. Seznam načrtovanih randevujev pa nima nič utopičnega. Kvečjemu bo treba počakati, da ljudje prebavijo novost. »Rossettijev prostor« bo dejansko sestavljalo več »prostorov« v mnogo-stranskem smislu, saj ho-do postopoma izrabili sleherne štiri stene, veže in v prvi vrsti foyer. Zlasti hvalevredna bodo štiri dopoldanska nedeljska srečanja z najmlajšimi, med katerimi bosta igralca Maurizio Solda in Roberto Cuppone kot lažni modrijarh Ciarla in nedisciplinirani gledalec Tano popeljala mladež (a tudi odrasle) v magični svet poetične simulacije ter jih seznanila s teatrski-mi prvinami. V sodelovanju s kinoteko Cappella Under-ground bodo nadaljevali prikaz filmov na teme iz repertoarskih odrskih postavitev, ki bo postal tako-rekoč vsakodneven. Oboževalcem lepe glasbe bodo od 6. marca dalje osem torkov zaporedoma ustregli s popoldanskimi koncerti (ob 18. uri), ki jih bodo izvajali diplomiranci, pa tudi starejši gojenci Tartinijevega konservatorija. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji narečnega pesništva s ciklom "aperitivov v dialektu”, ki jih bo vsak drugi petek ob 17.30 vodila Liliana Bam-boschek. Prečesali bodo * slikarske detajle Virgilia Giottija, domiselne stvaritve Carolusa Cergolyja, parodije Carla de Dolcet-tija, pa še ljudskost scenskih prizorov Giulia Piaz-ze, Raimonda Corneta in še koga. Izrecen poudarek bo na baletu in koreografiji, ki sta na italijanskih odrih vse preveč zanemarjena in bo njuno važnost izpostavila (tudi s pomočjo vi-deoprojekcij) Maria Luisa Turinetti. Likovno umetnost so že ovrednotili z decembrsko razstavo kiparja in arhitekta Luciana Cellija, ki pa si jo bo mogoče ogledati še do konca februarja in ji bodo kajpak sledile druge. Se, tole: gledališka ustanova je prodrla tudi v Internet, prek katerega pa se lahko povežemo tudi s teatri svetovnega slovesa. Drago Gašperlin KONCERT Duo Rojc - Guerrato jutri v gledališču Mlela Med glasbenimi srečanji, ki jih redno prireja združenje Gioventu musicale v gledališču Miela, bo jutri ob 20.30 na sporedu posebno zanimiv koncert. Nastopila bosta namreč pianist Aleksander Rojc, ki ga naši javnosti ni treba posebej predstavljati, saj sta tako njegova koncertna kot pedagoška dejavnost dobro znani in cenjeni, ter kitarist Ennio Guerrato, ki že od mladih nog nastopa kot solist in v raznih prestižnih sestavah na italijanskih in avropskih glasbenih scenah. Skupaj bosta Rojc in Guerrato (na sliki) oživila stil in vzdušje dunajske šole prejšnjega stoletja s skladbami Diabellija, von VVeberja, Carullija in Giulianija. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV SRS in Slovenci izven meja RS Predsednik SRS Podobnik je načel odnose med Slovenijo in Italijo Marjan Podobnik, predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS), je predsi-nočnjim na sedežu Društva slovenskih izobražencev v Ul. Donizetti orisal poglede svoje stranke na Slovence izven Republike Slovenije, še posebej v Italiji in v Avstriji. Načel je seveda tudi najnovejše dogodke na slovenskem političnem prizorišču. Podobnik, ki ga je spremljala podpredsednica Katarina Smrkolj, je poudaril, da Slovenci izven RS predstavljajo približno eno petino vseh Slovencev in je zato potreben prenovljen koncept enotnega kulturnega prostora, ki za Slovenijo predstavlja veliko bogastvo, zato mora s svoje strani tudi aktivno skrbeti za te dele slovenskega naroda. Podprl je zamisel o nekem skupnem izvoljenem predstavništvu in pa o zajamčenem zastopstvu v izvoljenih telesih, zlasti v Italiji in Avstriji, podobno kot že velja za italijansko in madžarsko manjšino v Sloveniji. Pri tem se je zavzel za pozitivno recipročnost med Slovenijo in Italijo glede statusa obeh manjšin. V tem okviru je še pripomnil, da se v odnosih med Slovenijo in Italijo vse prelahko pozablja na o-gromno škodo, ki jo je povzročil fašizem, medtem ko so stalno v ospredju vprašanja istrskih beguncev. Dejal je, da so to pro- gramske smernice, ki jih bo njegova stranka skušala uveljaviti, če in ko bo v vladi. SLS računa, da se bo na prihodnjih volitvah, ki bodo jeseni, lepo uveljavila in postala vladna stranka. Zavzema se, da bi prišlo do koalicije strank slovenske pomladi (SLS, krščanski demokrati SKD, socialdemokrati SDSS in eventualno zeleni). Po posegu Marjana Podobnika se je razvila široka razprava. PROTAGONISTI / TRST 1940-1954 Ciklus pričevanj o težkem zgodovinskem obdobju Deželni institut za zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji Julijski krajini se s ciklusom konferenc loteva enaga najbolj ključnih obdobij zgodovine našega mesta, ki gre od leta 1940 do leta 1945; v ta namen bo priredil ciklus pricevanj-in-tervjujev z osebnostmi, ki so na različne načine in z različnimi odgovornostmi doživljale vojna leta in težko povojno obdobje v naših krajih. Ni namen instituta, da bi na konferencah razkril posebna odkritja, ki jih v teh zadnjih časih vihtijo številni revizorji zgodovine; institut, nasprotno, želi obnoviti življenjsko pot, ki so jo prehodile nekatere osebnosti v tedanjem težavnem tržaškem kontekstu. Vse konference bodo v vili Primc na Greti, začele pa se bodo ob 17. uri. Prva bo na sporedu danes; gost popoldneva bo dr. Arturo Paschi, ki bo odgo- varjal na vprašanja prof. Tristana Matte o »Skrbstvenih službah za zavezniške ujetnike«. Druga konferenca bo v sredo 14.; prof. Teodoro Sala bo in-tervjuval polkovnika Giulia Cesarija, poročnika državne pohcije v pokoju, ki bo govoril na temo »Od mestne straže do civilne policije Zvezne vojaške uprave in do državne policije«. V torek 20. t.m. bo gost popoldneva bivši predsednik IS SRS in bivši jugoslovanski ambasador v OZN dr. Anton Vratuša; na temo »Slovenski ambasador pri italijanskem odporništvu« ga bo in-tervjuvala prof. Licia Chersovani. Zadnja konferenca pa bo v sredo 28.: kapetan John Earle, dopisnik Financial Timesa za balkansko področje bo odgovarjal prof. Giampao-lu Valdevitu na temo: »Dejavnosti Intelligence service-ja v Trstu leta 1945«. Predavanje o sodobni enološki tehnologiji Kmečka zveza obvešča člane in simpatizerje, da je v okviru Agriesta ’96 na sejmišču v Martignaccu pri Vidmu, v petek, 9. trn., ob 9. uri na programu predavanje na temo "Spremembe v lastnostih mošta in vina, ki jih dojemamo s čutili - Vloga sodobne enološke tehnologije”. Ker bo predavanje nedvomno zanimivo za naše vinograd- nike, organizira Kmečka zveza obisk predavanja z osebnimi avtomobili. Zbirališče za odhod bo na trgu v Sesljanu, v petek, 9. t.m., ob 8. uri. Prijave na Kmečki zvezi, Ul. Canova. Tako kot prejšnje prireja sejemsko prireditev Agriest tudi letos Dežela skupno z ERSA in s sodelovanjem Italijanskega združenja enologov in enoteh-nikov. VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 7. februarja 1996 RIKO Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 17.19 - Dolžina dneva 10.04 - Luna vzide ob 20.29 in zatone ob 8.18. Jutri, ČETRTEK 8. februarja 1996 PREŠERNOV DAN VREME VČERAJ OB 12. uri: temperatura zraka 0,3 stopinje, zračni tlak 1001,8 mb pada, veter vzhodnik severovzhodnik 49,3 km na uro, burja s sunki do 68 km na uro, vlaga 56-odstotna, nebo jasno, morje razburkano, temperatura morja 8 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Marta Carboni, Silvia Trapa, Marco Sovino, Marco Abramo, Roberta Fragiaco-mo, Alessia Meden. UMRLI SO: 76-letna Pierina Scoria, 65-letna Luigina Rocco, 82-letni Giacomo Škabar, 88-letna Evelina Volčič, 68-letni Luciano Caris, 89-letna Antonia Taucar, 72-letni Alfonso Parlato, 92-letna Giuseppina Lesta, 86-letni Emilio Baldassi, 77-letna Mondella Manzini, 94-let-na Anna Fontana, 88-letna Libera Todesco, 83-letni Libero Zamarin. LEKARNE 21.30 »Heat - La sfida«, i. Al Pacino, Robert De Niro. EKCELSIOR AZZUR-RA- 17.40, 19.50, 22.00 »L’ussaro sul tetto«, r. Jean-Paul Rappeneau, i. Ju-liette Binoche, Claudio Amendola. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »II presidente, una storia d’amore«, i. Michael Douglas, Annette Bening. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Babe -un maialino coraggioso«. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Wai-ting to Exhale - Donne«, i. Whitney Houston, Angela Bassett. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »The Net - Intrappolata nella rete«, i. Sandta Bullock. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.05, 22.15 »High-lander III«, i. Christopher Lambert. MIGNON - 16.00, 22.00 »Un mondo perverso«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL -17.00, 19.40, 22.00 »La lettera scarlat-ta«, i. Demi Moore, Robert Duvall. ALCIONE - 18.30, 21.30 »Underground«, r. Emir Kusturica. LUMIERE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Ti ri-cordi di Dolly Bell« r. Emir Kusturica; jutri 18.00, 20.00, 22.15 »I soliti so-spetti«, r. Bryan Singer, i. Stephen. Baldwin. Od PONEDELJKA, 5., do NEDELJE, 10. februarja 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Goldonijev trg 8 (tel. 634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Pie-ro 2, Zavije - Ul. Flavia 89. ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La dea delPamore«, r.-i. Woody Allen, i. Mira Sorvino. EXCELSIOR - 18.30, PRIREDITVE OBČINA DOLINA prireja v sodelovanju s PD Mačkolje proslavo ob dnevu slovenske kulture, ki bo v nedeljo, 11. t.m., ob 17. uri v občinskem gledališču ”F. Prešeren” v Boljuncu. Nastopajo: M1PZ PD Mačkolje, M1PZ KD Venturini iz Domja, M1PZ KD Vodnik iz Doline in recitatorji SKK - Trst. Priložnostno misel bo podal Livij Valenčič. Vabljeni. SKD SLAVEC Ricmanje -Log vabi na proslavo dneva slovenske kulture v soboto, 10. t.m., ob ob 20. uri v kulturnem domu v Ric-manjih. Sodeljujejo otroci vrtca iz Ricmanj, učenci coš I. T. Zamejski, OPZ Slomškovega doma iz Bazovice ter SSg z magično igro "Cicibanus cipria-nus”. SKD LIPA iz Bazovice vabi ob dnevu slovenske kulture na ogled slovenske predstave Felbca Mittererja "Zdrahe v božji hiši” v izvedbi Teatra brez... iz Celovca, režia M. Bevk, v soboto, 10. t.m.,v kinodvorani v Bazovici, ob 20. uri. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja, jutri, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. s v. Frančiška 20 proslavo kulturnega dneva ob obletnici pesnika Franceta Prešerna. Slavnostni nagovor bo imel prof. Janko Jež, recitiral bo igralec Stane Raztresen. Glasbene točke bosta prispevala kitarista Anja Stoka in Paulo Bem-bi, oba gojenca Glasbene matice. A. O. JAKA STOKA in zadruga za Kulturni dom ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Trst - Gorica - Videm ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Gorica SLOVENSKA PROSVETA Trst DAN SLOVENSKE KULTURE '96 Bodočnost je tistega, ki veruje v njo Srečko Kosovel Kulturni dom v Trstu jutri, 8. februarja 1996 ob 20.30 Prosek-Kontovel vabita ob dnevu slovenske kulture v soboto, 10. t.m., ob 20. uri, na predstavitev knjige Bruna Lisjaka "Slovensko pomorsko ribištvo”. Kulturni spored bo poleg domačinov obogatila Zenska pevska skupina ”Stu ledi”. SKD TABOR OPČINE -Prosvetni dom. V nedeljo, 11. t.m., ob 17. uri gostuje "Teatr brez...” iz Celovca z moderno misterijsko igro "ZDRAHE V BOŽJI HIŠI”. Režija Marjan Bevk. Vabljeni na zabaven popoldan. KD F. VENTURINI, COS Mara Samsa in otroški vrtec Domjo vabijo na proslavo dneva slovenske kulture v petek, 9. t.m., ob 20.30, v kulturni dom Anton Ukmar-Miro pri Domju. SKD PRIMOREC - Trebče priredi v petek, 9. t.m., ob 20. uri v ljudskem domu dan slovenske kulture. Nastopajo pevski zbor COS P. Tomažič -Trebče, MePZ Slovenec-Slavec, vodi A. Grbec in dramska skupina Slovenec z veseloigro "Ta prelepa spomladanska ljubezen” v režiji Bože Hrvatič. Vabljeni! KD KRAŠKI DOM vabi v nedeljo, 11. t.m., ob 17. uri v Kulturni dom na Colu. Predstavili se vam bodo člani KD Rdeča zvezda iz Saleža z veseloigro "Priprava na zlato poroko” ter moški pevski zbor. SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabi ob prešerno-vem dnevu na PRAZNIK MLADIH USTVARJALCEV, ki bo v soboto, 10. t.m., ob 18.30, v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Na sporedu bo odprtje likovne in fotografske razstave ter recital literarnih del mladih ustvarjalcev. Ob koncu bodo strokovne komisije razglasile zmagovalce literarnega, fotografskega in likovnega natečaja. SLOVENSKA PROSVETA in DSI vabita v ponedeljek, 12. t.m., na prireditev ob dnevu slovenske kulture. Razglasili bodo zmagovalce literarnega in fotografskega natečaja Mladike in razdelili priznanja Mladi oder. Kulturni spored bodo med drugim oblikovali mladi glasbeniki gojenci Glasbene matice v Trstu - šola Marij Kogoj. Govorila bo gospa Lučka Kremžar De Luisa. Prireditev bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30. M IZLETI SK BRDINA organizira v nedeljo, 11. t.m., avtobusni ismučarski izletv Forni di Sopra. Vpisovanje bo v ponedeljek in četrtek na sedežu kluba Proseška 131 na Opčinah od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 212859 in 299573. SK DEVIN organizira v nedeljo, smučarski izlet v Podklošter. prijave in informacije tel. 327196 (Jordan ali 200236 (Bruno). SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v nedeljo, 25. t.m., smučarski izlet na Monte Elmo in San Candido v Pusteriji. Odhod avtobusa iz Seslja-na, ob 6. uri. Informacije tel. 291078 ali 2916056 od 17. do 20. ure. H ŠOLSKE VESTI TAJNIŠTVO LICEJA "Prešeren” obvešča, da lahko dijaki, ki so doslej maturirali na naši šoli, dvignejo diplomo o opravljenem zrelostnem izpitu. Pri tem morajo vsi prosilci, razen tistih, ki so maturirali leta 1995, vrniti nadomestno potrdilo. Urnik tajništva vsak dan od 9.30 do 12.30. DIDAKTIČNO RAVNA-TELJSTO V DOLINI vljudno vabi starše otrok, ki se nameravajo vpisati v otroške vrtce in v prve razrede osnovnih šol dolinskega didaktičnega področja, na informativna srečanja, ki se bodo vršila po sledečem razporedu. Otroški vrtci: v Dolini 9. t.m., ob 15.30; Osnovna šola: C.o.š. F. Venturini v Boljuncu, 12. t.m., ob 16. uri; O.š. v Borštu danes, ob 16. uri. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV.IVANU obvešča, da se vršijo vpisovanja v prvi razred osnovne šole in v prvi letnik vrtca na sedežu didaktičnega ravnateljstva pri sv. Ivanu vsak dan od 8. do 14. ure. Istočasno vabi starše, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik vrtca, na informativno srečanje, ki bo v vrtcu v Barkovljah, jutri, ob 16. uri. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da se vpisovanje v prvi razred osnovne šole in v otroške vrtce vrši na sedežu ravnateljstva vsak dan, od 8. do 14. ure ter vljudno vabi starše otrok, ki se nameravajo vpisati v otroške vrtce nabrežinske-ga didaktičnega ravnateljstva na informativno srečanje v Devinu, jutri, ob 16. uri. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH obvešča, da se vrši vpisovanje v prvi razred osnovne šole in v vse letnike vrtca na sedežu ravnateljstva (Nanoški trg 2) ter v posameznih vrtcih. Rok vpisovanje je do 28. februarja vključno. Vse dodatne informacije dobite na tel. št. 211119, vsak dan od 8.00 do 14.00. □ OBVESTILA KD I. GRUDEN in SD SOKOL vabita vse člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v petek, 9. t.m., ob 20. ob prvem sklicanju in ob 20.30. v drugem sklicanju v župnijski dvorani v Nabrežini. SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v petek, 8. marca, ob 20.30 praznovanje dneva Zena v restavraciji Urdih v Mavhinjah ob veselih zvokih ansambla "Kraški kvintet”. Informacije in rezervacije tel. 291078 ali 2916056 od 17. do 20. ure. V MARJANISCU na Opčinah bo danes, 7. t. m., ob 20.30 pričel tečaj za zaročence. Uvodno predavanje bo imel dr. Zvone Strubelj. MALI OGLASI tel. 040-361888 URADE približne velikosti 30-40 kvm, v dolinski občini, najraje v centru Slovensko Stalno Gledališče Gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega Evald Flisar IZTROHNJENO SRCE Režija: Zvone Šedlbauer V petek, 9. t.m., ob 20.30 ABONMA RED A in D v soboto, 10. t.m., ob 20.30 ABONMA RED B, E in F v nedeljo, 11. t.m., ob 16.00 ABONMA RED C Boljunca, potrebuje družba za javne storitve. Pisati pod šifro "Dolgoročno” na Publiest Srl, CP 568, Trst. BLIŽA SE PUST - lepo, enkrat nošeno pustno obleko brazilca za fantka 2/3 leta prodam. Tel. 228609 IŠČEMO delavca, italijanskega državljana z vozniškim dovoljenjem ”C”, za razvažanje blaga. Telefon St. 383993 FIAT 127 v dobrem stanju prodam za 1 milijon lir. Tel. 910148. PRODAM avtomobil Alfa Romeo 33 Quadrifoglio oro, letnik 85 za 1.000.000 lir (možen dogovor). Tel. 040-360739 v večernih urah. V NAJEM dajem opremljeno stanovanje na Proseku, 75 kvm za dobo 1-2 let. Tel. 225122 ob večernih urah. KUPIM zazidljivo zemljišče po možnosti z delno obdelovalno površino. Tel. 040/228835 v večernih urah. MAU OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST-UI. Valdlrivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 PALAČE HOTEL v Gorici išče najemnika za 1. razredno restavracijo. Ponudbe: Palače hotel, Korzo Italia 63 - 34170 Gorica. PRODAM hišo z dvoriščem, garažo in 1000 m zemljišča v okolici Mačkolj. Tel. 228390. V PIVNICI III. GENE-RAZIONE v Boljuncu bo v petek, 9.t.m, ob 21. uri koncert skupine “Vata-vuhu”; v petek, 16.t.m. pa bodo spet nastopili “Baka-la blues band”. OSMICO ima v Zgoniku št. 71 Mario Milič. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira v Trnovci 14. Ob sredah in četrtkih zaprto. OSMICO v Dolini sta odprla Boris in Pepi Sancin (Sarmek). Točita belo in črno vino. OSMICO ima odprto do pusta Pernarčič Boris, Medja vsa 7 PRISPEVKI V spomin na soletnico Marijo Križmančič Vodopivec daruje Marija Pečar (Bazovica) 25.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič in tovariši. V spomin na Danilota Guština daruje Ivanka Cuk vd. Ukmar 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. Ob razdeljevanju izkaznic VZPI ANPI so za sekcijo Trebče prispevali: družina Collerig 20.000 lir, Olga Kalc 10.000 lir, Marija in Bruno Kalc 40.000 lir, Aleksander Kalc 10.000 lir, Fani Koko-ravec 10.000 lir, Nardo Kralj 30.000 lir, Ivanka Kralj 15.000 lir, Alfred Kralj 10.000 lir, Rudolf Kralj 10.000 lir, Francko Kralj 5.000 lir, Srečko Križmančič 10.000 lir, Viktor Ferluga 10.000 lir, Lucijan Malalan 20.000 lir, VValter Malalan 10.000 lir, Emil Cuk 10.000 lir in Albert Žerjav 15.000 lir. Ob praznovanju rojstnega dne daruje Sara Maga-gnato 50.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Trebčah. V spomin na Pepija Ci- bica daruje Angelo Carli 50.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Trebčah. Viktorija Carli daruje 10.000 lir za Pogrebno društvo Trebče. Namesto cvetja na grob Marije Ferfolja darujeta Eda in Bino Sedmak 20.000 lir za MPZ Vesna. Na »Koncertu za Enri- ca«, ki se je vršil v skedenj ski cerkvi 26. januarja, smo nabrali 1.850.000 lir in denar položili na banko. ZPZ Ivan Grbec in MePZ Silvulae Cantores, ki sta dobrodelni koncert organizirala, se iskreno zakljajujeta vsem, ki so se koncerta udeležili. V spomin na bratranca Danila Guština daruje Marija Guštin 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V sporni na Danila Guština darujejo Draga, Liči in Alojz Kapun 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob drage Božene Kralj - Peric darujejo družine Doljak (Postaja) 50.000 lir za slivensko cerkev. V spomin na Boženo Kralj - Peric daruje Mira Pernarčič 20.000 lir za slivensko cerkev. V spomin na prijatelja Danila Guština darujeta Danila in Danilo 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Ivanko Ukmar vd. Husu darujejo Marija, Anica in Marcela 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Danila Guština darujeta Magda in Marjan Bukavec 25.000 lir za proseško cerkev in 25.000 lir za CPZ s Proseka. Ob letni nabiralni akciji so za SZ Sloga darovali: Opčine: Hotel Daneu 50.000 lir, agraria Sosič 20.000 lir, Bar Canarin 50.000 lir, laki in barve Furlan in Milič 100.000 lir, trgovina Brundula 20.000 lir, Zlata kapljica 60.000 lir, Elektromaterial Laura Malalan 30.000 lir, Heart 50.000 lir, trgovina s parfumi 20.000 lir, mlekarna Vilhelm 10.000 lir, Ulkgheri-Pavat 50.000 lir, Dario Faggin 50.000 lir, gradbeni material E. Ferfoglia 20.000 lir, mesnica Hrovatin 50.000 lir, drogerija Carli 20.000 lir, drogerija Škabar 30.000 lir, salon Majda 100.000 lir, pekarna Sosič 50.000 lir, cvetličarna Svagelj 50.000 lir, mesnica Danieli 30.000 lir, manufaktura Križman 20.000 lir, trgovina s čevlji Malalan 100.000 lir, Elektro Bre-sciani 10.000 lir, avto-mo-to Simič 10.000 lir, despar Savi 30.000 lir; Bani: Hotel Dugulin 100.000 lir, elektro Ban 40.000 lir; Pa-driče: trgovina z jestvinami 50.000 lir; Bazovica: mesnica Cifar 50.000 lir, oblačila Renato 50.000 lir, cvetličarna Mara 50.000 lir, drogerija Baitz 40.000 lir, Valmarket 40.000 lir, bar Aleks 150.000 lir, salon Darja 50.000 lir. Namesto cvetja na grob Mariove mame darujejo odborniki in trenerji SZ Sloga 650.000 lir za SZ Sloga. V spomin na Danila Guština daruje družina 200.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na Danila Guštin darujeta Ivanka in Janko Simoneta 20.000 lir za SK Kras. V spomin na Danila Guština daruje Jožica Guš- Clani Amaterskega odra Jaka Stoka izrekajo iskrene Čestitke svojemu bivšemu predsedniku in dolgoletnemu prosvetnemu delavcu Marjanu Pertot ob prejemu Trubarjeve plakete, Zveze kulturnih organizacij Slovenije V Trebčah pr kalu hišica stoji, v njej danes Erika rojstni dan slavi. Vse najboljše ji voščijo mož Bogdan, otroci Nastja, Aljaž in Tajda, mama Bruna in papa Gigi, brat Igor z Darjo, Tadjan in Janika ter Sergij, Milka in Katja DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. tin 20.000 lir za SK Kras. V sprmin na Marico Obad in na Ivana Krese-viča darujeta Pepka in Franjo 30.000 lir za SK Kras. V spomin na očeta Tamare in Mirande, Stanka Caharijo, daruje družina Ramiro Blaževič 50.000 lir za Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel. V počastitev spomina Doričinega očeta Ivana Kreseviča daruje Dragica Blaževič 50.000 lir za Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel. Namesto cvetja na grob Božene Kralj - Peric darujeta Anica in družina Terčon 200.000 lir za nove slike v slivenski cerkvi. Namesto cvetja na grob Božene Kralj - Peric daruje Vera Terčon - Pahor z družino 50.000 lir za nove slike v slivenski cerkvi. Ob prerani izgubi drage Božene sočustvujejo z družino stric Mirko, teta Jolanda, bratranec Sergij in sestrična Sonja Ob težki izgubi drage Božene izreka družini najgloblje sožalje SK Devin Nečaka Giovanni z ženo Mirjano in Riccardo z Marlies in Sergijem se pridružujeta žalovanju družine Uršič ob smrti strica Ob izgubi dragega očeta izrekajo Nevi Uršič in družini iskreno sožalje starši križkega vrtca Ob izgubi dragega očeta izrekajo Nevi in družini iskreno sožalje kolegice in pomožno osebje otroškega vrtca v Križu SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-lax040-768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 ____ZDRAVSTVO / PO PISMU FASOLE ZUPANU VALENT1JU_ Namig na selitev bolnice zopet zaostril polemiko Antonaz (SKP): zakaj tako ostro klestenje le na Goriškem? Pismo deželnega odbornika Fasole županu Valentiju je spet vnelo polemiko o zdravstvu zlasti glede razporeditve bolnišnic. Fasola je vCeraj pismo dostavil tudi tisku. V njem v bistvu zahteva, naj konferenca županov na Goriškem, ki ji predseduje Valenti, prevzame svoje odgovornosti in naj predloži stvarne naCrte za bolnišnico Janeza od Boga. Fasola trdi, da je pripravljen vzeti v poštev vsako rešitev, čeprav hkrati ne skriva prepričanja, da bi bilo kar najbolje splošno bolnišnico preseliti iz Ul. Veneto v kompleks usmiljenih bratov. Ta rešitev, pravi, je tehnično izvedljiva in cenejša (50 milijard) kot pa dozidava in prenova sedanje splošne bolnišnice (70 milijard). Će bi se odločili za prenovo v Ul. Veneto, državni prispevki gotovo ne bodo zadostovali. V drugem primeru pa bi Dežela lahko pristavila posebni prispevek za odkup bolnice Janeza od Boga, del investicije pa bi krili tudi s prodajo nekaterih nepremičnin prav v Ul. V. Veneto. Ta je po menju deželnega odbornika najsmotrnejša rešitev. Ce pa hočejo župani drugačno, naj namesto sterilnih pritožb postavijo konkretne predloge. Dva predloga za bolnico Janeza od Boga sta že prišla na dan: po enem naj bi v Gorici koncentrirali vseh 150 v deželi predvidenih postelj za rehabilitacijo “tretje stopnje”; po drugem naj bi tu namestili vseh 180 postelj za oskrbo ostarelih (RSA). Oba predloga pa imata tudi negativne plati: prvi bi pomenil odcepitev rehabilitacije od visoko specialističnih služb, ki delujejo v Vidmu, in sam po sebi še ne bi rešil bolnišnice. Drugi bi sprožil “vojno med reveži”, saj bi Gorica pobrala ležišča RSA, ki so jih dodelili Krminu in Gradežu v zameno za zaprtje tamkajšnjih bolnišnic. Predloge za boljšo rešitvo Fasole pričakuje od županov. Na navedena izvajanja deželnega odbornika je bila prva reakcija go-riškega Zupana naravnost besna. Fa-solo obtožuje, da je že od vsega začetka odločil, da se mora splošna bolnišnica preseliti v bolnico Janeza od Boga. Za slednjo mora Dežela predlagati alternativne rešitve ne pa župani, ki nimajo ne potrebnega poznavanja problemov ne tehničnih služb za izdelavo načrtov, pravi Valenti. V polemiki o zdravstvu se oglaša tudi deželni svetovalec SKP Antonaz, ki očita Fasoli, da je pri kle-stenju na Goriškem uporabil strožja merila kot drugod. Količnik 5,32 postelj na tisoč prebivalcev v naši pokrajini je najnižji v deželi (Trst ima 6, 70 postelj, Srednja Furlanija 6,25 itd). V triletju 1995-97 naj bi se pri nas število sprejemov v bolnišnice zmanjšalo za 37,8%, v deželnem povprečju pa le za 26,4%. Število postelj RSA bi moralo po državnih količnikih (ena na 100 preb. nad 65. letom starosti) znašati 300, v resnici pa je predvidenih le 180. Ali niso tudi prestroga merila vzrok za nezadovoljstvo in sterilno prerekanje med Gorico in Tržičem, se sprašuje Antonaz. DAN SLOVENSKE KULTURE / ODPRTJE RAZSTAVE Trije mladi goriški slovenski umetniki V galeriji Kulturnega doma se predstavljajo Nadja Bevčar, David Faganel in Herman Kosič Gotske cerkvice v gradu Kromberk V gradu Kromberk so te dni odprli fotografsko in dokumentarno razstavo o gotskih cerkvicah v Posočju in Goriških Brdih, ki jo je pripravilo združenje ‘Tl Millennio” v okviru priprav na praznovanje tisočletnice Gorice. Op-drtja so se v predstavništvu goriške občine, ki je bila pobudnica razstava, udeležili podžupan Noselli, predsednica komisije za kulturo Gallarottijeva in funkcinar Ascari, Novo Gorico pa sta ob ravnateljici Goriškega muzeja Plahutovi pred- stavljala podžupan Valenčič in odbornik za kulturo Krapše. Poudarili so prispevek takih kulturnih dogodkov za krepitev dobrososedskih odnosov, ki naj bi se še utrdih prav v pripravah na tisočletnico. VValter Klainscek je kot eden od avtorjev postavitve predstavil razstavo in katalog, ki so ga za to priložnost prevedli v slovenščino. V njem ponujajo tudi sedem turističnih poti, ki povezujejo več kot šestdeset srednjeveških spomenikov posejanih v Brdih in Soški dohni. GORICA / PREDSTAVITEV Popis mestnih društev Polovica društev (tudi slovenskih) se žal ni javila Na županstvu so včeraj predstavili prvi popis društev v goriški občini, ki so ga izvedli Občina, Urad za mlade in združenje “Goriziagiovane”. Srečanje z novinarji je bilo tudi priložnost za predstavitev letošnjega programa Urada za mlade. Popis je zajel podatke o strukturi, dejavnosti in ciljih približno 200 društev na petih področjih: umetnost (z glasbo in zborovskim petjem), ekologija-okolje, kultura, šport, socialno prostovoljstvo. Kot je pojasnil odbornik za kulturo Antonio Devetag, zajemajo podatki le društva, ki so se prostovoljno odzvala javnemu povabilu in posredovala podatke. V resnici ocenjujejo, da je društev dvakrat več. Kdor se v publikaciji ne bo zasledil (ugotovili smo, da manjkajo številna slovenska društva), se lahko javi in bo vključen v dopolnjeno publikacijo, ki jo bodo natisnili konec leta. Predstavniki Urada za mlade so nato predstavili pester program dejavnosti, ki jih ponujajo mladini. Več o tem bodo interesenti lahko brali v mesečnem biltenu “Informagiovani”, ki bo spet začel izhajati čez nekaj tednov. Z odprtjem razstave treh mladih goriških umetnikov, Nadje Bevčar, Davida Faganela in Hermana Kosiča, so v Kulturnem domu uvedli letošnje Dneve slovenske kul trne, ki jih tudi ob tej priložnosti skupaj prhejata Zveza slovenskih kulturnih društev in Zveza slovenske katoliške prosvete. Osrednja slovesnost ob Prešernovem dnevu bo v petek, 9. februarja, ob 20.30 v go-riškem Kulturnem domu. Prireditev, ki jo zaznamuje Kosovelova misel “Bodočnost je tistega, ki veruje v njo”, bo naravnana tako, da bodo na njej izstopali mladi zamejski ustvarjalci. Na odru Kulturnega doma se bodo zato predstavili mladi goriški in tržaški izvajalci, pesmi in krajša proza bodo ravno tako izraz mlajše generacije, kateri sodi tudi slavnostna govornica, Erika Jazbar. Na ponedeljkovem odprtju razstave, ki jo je v imenu prirediteljev uvedel predsednik ZSKD Rudi Pavšič, je o treh mladih ustvarjalcih spregovoril NOVICE Branko Lakovič predstavi knjigo “40 let košarke” V Kulturnem domu v Gorici bo danes ob 18. uri srečanje z avtorjem. Gost bo športni delavec, novinar PD in dobitnik Bloudkove plakete Branko Lakovič, ki bo predstavil knjigo “40 let košarke”. Srečanje prirejata SZ Dom in PO ZSSDI in bo gotovo zanimivo za vrsto generacij goriških košarkarjev, ki se bodo lahko “našli” na straneh Lakovičeve knjige pa tudi na fotografijah razstave o zgodovini košarke pri SZ Dom in nasploh, ki bo obogatila dogodek. Občinski svet v Gorici Danes ob 16. uri se sestane goriški občinski svet. Predvidena je odobritev obračunov Mestnih podjetij za storitve in Podjetja za občinske lekarne ter predstavitev občinskega proračuna ’96. Razprava o le-tem se bo nadaljevala prihodnji teden. V kioskih list “Zuf de žur” Združenje “Zuf de Zur” obvešča, da je že nekaj dni v kioskih prva številka nove serije istoimenskega glasila. Časopis objavlja članke v italijanščini, slovenščini in furlanšCini, namen urednikov pa je obnoviti zavest o goriški večkulturnosti. Bralci se lahko tudi naročijo v vplačilom 10 tisoč Ur (do julija 96) na poštni t/r 11426491 (Združ. Zuf de Zur, Ul. Capuccini 21, GO). Gledališka igra Itala Sveva Nocoj se gledališče vrača v Gorico z igro Itala Sveva “L’avventura di Maria”, ki jo bo deželni Teatro Sta-bile uprizoril v Kulturnem domu ob 20.30 s ponovitvijo jutri ob isti uri. Režiser je Nani Garella, v glavnih vlogah pa nastopata Gabriele Ferzetti in Pa-trizia Zappa Mulas. V Gorici mednarodni sejem živine? Gorica bi lahko postala sedež mednarodnega sejma živine. O tem so se na obisku v Kielcah, poljskem mestu z 200 tisoč prebivalci na pol poti med Krakovom in Varšavo, pogovarjali predstavniki Goriške občine (župan Valenti in odbornik za kulturo Devetag) in družbe SDAG. Ze danes 80% živine, ki jo iz Kielc izvažajo v Evropsko unijo, potuje skozi Gorico. Valenti in župan Kielc Jerzyj Suhanski sta podpisala listino o sodelovanju na gospodarskem, kulturnem in družbenem področju, Id jo bodo predložili v odobritev obema občinskima svetoma. Pogovore so imeli tudi z rektorjem univerze in vodstvom Gospodarske zbornice Kielce. GLEDALIŠČE / KULTURNI DOM Fuhonski dan v domu Amaterji iz Podturna so se odlično odrezali V nedeljo je bila osrednja dvorana Kulturnega doma v Gorici pretesna za številne gledalce (na sliki -foto Bumbaca), ki so prisostvovali gledališki predstavi v furlanskem jeziku “Frut...cori pai ciamps! ” go-riškega avtorja Marina Zanettija. V domu so se zbrali v glavnem “goriški Furlani”, a tudi predstavnikov drugih narodnosti ni manjkalo: od Slovencev do Italijanov. Pobuda Centra za ljudske običaje iz Podtm ■ na in Kulturnega doma je doživela velik uspeh. Izkazali so se tudi amaterski igralci skupine “Compagnia Filodrammatica di Borgo San Rocco”, ki so prikazali zanimivo, včasih tudi hudomušno in pikro predstavo iz furlanskega kmečkega življenja, ki je bilo še tako tipično za goriško okolje v prvi polovici tega stoletja. “Furlansko-goriška” skupin zasluži zato vso pohvalo in hkrati voščilo še na mnogo podobnih iniciativ, ki bogatijo vso goriško kulturno stvarnost. likovni kritik Joško Vetrih. Nadja Bevčar se je po začetni slikarski izkušnji posvetila predvsem grafičnim tehnikam, kot so jedkanica in akvatinta, slika pa tudi na platnu in na lesenih panojih. V Fa-ganelovem polnem in odločnem slikarskem zamahu, je bilo mnenje Joška Vetriha, lahko opazimo vpliv očeta slikarja, v trezni racionalnosti kompozicije mestnih vedut pa njegov študij na arhitekturi. Sicer je treba mlademu goriškemu umetniku priznati, da je znal trezno in brez konvecionalne plašnosti osvojiti umetniške izkušnje in jih dodelati na povsem oseben način. Herman Kosič se je od vsega začetka v svojih delih odločil predvsem za socialno vsebino, trgal krinko z lažnih zunanjsko-sti in jih prepojil "z močno simboličnostjo. Njegova velika platna, je ugotovil Joško Vetrih, prikazujejo človeka, ki je ponižan in prizadet v svoji človeškosti, žrtev neozdravljivih bolezni, ujet v ideologije, _______________KINO GORICA VITTORIA Zaprto zaradi prenovitvenih del. CORSO 17.15-19.40-22.00 »Seven«. I. B. Pitt in M. Free-man. □ OBVESTILA FOTOKLUB SKUPINA 75 sporoča, da so obnovili redno dejavnost. Člani se sestajajo ob sredah ob 20. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah. SEKCIJA VZPI DOL-JAMLJE priredi 5. kongres sekcije, ki bo v osnovni šoli v Jamljah 9. t.m. ob 19. uri. IZLETI ki se jih skuša brezupno osvoboditi. Na sliki (Foto Bumbaca) z leve: Vetrih, Pavšič in trije umetniki E3 ČESTITKE Ob praznovanju rojstnega dne želi IVANKI iz Stan-dreža vse najboljše in ji kliče še na mnoga zdrava leta družina Baldan. M PRIREDITVE V SREDISCU DANICA NA VRHU bo v soboto, 10. t.m., ob 20. uri proslava ob dnevu slovenske kulture. Nastopata moški zbor V. Vodnik iz Doline in mladinski odsek društva Danica z recitalom o Kosovelu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi 18. februarja pustovanje v Gal-lianu. Zaželena je udeležba v maskah. Prijave samo še danes na sedežu (od 10. do 11. ure) ter pri poverjenikih. SD SOVODNJE bo 17. februarja priredilo veselo pustovanje. Prijave pri Lucijanu Fajtu, Davorinu Peliconu in Gianniju Marsonu. SKD KREMENJAK vabi na pustovanje v Jamljah, ki bo v dneh 16., 17., 18. in 20. februarja v ogrevani hali pri nekdanji šoli. prispevk! Ob 25. obletnici tragične smrti Jureta Tomšiča damjeta mama Jožica in sestra Daša 60 tisoč Ur za SZ Dom Gorica. LEKARNE SRD GORICA - Smučarski odsek obvešča, da izlet v Sappado v nedeljo odpade iz tehničnih razlogov. Društvo bo priredilo 25. t.m. avtobusni izlet v Forni di Sopra. Prijave na sedežu (tel. 33029) danes od 11. do 12. in jutri od 19. do 20. ure. SKD HRAST - Športni odsek Doberdob organizira smučarski izlet v Bad Kleinkirchheim (cena avtobusa 16 tisoč Ih) v nedeljo, 11. februarja. Informacije: tel. št. 78130, 78262 ah 419957. DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, Ul. don Bo-sco 175, tel. 32515 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701 LEKARNA V SO-VODNJAH dr. M. Rojec, Ul. I. Maja 76, tel. 882578 POGREBI Danes: 10.00, Mafalda Lu-pieri iz splošne bolnišnice v Tržič; 10.30, Neris Maria Buttolo, vd. Fogar iz splošne bolnišnice v Pevmo; 13.15, Olga Cijan, vd. Ožbot iz splošne bolnišnice v Rupo; 13.15, Franco Skocaj iz splošne bolnišnice v Gradišče. TRENDI / UGOTOVITVE IZ ANALIZE CENTRALNE BANKE Krizo v mali banki oznanja cela vrsta svarilnih znamenj V krizo vodi radodarnost pri podeljevanju posojil in navijanje obresti RIM - Pozor na visoka posojila in na visoko stopnjo donosnosti, na obseg rizičnih izpostav, na Ustnico z maloštevilnimi vrednotnicami in udeležbami, na šibko premoženjsko osnovo. To bi bili namreč lahko indikatorji, na osnovi katerih je mogoCe preveriti in predvideti morebitno tveganje krize bančnega sistema. Zaključek izhaja iz neke študije Banke Italije (analiza je bila objavljena v publikaciji »Temi di discussione«, njena avtorja pa sta Luigi Cannari in Luigi Federi-co Signorini) o metodologiji ocenjevanja možnosti, da neka banka zaide v položaj nelikvidnosti ah nesolventnosti. Iz statističnih podatkov, filtriranih po metodi diskriminantne analize (ta tehnika je bila že preizkušena na vzorcu kmečkih in obrtnih posojilnic v obdobju 1984-1992), izhaja, da v primerjavi z zdravimi banč-, nimi podjetji, banke, ki so v težavah oziroma v predkriznem stanju dajejo več posojil, imajo več neizterljivih ali težko izterljivih dolžnikov, imajo manj vrednotnic in udeležb, njihovo premoženje je razmeroma manj trdno, knjižijo visoke dohodke od obresti in tudi visoke stroške za osebje in za poslovanje nasploh. Njihovi dobički padajo že dve leti pred izbruhom krize, po pravilu pa so te banke v povprečju majhnih razsežnosti. Na kratko bi lahko ugotovitve analize Banke Italije povzeli v pravilo, da so bolj varne tiste banke, ki imajo previdnejšo premoženjsko strukturo z visokim čistim premoženjem in s tako sestavo aktive, ki se bolj nagiba k nepremičninam, vrednotnicam in k medbančnemu poslovanju. Značilnosti manj varnih bank pa so poleg visoke stopnje izpostavljenosti tudi visoke obrestne stopnje na posojila klientom, ki strmo naraščajo. Ob enakih bilančnih kazalcih so na primer banke v južnem delu države manj vame od tistih na severu, kar pa zadeva slabo upravljanje analitiki Banke Italije opozarjajo, da se napake menedžmenta največkrat pokažejo šele takrat, ko je kriza že izbruhnila. Kljub krizi italijanskega bančnega sistema v prvih devetdesetih letih, se poslovanje zadružnih bank v Furlaniji - Julijski krajini vztrajno širi, kar potrjujejo tudi dobri rezultati iz lanskega leta. Premoženjska rast teh bank je namreč večja od povprečja, ki velja za celoten bančni sistem, med prvimi bilančnimi rezultati pa izstopa kar 11-odstoten porast upravl-nih sredstev, ki so dosegla vrednost 5.700 milijard tir. ABI vabi k zamenjavi starih petdesettisočakov rlBANKE / ZAŠČITA INTERESOV SLOVENSKIH DELNICARJEVj-i Neodvisni, sindikat delničarjev Tržaške kreditne banke se je že lotil svojih ustanovnih nalog gim zahtevalo predložitev skupnega stališča vseh slovenskih delničarjev do zaprošenih intervencij, kar se je nato tudi zgodilo. Zal so biti pogovori, kot je znano, neuspešni - ugotavlja sindikat - ker tržaška stran, v preteklih mesecih ni primerno predstavila problematike in dejanskega stanja. Zaradi pravnih in operativnih potreb je torej omenjena skupina delničarjev TKB ustanovila svoj sindikat s podpisom ustanovne listine in statuta pred notarjem. To je bilo v skladu z zakonom uradno sporočeno italijanski centralni banki. Zdaj pa potekajo intenzivni pogovori za usklajeno nastopanje delničarjev in na tej osnovi se že oblikujejo nekateri skupni sklepi. Sindikat zato pričakuje pristop nadaljnjih delničarjev, da bi z večjo močjo učinkoviteje iskati najustreznejše rešitve za probleme, s katerimi se sooča banka. Edini pogoj, da nek delničar TKB postane član tega sindikata - zaključuje tiskovno sporočilo - je ta, da je interesent s svojimi delnicami res neodvisen od vsakega zunanjega pogojevanja. TRST - Skupina delničarjev Tržaške kreditne banke je konec lanskega leta ustanovila svoj delničarski sindikat, ki ga je poimenovala Neodvisni in katerega ustanovni namen je - kot beremo v tiskovnem sporočilu sindikata - ohranitev večinskega slovenskega lastništva banke, zaščita legitimnih interesov delničarjev, ki so v sedanji težki situaciji ogroženi, in usklajevanje nastopanja z drugimi delničarji. Sindikat ima sedež v Trstu, njegovi člani pa so izvolili vodstvo, ki ga sestavljajo predsednik dr. Vanja Lokar, podpredsednik odv. Jože Skerk in tajnica dr. Marija Marc. Zamisel o sindikatu je porodila želja po rešitvi težkega položaja, v katerem se je znašla Tržaška kreditna banka zaradi preteklih napak pri posojanju denarja nekaterim operaterjem - beremo v tiskovnem sporočilu - in da bi se ohranil pretežno slovenski značaj tega denarnega zavoda. Zato se je novembra lani zbrala skupina samostojnih delničarjev TKB in na lastno pobudo zaprosila za pomoč vlado Republike Slovenije. Slovensko finančno ministrstvo je med dru- RIM - Italijansko bančno združenje ABI je te dni prvič neposredno stopilo v akcijo, ko je italijanski kreditni sistem povabilo, naj sodeluje s centralno banko pri zamenjavi starih bankovcev za 50 tisoč tir z novimi. Stari bankovci so bili izločeni iz obtoka s ponedeljkom, 5. februarja. Vabilo bančnega združenja pa ima tokrat veliko več kot zgolj formalni pomen, saj si je ABI s tem v bistvu naložil nenavadno vlogo »kolektorja« v imenu monetarne oblasti. O ambiciji združenja, da se iz zgolj tehničnega oziroma stanovskega organa spremeni v pravi institucionalni subjekt, govori tudi včerajšnji razgovor njegovega predsednika Tancredija Bianchia (na posnetku AP) z mandatarjem za sestavo vlade Maccanicom. Toda vrnimo se k zapadlim bankovcem za 50 tisoč lir, ki so prišli v obtok leta 1984. V teh prvih dneh po zapadu starega bankovca se je veliko državljanov podalo v podružnice Banke Italije, da bi jih zamenjalo z novimi in tako so se marsikje ustvarile vrste. Toda v centralni banki zagotavljajo, da se bo položaj v naslednjih dneh normaliziral, saj bo zamenjava starih bankovcev z novimi trajala nedoločen čas in torej ni nobenega razloga za naval na bančna okenca. SRE ČET PET PON TOR 15993 15813 1580,9 1573/1 1572,8 733 101)33 10623 101)73 107 Trgi vdano čakajo na Maccanica MILAN - Dolar, ki spet preživlja trenutek krize na vseh mednarodnih trgih, je včeraj vplival tudi na liro, čeprav se je italijanski bankovec popoldne nekoliko popravil. Posvetovanja za sestavo nove vlade kot kaže nimajo bistvenega vpliva na trge, o čemer govori tv ii razmeroma miren borzni sestanek. Ta se je sicer začel z nazadovanjem kazalcev, ki pa so pred zaprtjem trgov nadomestiti izgubljeno in se celo rahlo popravili. Zadnji Mibtel je pridobil 0, 04 odstotka, medtem ko so biti posti vredni 736 milijard tir. NOVICE »Die Kamtner« o poslih v Italiji in Sloveniji CELOVEC - Koroška banka »Kamtner Sparkasse« je na svoji bilančni tiskovni konferenci te dni v Celovcu izpostavila pozitiven razvoj svojih podružnic v Furlaniji- Julijski krajini. Generalni direktor banke Michael Krainz je napovedal, da se je banka, ki šteje med največje na Koroškem, zaradi poslovnega uspeha predstavništva v Vidmu odločila za odptrje še dodatne podružnice, in sicer v Trevisu. Pozitiven pa je tudi razvoj v Sloveniji, je dejal generalni direktor in poudaril, da je tam povpraševanje preseglo sedanje zmogljivosti denarnega zavoda. Najboljše izkušnje imajo z malimi in srednjimi podjetji. Tako pozitiven razvoj je bil tudi razlog za odločitev o ustanovitvi lastnega leasing podjetja »AAL - Alpe Adria Leasing d.o.o.«. Krainz je tudi dodal, da se njegova banka na slovenskem trgu ne žeti vključiti v velike posle, temveč da daje prednost »kvalitativnim odločitvam z dobrimi dobički«. (I.L.) Davčna povračila samo še letos v zamudi? RIM - Davkarija je pri vračanju svojih dolgov davkoplačevalcem sicer še naprej v zamudi, toda prihodnje leto bo ta problem enkrat za vselej rešen. Tako vsaj zagotavlja podtajnik v finančnem ministrstvu Franco Caleffi, ki pravi, da gre zamujanje zdaj pripisati odločitvi o vračanju davčnih kreditov v obliki državnih vrednotnic, kar je paraliziralo tudi normalne postopke za vračanje davka IVA. Vlada si zdaj prizadeva, da bi odpravila vzroke za kopičenje davčnih kreditov, in to s pomočjo prijave dohodkov z obrazcem 730, centrov za davčno pomoč in davčnega računa. V tem trenutku se finančno ministrstvo ukvarja z davčnimi povračili za prijave dohodkov pred letom 1990, in to v obliki državnih vrednotnic, za kar bo sicer treba še nekaj mesecev, vendar davkoplačevalci ne bodo oškodovani, ker bo vrednost povračil retroaktivna. 6. FEBRUAR 1996 v LIRAH 5 s valuta nakupni prodajni 9 ? ameriški dolar 1545,00 1592,00 nemška marka 1055,00 1087,00 1 francoski frank 306,00 316,00 it holandski gulden 940,00 968,00 belgijski frank 50,90 53,00 ii funt šterling 2376,00 2448,00 irski šterling 2451,00 2525,00 .p- __ c 55 danska krona 272,00 280,00 čB ^ grška drahma 6,30 6,70 kanadski dolar 1121,00 1156,00 japonski jen 14,60 15,20 |s švicarski frank 1290,00 1330,00 avstrijski šiling 149,70 154,20 15 S H norveška krona švedska krona 241.00 223.00 248.00 230.00 & 8, c portugalski escudo 10,10 10,50 španska pezeta 12,40 13,00 1 avstralski dolar 1166,00 1201,00 $ madžarski florint 11,00 14,00 *f\ slovenski tolar 11,30 11,90 S hrvaška kuna 265,00 290,00 6, FEBRUAR 1996 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1546,00 1591,00 nemška marka 1058,00 1083,00 francoski frank 306,00 316,00 holandski gulden 938,00 963,00 belgijski frank 51,10 52,90 funt šterling 2372,00 2452,00 irski šterling 2447,00 2542,00 danska krona 272,00 282,00 grška drahma 6,30 6,90 kanadski dolar 1119,00 1154,00 švicarski frank 1294,00 1322,00 avstrijski šiling 149,40 153,90 slovenski tolar 11,40 11,90 6. FEBRUAR 1996 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1572,820 — ECU — 1960,520 — nemška marka — 1070,670 — francoski frank — 311,330 — funt šterling — 2417,900 — holandski gulden — 956,060 — belgijski frank — 52,072 — španska pezeta — 12,694 — danska krona — 276,710 — irski funt — 2494,490 — grška drahma — 6,460 — portugalski escudo — 10,306 — kanadski dolar — 1143,450 — japonski jen — 14,932 — švicarski frank — 1312,430 — avstrijski šiling — 152,270 — norveška krona — 245,030 — švedska krona — 225,290 — finska marka — 347,890 — avstralski dolar 1184,650 2. FEBRUAR 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4848 1.4888 1.4928 funt šterling 2.2532 2.2602 2.2672 irski funt 2.325 2.332 2.339 kanadski dolar 1.0792 1.0832 1.0872 nizozemski gulden 89.182 89.282 89.402 švicarski frank 121.88 121.88 122,08 belgijski frank 4.8543 4.8643 4.8743 francoski frank 29.057 29.117 29.177 danska krona 25.701 25.851 25.911 norveška krona 22.842 22,902 22.962 švedska krona 21.3 21.36 21.42 italijanska lira 0.9381 0.9421 0,9461 avstrijski šiling 14.201 14.221 14.241 španska pesefa 1.1845 1.1885 1.1925 portugalski escudo 0.9619 0.9649 0.9679 japonski jen 1.3957 1.3972 1.3987 finska marka 32,543 32.623 32703 NAJVIŠJA PRIZNANJA OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE POGOVOR Z REŽISERJEM SERGEJEM VERČEM Prešernove nagrade za dosežke v umetnosti Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so »najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke v umetnosti«. Za letošnjo je bilo vloženih 55 prijav - 18 za Prešernovo nagrado, 37 za nagrado Prešernovega sklada. Izmed teh so strokovne komisije (za književnost, scensko, glasbeno in likovno umetnost) predložile odboru sklada 7 umetnikov za Prešernovo nagrado in 11 za nagrado sklada. Za Prešernovo nagrado so bili predlagani Meta HoCevar, Ivo Ban, Emerik Bernard, Vinko Globokar, Tomaž Šala- mun, Veno Taufer in Vojko Vidmar, za nagrado Sklada pa Berta Bojetu, Milena MoraCa, Jože BarSi, Bojan Gorišek, Marko Japelj, dr. Urban Koder, Zdravko Papič, Brane Šturbej, Jernej Šugman, Uroš Zupan in Vlado Žabot. Odbor je smel izbrati samo med temi umetniki: dva za Prešernovo nagrado in Sest za nagrado Prešernovega sklada; izbor je Upravni odbor opravil na svoji seji 10. januarja letos. Up ra vrni odbor in strokovne komisije so imele od zadnje podelitve vsega 14 sej; upravni odbor 7, komisije za književenost 2 (predsedoval ji je prof. Peter Kolšek), za scensko umetnost 3 (predsednik Flibert Benedetic), za glasbeno 1 (predsednica dr. Marija Bergamo), in komisija za likovno umetnost 1 (predsednik dr. Zdravko Kržišnik). Prešernovo nagrado sta za življenjsko delo prejela baletni plesalec Vojko Vidmar in pesnik Veno Taufer. Nagrade Prešernovega sklada pa so prejeli scenograf Marko Japelj, operna solistka Milena MoraCa, oblikovalec Zdravko Papič, igralec Brane Šturbej, pesnik Uroš Zupan in pisatelj Vlado Žabot. Pesnik Veno Taufer Prerez skozi deset izvirnih pesniških zbirk Vena Tauferja kaže, da gre za pesnika, ki scela pripada tako otroški kot zreli dobi slovenskega pesniškega modernizma. Od prvenca Svinčene zvezde iz leta 1958 pa do doslej zadnje zbirke z naslovom Se ode, ki je izšla prav pred nekaj dnevi, razkriva Taufer paradoksalno naravo človekovega bivanja, kjer se v ljubezni napoveduje smrt. Tauferjeva poezija izpričuje globoko in zanosno vero v dopolnitev človekovega bivanja skozi pesniško izrekanje vrednot in skirvnosti, ki jih hrani pesniška govorica. Ta poezija se zavzeto in notranje občuteno bojuje za večjo človeškost sveta, zato ni Čudno, da je njen poetični naboj brezkompromisno odpiral prostor civilne družbe in prostor brez ideoloških obremenitev. Samokritičnost in radikalnost Tauferjeve pesniške govorice se obenem razkriva v uporabi različnih pesniških postopkov-, od eksperimenta, montaže, jezikovnih konstrukcij, mešanja raz-ličnih jezikovnih ravni do citatov in stilizacij starejših pesemskih oblik Prešernova nagrada pesniku - pa tudi dramatiku in pomembnemu pesniškemu prevajalcu - je priznanje svobodomiselni, estetsko prodorni in umetniško pretresljivi ustvarjalnosti, ki že skoraj štiri desetletja bogati slovensko književnost s premišljenimi, vztrajnimi in globokimi zarezami. Baletni plesalec Vojko Vidmar Vrhunski balteni plesalec Vojko Vidmar živi in dela v baletni umetnosti že tri desetletja Je zadnji iz generacije, ki sta jo na to pot pospremila nestorja slovenskega baleta Pia in Pino Mlakar. Odlična klasična tehnika mu je odprla dostop do velikih vlog klasičnega in modernega repertoarja. Njegova izjemna občutljivost za človečnost in toplino, posebnosti in izjemna gibalna domišljija, povezana z inteligentnim premislekom, so njegov diapozDn razširile, da je lahko ustvaril celo plejado izjemnih likov, kot so: Vrag v baletu Vrag na vasi, Roth-bart v Labodjem jezeru, Vojak v Zgodbi o vojaku, Tybald v Romeo in Juliji, Zamorec v Lepi Vidi, Jean v Gospodični Juliji, Poveljnik v Zid, Ghopiniana itd. Gostoval je na vseh baletnih odrih nekdanje Jugoslavije, po Evropi in v Združenih državah Amerike. Kot iz revolta proti večkrat pretiranemu poveličevanju tujine je svoje znanje in umetnost razvijal doma in ostal zvest domačemu občinstvu. Z izrazno močjo, ki se je z zivljenskimi izkušnjami stopnjevala in ga oblikovala v prvovrstnega dramskega igralca, s fluidom in eneigijo, ki jo čutijo tudi gledala pred televizijskimi sprejemniki, je obogatil in plemenitil program TV Slovenija Spoznali smo ju tudi v televizijski oddaji Objem, posneti kot obeležje njegove 30-letne ustvarjalne poti. Ogromen opus, prepojen z izjemno umetniško vztrajnostjo in nenehnim iskanjem, ga uvršCa v vrh slovenskih gledaliških umetnikov. Nagrade iz Prešernovega sklada Operna solistka Milena MO- Brane ŠTURBEJ za vlogi Kralja Ludvika XIII. in Karla Rossmana Brane Šturbej se je v vrhunskega dramskega igralca razvijal z interpretiranjem zahtevnih vlog kot so Mefisto (v Goethejevem Faustu), Hamlet in Vojcek. Z Molie-rovim Sganarelom je izmojstril igralski artizem in z novimi igralskimi podobami obogatil svojo moderno igralsko tehniko. Stur-bejevo razvijanje vloge Danteja je gledališko fascinantno, njegova kreacija ima vse razsežnosti anatomije in arhitekture človekove biti. Scenograf Marko JAPELJ za scenografijo v predstavah La Divina Commedia in Ruska misija Gledališki scenograf Marko Japelj je s svojim izvirnim prispevkom k uprizoritvam mariborske Drame SNG v minulih šestih sezonah, v zadnjih dneh pa v predstavah La Divina Commedia in Ruska misija, odločilno zaznamoval in definiral poetiko tega gledališča. Njegove scenske stvaritve in oblikovanje prostora omogočajo, da se bogata uprizoritvena fantazija režiserja, kostumografov, igralcev in drugih ustvarjalcev razmahne v polni meri in so tako ne le enakovredni, temveč večkrat celo bistveni elementi vsake postavitve. RACA za vlogo Skladatelja v Stausso-vi operi Ariadna na Naksosu in Jenufe v Janačkov! istoimenski operi Sopranistka Milena MoraCa je že od leta 1981 solistka ljubljanske Opere. V tem Času je poustvarila vrsto vlog izredno širokega razpona, ki po glasbeni plati segajo od dramsko koloraturnih preko iliricnih do mladodram-skih, po igralski pa od komičnih in karakternih do tragičnih likov. pisatelj Vlado 2ABOT za roman Pastorala Besedno tkivo v romanu Pastorala se kot občutljiva in prozna koža tako prilega občutju sodobnega človeka, da nas od prvih vrstic zajame v svoj Čarni ris. Meglice, gošCave, komaj zaznavno prelivaje vode v močvirnih ravnicah in slepih reCnih rokavih so v romanu prizorišče. Na njem vzniknejo ob staroverskih vražah in obredjih bitja iz ljudske mitologije, ki se smotrno vežejo s hton-skimi silami in vseprežemajocim božjim. Ta skrivnostna pokrajina pa je le prispodoba za davnino v človekovi duši in tej ostaja junakinja Nina zvesta, saj jo Čuti kot bivanjsko skladnost z naravo, kot skrivni hram, v katerega se je mogoče zateci pred ubijalskim pragmatizmom družbenega reda in njegovih inštitucij. Zdravko PAPIČ za oblikovanje vizualnih komunikacij Oblikovalec Zdravko Papič že dve desetletji avtorsko prepoznavno in komunikacijsko nadvse dejavno sooblikuje ustvarjalno govorico vidnih sporočil na Sl-voenskem. S svojim bogatim opusom, ki ga je odmevno in prepričljivo razgrnil v ljubljanski Modemi galeriji, je slikovito zaznamoval predvsem tista prizadevanja v novejšem oblikovanju, ki opirajo svojo izpovednost na figurativno domišljeno vizualno govorico. Papič je odličen ilustrator, zato nas največkrat nagovarja z znakovno izpeljano in duhovno prekvašeno risbo, ki jo funkcionalno združuje z mojstrskim oblikovanjem tipografskih rešitev. Pesnik Uroš ZUPAN za zbirko pesmi Odpiranje delte Uroš Zupan se je v zadnjih letih uveljavil kot eden najvidnejših pesnikov mlajše generacije; vsekakor je eden protagonistov slovenske poezije devetdesetih. Pesnik je opomnil nase Ze s svojo prvo knjigo pesmi Sutrre (1991), ki so očarale s spontanostjo in silovitostjo pesniškega jezika. Za Zupanovo drugo pesniško zbirko Reka (1993) sta značilni meditativna naravnanost in osebno prežarjen dialog, tokrat ne vec s sevemoameriškimi, ampak predvsem z evropskimi pesniki in izročilom metafizične poezije. »Proslave morajo izzveneti v smisel nekega opozarjanja« Danes zvečer, 7. februarja, bo v Ljubljani v Cankarjevem domu osrednja proslava slovenskega dneva kulture. Scenarist in režiser prireditve je Sergej Verč, s katerim smo se pogovarjali o tej izkušnji. Gospod Sergej VerC, vi tokrat sodelujete pri pripravljanju osrednje proslave. V Cem in kakšno je vaše delo? Moram reci, da se s to proslavo ukvarjam morda že preveč Časa, pravzaprav že od lanskega februarja, ko so me zaprosili za režijo in scenarij letošnje Prešernove proslave, kar je očitno predolg Cas glede na sam postopek dela, ki je seveda drugačen kot v gledališču. V bistvu res ustvarjaš nekakšno teatr-sko predstavo, vendar do konca nimaš točne predstave o njej, saj je pogodbeno predvidena samo ena skupna vaja in ena generalka. Ves postopek dela je bistveno drugačen kot pri ustvarjanju gledališke predstave, kjer že sproti naslutiš, kakšna podoba bo na koncu. Osnovna misel, ki sem si jo ob prevzemu te naloge zastavil, je bila v vprašanju, zakaj so te Prešernove proslave običajno na neki naCin tako turobne. Zato sem poskušal poiskati bodisi v scenografiji bodisi v sporočilu te proslave nekaj svetlejšega, nekaj bolj dinamičnega, mogoCe celo nekaj bolj mediteranskega, to pa predvsem ob upoštevanju Prešernovih pesmi. Tako sem sestavil scenarij na osnovi Prešernovih poezij, njegovih pisem, tudi nemških prevodov, ki so v zadnjem času izšli, vse to pa sem želel prežeti z osnovno mislijo, ki je tudi naslov recitala: »Sme nekaj nas, ker smo Prešernovi, biti prešernih?« To geslo se pojavlja ves Cas v scenariju, nekajkrat kot vprašanje, nekajkrat pa tudi kot trdilni stavek. Pri realizaciji recitala sodeluje vec znanih tržaških ustvarjalcev, kot so slikar in scenograf Klavdij PalCiC, kostumografka Marija Vidau, Minu Kjuder, Lučka Počkaj, poleg njih pa še našemu občinstvu znana igralca Jurij SouCek in Brane Završan. Kako se je vaša zamisel "ujela” z drugimi soustvarjalci proslave? Seveda, normalno je, da sem kot Tržačan skušal privabiti k sodelovanju ljudi, s katerimi sem Ze delal, ki jih poznam in ki zame predstavljajo neko garancijo. Moram reci, da smo se s sodelavci zelo dobro "ujeli”, tako tudi na primer s tržaško kostumografko Marijo Vidau, ki je "oblekla” povezovalca in igralce na proslavi. Poleg scenografa Klavdija Palčiča je sodeloval tudi lektor SSG Jože Faganel; njegovo lektorstvo je bilo potrebno, ker je bilo treba poenotiti besedila zaradi raznih nerodnosti pri transkripciji. Poleg povezovalca Janeza Dolinarja nastopa tudi Ivana Placer, tržaška radijska napovedovalka. Seveda je aparat sodelujočih še veliko večji, tako na primer sodeluje ves orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Marka Letonje, ki se je izkazal kot izredno dragocen sodelavec pri glasbenem delu prireditve. Sodeluje tudi osem baletnih solistov v koreografski zamisli Matjaža Fariča, sodelujejo pevski solisti, pet jih je, štirje od teh bodo peli v sklepnem delu. Scenarij je namreč sestavljen iz govorjenega, plesnega in instrumentalnega dela, konca se pa s Škerjančevim Magistralom; pojejo znani vokalni sofisti: Josip Lešaja, Branko Robinšak, Juan Vasle. Nastopa pa tudi ena najboljših jazzovskih pevk Mia Žnidarič, ki je vključena v scenarij kot Čudna pojava; poje pa brez spremljave orkestra prekmursko ljudsko o polju in žitu. Mislim, da bo njena interpretacija delovala pretresljivo v sklopu tega scenarija... Povedal bi še to, da je tudi letošnja proslava razdeljena na dva dela: v t.i. ritualnem prvem delu je petje državne himne, slavnostni govor Alojza Rebule, podelitev nagrad, v drugem delu pa je recital, ki sem ga pripravil s sodelavci. Zanima me še, kakšna je ob vsem tem danes vaša predstava o Prešernu in njegovem pomenu; nekoliko je najbrž že razvidna iz tega vašega scenarija. Tudi vas sprašujem, kaj je za vas Prešernov duh. Nekateri namreč menijo, da bo slovenstvo v Prešernovem smislu v evropski večkulturni družbi imelo smisel vse dotlej, dokler bo živ Prešernov duh. Prešeren je večpomenski, hkrati je vse to, kar ste rekli, navsezadnje je tudi mit, je tudi stalen spremljevalec našega življenja. Sam od Časa do Časa rad preberem kako njegovo pesem in se vanjo zamislim, naj omenim samo Neiztrohnjeno srce, ki je zame ena najlepših pesmi, kar sem jih kdaj v življenju bral, še vedno se mi zdi kruta in grozljiva. Rad imam tudi pesem Pevcu na primer (Kdo zna/ noc temno razjasnit), ki sem jo tudi vključil - ne sicer celo - v svoj scenarij. Zlasti danes, v teh turobnih dnevih nove slovenske države izzveneva Pevcu v nekak nov politični manifest... Zakaj pravite "turobni dnevi slovenske države”? Ravno zato, ker je tako..., kot pravi Prešeren v kitici: Kdo uci/ izbrisat’ ’z spomina nekdanje dni, / brezup prihodnjih odvzet’ spred oci, / praznoti ubežati, ki zdanje mori! / Se pravi v smislu, kot je neki tržaški desničarski poslanec opredelil Slovenijo, Ceš da se boji, da bo postala republika banan. Država, kjer se ob divji kapitalizaciji in podobnem izgublja Cut za vrednote, ki so nekoč mogoCe bile res bolj žive. V tem kontekstu in ob takem razumevanju u-metnosti je nemara odveC, da vas vprašam, kaj v sebi mislite o proslavljanju kulture, saj je iz vaših besed Čutiti, da naj taka proslava, kot jo pripravljate, vsebuje neko razvidno sporočilo. Gotovo, proslave so take in drugačne. Gre za vprašanje pristopa. Težave pri proslavah so vedno organizacijske, saj jih ne pripravljamo z nekim normalnim postopkom, ki bi bil potreben za ambicioznejši projekt; zato je treba moti in sile strniti v zelo kratkem Času, Čeprav po drugi strani poteCe precej Časa od zamisli do izvedbe. Najbrž so proslave na neki naCin potrebne, bile naj bi trenutek za to, da se ob njih zamislimo, da pomislimo in se zavemo, kje smo in kam želimo priti. Seveda proslave samo s parolami niso nič. Pri tako pomembnih proslavah, kot zna biti Prešernova, je treba postavljati picice na i. Kot pravi Prešeren: zares je treba dramila mojim Kranjcem! Mislim, da bi morale izzveneti v smisel nekega opozarjanja. Pogovarjala se je Ivanka Hergold LJUDJE IN DOGODKI Sreda, 7. februarja 1996 ZIMA / IZREDNO NIZKE TEMPERATURE IN SNEŽNI METE21 V ZDA že 60 mrtvih, zapleti tudi v Evropi Veliko Britanijo sta sneg in led pahnila v pravi kaos VVASHINGTON, LONDON - Ledeni val, ki je ohromil vzhodni tretjini Združenih držav Amerike, se je v ponedeljek preselil proti jugu, zajel »tropsko« Florido in vklenil v svoj ledeni objem pomaranče ter z obal pregnal turiste. Temperature, ki so se v osrednji Floridi spustile pod ničlo, so ogrozile pridelek pomaranč, ki državi letno prinese 2,1 milijarde dolarjev. V Jacksonvillu so namerili minus sedem stopinj Celzija, v Panama Cityju pa so se zaradi vetra temperature spustile 20 stopinj pod ničlo. Tiskovna predstavnica združenja floridskih sadjarjev je povedala, da je sadje pokrito z ledom, z dreves odpada listje, poškodovano pa je tudi mlado drevje. Pridelek ne bo ogrožen le letos, ampak tudi prihodnje leto. Floridski kmetovalci so konec tedna pospešeno pobirali pridelek pomaranč, jagod in zelenjave, tako da že računajo, da bo škoda samo na agrumih znašala 1, 2 milijarde dolarjev. Turisti, ki so pripotovali na Florido, da bi se ogreli, se zavijajo v tople plašče in si nadevajo rokavice. Vendar je floridski mraz nedolžen v primerjavi z Farm Beltom, kjer je v snežnem viharju in arktičnem valu, ki je prinesel sneg, led in žled od Minnesote do Louisiane, umrlo več kot šestdeset ljudi. Nič boljše niso razmere v Veliki Britaniji, kjer je izredni snežni metež pahnil državo v kaos. Najhujše je na Škotskem, kjer je preteklo noč snežni metež blokiral na avtocesti M74, ki povezuje Škotsko z Anglijo, skoraj tisoč avtomobilistov. Brez električne energije so ostala številna gospodinjstva tudi v VValesu, ker je teža snega rušila električno omrežje in celo daljnovode visoke napetosti. V južnem VValesu so prekinili pouk v več kot sto šolah, zaprli pa so tudi jedrsko elektrarno v Sellafieldu, ker so do nje vse ceste neprevozne. Sneg ni prizanesel niti jugozahodnim območjem, kjer je v Dorsetu in Devonu policija pozvala lastnike ho- telov, naj nudijo zatočišče avtomobilistom, ki so obtičali v snegu. Podoben položaj je tudi v severovzhodni Franciji, kjer je zapadlo več kot 30 cm snega. V Biskajskem zalivu, kjer so do deset metrov visoki valovi, pa so zadnji trenutek pred potopitvijo s helikopterjem rešili posadko neke ribiške ladje. Z izredno nizkimi temperaturami se otepajo tudi v Nemčiji, kjer je prvič po devetih letih popolnoma zmrznilo Baltiško morje. V zahodnem delu države ni večjih težav, ker so že pred leti poskrbeli za podzemske električne kable in skrbno izolirali vodovodne cevi. V vzhodnem delu države so v številnih stanovanjih popokale cevi, težave pa imajo celo s pokopi, ker morajo rabiti odkopna kladiva. Se huje je v Romuniji, kjer je samo v bukareški mrtvašnici več kot sto trupel zmrznjenih klošarjev, ki jih z lopatami in krampi ne uspejo pokopati, ker je zaradi nizkih temperatur zemlja trda kot beton. V ZDA žled ni uničil samo letošnje letine, ampak je kompromitiral tudi prihodnjo (AR) FINSKA / VČERAJ PRED ZORO Nenavadna eksplozija terjala dve življenji Ker ni bil plin Je menda eksplodiralo razstrelivo Japonska se ne bo opravičila TOKIO - Japonska vlada je včeraj zavrnila poziv komisije OZN za človekove pravice, naj plača uradno odškodnino in naj se oprosti tako imenovanim »ženskam za tolažbo vojakov«, ki so jih japonske okupacijske oblasti med drugo svetovno vojno prisilile v prostitucijo. Japonsko vojno ministrstvo je v vojaške bordele prisilno poslalo več kot 200 tisoč mladoletnih žensk iz Koreje, s Filipinov in iz Kitajske. Radhika Coo-marasvvama, ki je na čelu posebne komisije OZN raziskovala ta primer v obeh Korejah, na Kitajskem in Japonskem, je v svojem poročilu, ki ga bodo objavili prihodnji mesec obsodila japonsko ravnanje »kot zločin proti človeštvu«. Japonski premier Hašimoto je poziv zavrnil, ker »nima pravne osnove«. Se bolj zaničljiv je bil vladni glasnik Seiroku Kažijama, ki je izjavil, da na Japonskem ni mesta za tako poročilo. Poziv seveda ni obvezujoč, a bo nedvomno še bolj prizadel ugled Japonske v trenutku, ko se Tokio trudi, da bi dežela vzhajajočega sonca postala stalna članica Varnostnega sveta OZN. Prav zato je prejšnji premier Murajama lani le s težavo uspel ustanoviti poseben zasebni sklad pod pokroviteljstvom Japonskega Rdečega križa, ki naj bi pomagal preživelim žrtvam vojaških bordelov. HELSINKI - Včeraj pred zoro je močna eksplozija v finskem Lahti-su (100 kilometrov severno od Helsinkov) stresla šestnadstropni stanovanjski blok. Po prvih vesteh o šestih mrtih je policija kasneje sporočila, da sta življenje izgubili le dve osebi, več pa jih je bilo ranjenih. Eksplozijo, ki je snela z železobetonskih nosilcev zunanjo steno enega od stanovanj (na sliki AP), naj ne bi povzročil plin, tako da se po prvih ugotovitvah vedno bolj utrjuje domneva, da je v stanovanju eksplodiralo razstrelivo (bomba ali peklenski stroj). Samo razstrelivo z izredno hitrim eksplozivnim valom namreč povzroči tako neobičajno razdejanje. Izvedenci zdaj iščejo sledove morebitnega eksploziva. Po potresu še hud mraz PEKING - Iz Kitajske poročajo, da je območje Lijianga po sobotnem katastrofalnem potresu streslo več kot tisoč popotresnih sunkov, ki praktično onemogočajo delo reševalnih ekip, saj se je število porušenih domov povzpelo na 412 tisoč. Oblasti se bojijo izbruha epidemij, ker so življenjske razmere obupne. Ljudje, ki so po potresu z močjo sedme stopnje po Richterjevi lestvici zapustili svoje domove (na sliki AP), kljub nizkim temperaturam do 12 stopinj pod ničlo vztrajajo na prostem, saj se bojijo novih sunkov. Potres je doslej zahteval 246 žrtev in petnajst tisoč ranjenih. NOVICE McCartney odprl v Liverpoolu akademijo igralskih umetnosti LIVERPOOL - Nekdanji Beatle Paul McCartney je te dni v Liverpoolu uradno odprl akademijo igralskih umetnosti, edino britansko izobraževalno ustanovo, v kateri se bodo mladi z vsega sveta kot redni študentje za 10.850 dolarjev letno lahko učili vseh plati igralske umetnosti: glasbe, igre, plesa, oblikovanja in menedžmenta. Pouk za prvih dvesto študentov naj bi se začel še ta mesec. »Z ustanovitvijo akademije, ki nudi izobrazbo iz baleta, osvetljevanja in prava, upamo, da smo naredili nekaj drugačnega, nekaj, kar bo izoblikovalo vsestranskega umetnika,« je dejal Mc-Cartney študentom in petsto povabljenim ob odprtju. Nekdanji Beatle, ki je prispeval več kot poldrugi milijon dolarjev za obnovo več kot sto let stare stavbe in za odprtje akademije z najsodobnejšo zvočno, svetlobno in snemalno opremo, je dejal, da bo sam poučeval pisanje pesmi. »Lahko bom povedal nekaj trikov, drugo pa je odvisno od študentov,« je dejal. Do leta 1997 naj bi bilo na akademiji šeststo rednih in približno dva tisoč izrednih študentov, starih več kot osemnajst let in sprejetih po praktičnem nastopu in neobičajnih testih. Rusinje postale nevarne MOSKVA - Rusinje so lani zagrešile več kot pet tisoč naklepnih umorov, je povedal predstavnik policije Jurij Kalinjin in med vzroki za širjenje kriminala med ženskami navedel predvsem brezposelnost, prisilne migracije in izgubo moralnih vrednot. Za tiskovno agencijo ITAR-TASS je Kalinjin izjavil, da so se lani razmere na področju ženskega kriminala v Rusiji zelo poslabšale. Leta 1993 je zločine zagrešilo 142 tisoč žensk, lani pa jih je bilo v zločinska dejanja vpletenih že 230 tisoč. Podatki za leto 1994 niso znani. V Rusiji so ženske lani storile 5.650 naklepnih umorov, povzročile težke telesne poškodbe v 3.347 primerih in bile vpletene v 190 posilstev. V veliko primerih so žrtve Zenskega nasilja otroci, saj vsako leto zabeležijo približno 150 detomorov, nekaj otrok prodajo, nekaj pa jih je tudi žrtev mater alkoholičark. Neka ženska vodi močno oboroženo skupino, ki je v Moskvi izvedla že sedemnajst ubojev. V Rusiji je vsako leto tudi približno petsto naročenih umorov. Odkrili doslej neznano Rembrandtovo umetnino KIJEV - Neznano Rembrandtovo sliko Judif, ki do zdaj še ni bila vključena v noben katalog slavnega nizozemskega umetnika, so našli v Ukrajini, je zapisal kijevski dnevnik Vseukrajinskie Vedomosti. Doslej nezano slikarjevo delo, ki je bilo last ukrajinskega zdravnika Sergeja Verhrat-skega, prikazuje biblijski motiv. Nekdanji lastnik je sliko kupil kot delo neznanega umetnika iz zbirke ruskega kneza Jusupova, pravo poreklo Judifa pa so strokovnjaki odkrili tik pred nedavno smrtjo zdravnika Verbratskega. ZADNJI DAN FORUMA V DAVOSU Mednarodni sindikalizem gre v ofenzivo DAVOS (Reuter) - V švicarskem Davosu je včeraj potekal zadnji dan konference Svetovnega gospodarskega foruma (WEF). Veliko pozornost so zbudile napovedi mednarodnih sindikatov, odmeven pa je bil tudi govor ruskega ministra za gospodarstvo Jevgenija Jasina, ki je izrazil zaskrbljenost da utegne Boris Jelcin opustiti strogo fiskalno politiko, da bi prepredi komunistični pohod na oblast Jasin, ki je zadnji reformistični minister v ruski vladi, je napovedal, da bo v primeru, če se bo Jelcin podal na populistično pot, najverjetneje zapustil vlado. Napadel je tudi voditelja ruskih komunistov Genadija Zjuganova, Ceš da bi njegova gospodarska politika pahnila državo v revščino. Jasin je izrazil začudenje, ker so udeleženci konference posvetih toliko pozornosti Zjugano- vu, ki se je v Davosu »obnašal, kot da bi že postal predsednik«. Voditelji sindikatov iz veC držav pa so včeraj napovedali mednarodno ofenzivo v prihodnjih mesecih, ki naj bi zagotovila, da bodo od liberalizacije svetovne trgovine imeli dobiček tudi delavci, ne le veliki kapital. »Borili se bomo za delavske standarde v novem svetovnem gospodar- Jugoslovanskega premiera Kontida so zaradi težav z ledvicami prepeljali v bolnišnico (Reuter) skem redu,« je dejal predstavnik Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov Bill Jordan. »Borili se bomo proti zlorabam moči, pa naj gre za finančno ali industrijsko moc, ki škoduje življenju malih ljudi.« Liberalizacija svetovne trgovine je omogočila zmanjšanje stroškov, in zato večje dobičke, ki pa so se praviloma stekali v žepe vod- stva. Podjetniki se bojijo, da bo nova ofenziva mednarodnega sindikalizma zvišala stroške dela zaradi višjih plac in zagotavljanja boljših delovnih pogojev. Nekdanji predsednik bosanske vlade Haris SilajdžiC je vCeraj pozval EU, naj sprejme BiH v pridruženo članstvo in tako zagotovi trajni mir. Mednarodni finančnik George Soros pa je napovedal ustanovitev posebnih »bank delovnih mest«, ki bi zbirale sredstva za pomoč malemu podjetništvu in neodvisnim medijem v Bosni. Predsednik vlade ZRJ Radoje Kontič pa je moral vCeraj na pregled v bolnišnico zaradi hudih bolečin v ledvicah, a se je kmalu vrnil v konferenčno središče in zatrdil, da se dobro počuti. IZJAVE, KI SO ZAZNAMOVALE GOSPODARSKI VRH V DAVOSU Hans Tietmeyer Trenutno najvecja evropska težava je nedvomno visoka stopnja nezaposlenosti, ki je strukturalne narave, zato je ni mogoCe odpraviti le z monetarno in fiskalno politiko. Nujni sta reforma države blaginje in odprava vseh ovir na trgu dela, kar pa ne sme nCnega zloma države. Ce se bodo držali letošnjega proračuna, je možna tudi gospodarska rast. Evropska denarna in monetarna unija je motor nadaljnjega povezovanja. Evropa potrebuje dinamiko integracije, saj se bo sicer zgodilo prav nasprotno - dinamika dezintegracije, ki bi pripeljala do izbruha nacionalizma, Evropi pa bi preprečila, da bi na svetovnem prizorišču odigrala pomembnejšo vlogo. Jean-Luc Dehaene Hasan Muratovič V naslednjih petih letih potrebujemo tri milijarde dolarjev pomoči na leto, da obnovimo gospodarstvo in omogočimo ljudem, da se sami preživljajo. Če ne bo gospodarske obnove, ne bo trajnega miru. V naslednjih dneh bomo v pogovorih s predstavniki mednarodnih finančnih ustanov in številnimi donatorji odločah o prihodnosti mirovnega načrta. Vlada se bo morala v na-slednjih dveh tednih odločiti, ali si bo kupila volilne glasove - ali pa bo sledila začrtani strogi fiskalni politiki. Morebitno zunajproraCunsko financiranje socialnih programov bi utegnilo pripeljati do finančnega zloma države. Ce se bodo držali letošnjega proračuna, je možna tudi gospodarska rast. Anatolij Čubajs Genadij Zjuganov Ce bom zmagal na junijskih volitvah za predsednika Rusije, bom upočasnil potek gospodarskih reform, ki se jih je lotil predsednik Boris Jelcin. Ne nasprotujem reformam, temveč pretiranemu tempu. Ce bi te reforme nadaljevali, bi plamen, ki je zagorel v Čečeniji, utegnil zajeti vso Rusijo. KITAJSKA ŠE VEDNO KRŠI MEDNARODNE ZAKONE O AVTORSKIH PRAVICAH Američani so siti praznih obljub PEKING (Reuter) - Kitajska mora pri uveljavljanju spoštovanja avtorskih pravic preiti od besed k dejanjem, ce se želi izogniti trgovinskim sankcijam, je vCeraj zatrdil neki pomemben predstavnik ameriške trgovine. Pritisk Združenih držav Amerike na kitajsko proizvodnjo ponaredkov se tako nadaljuje, Čeprav je Peking v ponedeljek napovedal, da bodo vse založbe, ki dobavljajo licence laserskih plošC ponarejevalcem, strogo kaznovane. »Na določanje Časovnih rokov ne pristajamo veC, nočemo poslušati obljub v nedogled, želimo si samo ustrezno in takojšnje ukrepanje kitajske strani. Ce do tega ne bo prišlo, bodo Združene države Amerike ukrepale,« je včeraj pred odhodom v Peking napadel delovanje kitajskih oblasti predstavnik ameriške trgovine. Kitajska in ZDA so že februarja lani parafirale pogodbo o skupnem boju proti kršitvi avtorskih pravic, ki je preprečila obojestransko kaznovanje zara- di dveh milijard dolarjev vrednih dobrin. Eno leto po parafiranju pogodbe so izgube zaradi ponarejanja večje od napovedanih 866 milijonov dolarjev. Omenjeni predstavnik ameriške trgovine je povedal, da so skoraj vse tovarne laserskih plošC, ki izdelajo skoraj devetdeset milijonov plošC, vključene v izdelavo ponaredkov. Združene države Amerike zahtevajo, naj kitajske oblasti odvzamejo licence za izdelavo laserskih plošC vsem podjetjem, ki sodelujejo pri ponarejanju, naj uničijo njihovo opremo in proizvode ter zakonsko kaznujejo vse odgovorne. Vse ume-njene ukrepe bi Peking lahko izvedel. »Ce bi tovarne proizvajale politično sporne izdelke, bi jih uradni Peking zaprl v petih minutah,« je ogorčeno zatrdil isti vir iz krogov ameriške trgovine. Kitajska bi morala poostriti tudi nadzor na meji, ki bi preprečil prehod plagiatov Cez mejo in dovolil večji pretok ameriških dobrin (računalniške opreme in filmov ter drugih odobre- nih izdelkov), kot je zapisano v omenjeni pogodbi iz leta 1995. Skupina ameriških preiskovalcev, ki jo vodi namestnik trgovskega zastopnika Lee Sands, bo ta teden na Kitajskem raziskala usklajenost prakse s pogodbo o boju proti kršenju avtorskih pravic. Sands bo preiskal veC kot trideset podjetij na jugu Kitajske, ki proizvajajo laserske plošče. Vsaka plošCa mora biti zaznamovana z legitimno založniško kodo in identifikacijsko označbo. Nadzorovanje založniških kod bi raziskovalce lahko pripeljalo na sled podjetjem, ki avtorske pravice kršijo. Pooblaščeni zastopnik interesov ameriške trgovine Mickey Cantor je že prejšnji teden izjavil, da je zelo razočaran nad kitajskim neuve-Ijavljanjem določil pogodbe. »Uveljavili bomo ameriško trgovinsko zakonodajo in ostro ukrepali, Ce Kitajska ne bo izpolnjevala svojih dolžnosti,« je dejal. V nedeljo je za New York Times dejal, da so ZDA pripravljene naprtiti Kitajski dodatne carine, ki bi Peking oškodovale za veC kot milijardo dolarjev, Ce do izpolnitve zahtev ne bo prišlo. Njegov podrejeni pa je z včerajšnjim opozorilom pojasnil, da ZDA nimajo umika, po katerem bi se sankcije začele izvajati. Kitajska se podobi države, ki ne spoštuje avtorskih pravic, skuša izogniti tudi s pritožbami, da so ameriške obtožbe krivične. Peking je že v ponedeljek napovedal, da namerava kaznovati vse založbe, ki dobavljajo licence ponarejevalcem. Nova pravila naj bi zaCela veljati v državnih založbah, ki so si prigrabile zaslužek s prodajo publikacijskih kod na Cmem trgu, je zatrdil Zhang Xuning, predstavnik državnega urada za tisk in založništvo. »Ukrepi bodo prav gotovo preprečili nadaljnje kršitve avtorskih pravic na področju proizvodnje laserskih plošč. Nelegalne prihodke bomo zaplenili, založbe pa kaznovali ali celo zaprli,« je še povedal Zhang, ki vodi oddelek za audio-video opremo. KOMENTAR Za uspeh so nujni zdravi temelji Zahodnoevropski integracijski procesi so se sicer zaceli kot gospodarski projekt, saj je bil prvi cilj povezovanja oblikovanje večjega trga in povečanje dobička, a je za celotnim nacrtom stal politični razlog. Idejni oce evropskega povezovanja, francoski diplomat Jean Monnet, je bil prepričan, da bo z gospodarskim povezo-vonjem - predvsem po- Sebastjan Jeretič vezovanjem Francije z Nemčijo - zagotovljena evropska varnost. Evropskim voditeljem je dejansko uspelo odstraniti grožnjo vojne iz osrčja Stare celine, saj so evropska gospodarstva danes že tako prepletena, da bi z morebitno vojno izgubili prav vsi. Z maastrichtsko pogodbo je projekt evropske integracije tudi formalno postal politični program: sprostitev trgov blaga, kapitala in dela so v Maastrichtu nadgradili z načrtovano skupno zunanjo in varnostno politiko ter z danes najpomembnejšim projektom - Evropsko monetarno unijo. Prav zadnji projekt, ki je zadnje Čase pod vpmsajem -Čeprav so na konferenci Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu vsi politični voditelji zagotavljali, da bodo spoštovani predvideni roki in konvergenčni pogoji -postavljajo evropski voditelji kot preizkus zrelosti Evrope in kot prvi korak k dokončni politični integraciji. Prav vse države Članice Evropske unije so bile prisiljene začeti izvajati fiskalno in monetarno telovadbo, da bi v predvidenem roku izpolnile predpisane pogoje za pristop k monetarni uniji, saj jih danes izpolnjuje le majhni Luksemburg. Pri lovu zadnjega vlaka za EMU pa so Številni evropski voditelji ugotovili, da bodo imeli zaradi dediščine socialnih sistemov pri izpolnjevanju pogojev precej težav. Vztrajanje pri predpisanih konvergenCnih pogojih in predvidenem roku za »zagon« monetarne unije bi utegnilo imeti precej hude socialne posledice: zaostritev fiskalne politike pa bo le Se ohromila evropska gospodarstva in s tem onemogočila odpravljanje trenutno največjega evropskega problema, to je nezaposlenosti. Po drugi strani pa je zadovoljevanje predpisanih konvergenCnih pogojev nujno za uspešno monetarno unijo, saj zagotavljajo neke vrste »istorodnost« gospodarstev, ki bi vstopila v unijo. Tudi predvidenega roka se ne da kar tako preložiti, za to je nujna revizija maastrichtske pogodbe in njena vnovična ratifikacija v posameznih parlamentih, kar je - Ce pomislimo na težave pri ratifikaciji same pogodbe - skoraj nepremostljiva ovira. EMU je desni, liberalnodemokratski projekt, Čeprav ga podpira tudi pretežni del evropske levice, ki se, kot kaže, ne zmeni za posledice zaostritve fiskalne politike, ki je nujen ukrep pri iskanju vstopnice za EMU. Predpisani konvergenčni pogoji so namreč tradicionalni cilji desničarske socialne in gospodarske politike: proračunski primanjkljaj ne sme presegati treh odstotkov bruto domačega proizvoda; državni dolg ne sme presegati 60 odstotkov bruto domačega proizvoda; inflacija pa ne sme biti višja od povprečja treh najnižjih inflacij v državah Članicah za veC kot 1,5 odstotka. Te cilje bodo evropske države dosegle le z desno politiko, to je s kle-stenjem državnega proračuna in zmanjševanjem socialnih prispevkov. Francozi in Belgijci so z množičnimi demonstracijami že pokazali, kaj mislijo o takih načrtih svojih voditeljev. Evropska levica bi morala zahtevati vključitev socialdemokratskih meril v projekt monetarne unije, saj je pri ocenjevanju učinkovitosti gospodarstva nujno upoštevanje revščine in nezaposlenosti kot družbenega stroška. Začetek uvajanja skupne valute bi morali zato nujno preložiti, mogoče celo dolgoročno, saj to ne bi ogrozilo evropskega povezovanja, ravno nasprotno, omogočilo bi oblikovanje bolj zdravih temeljev za nadgradnjo Mormetovega projekta. Strah zagovornikov monetarne unije, da bo v Evropi ob morebitnem neuspehu projekta monetarne unije prišlo do dinamike dezintegracije, je neutemeljen. V Davosu so tudi zagovorniki monetarne unije priznali, da je nezaposlenost trenutno najvecji evropski problem. Predsednik nemške Zvezne banke Hans Tiet-mayer je ocenil, da je nezaposlenost posledica strukturalnih težav in da je zato ni mogoče odpraviti zgolj z monetarno in fiskalno politiko. Nujna je reforma države blaginje in odprava vseh ovir na trgih dela, zato bi se morali evropski voditelji v prihodnjih letih osredotočiti na spodbujanje produktivnosti in s tem odpiranje novih delovnih mest. To velja tudi za slovensko vlado, ki se rada pohvali, da od maastrichtskih pogojev ne izpolnjujemo le dovoljene stopnje inflacije. Vlada bi se morala zavedati, da ji ni treba hiteti z uravnoteženjem promčuna in zmanjševanjem dolga, temveč da se mora osredotočiti na spodbujanje produktivnosti in konkurenčnosti, saj se bo le tako lahko učinkovito spopadla s problemom nezaposlenosti in stopila v Evropo kot socialno stabilna država. Evropska monetarna unija in z njo povezano reševanje problema nezaposlenosti je namreč trenutno osrednja tema na evropskem dnevnem redu. Sirjenje Evropske unije bo prišlo na vrsto šele, ko bodo te težave odpravljene, Čeprav naša diplomacija govori o vstopu Slovenije v unijo na prelomu tisočletja kot o zanesljivem dogodku. Da bi Slovenija dejansko vstopila v unijo v tako kratkem Času, se bo morala spopasti tudi z reformo socialnega sistema in problemom nezaposlenosti ter ustrezno pomakniti gospodarsko politiko na levo. DELEGACIJA ZUNANJEPOLITIČNEGA ODBORA HRVAŠKEGA SABORA V LJUBLJANI Sosedi stopata na novo pot v medsebojnih odnosih Domjan: Druži nas želja po reševanju odprtih vprašanj LJUBLJANA - Včeraj se je v Sloveniji mudila delegacija odbora za zunanjo politiko hrvaškega sabora, ki jo je vodil predsednik odbora in podpredsednik hrvaškega sabora Žarko Domijan. Hrvaške goste sta sprejela predsednik državnega zbora Jožef Skolc in zunanji minister Zoran Thaler, najbolj izčrpno pa se je hrvaška delegacija pogovarjala z delegacijo slovenskega parlamentarnega odbora za mednarodne odnose. Predsednik omenjenega odbora v državnem zboru Borut Pahor je po pogovorih z zagrebškemi gosti dejal, da sta delegaciji podcrtali pomen včerajšnjega obiska, saj pomeni obnovitev rednega srečevanja obeh zunanjepolitičnih odborov po tem, ko je hrvaški sabor pred dobrim letom in pol izrazil protest proti odločitvi slovenskega državnega zbora, da vključi štiri sporne zaselke v zakon o lokalni samou- Minister Thaler pozdravil obisk hrvaške delegacije LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler je po krajšem pogovoru z delegacijo zunanjepo-hhcnega odbora hrvaškega sabora izrazil zadovoljstvo nad obiskom delegacije v Ljubljani in poudaril, da parlamenta Hrvaške in Slovenije lahko odigrata pomembno vlogo pri izboljševanju odnosov med državama, saj lahko »pritisneta« na svoji vladi, da Cim prej rešita sporna vprašanja. Minister Thaler je povedal, da so se sogovorniki strinjah, da je treba izboljšati ozračje odnosov med sosednjima državama, in v kratki izjavi po pogovorih s hrvaškimi gosti izrazil prepričanje, da sta za boljše sporazumevanje med Hrvaško in Slovenijo zlasti pomembna občutek za vzajemnost interesov na obeh straneh in pripravljenost na sklepanje kompromisov. pravi. Namen srečanja po Pahorjevih besedah ni bil poskus določitve enotnih stališč glede spornih vprašanj o določitvi meje v Istri in na morju; predstavniki obeh strani so se le seznanili z različnimi sta-lišCi in menili, da je naloga diplomatskih misij obeh držav, da skušata poiskati rešitve, ki bodo sprejemljive za obe državi in bodo spoštovale naCela mednarodnega prava ter zgodovinska dejstva, ki so relevantna za določitev meje med državama. Delegaciji sta izmenjali stališča, ki zadevajo položaj obeh držav v mednarodni skupnosti, in pri tem poudarili, da sta Slovenija in Hrvaška z drugimi novonastalimi državami na območju nekdanje Jugoslavije enakopravni naslednici razpadle SFRJ, slovenska strah pa je izrazila interes, da bi Cim prej sklenili sporazum, ki bi natančneje uredil vprašanje obsega finančnih dolgov obeh strani iz naslova rimskega sporazuma, kar bi po mnenju Slovenije omogočilo bolj verodostojna pogajanja Slovenije in Hrvaške z Italijo. S pogovori v Ljubljani je bil zadovoljen tudi voditelj hrvaške delegacije Žarko Domijan, ki je poudaril, da je bil namen njihovega obiska dokazati, da si Zagreb želi dobrih odnosov s Slovenijo. Po njegovem mnenju sta delegaciji zelo odkrito spregovorili o aktualnih vprašanjih in odkrili skupna stališča predvsem glede mednarodnih in strateških interesov obeh držav, pri Čemer Hrvaška vidi prednost koordiniranega nastopa Slovenije in Hrvaške do mednarodnih institucij. Kar zadeva dvostranske odnose, sta delegaciji po Do-mljanovih besedah ugotovili, da imata obe strani veliko skupnih pogledov na nerešena vprašanja, druži pa ju tudi Zelja po nadaljevanju pogajanj o njih. Hrvaški gost je predlagal, da bi v primeru, Ce rešitev za nekatere od njih le ne bi našli, za pomoč zaprosili arbitražno komisijo. Domijan je poudaril, Delegacijo zunanjepolitičnega odbora hrvaškega sabora v državnem zboru (Foto: B. Reya) da je 90 odstotkov vprašanj, ki zadevajo mejo, rešenih. Kar zadeva mejo v Piranskem zalivu, bo Hrvaška vztrajala na načelih mednarodnega pomorskega prava, pri sistemu uporabe spornega območja pa je naša soseda pripravljena sprejeti »najbolj liberalno rešitev«. Hrvaški gost je ob tem še povedal, da so s prihodom v Ljubljano želeli jasno povedati, da so nesporazumi, ki so obstajali v preteklosti, premagani in da državi vstopata v novo obdobje političnih odnosov, ki so sicer - vsaj kar 'zadeva medsebojne stike -zadovoljivi, treba je poskrbeti za konkretne rešitve v obliki dvostranskih sporazumov. Barbara Surk BOSANSKE OBLASTI SO POSKRBELE ZA NOV ZAPLET Zajela srbska častnika obtožena zločinov SARAJEVO (Reuter) -Bosanske oblasti so včeraj obtožile pripadnika oboroženih sil bosanskih Srbov, generala Dorda Du-kiča in polkovnika Aleksa KrsmanoviCa, vojnih zločinov. Oba naj bi bila odgovorna za poboje civilistov na območju Sarajeva. Sef bosanske varnostne službe Bakir Alispa-hič je izjavil, da bodo osumljenca preiskovale tako bosanske sodne oblasti kot haaško sodiSCe za vojne zločine. DukiCa in KrsmanoviCa so muslimanske oblasti aretirale 30. januarja letos v precej nejasnih okoliščinah. Srbi, ki jih je omenjeni dogodek zelo razburil, trdijo, da sta šla njihova pripadnika na pogovore z Iforjem. Po njihovem mnenju pomeni aretacija kršitev daytonskega sporazuma. »Zdaj, ko je mir, so se zaCele aretacije naših predstavnikov,« je dejal ministrski predsednik bosanskih Srbov Rajko KasagiC. AlispahiC je dejal, da ima vlada popoln seznam vojnih zločinov, ki sta jih zagrešila zajeta Srba. Bosanska vlada po Alispahi-Cevih besedah namerava posredovati seznam tudi haaškemu sodišču. O vsebini seznama AlispahiC ni želel govoriti, dejal pa je, da je njegova vlada zajela tudi šest drugih vojakov, ki so bili prav tako vpleteni v izvajanje vojnih grozot. Predstavnik haaškega sodišča je povedal, da so v Sarajevo že poslali preiskovalce, ki so se pogovarjali s tremi Srbi, ki jih je bosanska vlada aretirala prejšnji teden. Nato je trenutno še zelo zadržan in hkrati tudi zaskrbljen. »Bilo bi škoda, Ce bi prišlo do povračilnih ukrepov,« je dejal brigadir Andrevv Cumming in dodal, da je vse skupaj zelo krhko in imajo lahko že manjši nesporazumi, kakršen je na primer omenjena aretacija, nevarne posledice. Nato je tudi sporočil, da je bosanska vlada obljubila, da bo, Čeprav ima veliko dokazov, z obtožbo počakala do odločitve haaškega sodišča. Vendar AlispahiC takšne obljube včeraj ni hotel ponoviti. Dejal je, da bo prihodnost zajetih ljudi v rokah bosanskih sodnih oblasti in haaškega sodišča. Cumming pa je dejal, da nihče od zajetih ni na seznamu osumljenih vojnih zločincev. Dodal je, da dvomi, da bi šla srbska predstavnika, ki so ju aretirale bosanske oblasti, na pogovore z Iforjem. Tistega dne Ifor po Cummingo-vih besedah ni načrtoval nobenega sestanka. Omenjeni dogodek je zasenčil celo spor glede policijskega nadzora nad petimi sarajevskimi predmestji, ki so v rokah Srbov. Mednarodni posrednik Carl Bildt je dovolil, da srbska policija na teh območjih ostane do 19. marca in pomaga miriti prestrašene prebivalce. Bosanska vlada je zaradi takšne odločitve že ostro protestirala. Višji uradnik Združenih narodov za človekove previce je vCeraj odpotoval v Omarsko in Ljubijo, kjer naj bi raziskal resnico o srbskem etničnem čiščenju. Najnovejši spor med bosansko vlado in Srbije med Sarajevčani povzročil nelagodje (Reuter) PRIPRAVE NA OPERACIJO V VZHODNI SLAVONIJI Poveljstvo bo v rokah Belgijcev Vlada v Bruslju je ugodila prošnji generalnega sekretarja OZN BRUSELJ (Reuter) - Belgijska vlada je vCeraj uradno sporočila, da je privolila v predlog svetovne organizacije, naj Bruselj prevzame poveljstvo nad silami Združenih narodov, ki bodo v dveletnem prehodnem obdobju, o katerem so se Srbi in Hrvati dogovorili v Daytonu, varovale mir v vzhodni Slavoniji. Generalni sekretar ZN Butros Gali je prejšnji mesec prosil Belgijo, naj vodi mednarodne enote, ki so jih ustanovili, da bi nadzorovale proces razoroževa-nja v zadnji hrvaški pokrajini, ki je še v rokah srbskih vojakov. Mirovne sile bodo štele približno pet tisoC mož, v glavnem iz Belgije in Rusije. »Odločili smo se, da pozitivno odgovorimo na prošnjo Združenih narodov,« je zapisano v včerajšnji izjavi, ki jo je podpisal belgijski premier Jean-Luc Dehaene. »Hkrati predlagamo, naj ZN za poveljnika mirovnih enot imenujejo generala Schoupsa.« V vzhodni Slavoniji je zdaj že 700 belgijskih vojakov, ki so tja prišli v okviru enot Uncra, kmalu pa se jim bo pridružilo še 250 rojakov. Bruselj je januarja opozoril svetovno organizacijo, da bodo belgijski vojaki ostali na omenjenem območju le pod pogojem, da bodo imele nove enote »ustrezen mandat«, zadostno število usposobljenih in opremljenih vojakov ter zagotovljeno podporo Ifo-rja. »Ugotovili smo, da so ZN ugodili našim zahtevam,« je vCeraj sporočil urad belgijskega premiera. NOVICE Ministrica Zupančičeva na obisku v Makedoniji LJUBLJANA (STA) - Ministrica za pravosodje Meta Zupančič je vCeraj s sodelavcema odpotovala na uradni obisk v Makedonijo, kjer bo z makedonskim pravosodnim ministrom Vladom Popovskim podpisala tri dvostranske sporazume, in sicer o medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah, o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah ter o izročitvi. Delegacijo bo sprejel tudi predsednik makedonske vlade Branko Crvenkovski. Delavnica Odbora za nacionalne rezervne sile BRUSELJ (STA) - Odbor za nacionalne rezervne sile (NRFC) bo jutri na sedežu Nata v Bruslju pripravil delavnico o rezervnih silah. Odbor je sklenil, da na sestanek povabi tudi vse države podpisnice Partnerstva za mir. Najprej bodo predstavili delo NRFC in veC rezervistiCnih sistemov, ki jih uporabljajo v državah Članicah Nata. Pripravili bodo tudi veC predavanj o rezervnih silah in rezervistih. NRFC pričakuje, da bo srečanje prispevalo k izmenjavi izkušenj s partnerskimi državami. Sestanki so neformalne narave, ker NRFC uradno ni del Nata. Clinton bo pričal v zvezi z afero Whitewater VVASHINGTON (Reuter) - Ameriški predsednik Clinton bo pričal v imenu tistih, ki so obtoženi v zvezi z nepremičninsko afero VVhitevvater, so povedali predstavniki Bele hiše. Dodali so, da se Clinton na preiskovalnem sodišCu ne bo pojavil tako kot njegova sporoga pred dvema tednoma. »Predsednik želi predstaviti svojo plat zgodbe,« je dejal predstavnik administracije po tem, ko je predsednik prejel poziv na sodišče v Arkansasu. Clinton bo namreč pričal na sojenju proti Susan McDougal in njenemu soprogu Jamesu McDougalu ter arkan-saškemu guvernerju Jimu Guyju, ki se na okrožnem sodišCu v Little Rocku zagovarjajo zaradi suma poneverbe. To trojico, ki jo je poslovnež iz Little Rocka David Hale obtožil, da je po naročilu Clintona, ki je bil takrat guverner Arkansasa, nezakonito prišla do posojila v višini tristo tisoC dolarjev, je sodišCu predal posebni preiskovalec afere VVhitevvater Kenneth Starr. Ruski poveljnik zagrozil s streljanjem na demonstrante GROZNI (Reuter) - VeC tisoC privržencev čečenskih separatistov je vCeraj v Groznem že tretji dan protestiralo proti ruski politiki do Čečenije, zato se je še povečal pritisk na Moskvo, naj umakne enote iz te republike. Ruska oklepna vozila so zavzela položaje v bližini nekdanje predsedniške palače, kjer so demonstranti kričali »Vojaki ven!«, vendar po poročilih lokalnih tiskovnih agencij do nasilja ni prišlo. Poveljnik ruskih enot v Čečeniji Vjaceslav Ti-homirov je zagrozil, da bodo njegovi vojaki streljali na demonstrante, Ce so jih uporniški voditelji skušah izrabiti za to, da bi prikrili napad na ruske vojake. Agencija Itar-Tass je namreč poročala, da je bil v zadnjih 48 urah v napadih upornikov ubit en ruski vojak, trije pa so bili ranjeni. Peres premagal Netanjahuja RAMAT GAN (Reuter) - Izraelski premier Simon Peres je na simuliranih volitvah, ki jih je včeraj izvedla gimnazija Blich v bližini Tel Aviva, gladko premagal desničarskega voditelja Benjamina Netanjahuja. Izidi volitev, ki so pritegnili veliko medijske pozornosti, so pokazali, da bi bil Peres vnovič izvoljen za ministrskega predsednika z 61 odstotki glasov, Netanjahu pa bi zbral 39 odstotkov. Laburistična stranka je zmagala s 46 odstotki glasov, desničarski stranki Likud in Tsomet pa sta skupaj dobili 36 odstotkov. Gimnazija Blich je podobne volitve izvedla že v volilnih letih 1977, 1984 in 1992, ko je zelo natančno predvidele rezultate resničnega glasovanja. S steklenico stran od slabi Le deset odstotkov slovenskih mladostnikov še nikoli ni poskusilo nobenega mamila LJUBLJANA - Zaman se skušamo prepričati, da so za mlade najhujša nevarnost ilegalna mamila, kot so hašiš, marihuana, heroin, amfetamini, LSD, krek, ekstazi, kokain... Vse to je res žal preveč navzoče tudi v slovenskem prostoru, vendar ostaja neizpodbitno žalostno dejstvo, da slovenski mladostniki v prvi vrsti posegajo predvsem po alkoholu, na drugem mestu po razširjenosti med njimi pa je kajenje. Na to je z zgovornimi podatki opozorila pravkar predstavljena raziskava o alkoholu in drugih mamilih med šolsko mladino, ki je bila v Sloveniji izpeljana v okviru evropske raziskave ESPAD (The European School Survey Project on Alcohel and Dmgs), ki je lani spomladi zajela 24 držav. Podatki so porazni, vendar kot ocenjuje nosilka raziskave magistra Eva Stergar z inštituta za varovanje zdravja, nikakor ne presenetljivi. Med 2400 anketiranimi, rojenimi leta 1979, ki so reprezentativna skupina za slovensko šol- sko mladino, jih manj kot deset odstotkov še nikoli v življenju ni poskusilo nobenega mamila. Tisti, ki so, najraje posegajo po alkoholu. Trideset dni pred anketo je alkoholne pijace pila skoraj polovica anketiranih, opitih pa je bilo vec kot dvajset odstotkov; med temi sta bili kar dve tretjini opiti tudi po deset- ali večkrat! Petina anketiranih srednješolcev je tudi povedala, da so popili pet ali vec pijač zapored, kar kaže, da se napijejo namerno. Za ilustracijo: fantje bolj posegajo po žganih pijačah kot dekleta. Motivacija so pozitivni učinki pitja: zabava, sproščenost, prijateljsko in družabno počutje, vse je »kul«, pozabiš na težave... Čeprav je skoraj petina mladih že imela težave zaradi pitja - med njimi jih je šest odstotkov doživelo tudi prvo neželjeno spolno izkušnjo oziroma nezaščiten spolni odnos -je pogosta razbremenitev ob koncu tedna, ko jim ob petkih »vse pade dol«, prav steklenica. Eva Stergar je presenečena nad tem, kako malo mladi vedo, koliko s takimi razvadami, Četudi le občasnimi, škodujejo zdravju. Na vprašanje, kaj so nazadnje pili, pivo, vino, žganje, so odgovorih, da alkohola niso pili, takoj nato pa so na vprašanje, kaj so sploh pili, odgovorih na primer tri mm-kole ah nekaj bambusov. Mešanje alkohola z brezalkoholnimi pijačami torej za mlade sploh ni pitje. Glede na množičnost takega razumevanja in podcenjevanje posledic je to naravnost katashofa. Podobno je pri cigaretah -skoraj tri Četrtine anketiranih šestnajstletnikov menijo, da priložnostno kajenje ne ogro- ža zdravja, za petino pa tudi zavojček na dan ne predstavlja nobenega tveganja. Ne smemo pozabiti, da mladim to omogoCa tudi okolje ah pa jih kar sih v to, saj so za veči- no mladih alkoholne pijaCe in cigarete povsem dostopne. Prevečkrat pa s(m) o jim slab zgled tudi odrasli. S svojo brezbrižnostjo in strpnostjo jim vsekakor ne pomagamo. Ogledalo tega: slaba petina anketiranih mladih se v odrasli dobi vidi kot pivce alkohola, veC kot polovica, kjer prednjačijo dekleta, pa ne ve, kako bo z njihovim pitjem. Raziskava je pokazala, da je povprečen ah podpovprečen šolski uspeh povezan z večjimi odstotki težkih kadilcev, pitjem in pogostim opijanjem, kar je pri fantih pogostejše kot pri dekletih. Glede pitja alkoholnih pijaC je stanje v Sloveniji približno takšno kot v drugih državah, zaskrbljujoče pa je, pravi Eva Stergar, da se je v zadnjih štirih letih delež kadilcev med mladimi povečal kar za deset odstotkov. Slovenski mladostniki so v anketi kot prvo ilegalno mamilo najpogosteje navedli hašiš oziroma marihuano, ki ju je poskusilo štirinajst odstotkov anketiranih, poleg tega pa poznajo še heroin, pomirjevala in LSD. Dekleta bolje poznajo seda-tive, marihuano, LSD, kokain in heroin, fantje pa krek in metadon. Približno toliko mladih, kolikor jih je kadilo marihuano, je tudi vdihavalo hlape, kar sicer počnejo v nižji starosti. O našem odnosu do tega problema priCa podatek, da je šestdeset odstotkov vprašanih povedalo, da bi si zlahka pri-shbelo snov za vdihavanje, Četrtina pomirjevala, petina marihuano, približno desetina pa ne bi imela nobenih težav z nabavo različnih ilegalnih mamil. Katarina Novak Petina mladih ima slabe izkušnje z alkoholom (Foto: Uroš Potočnik) ________________ZLSD / O IZSTOPU IZ KOALICIJE_____________ Janez Kocijančič meni, da izbira kandidatov za nove ministre ni dobra Do sprememb volilne zakonodaje ne bo prišlo, so prepričani v stranki LJUBLJANA - Predsednik Združene liste socialnih demokratov Janez Kocijančič je včeraj odločno zavrnil vse očitke premiera Janeza Drnovska na račun ZLSD in njenega izstopa iz koalicije, ki jih je ta izrekel na ponedeljkovi novinarski konferenci. SLS / ZANIKAJO DRNOVŠKOVE OBTOŽBE Konstruktivnost in odgovorna kritičnost V stranki so nezadovoljni z izvajanjem denacionalizacije LJUBLJANA - Po izstopu združene liste iz koalicije so se razlogi za oblikovanje tehnične vlade še okrepili, je na včerajšnji novinarski konferenci Slovenske ljudske stranke (SLS) dejal Marjan Podobnik in izrazil začudenje nad izjavami Janeza Drnovska, da je SLS sokriva za destabilizacijo vlade in celo države. V vrstah ZLSD so presne-Ceni, kako se njihov izstop iz koalicije v javnosti interpretira oziroma izkrivlja, Kocijančič pa je ob tem znova pojasnil, da je ZLSD izstopila, ker je šla vlada »prek roba politične vzdržnosti« oziroma ko so v stranki ocenih, da se politika koalicije spreminja Eden od razlogov za izstop pa je bilo tudi »eksplicitno kršenje koalicijske pogodbe«. Po Sušnikovem mnenju bi morala mestna uprava pred tem mestnemu svetu predložiti premoženjsko bilanco in zaključni račun Mestne občine Ljubljana. Direktor mestne uprave Janez Sodržnik je pojasnil, da to ni potrebno, saj je proračun šele v fazi delovnega osnutka in bodo ostali dokumenti pripravljeni še v času sprejemanja odloka o proračunu. Pri tem so ga podprh še nekateri razpravljala, ki so menih, da bi bilo mogoče točko o proračunu umakniti le ob sprejemanju dnevnega reda, ne pa pozneje. Kljub nekaterim pomislekom je župan Dimitrij Rupel predstavil glavne točke V zvezi z zamenjavo ministra Maksa Tajnikarja je predsednik ZLSD opozoril, da je Drnovškov predlog za njegovo zamenjavo prehitel interpelacijo, zaradi česar je bilo onemogočeno korektno razčiščevanje vseh trditev iz interpelacije. Meni, da se je v odnosu do ministra Tajnikarja razčiščeval odnos do sanacije industrijskih gigantov oziroma do Tama. Kandidate za nove mini- letošnjega proračuna. Sredstva za zagotovljeno porabo naj bi se v primerjavi z lani povečala za 6, 5 odstotka, letošnji pro-račun pa naj ne bi bil »težji« od 22 milijard tolarjev. Po Ruplovem mnenju lahko ob tokratni proračunski razpravi že govorimo o programu. Svetnike je opozoril, da manevrskega prostora vendarle ni veliko, saj se bodo lahko sredstva za določena področja povečala le tako, da jih bodo nekje drugje znižali. Najpomembnejše naloge MOL so po županovem mnenju končanje obnove Ljubljanskega gradu, dograditev notranjega cestnega obroča ter ureditev avtobusne po- stre je Kocijančič oznach kot slab kandidatski izbor in poudaril, da je predsednik vlade »pojedel« besedo o strankarsko neodvisnih kandidatih, saj je za kandidate izbral izrazite predstavnike strank in ljudi, Id so že bili na vladnih funkcijah. Janez Dular - kandidat za kulturnega ministra - je bil v nekdanji Peterletovi vladi minister, zadolžen za Slovence po svetu, Andrej Umek - kandidat za ministra za znanost - je bil po odhodu Lojzeta Peterleta kandidat za zunanjega ministra, Tone Rop - kandidat, ki naj bi nadomestil Rino Klinar - pa je državni sekretar staje in javnega potniškega prometa. Podobne pomisleke glede predloženega dokumenta sta imela tudi Damijan Dolinar (SKD) in Sergej Gomišcek (SDSS) ter predlagala tudi podobne sklepe. Predsednik mestnega sveta Dimitrij KovaCiC je menil, da bi morah razpravo prekiniti in delovni osnutek proračuna vrniti mestni upravi, da bi ga popravila. Tako župan kot direktor mestne uprave pa sta svetnike pozivala, naj razpravo nadaljujejo. Janez Vrbovšek (SKD) je predlagal, da bi denar za obnovo gradu raje namenih zdravstvenim domovom, Branka Lovrečič (LDS) pa je menila, da bi morali družbenim dejavnostim dati precej vec denarja, kot je predlagano. Proračunska razprava se je nadaljevala tudi po večernem odmoru. Tanja Urdih za privatizacijo. Po Kocijančičevem mnenju vse to kaže, da ne gre za strokovnjake na posameznih področjih, ampak za pohtike, ki so »dobri za vsako področje«. Po zagotovilih Kocijančiča bo njihovo delovanje v opoziciji »čvrsto, jasno, ostro in odločno«, glede sprememb volilne zakonodaje pa je dejal, da njegova stranka ne namerava sodelovati v koalicijskem usklajevanju, in ob tem napovedal, da vse kaže - zaradi trenutnih razmer v koaliciji - da bo po vsej verjetnosti volilna zakonodaja ostala takšna, kot je. Vesna Vukovič Podprli so Dularjevo kandidaturo LJUBLJANA - Odbor DZ za kulturo, šolstvo in šport je včeraj podprl kandidaturo dr. Janeza Dularja za ministra za kulturo, hkrati pa se je dosedanjemu ministru Sergiju Pelhanu zahvalil za sodelovanje. Kandidat za kulturnega ministra, ki - kot je sam dejal - nima političnih ambicij, zavest o kratko-trajnosh in zacasnosh njegovega ministrovanja pa naj bi ga odvezovala privolitve v morebitne kompromise, je v predstavitvi načrta svojega delovanja na ministrskem mestu na najsplošnejši ravni navedel uresničevanje takšne kulturne politike, ki bo omogočala in predvsem spodbujala kulturno dejavnost v Sloveniji. Med izzivi je opozoril tudi na vprašanje denacionalizacije stavb, ki so opredeljene kot kulturna ah naravna dediščina. (S. O.) Dodal je, da se v SLS še vedno zavzemajo za stabilno vlado, ki bo tudi do volitev uspešno vodila državo, nikakor pa niso pripravljeni prev-zeti nobene odgovomosh za neuspehe te vlade na področju zunanje pohtike in zatiranja oiganiziranega kriminala ter v zvezi z nasledstvenimi vprašanji. V SLS so prepričani, da bo Slovenija uspešna na zunanjepolitičnem področju, če bodo predstavniki vlade in vseh pohtiCnih strank dosegli soglasje o tem vprašanju, na osnovi katerega bo mogoče potem oblikovati enotno strategijo, ki nas ne bo vec postavljala v podrejeni položaj. Zato je po njihovem prepričanju edina rešitev oblikovanje oziroma sestava tehnične vlade, ki bi delovala na osnovi rezultatov temeljite analize stanja. Sedanje zamenjave v vladi nimajo s tehnično vlado nobene zveze, je dejal Marjan Podobnik, Janez Podobnik pa je v zvezi z interpelacijo zoper delo in odgovornost zunanjega ministra pristavil, da to ni poskus destabihzacije, temveč to za- hteva strankina politika, ki temelji na konstruktivnosti in kritični odgovomosh, kar sta sicer težki nalogi, vendar ju stranka uspešno izvaja. Predsednik SLS je spomnil tudi na zahtevo svojo stranke, da bi bilo treba, preden so se odobrila poroštva za Tamova posojila, naredih v podjetju revizijo, kar se takrat ni zgodilo, zdaj pa se je takšno stališče izkazalo za utemeljeno. Podpredsednik SLS Ivan Pučnik je naslovil kritične besede na vlado, ki je po njegovem mnenju krivec za nedosledno izvajanje zakona o denacionalizaciji. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da je izvajanje zakona večkrat odvisno od političnega prepričanja posameznih uradnikov, je dodal Pučnik. Bernard Pesjak SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE »Pokojninski zakon je krivičen« Za vse točke interpelacije zoper Thalerja obstajajo pisni dokazi LJUBLJANA - V Socialdemokratski stranki Slovenije podpirajo za danes napovedani protest upokojencev pred vladno palačo in državnim zborom, ker menijo, da je bil ukrep vlade glede sprememb pokojninskega zakona krivičen in selektiven. Protestu se bodo pridružili tudi elani kluba seniorjev in seniork iz vrst SDSS. Poslanci SDSS so s tem v zvezi v ponedeljek v parlamentarno proceduro vložili tudi zakon o spremembi pokojninskega zakona, s katerim žehjo v prehodnem času do reforme pokojninskega sistema vplivati na to, da se razlike med pokojninami ne bi povečevale. Po njihovem predlogu bi se pokojnine usklajevale tako, da se najprej odstotni delež, za katerega se povečuje pokojnina, pomnoži s celotno maso pokojnin, dobljeni znesek se deli s številom vseh prejemnikov pokojnin, nato pa se za dobljeni znesek povečajo pokojnine vsem upravičencem enako. V SDSS trdijo, da izvajanje zakona ne bi obremenilo ne državnega proračuna ne proračuna SPIZ. Glede ponedeljkove novinarske konference zunanjega ministra Zorana Thalerja je predsednik SDSS Janez Janša na včerajšnji novinarski konferenci dejal, da Thaler ni povedal ničesar, kar bi pojasnilo očitke, navedene v interpelaciji. Po njegovem mnenju za vse točke v interpelaciji zoper Thalerja obstajajo pisni dokazi in dokumenh. Včeraj je Janša pojasnil tudi svoj pogled na pravilnik o službenih stanovanjih ministrstva za obrambo, ki je začel veljati prvega januarja. Po njegovem mnenju pravilnik ministru za obrambo Jelku Kacinu daje bistveno večje pri-stojnosh, kot jih je imel doslej. Najbolj ga je v oči zbodel 18. člen pravilnika, ki določa, da se, če obstaja ekonomski interes za prodajo službenega stanovanja, na prošnjo najemnika - po odločitvi stanovanjske komisije ministrstva za obrambo - stanovanje lahko izjemoma proda na osnovi cenitve, kupcu stanovanja pa se lahko omogoči obročno odplačevanje. Janša meni, da obrambno ministrstvo zaradi ogromnih stanovanjskih potreb Slovenske vojske ne more zmanjševati stanovanjskega fonda, s tem pravilnikom pa je to načelo postavljeno na glavo. Vesna Vukovič ________MESTNA OBČINA LJUBLJANA____________ Župan je kljub pomislekom predstavil glavne točke letošnjega proračuna LJUBLJANA - Drugo nadaljevanje 15. seje mestnega sveta se je vCeraj začelo z razpravo o delovnem osnutku odloka o proračunu za leto 1996. Že takoj na začetku pa je svetnik Peter Sušnik predlagal, da bi razpravljali le o nagovoru župana k delovnemu osnutku proračuna, ne pa tudi o proračunu samem. NAPOVEDI PRIREDITEV Sreda, 7. februarja 1996 GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TPST Kulturni dom V petek, 9. t. m., ob 20.30 (red A in D) premiera: Evald Flisar »Iztrohnjeno srce« - gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega. Režija Zvone Šedlbauer. Ponovitvi v soboto, 10. t. m., ob 20.30 (red B, E in F) in v nedeljo, 11. t. m., ob 16. uri (red C). Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Jutri, 8. t. m., ob 20. uri (red A) premierska predstava: Carl Orff »Carmina B urana«. Ponovitve: petek, 9.2., 20.00 (red B); sobota, 10.2., 17.00 (red S); nedelja, 11.2., 16.00 (red D); torek, 13.2., 20.00 (red E); sreda, 14.2., 20.00 (red F); četrtek, 15.2., 20.00 (red H); petek, 16.2., 20.00 (red C); sobota, 17.2., 20.00 (red L); nedelja, 18.2., 16.00 (red G). Predrodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). Gledališče Rossetti Danes, 7. t. m., ob 16.00 (red sreda popoldan) gostovanje Stalnega gledališča iz Bočna s Pirandellovim delom »Ma non e una cosa seria«. Režija Marco Bernardi. Predstava v abonmaju: odrezek 13-moder. Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstave »Incantati« (odrezek 20-bel), »Un anno nella vita di Giovanni Pa-scoli« (odrezek 7-rumen) in »Le cognate« (odrezek 14-moder). Od 16. do 18.2. bo na sporedu »II paese dei campanelli» s S. Massiminijem. Predstava izven abonmaja. Niso veljavne izkaznice. Gledališče Cristallo - La Contrada V soboto, 10. t. m., ob 20.30 premiera: Ginet-te Beauvais-Garcin »II elan delle vedove«. Režija Patrick Rossi Gastaldi, nastopa Valeria Valeri. Avditorij Muzeja Revoltella V petek, 9. in v soboto, 10. t. m., ob 20.30 nastop gojencev Zavoda združenega sveta s predstavama »Parole suoni e colori di una serata fu-turista« in »L’amore fa fare questo e altro«. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 6.2., ob 20.30: J. P. Poquelin in L. de Berardin »II ritorno di Scaramouche«. KOROŠKA CELOVEC ORF Teater, Sponheimer Strasse 13: danes, 7.2., ob 19. uri Prešernova proslava. Slavnostni govornik Jani Osvvald. Glasbeni spored Giinter Lenart, Janez Gregorič in Andreja VVuzella-MoCilnik. ŠENTJANŽ V ROŽU K+K center - Slovensko planinsko društvo: na ogled je razstava fotografij »Planine v sliki«. V soboto, 10. t.m., ob 19.30 - Matija Logar »Dosje», monodrama. Izvaja Ivo Ban. ŽELEZNA KAPLA V farni dvorani: V petek, 9. t.m., ob 19.30 - Prireditev ob slovenskem prazniku pod geslom »Bodiva vrtnarja lepih skupnih bodočih dni...» SEMISLAVCE Pri Rožeku: v soboto, 10. t.m., ob 18.00 -Predavanje o umetnosti »Približevanja«. VOGRCE Pri Florjanu: V soboto, 10. t.m., ob 19.30 -Koncert »Od Pliberka do Traberka«. SENTPRIMOŽ Kulturni dom - SPD Danica: v soboto, 10. 2., ob 20. uri ples Danice z sekstetom Alpe-Adria. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA GLEDALIŠČA SNG DRAMA Erjavčeva 1. Ljubljana Mala drama A. Nicolaj: PRVA KLASA, za IZVEN in KONTO. Petek, 9. februarja, ob 20. uri. Nemška hiša Gradišče 6-8 I. Horovitz: INDIJC HOČE V BRONX, za IZVEN in KONTO. Petek, 9. februarja, ob 20. uri. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana J. Massenet: MANON. Danes, 7. februarja, ob 19.30, za red SREDA, IZVEN in KONTO. Sobota, 10. februarja, ob 19.30. RAZPRODANO. Četrtek, 15. februarja, ob 19.30. za red ČETRTEK, IZVEN in KONTO. Sreda, 14. februarja, ob 19.30: J. Strauss ml.: NETOPIR. Sobota, 24. februarja, ob 19.30: G. Verdi: NABUCCO. RAZPRODANO. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14 Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA Petek, 9. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Sobota, 10. februarja, ob 19.30: H. H. Gudmundsdottir: JAZ SEM MAESTRO, za abonma VIKEND in IZVEN. Mala scena L. VVilson: ZAŽGI! Danes, 7. februarja, ob 22.30, za IZVEN in KONTO. Sobota, 17. februarja, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO. Tony Dunham: LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA. Petek, 16. februarja, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Lorenza da Ponte: DON JUAN. Jutri, 8. februarja, ob 20. uri. PREMIERA! Ponovitve: 9., 11. in 20. februarja, ob 20. uri. Sobota, 10. februarja, ob 17. uri: Gledališče Toneta Čufarja: PLEŠOČI OSLIČEK. Predstava je primerna za otroke od 4. leta naprej. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov tra 2 Veliki oder Danes, 7. februarja, ob 17. uri: B. Vovk: HOČETE PETI Z MANO, za IZVEN. Sobota, 10. februarja, ob 11. in 17. uri: M. Leaf-M. Dekleva: ZGODBA O FERDINANDU. SLOVENSKO MUDINSKO GLEDALIŠČE Vilharieva n. Lubliana T C' arrn I * ALIČA V ČUDEŽNI DEŽELI. Petek, 9. februarja, ob 16.30, za IZVEN in KONTO. Torek, 13. februarja, ob 19.30: Gostovanje svetovno znane zagrebške gibalne skupine MONTAŽSTROJ s predstavo EVERYBODY GOES TO DISCO FROM MOSCOVV TO SAN FRANCISCO. Sreda, 14. februarja, ob 19.30: B. M. Koltes: ROBERTO ZUCCO, za IZVEN in KONTO. ŠENTJAKOBSKO GLEDAUSČE Krekov tra 2. Liubliana F. Sehović: KURBE, za IZVEN. Sobota, 10. februarja, ob 19.30. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov tra 5 DNEVI KOMEDIJE '96 Petek, 9. februarja, ob 19.30: G. Tabori: MEIN KAMPE. Gostuje Slovensko stalno gledališče iz Trsta. Sobota, 10. februarja, ob 19.30: Z. Hočevar: SMEJCI, v izvedbi SLG iz Celja. Nedelja, 11. februarja, ob 19.30: M. Držić: DUNDO MAROJE. Gostuje gledališče GAVELLA iz Zagreba. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica Antoine de Saint-Exupery: MALI PRINC. ZA SOLO. Danes, 7. februarja, ob 10. uri. Petek, 9. februarja, ob 10.30. Petek, 9. februarja, ob 20. uri: Miro Gavran: PACIENT DOKTORJA FREUDA, za abonma PETEK in IZVEN. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni tra 6 Harold Pinter: PREVARA. Jutri, 8. februarja, ob 19. uri, za abonma DIJAŠKI in IZVEN. Zijah Sokolović: CABAres, CABArei. Sobota, 10. februarja, ob 10.30, za IZVEN in KONTO. Sobota, 17. februarja, ob 10.30, za IZVEN in KONTO. R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI. Sreda, 14. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 Nedelja, 11. februarja, ob 11. uri: Grimm-Polak: SNEGULJČICA. TRST Kulturni dom Jutri, 8. t. m., ob 20.30: »Dan slovenske kulture«. Režija Edita Frančeškin, izbor besedil Marko Kravos. Priložnostno besedo bo podala Matejka Grgič. Nastopajo MePZ F.B. Sedej iz Steverjana in Mladinski pevski zbor Vesela pomlad z Opčin, skupina Jazz in mi Glasbene matice. Besedila bodo podajali Sara Balde, Sara Hoban, Jan Leopoli in Tomaž SusiC. Proslava bo v petek, 9. t. m., ob 20.30 tudi v Kulturnem domu v Gorici, kjer bo priložnostno besedo podajala Erika Jazbar. GLASBA TRST Kulturni dom Koncertna abonmajska sezona Glasbene matice 95/96 V torek, 13.2., ob 20.30: zbor Jacobus Gallus. Vodi Janko Ban. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 12. t. m., ob 20.30 nastop ansambla Combattimento Consort Amsterdam s sopranistko Machteld Baumans. Na programu Telemann in Vivaldi. V Četrtek, 15. t. m., ob 21.00 - Koncert Fran-cesca GUCCINIJA. Izven abonmaja. Gledališče Miela XXVII - Koncertna sezona Glasbene mladine Italije Jutri, 8.2. - Nastopila bosta Ennio Guerrato (kitara) in Aleksander Rojc (klavir). Na sporedu VVeber, Carulli in Diabell. Kavarna Tommaseo Danes, 7. t.m., ob 22. uri nastop orkestra New Strings. Jutri, 8. t. m., ob 22. uri kabaretni večer z Bruneilo Andreoli. V petek, 9. t. m., ob 22. uri koncert s skupino Fish and Gigs. V sredo, 14. t. m., ob 22. uri nastop Piero Cozzi Quarteta. V petek, 16. t. m., ob 21. uri nastop skupine Zuf de Zur. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 7. t. m., ob 20.30 nastop dua Yaara Tal - Andrea Groethuysen (klavir). Na programu Czerny, Schubert, Dvorak in Brahms. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 7. t. m., ob 20.30 nastop dua Vaara Tal - Andrea Groethuysen (klavir). Na programu Czerny, Schubert, Dvorak in Brahms. RAZSTAVE TRST Muzej Revoltella: Do 31. marca 1996 je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt. Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva. Galerija Rettori Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): do 16. februarja je na ogled razstava Leo-nor Fini. Urnik: 10-12.30, 17-19.30, ob praznikih in nedeljah 11-13, zaprto ob ponedeljkih. Galerija Turistične ustanove (Ul. S. Nicolo 20): Do 13. februarja je na ogled razstava slikarjev F. Berninija, C. Fichsa, N. Pereza in M. Terbon. gorica Galerija Katoliške knjigarne: razstavlja akademska slikarka ira Ličen KrmpotiC. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala: je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. ŽPETER Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka. KOROŠKA CELOVEC Dezena Galerija: do 30.3. so na ogled naj-novejsa dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja. Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross. Kunstforum: Villacher Strasse 8/11 - Do 27. februarja je na ogled razstava Manfreda He-benstreita BV Galerie: razstavlja Andreass Strasser. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Gi-rocolli, TINJE Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Sprin-gerja iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: na ogled je razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever»; Hanzi Weis - fotografska razstava o gledališki dejavnosti koroških Slovencev. RADIŠE Kulturni dom: na ogled je razstava del Mari anne Bechan. BOROVLJE Posojilnica-Bank: na ogled je razstava fotografij Hanzija Sasla. CANKARJEV DOM Gledališče Petek, 9. februarja, ob 20. uri: B. Slade: OB LETU OSOREJ. Po londonski premieri septembra 1995 in gostovanju v Rimu, Dublinu, Melbournu in New> Yorku skupina CHEEK BY JOVVL na odru Cankarjevega doma. John VVebster: VOJVODINJA MALFIJSKA. Režija: Declan Donnellan. Petek, 16., in sobota, 17. februarja, ob 20. uri. Glasba Sobota, 10. februarja, ob 21. uri: legenda kubanske glasbe: ELIO REVE’Y SU CHARAGON: FIESTA GUBANA, SALSA, ME-RENGUE, MAMBO. Ponedeljek, 12. februarja, ob 19.30: SREBRNI ABONMA. Vadim Repin, violina; Aleksander Mejnikov, klavir. Razstave Silvia de Swaan: RETURN. Razstava bo na ogled do 11. februarja. Lojze Logar: INTERMEZZOZOIK Otvoritev razstave bo danes, 7. februarja, ob 18. uri (foto). Film Danes, 7. februarja, ob 20. uri v Linhartovi dvorani CD: ELDORADO. Režija Charles Binarne, Kanada, 1995. Predavanje Torek, 13. februarja, ob 19. uri: ANAPURNA - zadnji osemtisoCak za Slovenijo. O tem uspešnem, nevarnem in lepem vzponu bodo ob diapozitivih predavali člani odprave. GLASBA KLUB K4 (ersnikova 4. Ljubljana RAVELAND Danes, 7. februarja: MARIO DE BELLIS and KIKI. KUD FRANCE PREŠEREN. Korunova 14. Liubliana Petek, 9. februarja, ob 23.30: glasbeni večer s Tomažem Mistralom. KULTURNI DOM NOVA GORICA Ponedeljek, 19. februarja: Komorni orkester SLOVENICUM, Ljubljana. Dirigent UroS Lajovic. Petek, 23. februarja: HITOVE MUZE NA GRA- DU DOBROVO Irena Grafenauer, flavta; Maria Graf, harfa. DVORANA PALAČE GRAVISI-BARBABIANCA Gallusova 2. Koper Ponedeljek, 12. februarja, ob 20. uri: TARTINI-CJUARTET (Črtomir Sisko-vič, 1. violina; Romeo Dru-cker, 2. violina; Aleksandar Milošev, viola; Miloš Mlejnik, violončelo) in svetovno znana harfistka Maria-Graf. Program: W. A. Mozart, R. Schumann, C,-Debussy, A. Caplet. KLUB B-51 Gerbičeva Sla. Ljubljana Sreda, 14. februarja: SCUFFY DOGS iz Nove Gorice. RAZSTAVE RAZSTAVIŠČE GORENJE SERVIS. Partizanska 12 Danes, 7. februarja, ob 13.30: otvoritev razstave slik Dušana Lipovca (foto). MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana V galeriji je do 6. marca na-ogled slikarska razstava znanega nizozemskega modernista Karla Appla V spodnjih prostorih MG: Margaret VVatkins Retrospektivna razstava fotografij (do 10. marca). GALERIJA ANONIMUS. Prečna 6. Liubliana DAVID BYRNE: Strange ritual Razstava bo na ogled do 28. februarja. GALERIJA ŠKUC. Stari trg 21. Ljubljana V galeriji je do 24. februarja na ogled skupinska razstava del poljskih umetnikov. Razstavljajo: Zbignievv Libe-ra, Mariola Przyjemska in Roman Stanczak. GALERIJA EGURNA. Gregorčičeva 3. Ljubljana BIGGIBILLA, avstralski Aborigin: SANJE: GUMMAROI. Razstava bo na ogled do 20. februarja. NARODNI MUZEJ Muzejska 1. Liubliana SOL INVICTVS - SOL IV-STITIAE, Zgodnje krščanstvo na celinskem Hrvaškem. Razstava bo na ogled do 18. marca. MALA GALERIJA Slovenska 35. Liubliana V galeriji je do 18. februarja na ogled instalacija Dušana Kirbiša z naslovom Časovni stroj. AVLA NOVE LJUBLJANSKE BANKE. Trg francoske revolucije 2. Ljubljana Ciklus OČETJE IN SINOVI MATERE IN HČERE. V galeriji je do 10. februarja na ogled razstava Marka in Mojce Turk. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ. Muzejska 1. Ljubljana V muzeju je do 3. marca na ogled razstava Paska čipka. Razstavo je pripravil Etnografski muzej iz Zagreba. GALERIJA ŠOU KAPELICA Kersnikova 4. Liubliana Otvoritev razstave Braneta Sinika iz Kopra bo danes, 7. februarja, ob 21. uri (foto). GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celie V galeriji je do 31. marca na ogled pregledna razstava slovenskega stripa. KNJIŽNICA JOŽETA MAZOVCA. Zaloško 220. Liubliana Danes, 7. februarja, obl8,-uri: otvoritev razstave slik Janeza Peca (foto). SVETOVNO PRVENSTVO V BIATLONU KOŠARKA / DANES POLFINALE KOPAČEVEGA POKALA Belorusi ekipno prvi, Italija tretja Srebrno kolajno v moštvenem teku na 10 km dobila Rusija - Slovenija razočarala RUHPOLDING - Tretjo preizkušnjo na letošnjem svetovnem prvenstvu v biatlonu, moško moštveno tekmo na 10 kilometrov, je dobila reprezentanca Belorusije (26:05.6-0) pred Rusijo (26:37.9-2) in Italijo (26:49.8-2). Slovenija (29:06.8-4) je zasedla 17. mesto in zaostala daleč od načrtovane osme pozicije. V ženski konkurenci so s prepričljivim naskokom zmagale Nemke (23:23.6-2) pred Ukrajinkami (24:22.7-3) in Francozinjami (25:27.8-3). O včerajšnjem zmagovalcu moške tekme so odločale reprezentance Italije, Rusije, Avstrije, Belorusije in Francije, ki so uspele brez napak opraviti prvo streljanje in temu dodati tudi dober smučarski tek. Prvi so iz boja za kolajne izpadli Avstrijci, saj je njihov najboljši Ludwig Gred-ler stoje zgrešil kar tri tarče, en kazenski krog pa je dodal Rinhard Neuner in dober tek je Avstrijce pripeljal na končno 5. mesto. Podobno se je zgodilo tudi Francozom, ko pa je pri Italijanih zgrešil Pieralberto Carrara dvakrat in enkrat Patrick Favre, je bilo jasno, da o zlatu odločata reprezentanci Belorusije in Rusije. Beloruska četverka Petr Ivaško, Oleg Rizenkov, Aleksander Popov in Vadim Sašurin tokrat na strelišču ni pustila nobene tarče in je tako osvojila prvo mesto. Danes je na prvenstvu prost dan. KonCni vrstni red: moški - ekipno 10 km: 1. Belorusija 26:05.6 (0), 2. Rusija 26:37.9 (2), 3. Italija (Rene Cattarinussi, Hubert Leit-geb, Pieralberto Carrara -2, Patrick Favre -1) 26:49.8 (3), 4. Norveška 27:17.3 (4), 5. Avstrija 27:23.5 (4), 6. Nemčija 27:28.8 (4), 7. Češka 27:33.2 (2), 8. Finska 27:38.6 (3), 9. Poljska 27:49.9 (4), 10. Francija 28:07.1 (4) ... 17. Slovenija (Tomaž Zemva-3, Boštjan Lekan, Janez Ožbolt-1, Tomaž Globočnik) 29:06.8 (4). Pregled osvojenih kolajn država Rusija Francija 1 Belorus 1 Nemčija 1 Ukrajina -Italija zlato 1 srebro bron 3 0 0 0 1 0 1 1 0 1 1 skupaj 4 2 2 1 2 1 Stefane! nastavlja past Asvelu, Efes gosti Teamsystem Tanjevič razmišlja samo o zmagi Efes Pilsen neugoden nasprotnik MILAN - »Naš cilj je dobra igra in zmaga. Razlika? Ta ni pomembna.« Tako razmišlja Boša Tanjevič pred današnjo prvo polfinalno tekmo v Koračevem pokalu med njegovim Ste-fanelom in francoskim Asvelom iz Villeurbannea. Običajno je cilj vseh ekip, ki prvo tekmo igrajo doma, čim višja zmaga, toda Tanjevič je v zvezi s tem zelo jasen. »Ce bomo razmišljali o razliki, pomeni, da nameravamo igrati dobro samo eno tekmo in se na drugi le braniti. To je po mojem najboljši način, da izgubiš. Zavedati se namreč moramo, da predstavlja tekma v Milanu samo prvi polčas spopada, ki traja 80 minut,« pravi trener Stefa-nela. Milančani so lani v finalu izgubih z Albo iz Berli- na, katero pa je letos v četrtfinalu izločil prav Asvel. Najboljši igralec Francozov je 34-letni Američan Dela-ney Rudd, ki igra na mestu playmakerja, ob tem pa je tudi nevaren strelec. V ekipi ni velikih zvezd, zato pa je njihova glavna moč v kolektivu. Precej močni pa so Francozi tudi na krilu, kjer igra Američan Brian Hovvard, pod košem pa je najmočnejši Ronnie Smith. Stefanel je pod košem precej oslabljen, toda Tanjevič tega ne priznava. »Mi imamo Gregorja Fučko v izvrstni formi, ki bo zaradi težav z ostalimi visokimi igralci zaigral bližje koša.« Italijani pa imajo v polfinalu tudi Teamsystem iz Bologne, ki bo danes gostoval v Istanbulu pri Efes Pilsnu. Trener Sergio Sca-riolo ne skriva ambicij: »Večkrat smo povedah, da je med našimi letošnjimi cilji tudi Koračev pokal« Toda naloga Saše Djordje-viča in soigralcev bo težka, saj je turški klub zelo močan. Pod košem imajo izrednega skakalca Conra-da McRaeja, ekipo pa vodi Makedonec Petar Naumo- ski, ki je lani izvrstno igral pri Benettonu iz Trevisa. Dvoboj med njim in Djordjevičem bi moral biti zato prava poslastica za gledalce. Na strani Efesa pa bo tudi deset tisoč glasnih gledalcev, ki bodo gotovo pripravili izredno »vroče« vzdušje. NOVICE NOGOMET / NAJMLAJŠI NA TRŽAŠKEM KOŠARKA / PROMOCIJSKA LIGA Krešimir Čosić v dvorani slavnih SPRINGFIELD - Hrvaški košarkar Krešimir Co-sič bo imel od 6. maja letos mesto tudi v ameriškem Springfieldu v košarkarski dvorani slavnih, kamor pridejo le največji in najuspešnejši igralce v zgodovini te igre. Cosič je lani preminil v 46. letu starosti, s svojo igro pa je spremenil nekatere stereotipe, ki so jih imeli pred njim o igralcih, ki so igrali na mestu centra. S svojo gibljivostjo in izrednimi podajami ter koši je navduševal ljubitelje košarke širom po svetu, z nekdanjo jugoslovansko reprezentanco pa je osvajal številne kolajne na evropskih in svetovnih prvenstvih ter olimpijskih igrah. Poleg Cosiča bodo na posebni slovesnosti 6. maja med najslavnejša imena košarke uradno uvrstili še Nancy Lieberman Gline kot najzaslužnejšo za razvoj Zenske košarke (s 17 leti je leta 1976 osvojila olimpijsko srebro, igrala pa je tudi v moški ligi), zvezdnike NBA Gaila Goo-dricha (večinoma igral za Los Angeles Lakers), Georgea Gervina in Davida Thompsona. Slednja sta se 9. aprila 1978 merila za naslov najboljšega strelca NBA. Thompson je zadel 78 točk za Denver, nekaj ur pozneje pa je Gervin nanizal 63 košev za San Antonio in osvojil naslov zaradi boljšega odstotka zadetih metov. Hetland in Valbejeva najhitrejša v šprintu REIT IM VVINKL - Norvežan Tor Arne Hetland in Rusinja Jelena Valbe sta zmagovalca Sprintov za svetovni pokal smučarjev tekačev v Reit im VVinklu. Pri moških je drugo mesto zasedel Nemec Peter Schlickenrieder, tretji pa je bil Italijan Silvio Fauner. Med ženskami je drugo mesto zasedla Norvežanka Anita Moen Guidon, tretje pa Čehinja Katerina Neumanova. Izidi Sprinta - moški: 1. Tor-Arne Hetland (Nor), 2. Peter Schlickenrieder (Nem), 3. Silvio Fauner (Ita), 4. Markuš Gandler (Avt), 5. Markuš Hasler (Lie); ženske: 1. Jelena Valbe (Rus), 2. Anita Moen-Guidon (Nor), 3. Katerina Neumanova (Ceš), 4. Bente Martinsen (Nor), 5. Manuela Henkel (Nem). Obvestila PR1MOTOR KLUB vabi člane in članice na občni zbor, ki bo danes, 7. februarja 1996 ob 20.30 v gostilni Petaros v Borštu. SK DEVIN organizira v nedeljo, 11. t. m. smučarski izlet v Podk-lošter (Amoldstein). Prijave in informacije na tel. št. 327196 (Jordan) ah 200236 (Bruno). SK BRDINA organizira v nedeljo, 11. t. m., avtobusni smučarski izlet v Fomi di Sopra. Vpisovanje bo jutri, četrtek, 8. t. m., na sedežu kluba, Proseška 131, na Opčinah od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 212859 in 299573. Gaja zlahka ugnala Chiaibolo Tekmo naraščajnikov Zarje prekinili zaradi slabega vremena Najmlajši Cbiarbola - Gaja 0:2 (0:1) Strelca: Sulh, Spazzapan (Gaja) GAJA: Hrovatin, Strajn (Spazzapan), Longo, Berce, Grgič, Batič, Škabar, Cemjava, Sulli (Komnenovič), Primosi, Giraldi. V dežju, mrazu in zaradi blata na skoraj neuporabnem igiršču so gajevci pre-magali Chiarbolo z 2:0, vsak polčas pa so dosegli po en gol. 2e takoj na začetku je Sulli popeljal gajevce v vodstvo, nato pa s taktično igro preprečih vse poskuse domačinov, da bi izenačih. Gajevci so prevladovali tudi v drugem delu, ko so domačini, ki so igrali dokaj grobo, imeli igralca manj zaradi izključitve. Priložnosti je bilo kar nekaj, eno pa je izkoristil Spazzapan in postavil končni izid. Na koncu naj omenimo, da je v naši združeni ekipi tokrat, čeprav samo zadnjih deset minut, prvič igral Elis Komnenovič. (d.gr.) IZIDA: Muggia - Kras 1:1, Chiarbola -Gaja 0:2. VRSTNI RED: Olimpia 39, Esperia 36, Montebello D. Bosco 30, Gaja 26, Opicina 25, Costalunga 15, Domio in Chiarbola 14, San Luigi in Kras 9, Muggia 6, CGS 2. Naraščajniki Domio - Zarja Adriaimpex 0:0 (prekinjena) Ekipi Domia in Zarje Adriaimpex srečanja nista odigrali do konca, kajti sodnik je po prvem polčasu, ko je bil rezultat 0:0, srečanje zaradi neuporabnega igrišča in naliva prekinil, (d.gr.) V tem kolu so odigrlai samo srečanje med Muggio A in Costalungo. Zmagala je Muggia s 7:0 in prevzela vodstvo na lestvici s 36 točkami pred Zarjo Adriaimpex, ki jih ima s tekmo manj 34. Oslabljeni Polet Metra klonil kljub borbenosti Promocijsko prvenstvo Polet Metra - Ottica Ziglio 68:82 POLET METRA: Klanjšček 6, Tavčar 23, Legiša 6, Berdon 9, Skerlavaj 13, Malalan 4, Doles 3, Legica 1, Prešel 3, Korošic. 3T: Berdon in Prešel 1; PON Berdon in Klanjšček Poletovci so v soboto v okrnjeni postavi izgubili z Ottico Ziglio. Zlasti se je poznala odsotnost Spacala, Grgiča in Pertota pod košem. Višji nasprotniki pa te premoči niso izrabili, saj so zmagali v bistvu z meti za tri točke. Poletovci, pri katerih se je tokrat izkazal Devan Tavčar, zaslužijo pohvalo za borbenost, ne pa za igro v napadu, kjer so izgubili preveliko število žog in metali iz neizdelanih položajev. (Janez Berdon) Prva divizija Sokol - Dinamo 43:64 (24:27) Sokol: Spacal, Križman 6, Rizzante, Stoka 3, Čeme 13, Cin-gerla 1, E. Ban 11, D. Daneu 9. Dinamo: Barbiero 2, Dilissano 12, Crastich 7, Braiuca, Manin 12, Di Marco 13, Sbroiavacca, Ahnonti 10, Jankovič 8. Po pričakovanju so starejši košarkarji Dinama zanesljivo premagali mlado in zelo neizkušeno peterko Sokola, kjer sta se le Evgen Ban in Dean Čeme enakovredno upirala gostom. V prvem polčasu sta si bili peterki enakovredni, v drugem delu pa je Dinamo uveljavil premoč ih z boljšo obrambo visoko zmagah. (VJ) KOŠARKA / V RAZNIH MLADINSKIH PRVENSTVIH Mladinci Santos - Jadran TKB 75:86 (27:35) JADRAN: Brazzani 4 (0:1, na sliki), Oberdan 13 (7:7), Velinsky 14 (2:2), Klabjan 9 (3:4), Caser 2, Petaros, Stokelj, Franco 12, Starc (1:2), Cej 7 (1:4), Slavec 8 (2:2), trener Vremec. PM 16:22, SON 25. Proti tehnično slabemu, vendar izredno borbenemu Santosu so jadranovci dosegli zanesljivo zmago, čeprav niso zaigrah najbolje. V obrambi so zaigrah zelo nezbrano, boljše pa je bilo v napadu, čeprav je manjkal Sergio Požar, ki je običajno med najboljšimi strelci ekipe. Za dobro igro zaslužita pohvalo Tom Oberdan in Boštjan Starc. (Niko) Scoglietto - Bor Radenska 89:94 (41:47) BOR: Spadoni 29, Milkovič 8, Kovač, Lapel 10, Rustja 41, Del Monaco 12, Bressan, trener Tomšič. 3T: Spadoni in Rustja 1 Mladinci Jadrana TKB in Bora Radenske tokrat uspešni Pri dečkih je Dom visoko premagal UGG - Borovci O. K. Borovci so z zanesljivo igro premagah Scoglietto. V vodstvu so bili ves čas srečanja, njihova prednost pa je 5 minut pred koncem znašala ze 14 točk. Zaradi točnosti pri metu in precejšnjega števila skokov zasluži pohvalo Del Monaco. Naraščajniki Kontovel - Don Bosco A 59:75 (26:38) KONTOVEL: Paoletič 15, Šušteršič 4, Doglia 12, Frandoli 2, Rebula, Semec 1, Žagar, Kocijančič 4, Bogateč, Gregori 19, Hrovatin 2, trener Meden. SON: 28; PON: Šušteršič in Kocijančič; 3T: Paoletič 1 V zadnjem srečanju prvega dela košarkarskega prventva za naraščajnike so Kontovelci doživeli pričakovan poraz proti fizično in tehnično boljši ekipi. Kljub razlika v kvaliteti pa se je Kontovel na začetku zelo dobro upiral gostom. Nato pa so naši popustili in razlika se je začela večati. Za igro v obrambi zaslužijo pohvalo vsi, v napadu pa se je izkazal Matija Gregori. (R. P.) Dečki Dom Sprintauto - UG Goriziana 106:30 (52:13) DOM: Gravner 29, Abrescia 6, Gergolet 8, Klanjšček 6, Bensa 4, Figelj 17, Cozzuccoli 14, Spacal 22, trener Semolič. Kljub nekaterim opravičljivim odsotnostim so domovci nadigrali Goriziano. Prišla je do izraza boljša tehnična in atletska pripravljenost naših, ki so predvsem z učinkovito igro v napadu navduših občinstvo. Od posameznikov bi omenih Diega Abrescio in Stefana Benso, ki sta se odlikovala v obrambi in sta prestregla veliko število žog, v napadu pa Nejca Spacala, ki je dosegel 22 točk in tudi ulovil veliko odbitih žog. (L.S.) Bor Edi auto A - Don Bosco 81:96 (45:46) BOR: Kafol 9 (1:2, 4:5, 0:1), Tolentino 9 (3:6, 3:6, -) Gaburro 16 (-, 8:12, -) Stokelj 27 (5:9,11:15, 0:2), Cossutta (-, 0:1, -), Lovriha 20 (4:9, 8:20, -), Romano (-, 0:2, -); trener Krečič PON: Tolentino in Stokelj; met za 2T 33:59, met za tri točke 0:3; PM 13:26. V zelo lepi in napeti tekmi so borovi dečki zamudili edinstveno priložnost, da premagajo vodilni Don Bosco. Prvi dve četrtini sta bili zelo izenačeni. V tretji četrtini so se borovci se dobro upirali gostom, v zadnjem delu pa se je prišla na dan utrujenost. Vsekakor moramo pohvaliti vse za vložen trud in veliko borbenost. (Niko) Bor B Autocarozzeria Boris - Intermuggia Pa-nauto 39:77 (19:38) BOR: Pison, Kodrič 17 (3:6), Viler, Scarcia, Pi-tacco 10, Veni 9 (1:4), Družina 1 (1:2), Sunerga 2; trener Canciani PM 5:12 Košarkarji Bora B so v močno okrnjeni postavi kljub zadovoljivi igri visoko izgubili. Zaceli so precej negotovo, v nadaljevanju pa so kljub številnim napakam zaigrali kar dobro, vendar jim to ni zadostovalo za uspeh. Trener Canciani je po tekmi obsodil neodgovorno ravnanje tistih košarkarjev, ki so bili neupravičeno odsotni. Tokrat sta se najbolj izkazala Pitacco in Verri, v prihodnjem kolu pa se bo Bor B pomeril z Libertasom.(Niko) r ROKOMET / ZENSKA B LIGA -i Nov poraz krasovk Proti ostri obrambi Vicenze so bile brez pravega orožja Ouadrifoglio Vicenza - Kras Zgonik 18:9 (12:6) KRAS: Calzi, Jagodic 2, Bizjak 2, Ferluga 2, Kermec 3, Kermec, Citer, Volpi, Milkovič, Čufar. Krasove rokometašice so na nedeljskem gostovanju v Vicenzi doživele nov poraz proti ekipi, ki se je v lanski sezoni borila za prestop v višjo ligo. Letos je ekipa nekoliko skromnejša, kljub temu pa Se vedno bolj izkušena od zgo-niskih deklet. Kvasovke so se kot po navadi enakovredno borile do 15. minute prvega polčasa, ko je bil izid 5:4 v korist nasprotnic. Domačinke so takrat zai- grale ostreje v obrambi, kar je kvasovke spravilo v težave, tako da so veliko težje prišle do gola. Nasprotnice so prestregle precej podaj in uspeSno izvedle vrsto protinapadov. V drugem polčasu so kvasovke spremenile obrambo iz conske v 6:0 in domačinke so bile samo Se šestkrat uspešne. Zal pa so tudi naše rokometašice imele velike težave v napadu in zaostanka niso uspele zmanjšati. V soboto se bo zaCel povratni del prvenstva, kvasovke bodo ponovno odigrale v Vicenzi, tokrat z ekipo Caldogno. (Vesna) ODBOJKA / MLADINCI NA TRŽAŠKEM ODBOJKA / DEČKI NA TRŽAŠKEM Se ena formalnost na poti do naslova Združena ekipa Koimpex nadigrala Prevenire Peter Milič s servisi »rešil čast« Kartinga Po porazu z NPT je naslov za Korting skoraj nedosegljiv Neugodno sojenje je precej vplivalo na končni rezultat Koimpex - Prevenire 3:0 (15:6,15:3, 15:0) Koimpex: Furlanič (2+0, 2, 1, 1), Šušteršič (0+1, 2, 2, 0), Cuk (2+0, 0, 2, 3), Furlani (2+2, 2, 2, 1), Micalessi (4+1, 0, 0, 0), DrasiC (4+2, 2, 1, 0), Ritossa (1+2, 0, 2, 1), Mauri (1 + 3, 1, 0, 0), Smotlak (2+5, 0, 1, 0). Trajanje setov: 13, 8 in 8 minut. Zgolj formalnost in slabši trening proti ekipi občinskega svetovalca Drabenija, ki res ni mogla do živega našim združenim moCem, zato tudi igra DrasiCevih varovancev ni bila najboljša. Celotna postava je igrala pac zadovoljivo, vendar ni mogla pokazati realnega znanja. Mladinsko prvenstvo je pac letos pod vsakim povprečjem. Ce izvzamemo slovensko udarno moC je omembe vredna le Se Sesterka Volley 80, s katero se bodo naši srečali v zadnjem kolu letošnjega prvenstva, to je v Četrtek 15. t.m. To je paC odbojkarska realnost v Trstu. In seveda s takim "materialom” si ne mo- remo pričakovati, da bi dosegli v deželnih ligah kaj več kot to, kar imamo. To kritično stanje pa gre predvsem pripisati neučinkovitemu delovanju krajevne odbojkarske zveze in nerazumevanje klubskih funkcionarjev za mladinsko delovanje. (Marij) Korting - Pallavolo TS 1:3 (9:15, 7:15, 15:8, 8:15) Korting: Krmec, Mikolj, Milic, PeCar, Peterlin, Savarin, Stopar. Tudi v tem kolu je bila naša združena ekipa pred pretežko oviro, saj je gostila tretjeuvršCeni Pallavolo. Gostje so znali zlasti na mreži uveljaviti vso svojo fizično premoč, Čeprav so se jim naši fantje kar solidno upirali. Vse je že kazalo na bolj gladek poraz naše ekipe, saj je Korting v tretjem setu izgubljal že z 8:3. Tedaj pa je na servis prišel Peter Milic in izvedel skoraj neverjetno serijo dvanajstih zaporednih asov, proti katerim so bili nasprotniki dobe- sedno brez moCi in tako je popeljal svojo ekipo do osvojitve seta. (INKA) Ostala izida 12. kola: Volley club - Virtus 3:0, Volley 80 - Nuova Pallavolo 3:0. Vrstni red: Koimpex 24, Volley 80 22, Pallavolo Trieste 16, Volley club 14, NPT 10, Korting 6, Virtus in Prevenire 2. Korting - Nuova Pallavolo TS 0:3 (10:15, 8:15, 8:15) Korting: Bogateč, Mikolj, Milic, PeCar, Peterlin, Savarin, Spetič, Stopar, Škabar. V eni od dveh odločilnih tekem za osvojitev pokrajinskega naslova v tem prvenstvu, je združena ekipa podlegla nasprotniku. Resnici na ljubo pa moramo podcr- tati, da fantje ne nosijo sami krivde za poraz, saj jih je zelo hudo oškodovala sodnica, ki je gostom, kot je športno priznal tudi trener nasprotne ekipe, podarila vsaj 10 žog, kar je za tri sete absolutno preveč. Krivdo nosi vsekakor odbojkarska zveza, ki prevelikok-rat pošlje na pomembne tekme sodnike, ki o odbojkarski igri in pravilih vedo manj od mladih igralcev. Tako sojenje pa je naše igralce velikokrat spravilo ob živce in so le občasno zaigrali tako kot v resnici zmorejo in znajo. S tem noCemo trditi, da bi Korting gladko zmagal ob drugačnem sojenju, vendar smo prepričani, da bi bil izid vsaj ugodnejši in bi naši ekipi dopuščal Se kako možnost za povratno tekmo, saj je zdaj stanje, vsaj kar se osvojitve pokrajinskega naslova tiCe, skorajda brezupno. (INKA) Ostali izid 4. kola: Volley club - Volley 80 0:3. Vrstni red: NPT 6, Korting 4 in Volley 80 4, Volley club 0. Koimpexov mladinec Goran Čuk v napadu (F. KROMA) ODBOJKA / PRVENSTVO DEKLIC NA TRŽAŠKEM ODBOJKA / PRVENSTVO MLADINK Slogina A ekipa premočni zmagovalec A skupine V končnico se je uvrstila nepremagana - Med naraščajnicami doslej najuspešnejši Kontovel A Borovke boljše od Brežank, ki pa so ugnale Slogo B Skupina A Koimpex - Ricreatori 3:0 (15:11,15:12,15:11) KOIMPEK: Canziani, Di Guida, Ferluga, Furlan, Gregori, Kete, Kovačič, Križman, Milic, Sosič, Stranj, Žagar Zadnjo prvenstveno tekmo je Koimpex odigral že včeraj in je proti drugouvrščenemu Ricreatoriju ubranil svojo nepremaganost. Kot je razvidno že z delnih izidov je bilo stanje vseskozi izenačeno. Slogašice niso odigrale svoje najboljše tekme, bile pa so dovolj učinkovite, da so v ključnih trenutkih znale pokazati kaj veljajo. To velja Se zlasti za drugi set, v katerem so bile gostje tudi že v visokem vodstvu skoraj do konca, a je Koimpexu uspelo izid postaviti na glavo. S to deseto zaporedno zmago je Koimpex seveda osvojil prvo mesto v skupini in se tudi uvrstil v play off, v katerem se bodo Koimpex, Bor, Kontovel in Ricreatori potegovali za osvojitev pokrajinskega naslova. (INKA) Sant’Andrea - Koimpex 0:3 (6:15,5:15,6:15) V predzadnjem kolu so se igralke Koimpexa pomerile z zadnjeuvršCeno ekipo, ki po svojem znanju daleč zaostaja za naSo. Slogašice so tokrat zaigrale zelo zbrano in odločno. (INKA) Breg - DMA 3:0 (15:8,15:10,15:4) BREG: I. in J. Sancin, Carboni, Rodella, TerCon, Bet, Orlando, Cok, Cossutta, Žerjal, Slavec, Zeriali. Proti Šibkejšemu nasprotniku niso imele Brežanke večjih težav. Prvi in tretji set je bil popolnoma v rokah domačink, medtem ko je bil drugi bolj izenačen. V tekmi sta se izkazali predvsem Erika Cossutta in Inka Žerjal. (Noemi) Ostali izid 9. koku Nuova Pallavolo - Ricreatori 0:3. Vrstni red: Koimpex 20, Ricreatori 16, Breg 10, Oma in NPT 4, Sant’Andrea 2. Skupina B Sloga B - Kontovel 0:3 (4:15,1:15,3:15) SLOGA B: Aleksandra in Jana Ban, Carli, Coretti, Cristani, Cvelbar, Maurel, Možina, Pangerc, Sosič, Sossi, Žagar. KONTOVEL: Sossa, Starec, Kobau, Škrk, Furlani, Stoka, Obad, Ferluga. To kolo so igrali med tednom in po predvidevanjih je Kontovel zmagal brez težav. Sloga B je nastopila s svojima dvema narascajniskima postavama, ki sta se na igrišču izmenjavati in kljub svoji dobri volji in borbenosti, ni mogla nikoli ogroziti Kontovela pri osvojitvi ponovne zmage. (INKA) Altura - Sloga B 3:0 (15:13,15:10,15:9) Sloga B: Alessandra in Jana Ban, Carli, Coretti, Cristani, Cvelbar, Maurel, Mara in Veronika Sosič, Žagar. Mlajše slogine deklice so tokrat nastopile proti Al- turi, ki ima na lestvici kar precej točk prednosti. Nase igralke pa moramo pohvaliti, saj so bile na igrišču zelo borbene. (INKA) Virtus - Bor FHulexport 0:3 (8:15,5:15,5:15) BOR: Smotlak, Požar, Furlani, Macho, Sadlovski, Frandolic, Kraševic, Rogelja, Miličevič, Flego. Borove igralke so proti tretjeuvrščenemu Virtusu poskrbele za zelo dober nastop ter tako suvereno odpravile nasprotnika, ki se Se bori za vstop v polfinalne dvoboje. Proti razpoloženim borovim odbojkaricam pa je bil tokrat brez moči, saj so naše igralke z zelo dobro skupinsko igro nasprotnika povsem zasenčile, kar končni rezultat zgovorno priča. Prav gotovo spodbudna igra pred petkovim derbijem s Kontovelom, ki bo odločal o prvem mestu v skupini. (Dejan) Ostali izid 11. kola: Sgt - Nuova Pallavolo 0:3. Vrstni red: Bor Friulexport 20, Kontovel 18, Virtus 12, Altura .10, NPT 6, Sloga B 2, SGT 0. NARASCAJNICE Skupina A Ricreatori B - Kontovel A 0:3 (0:15,0:15,6:5) KONTOVEL: Starc, Antonini, Kosmina, Milic, Bat-tigelli, Gollia, Vitez. Kontovelke so proti doslej še nepremaganemu Ricreatoriju znova dokazale, da so absolutno daleč najboljša ekipa v skupini. Namesto pričakovanemu boju smo bili priča povsem enosmerni tekmi, ki je trajala le 39 minut in v kateri so bile Kontovelke v vseh elementih za dva razreda boljše od nasprotnic. Sgt - Sloga A 0:3 (0:15,4:15,4:15) SLOGA A: Ban, Carli, Hrovatin, Možina, Pangerc, Simeone, Mara in Veronika SosiC. Slogine narašCajnice so dosegle v nedeljo tretjo gladko prvenstveno zmago. Nasprotnik, ki je zadnji na lestvici, našim igralkam sploh ni bil enakovreden, in Sloga je slavila po 40 minutah igre. (INKA) Nuova Pallavolo - Sokol 3:0 (15:4,15:1,15:3) SOKOL: Peric, Španu, Elena in Sara Leghissa, Lan-setti, Šemi. • Za okrnjeno Sokolovo ekipo je bil tokrat nasprotnik objektivno premočen, vseeno pa so se naša igralke potrudile, da bi mu nudile Cim močnejši odpor. Zdaj ekipe končno redno trenira in zato bodo v prihodnjih tednih rezultati vadbe prav gotovo še bolj vidni. Vrstni red: Kontovel 12, Sloga A, Ricreatori in NPT 6, Sokol 3, Sgt 0. (Sloga in Ricreatori s tekmo manj) Skupina B Izidi 4. kola: Sloga B - Altura 3:0, Sant’Andrea -Virtus 0:3, Oma B - Nuova Pallavolo 0:3. Vrstni red: Sloga B 11, NPT 9, Altura in Virtus 8, Oma in Sant’Andrea 0. Skupina C Kontovel B - Bor Friulexport 3:0 (15:3,15:0,15:6) KONTOVEL B: Prašelj, Emili, Kocjna, Picciolo, Hrovatin, Gruber, Starec, Kralj. BOR FRIULEXPORT: Zompicchiati, Lavrenčič, Ciacchi, Bandino, Furlani, Bordon. Kontovelke so z borbeno igro in dobrimi servisi povsem nadigrale borovke, ki so nastopile v okrnjeni postavi. Za Kontovel je bila to druga prvenstvena zmaga, po kateri so se pvzperle na sredino lestvice. Bor - Nuova Pallavolo Trieste 2:1 (16:14,15:7,4:15) BOR: Lavrenčič, Husu, Stanič, Ciacchi, Cunja, Bandino, Bordon, Zompichiati, Bevilacqua. Borove narašCajnice so dosegle prvo zmago. Tokrat so od samega začetka zaigrale zagrizeno in brez odvečne treme, kar se je na koncu obrestovalo. Kljub odsotnosti nekaterih igralk so dokazale, da igrajo iz kola v kolo bolje, kar je za nadaljevanje prvenstva nadvse spodbudno. Prvi niz je bil vseskozi izenačen. Nuova Pallavolo je vodila že 14:13, Borovke niso popustile in s tremi zaporednimi točkami osvojile niz. V drugem setu so imele manj težav, v zadnjem pa so z zmago že v žepu popustile, kar pa ni skalilo vzdušja po dobrem nastopu. (Dejan) OMA A- Breg 0:3 (4:15,11:15,3:15) BREG: Cossutta, Kalc, Žerjal, Slavec, Zeriali, Gregori, Knez, Derganc, Babic. Brežanke so se v tekmi dobro izkazale, tako na servisu kot v napadu.Na lestvici Se naprej vodijo brez izgubljenega seta. (Noemi) Ostali izid 4. kola: Nuova Pallavolo - Ricreatori 0:3. Vrstni red: Breg 12, Ricreatori 10, Kontovel B 6, Oma 5, Bor Friulexport 2, NPT 1. Potrjena premoč naših ekip Odbojkarski prvenstvi mladink in deklic na Tržaškem prehajata v sklepno fazo in potrjujeta absohltno premoč slovenskih šesterk, kar bo bržkone veljalo tudi za prvenstvo naraščajnic, ki pa se je Sele začelo. V prvenstvu mladink bi lahko o naslovu odločal derbi zadnjega kola med borovkami in slogasicami, borovke pa momjo prej Se čez eno oviro - petkovo tekmo proti NPT. Ce bodo gladko zmagale, se res obeta zelo privlačen derbi. Pn'ega so na Opčinah dobile slogašice s 3:0. Pri deklicah so že znani polfinalisti. To so Koimpex in Ricreatori v A skupini terBorFriu-lexport in Kontovel v B skupini. Torej bi slovenske ekipe na štiri. Bor Friulexport - Breg 3:0 (15:2,15:5,15:4) BOR: Gruden, Z. in J. Miličevič, Zadnik, Flego, Macho, Rogelja, Stemad, Sadlovski, Virgiglio, Fajman, Bogateč. BREG: Pettirosso, I. in J. Sancin, Družina, Rodella, TerCon, Orlando, Kriti. V derbiju so Borove odbojkarice z lahkoto premagale Brežanke. Končni rezultat pa tudi odgovarja veliki razliki na igrišču. DomaCe igralke si pac ne smejo privoščiti, da izgubijo sete po poti, Ce še želijo naskakovati pokrajinski naslov. (Dejan) Breg - Sloga B 3:1 (6:15,15:8,16:14,15:11) BREG: I. in J. Sancin, Pettirosso, Družina, Rodella, TerCon, Bet, Čok, Criti. SLOGA B: Mihe, Žagar, Strajn, Sossi, Ferluga, Canziani, Gregori, Di Guida, Kovačič. Tekma je bila precej izenačena, saj je trajala celo uro in pol. V prvem setu je brežanke predvsem oneseposobil servis nasprotnic, v drugem pa so gostiteljice igrale bolj zbrano in organizirano. V tretjem setu je Breg vodil z 8:0, nasprotnice pa so jih potem s servisom kmalu spravile v težave, a do preobrata ni prišlo. Tudi v četrtem setu so igralke Brega prevladale nad slogašicami. Za zmago si zaslužijo pohvalo prav vse igralke. (Noemi) Sant’Andrea - Koimpeoc 0:3 (0:15,4:15,15:17) KOIMPEK: Babudri, Blažina, Furlan, Grgič, Kalc, Kocijančič, Kufersin, Mamillo, Mauro, Molassi, SosiC. Tudi v tem kolu se je Koimpex pomeril z nasprotnikom, ki mu ni bil dorasel, vendar je le malo manjkalo, dr. bi izgubil set. Potem, ko so naša dekleta v prvih dveh nizih povsem nadigrala domačinke, je podcenjevanje v tretjem opravilo svoje. Stanje v točkah je bilo vseskozi izenačeno, dokler ni Koimpex povedel s 14:11, vendar to ni bilo Se dovolj za zmago, saj je požrtvovalni Sant’Andrea nadoknadil zaostanek in celo povedel s 15:14. Tedaj pa so se igralke Koimpexa ponovno zbrale, vzele vajeti igre spet v svoje roke in osvojile Se tri zaporedne točke, ki so bile dovolj za dvanajsto prvenstveno zmago. (INKA) Sloga B - Nuova Pallavolo Trst 0:3 (10:15, 8:15,9:15) Sloga B: Canziani, Ferluga, Kete, Mihe, SosiC, Strajn, Žagar. MlajSa Slogina ekipa je v tem kolu zamudila res enkratno priložnost, da pripravi presenečenje. Gostje sicer resda zasedajo tretje mesto na lestvici, ker pa so že izključene iz boja za naslov, so zaigrale precej demotivirano in statično. Tega pa nase igralke niso znale izkoristiti, saj so se verjetno zaradi prevelikega spoštovanja nasprotnic, že pred samo tekmo sprijaznile s porazom. (INKA) Ostah izid: Volley 93 - Sgt 3:0. Vrstni red: Koimpex 24, Bor Friulexport 22, NPT 16, VoJ.ley 93 12, Sant’Andrea 10, Sloga B 6, Breg 4, Sgt 2. Sreda, 7. februarja 1996 ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO z Horoskop zapisal B.R.K. OVEN 21.3. - 20. 4: Prepričani boste, da bi vas ljudje veliko bolj cenili, ce bi se pojavili vsak dan v novem oblačilu. A pomnite: po oblekah sodijo le tisti, ki se sramujejo nagote in se bojijo sirote. BIK 21.4-20.5.: Ob temeljitem pregledu partnerjevih žepov boste naleteli na malenkost, ki bo v trenutku zrasla v dinozavra. Tik pred napadom se boste spomnili, da ste si pred kratkim prebarvali lase. DVOJČKA 21.5. ■ 21.6.: Obnašanje tekmeca vam bo postalo sumljivo, zato boste nastavili svoje antene in nadzorovali sleherni njegov gib. Ni tukaj zato, da bi z vami izgubljal mod za merjenje mod, namenjenih cilju. RAK 22.6. - 22. 7.: Že kmalu se bo v vaSe telesno tkivo povrnila energija, kakršne ste vajeni, potrpeti morate zgolj še toliko, da se vam posveti, na kakšen način jo za vselej obdržati. NiC izgub, nič presežkov. liV 23.7. - 23.8.: Zamikalo vas bo, da bi kupček, ki vam je padel kot dar z oblakov, v celoti zamenjali za kos papirja, na katerega bi po opravljenem obredu vrisali nekaj križcev in ga oddali v upanju po kupu. DEVICA 24 8. - 22.9.: Vaše počutje resda ne bo ravno blesteče, toda zaradi tega ne boste prav niC v skrbeh, saj se boste zavedali, da vsako jutro prinaša nove priložnosti, še zlasti Ce zvečer gledate romance. TEHTNICA 23.9. - 22 TOž Zaceli se boste zanimati za področje, ki se mu doslej niste čutili kos, saj se vam je zdelo prezapleteno. Tokrat se boste vanj podali z radovednostjo otroka, ki prvič vstopa v gozd Čudes. ŠKORPIJON 23. TO.-22. TT.: Današnji dan bo poln vzburljivih dogodkov, zato se nikar ne Čudite, Ce boste zvečer videti kot mesečnik, ki mu ni več jasno niti to, h komu lega v spalnici. To bo divje med rjuhami! STRELEC 23. T T. - 2T. T 2.: Z darili boste kupovati ljubezen svoje nove simpatije. Najprej jih bo sprejemala z zadržimo sramežljivostjo, nato s hvaležnostjo, potem iz razvade, nazadnje jih bo zahtevala. KOZOROG 22. T2. - 20. T.: Pred kratkim ste odprli Časopis z imenom Republika, med prelistavanjem naleteli na horoskop, poiskali svoj znak in zdaj berete natančno to, kar berete. Stoodstoten zadetek! VODNAR 21. T. - T 9.2: Bojazni, da vas bodo povozili lastni nacrti, ni več, kajti dokončno ste spoznali, da ima dan samo 24 ur, ura samo 60 minut, minuta pa samo 60 sekund. In prav v eni od njih spi večnost. RIBI 20.2 - 20.3.: V vaše telo se bo povrnil elan, zato vas bo vleklo na več strani hkrati Nikar se ne raztrgajte, počakajte raje, da se vam uredijo še zmedene predstave, s katerimi kracate po platnu želja. _________BENJAMIN________ Odstrta skrivnost naše prihodnosti Videc odgovarja na vprašanja bralcev Rubrika Benjamin je namenjena vsem, ki poleg prijateljskih nasvetov želite izvedeti še kaj o svoji prihodnosti. K sodelovanju smo povabili vidca Benjamina, ki je doslej že mnogim pomagal iz življenjskih zagat in jim odstrl prihodnje dogodke. Videc Benjamin se pri posvečanju dopisovalcem ne opira na varljive rekvizite, kot so karte, kristali ali astrološki izračuni; zanaša se izključno na svojo modrost in telepatsko prepletenost z vašo usodo. Razpišite se o svojih težavah, zastavite vprašanja in pismo z geslom pošljite na uredništvo Republike, Slovenska 54, 61000 Ljubljana (s pripisom ZA BENJAMINA). Podatki, po katerih bi vas lahko kdo prepoznal, bodo izločeni. Ce ne želite čakati na odgovor v Republiki ali želite obširnejši in cimhitrejši odgovor, vam lahko videc Benjamin ODGOVORI TUDI NA DOM. V tem primeru ne navajajte gesla; napišite zgolj svoj naslov. Ljubljančanka Vaša rubrika mi je vSeC, zato sem se odločila, da vam tudi jaz pišem. Sem ločenka, živim z otrokom. V službi mi je že nekaj Časa všeč neki moški, vendar nisem prepričana, ali je to simpatija samo z moje strani. Bom našla kdaj kakšnega partnerja? Zanima me tudi, Ce bom konCala Stadij in si poiskala novo službo. Nam bo uspelo prodati nepremičnino? Se bo sin kdaj porodi? Bom dobila kdaj vnuke? faz si postavljam vprašanja, upam, da vi vidite odgovore. Vnaprej se vam zahvaljujem. Benjamin: O naklonjenosti vaše simpatije bi se lahko prepričali že zdavnaj, Ce bi le premagali bojazen pred zavrnitvijo oziroma pred ponovitvijo neuspešne zveze. Storite to nemudoma, da se boste lahko Cim prej odprli novim, obetavnejsim simpatijam -kajti zdi se mi, da se je vaša »službena« simpatija, ki je bila sprva zagreta za vas vsaj v tolikšni meri kot vi zanjo, zaradi vaše omahljivosti že nekoliko ohladila in ste njegov »vlak« že zamudili. Ampak nič hudega, saj vam spet ni tako zelo všeč, kot si domišljate v okrilju želja in težnje po odpravi občutka osamljenosti. Ne boste več dolgo osamljeni; ko se boste izvili iz okovov pasivnega pričakovanja, bodo vaše oči zasijale z novim sijem, ki bo privlačil sorodne duše kot magnet. Prepričan sem, da boste že letos uživali v objemu življenjskega izbranca ter se z njim previdno, vendar brez odvečnih bojazni, podali na skupno pot. Ker ste vztrajni in odločni in še zlasti ker ste se za študij odločili samostoj- no, ga boste na vsak način dokončali. 2e kmalu po tem, ko boste spravili diplomo v žep, se vam bo pokazala priložnost za novo, zadovolji-vejšo in bolje plačano službo. Nekoč boste tipali tudi po možnostih samostojnega podjetništva. Se nekoliko spustite ceno, pa boste nepremičnino brez težav zamenjali za denar, s katerim boste lahko uresničili kup svojih potreb in nekoliko manjši kup želja. Vaš sin je po eni strani izbirčen, po drugi pa zaletav, vendar bo slejkoprej naletel na primemo življenjsko družico ter se podal v zakonski stan. Tudi vnučke boste ujčkali. Vse najboljše vam želim! Trbovlje S. Dolgo sem se odločala, da se Vam oglasim. Zadnje Čase sem psihično zelo obremenjena. Prosila bi vas, da bi mi odgovorili, kaj me Caka v prihodnosti nasploh, predvsem na področju zdravja in financ. Vnaprej hvala in veliko uspehov vam želim! Benjamin: Prihodnost vas zanima predvsem zaradi tega, da bi zmanjšali tesnobo sedanjosti. Ampak dvomim, da bi vam slika prihodnosti, pa naj bo še tako lepa in obetavna, kaj prida pomagala. Nasprotno: bolj se boste lepili za prijetne vizije, bolj boste zanemarjali težo tistega, kar vas je pripeljalo v sedanje stanje in manj možnosti boste imeli, da bi te vizije uresničili. Kajti svojo prihodnost si človek v največji meri oblikuje sam, in če je preobilno oprtan s težavami iz preteklosti, ni veliko verjetnosti, da bo njegova prihodnost lahka. Ne odrinjajte torej svojih težav z iluzijami priho- dnje sreče, ampak se raje spopadite s korenom sedanje nesreče, pa boste že kmalu času dosegli lahkotnost, ki vas bo popeljala dlje kot najlepše sanjske vizije. Ko boste predihali svoja bremena, je ne bo več naloge, ki je ne bi zmogli, in resnične želje, ki vam je ne bi uspelo uresničiti. Tudi na zdravstvene težave in bojazni skušajte pogledati z drugačnega zornega kota: ni njihov namen, da bi vas kakorkob kaznovale, ampak vas skušajo zgolj opozoriti na pretekle napake ter vas spodbuditi, da se manj zanašate na zastarela pravila o zdravem življenju ter na zdravnikove nasvete in bolj prisluhnete svojemu lastnemu telesu in duši, ki edinole vesta, kaj je za vas prav in kaj ne. Prisluhnite torej v prvi vrsti sebi, pa se vam ne bo moglo zgoditi, da bi vas bremenile bolezni in da bi tarnali zaradi tega, ker je vaša denarnica nekoliko tanjša od denarnic tistih, ki jim zavidate. Resnična sreča je v kakovosti počutja, ne v kobčini imetja; in medtem ko je pot k materialnemu bogastvu naporna in uničujoča, je pot k notranji sreči lahka in zdravilna. Pred vami je vse dobro in lepo! Na trnih Najprej vas lepo pozdravljam in upam, da boste »videli« zame kaj spodbudnega. Zelo trpim zaradi fanta, ki mi ne vrača ljubezni. Z menoj želi biti samo prijatelj, najbrž zaradi tega, ker Se ni prebolel svojega nekdanjega dekleta, ki je odšlo z drugim. Me bo kdaj vzljubil? Kako naj pridem do njegovega srca? NoCem biti vsiljiva. Želim si ga, vendar ostajam praznih rok, razočarana in s solzami v oCeh. Že več let me v ljubezni spremlja nesreča: vedno se zaljubim v napačnega; do tistih, ki silijo vame, pa mi ni. Se bom kdaj poročila? Že poznam svojega bodočega moža? Mi bo uspelo doštudtati? Benjamin: Ljubezen žal ni nekaj, kar bi bilo mogoče enostavno prejemati in vračati, kakor lahko prejmemo neki predmet in podarimo drugega, kadar se čutimo dolžni. Ljubezen čutimo ali je ne čutimo; brez skrbi, tudi vate je bilo zaljubljenih veliko fantov, pa njihovega ognja nisi niti opazila. Skušaj se torej sprijazniti s prijateljstvom in ne izvabljaj iz fantovega srca ognja ljubezni, kajti s tem boš morda uničila še to, kar goji do tebe, namreč prijateljsko naravnanost. Brez skrbi, iz iskrenega prijateljstva se sčasoma zelo rada razvije ljubezen, ki je veliko trdnejša od tiste, ki zraste iz slepe zaljubljenosti. Počakaj torej, da fant prebob svoje notranje težave in mu bodi pri tem v prijateljsko oporo; za to ti bo zelo hvaležen; morda bo prav tvoje srčno razumevanje prižgalo v njegovem srcu ogenj resnične ljubezni. Nekaj mi pravi, da se bo zgodilo prav to. Spoštuj njegovo željo po osebni svobodi, še več, isto željo začni izražati tudi ti (pa ne zaradi lisičje igre, ampak zaradi spoštovanja do sebe), pa boš že kmalu doživela ponudbo, ki jo tako nestrpno pričakuješ, ter za večne čase pokopala svoje prepričanje, da te v ljubezni spremlja nesreča. O tem, da boš doštudirala, ni nobenega dvoma. Vprašanja Zanima me, Ce bom konCala študij. Bo trajalo dolgo Časa? Kako se bo razrešil stanovanjski problem? Z možem imava dva otroka, se lahko nadejava še tretjega? Kako bo z zdravjem najinih otrok in naju z možem? Lep pozdrav. Benjamin: Vaš študij se bo resda nekoliko zavlekel, vendar nič hudega, saj nikjer ne gori voda. Ne hitite z izpiti samo zaradi tega, da jih odpravite, pomembnejše naj vam bo pridobljeno znanje, saj bosta vaše poklicno napredovanje in užitek na novem delovnem mestu najtesneje odvisna prav od znanja oznoma spretnosti, ki vam jo bo omogočilo znanje. S stanovanjem boste po mojem videnju imeli nekoliko več sreče - oziroma vaš stanovanjski problem se bo rešil prej, kot boste prejeli diplomo. Otrok imata lahko z možem Se za celo nogometno moštvo, če le hočeta, vendar mislim, da se bosta ustavila pri tretjem, saj si ne bosta želela nameniti vsega prostega časa za vzgojo mladega rodu; zavedata se namreč, da tudi vidva potrebujeta neke vrste samovzgojo oziroma spopadanje s težavami, ki so se nakopičile med vama. Otroci so staršem marsikdaj izgovor za beg pred odgovornostjo do sebe in do partnerskih težav. Razmislita o tem, preden se odločita za tretjega otroka. Zdravje vam vsem dobro služi, pomagajte mu z bolj naravno kuhinjo z manj mesa in škroba ter z več sadja in zelenjave. Vse najboljše vsem skupaj! SKANDINAVSKA KRIŽANKA A FILM Z GROZLJIVO VSEBINO ZVEDAV ČLOVEK M02TITANIJE, KRAU ŠKRATOV GORSKA GMOTA, VERIGA UHUUU NAJVECJE ALŽIRSKO MFST0 VILMA BUKOVEC SK. MAItMA-TIK, KI JE IZNAŠEL LOGARITME PERZIJKA MAJHNA KANTA AVTOR: SIMON BIZJAK POHOTEN GOZDNI DUH NEDOSEGUIV VZOR TURČIJA ZIMSKO JABOLKO ALI HRUŠKA ZENSKA, KI IMA GARJE NAJSLABSA SOLSKA OCENA PODZEMNI HODNIK EGIPČANSKI SVETI BIK PRIŽNICA (LAT.) ROKA OD ZAPESTJA DO PRSTOV NASLOV ZA JUPITRA ALI ZEVSA AM. PEVKA JAZZA (ELLA) RASTLINA ZA KOMPOT TURSKO MESTO, EDIRNE, ODRIN 1RN0M0RSK0 PRISTANIŠČE V UKRAJINI PASTIRSKI BOG V GR. MIT. BENETKE AM. DRUŽABNI PLES KORENČEK (NAR.) KLANO POLENO (NAR.) ROMAN JOSIPA STRITARJA ZAČETNI GLAS FR. FIZIK (SADI) DESNI PRITOK VISLE MESTO V UKRAJINI ZLATNIK, DUKAT ČLOVEK, KI KAJ POKVARI ALB. PRESTOLONASLEDNIK DIŠEČE MAZILO ZBIRANJE DENARJA MED SVATI, NPR. ZA GODCA ORANJE PRAZEN PROSTOR, PRAZNINA NRAVO- SLOVJE VLADARSKI NASLOV JAPONSKA DENARNA ENOTA ARABEC V SREDNJEM VEKU SL. SLIKAR (FRANCE) NEKD.IZR. P0IITICARKA IGOR DEKLEVA ANTON NANUT KRANJ SKUPEK DLAK, LAS ---IN JANG JAP. VULKAN NAHONSUJU KOSTUMOGR. VOGELNIK . BORILNI SPORT TOMAŽ TERČEK VNOS PREBIVALEC TRENTE OCET LUIGI N0N0 NOVI VEK V GEOLOŠKI ZGODOVINI ZEMLJE OBLASTVENI RAZGLAS, ODLOK KOTANJA S STOJEČO VODO AVGUST ŽIGON INDIJSKO MESTO OB GANGESU UPLINJENA TEKOČINA PRI VRELIŠČU 1 DANIEL M0I SUITA RIMSKI-KORSAKOVA 'trvjNV ‘VWd ‘VNIVd ‘ZV ‘tOiVTJN ‘DIICH ‘XIOZON5Di ‘SBI ‘dVLNH&L ‘alNVSVNA ‘aimot ‘VNVSV ‘HM 'en ‘DEtAOTAVd ‘N30VWS ‘M ‘\OI31 ‘NCK3 ‘AOA1 ‘NVS ‘VtoVNOlNI ‘Niaoz ‘VDlA^tM ‘NVd ‘VSHdO 'iddONvraav ‘vtivadvavti 'CTTVdHOZJJd ‘dINAONOdO :OUABJOpOyV ;A3JJS3H RAI 3 slovenski program Zs Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Podelitev Prešernovih nagrad (neposredni prenos iz Cankarjevega doma v Ljubljani) TV dnevnik K RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 IT SLOVENIJA 1 S? Koper RAI 1 •M Danes v Parlamentu 101 Dnevnik Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina, vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Cinque marines p er Singapore (krim., It. ’67, i. S. Flynn, M. Mi-chel, Terry Dovvnes) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik, rubrika Cover, 14.00 gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi (vodi Maria T. Ruta) ■MM Mladinski variete Solleti-■ co, risanke ^ Nan.: Zorro Ml Ikfui i Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park (vodi Mara Venier) Vreme, dnevnik in Šport Variete: Luna Park - La zingara (tel. 0769/73921) Aktualno: II fatto TV film: Morte di una strega (krim., It. '95, r. C. Torrini, i. Remo girone, M. Bonetti, A. Sandrelli) Dnevnik Aktualne politične teme: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Dnevnik, zapisnik, horoskop, noCni razgovori in vremenska napoved Dok.: Magico e nero, 0.40 Media/Mente Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Film: Ciao maschio (kom., It. 78, r. M. Ferre-ri, i. G. Depardieu) Variete za najmlajše Potrebujem te Rubrika o aktualnih temah: Fuori dai denti Sereno Variabile TG2-33,11.45 dnevnik Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, navade in druž- ba, vreme, rubrika o branju Bravo chi legge Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik Aktualne teme: L ’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik Rubrikct o izletih in potovanjih Sereno Variabile Dnevnik, vreme in šport I giustizieri della notte Sport in predstavitev Tg Varieteja: Go-Cart, 20.05 Arriba! Arriba!... ■HLI lia Večerni dnevnik Tg2 Variete: Arriba! Arriba! Aktualno: Mixer Dnevnik in vreme, 0.10 Danes v Parlamentu 1 Ponoči, na trgu Italija Variete: Tenera e la notte Nad.: Destini RAI 3 Jutranji dnevnik, vreme Film: Texasville (dram., ZDA '91, i. J. Bridges) Videosapere: Zdravje, Kinematografija, Potovanje po Italiji, Faust, Media/Mente, Znanstveni dnevnik, itd. Dnevnik Rubrika Telesogni Kljub vsemu, moja Italija, 13.35 VideoZorro Deželne vesti, dnevnik TGR Eurozoom Nad.: Piccolo amore, 7.50 Valeria in Massilia-no, 8.40 Un volto, due donne, 9.30 Zingara, 10.15 Renzo in Lucia, 11.15 La forza deli’ amore, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Chicago Hope Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: Evelina e i suoi fi-gli (kom., It. ’89) Aktualno: Perdonami Dnevne zanimivosti -Giorno p er giorno, vmes (19.30) dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Mia moglie e una strega (kom., It. ’80, i. E. Giorgi, R. Pozzetto) Film: La formula (krim., ZDA ’81, i. George C. Scott), 23.30 dnevnik Pregled tiska Film: Alibi perfetto (’92) S CANALE5 Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, Sante Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi (i. Bill Cosby, Lisa Bonet) Variete: Časa Castagna Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Dnevnik TG5 - Flash Kviza: OK, il prezzo e giusto! (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La mota della fortuna (vodita Mike Otroški variete Nan.: Super Viickv, 00 Genitori in blue jeans, 10.30 MacGyver Aktualnosti: Village j] Nan.: T.J. Hooker Odprti studio Fatti e misfatti, 12.50 Sport studio Otroški variete Ciao Ciao News in risanke Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Generazione X Aktualno: Village Kolesarske dirke: 6 dni v Milanu Dok.: Nati liberi Nan.: Primi baci Odprti studio in vreme, 18.45 Sport studio Nan.: Baywatch - Tequila Bay, 20.00 II principe di Bel Air (i. Will Smith Tv film: II segreto del mio potere (pust., ZDA ’95, i. Ted Jan Roberts, VVilliam Zabka) Nan.: Pericolo estremo -Lunin mrk Kolesarske dirke; 6 dni v Milanu Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Nan.: L’ ombra della not-te, 3.00 MacGyver # TELE 4 Nan.: Vita da strega Dnevnik Športno popoldne Variete: Striscia la noti- BrTu HZ* Aktualno: Ob 5-ih zvečer Dok. oddaja Geo zia (vodita Ezio Greggio, Enzo lacchetti) (T) MONTECARLO Aktualno: La testata Aktualna oddaja: Amici (flfu Dnevnik, deželne vesti di sera - Prijatelji (vodi JBB Variete: BlobSoup, Blob Maria De Filippi) EM 20.00, 22.30, 1.30 Dnev- Aktualna odd.: Mi man- Večerni dnevnik TG 5 nik, 13.30 Sport da Lubrano Variete: Maurizio Costan- Varieteja: Tappeto volan- Dnevnik, deželne vesti zo Show, vmes (0.00) te, 18.00 Zap zap Aktualni odd.: Linea 3, nočni dnevnik Film: Due metri di alle- 23.50 Niente da perdere Sgarbi quotidiani gria (fant., VB ’89) Dnevnik, pregled tiska. Striscia la notizia Film: Kruli (fant., VB ’83, nočna kultura,vreme Pregled tiska ;g§^! i. K. Marshall, F. Jones) Variete: Fuori orario Nan.: Cin Cin (i. Ted Film: Mississippi Masala Film: Lulii (zadnji del) Danson, Shelley Long) (dram., Indija ’92) Videostrani Otroški program Povodni mož Skok med zvezde, 5. del novozelandske nanizanke Roka Rocka Razgaljeni mediji, 3. del angl. dok. serije Slavnostni koncert Štrekljeve ljudske pesmi Poročila Kolo sreče, pon. tv igrice Zgodbe iz školjke Videostrani Made in Slovenia, pon. TV dnevnik 1 Pod klobukom V najboljših družinah, 20. del norveške nanizanke Kolo sreče, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Podelitev Prešernovih nagrad, prenos iz Cankarjevega doma Film tedna: Dnevi filma, islandski film TV dnevnik 3, vreme Umori, 17. del ameriške nanizanke Kraljestvo, 5., zadnji del danske nadaljevanke Poročila 19.30, 22.15, 00.20 Dogodki in odmevi Nad.: Fiori d’ arancio Nan.: Gavilan Glasb, odd.: Slot Machi-ne, 18.15 Parole & Musiča (vodi V. Fiandra) Dok.: Raccontando il mondo Tv film: North Beach Gospodarstvo SLOVENIJA 2 Euronevvs Da ne bi bolelo V žarišču Pisma Somrak stoletja Revolveraševa smrt, ponovitev ameriškega filma Gospod Bean, 5. del In morje je povedalo, 1. del, am. nadaljevanke Včeraj, danes, jutri Po Sloveniji Zvok lepote V vrtincu Športna sreda Objem - ob 30-letnici umetniškega dela Vojka Vidmarja, pon. Pastoralna simfonija, balet DP v rokometu (M) Euronevvs Dialogi - oddajo pripravlja Maurizio Bekar Family album - tečaj angleškega jezika Slovenski program Bližnja srečanja tretje vrste TV stičišče Primorska kronika TV dnevnik Family album - tečaj angleškega jezika Euronevvs NoCni sodnik, tv nanizanka Muzej glasbe - potovanje v Benetke, 4. oddaja Antonio Vivaldi v »Scuola grande di San Giovanni Evangelista«, igrajo »Interpreti Veneziani« Vsedanes - TV dnevnik Celovečerni film Hrvaška 1 TV koledar Santa Barbara, 1188. del Dobro jutro Poročila Izobraževalni program: Obiski Literarno vprašanje Vrhunske interpretacije Novi star kraj Poročila Ljubezen, 170. del am. serije Veliki McGinty, am. film Otroški program: Nekaj zelo pomembnega Poročila Antologija sodobne hrvaške književnosti Otroški program Hrvaška danes Kristalno cesarstvo, serija Kolo sreče V obnovi Hrvaške Dnevnik 1, vreme Poslovni klub Slikar Mladen Veža Živeti v Belišču Dnevnik Slika na sliko Vse ima svoj namen Poročila r "\ Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Poslovni kažipot; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odskočna deska; 21.05 Koncert; 22.30 Et-noglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7,30 Zvezdni pregled; 8.45 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 11.00 Moped Show; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Modne novosti; 18.00 Vroči stol; 19.30 Glasbeni večer. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 \Glasbene revije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Življenje kot izziv; 17.05 Posnetki festivalov; 20.00 Radioteka; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasb, tradicija 20. st.; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in vreme; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Evergereen; 8.15 Na rešetu; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Servisne informacije; 9.45 Odgovor na Rešeto; 10.45 Zanimivost; 11.15 Aktualnosti: Včeraj, danes, jutri; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki ip odmevi; 16.00 Glasba po željah, Pesem tedna; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glas. odd. A...O...A; 19.30 Športni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK; Nočni pr. RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina Istre; 14.50 Single tedna; 18.45 Nattivita; RMI. Radio Trst A 8.00, 10.00, 14.00, 17.00, Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Primorski obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Oblomov (r. M. Prepeluh, 38.); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Zborovska glasba in F. Prešeren; 13.20 Orkestri; 13.40 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Pot-puri; 15.30 Mladi val: Višješolski utrip. Razgovor v živo; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Trieste prima 1995 - Koncert v Muzeju Revoltella 30.10.95; 18.00 Literarne podobe: Slovenski melos; 18.30 Slov. lahka glasba; 19.20 Spored za naslendji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.10 DJ F. Del Monte - Mix time; 19.00 Glasba po željah; 21,15 Samo za vas; 22.15 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koroška 18.10-19.00 Glasbena sreda; 21.04-22.00 Prešernova proslava. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Prednaročnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trsto št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FTEG ZMERNO topla hladna JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA 0 L™———J 6 6Ć) 66ć> H ISSS Jli i E A X r.. SREDISCE SREDISCE ANTICIKLONA CIKLONA VREMENSKA SLIKA 1010 Nad Sredozemljem in zahodno Evropo je ciklonsko območje, nad srednjo in vzhodno Evropo je šibko območje viso- r> ^ kega zračnega pritiska. Nad našimi kraji se ob severovzho- y-A-^ — dnih vetrovih zadržuje mrzel in v nižjih plasteh ozračja Se S P naprej vlažen zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. 1010 1000 1010 >/ OSL° STOCKHOLM ''9/'7 -20/10 O HELSINKI-17/-11 J20 -6/-1 ° - MOSKVA -15/-13 ° 1030 A O V MNOM V M 1 * o KIJEV -11 /-11 DUBUN 0X - 0/4 '-T-----»^tONDONo "5/'1 BERLIN 11/-6 VARSAVA-16Z-7 ------------ oBRUSEU C_3 W \ o PARIZ "5/0 -3/-1 2ENEVA-4/-2 LJUBLJANA -12/-2 ° M^NO^I-H BEOGRAD-v-Z S^LIT 2/5 §3 OSOFUA-S/^ '"^>>-SKOPJE o e zlOOO Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 url. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 7.18 in zašlo ob 17.15. Dan bo dole 9 ur in 57 minut. Luna bo vzšla ob 20.25 in zašla ob 8.14. ONESNAŽENOST ZRAKA Ljubljana Bežigrad Trbovlje Zagorje Topolšica Celje Mejna imisijska vrednost: Kritična imisijska v 6. 2. povprečna 6.00-7.00 24-uma 5.2. ^ maks. uma 87 84 155 - 102 171 165 - - 35 - - 77 85 191 SNEŽNE RAZMERE cm Mariborsko Pohorje 130 “ ’ 130 60 115 65 do 30 290 95 350 mikrogramov/m3 700 mikrogramov/m3 BI0PR0GN0ZA Vreme večini ljudi ne bo povzročalo težav, le pri tistih, ki so občutljivi na mraz, se utegnejo pojaviti manjše težave. Rogla Kope Vogel Krvavec Kranjska Gora Kanin Cerkno Na vseh smučiščih naprave obratujejo. Nočna smuka je do 20. ure možna na smuciscih Rimski vrelec m Straža na Bledu, v Libojah pa do 18. ure. Tekaške proge so urejene na Mariborskem in Ribniškem Pohorju, Rogli, Kopah, Pokljuki, med Kranjsko Goro in Tamarjem, na Kobli, v Logarski aolini, na Kalicu, Ulovld, v Cerknem, na Pokljuki, delno na Voglu in Bovcu. Sankali- žen z zimsko opremo. TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C -5 -8 -11 -12 -13 -14 60 on 120 on 180-290 cm Tveganje pred snežnimi plazovi je v Julijskih Alpah 2. stopnje, kjer je manj snega, pa 1. Največ možnosti je, da se sproži plaz suhega, kloZa-stega snega ob dodatni obremenitvi. Nevama so pobočja z napihanim snegom. Se naprej je velika možnost zdrsov na poledeneti in trdi skorji. DANES TRBIŽ ČEDAD^n^ CELOVEC O -17/-5 O KRANJSKA GORA ^ -18/-5 O TRŽIČ -15/-4 GRADEC -15/-5 O S. GRADEC -17/-6 MARIBOR O -14/-5 o PTUJ OVIDEM -3/3 —^N. GORICA GORICA ‘3/3 O ° dS \ o KRANJ CELJE O -14/-5 — ^ M. SOBOTA O -17/-5 49^ » LJUBLJANA -12/-2 POSTOJNA o -13/‘3 TRST AU -2/4 x PORTOROŽ O c^N >S^4patua e^4 KOČEVJE O ORNOMEy N. MESTO Q *11/-5 UMAG^ POREČ PAZ,N Slovenija: Danes bo pretežno ja- nje temperature 8, najvisje dnevne od -6 do -2, na Primorskem do 3 stopinj Celzija. Sosednje pokrajine: V sosednjih pokrajinah bo pretežno jasno. Ob severnem Jadranu bo pihala zmerna do močna burja. JUTRI TRBIŽ ČEDAD* O KRANJSKA GORA _ -16/-S TRŽIČ -13/-4 OVIDEM -3/3 SORICo ° ^ UMAG # -xx PORTOROŽ ^-<7-^ ---Z >OPATIJA ”E TRST -2/4 0 REČ PAZIN O V Sloveniji: V četrtek bo v zahodni Sloveniji in na Primor-1 skem pretežno jasno, drugod se bo večinoma zadrževala nizka oblačnost. Zlasti v južni in vzhodni Sloveniji bo občasno naletaval sneg. Obeti: Se naprej bo hladno in suho vreme. m e_mmmm SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE LOS ANGELES -Ameriška filmska igralka Elizabeth Taylor se bo zakonsko razvezala od svojega sedmega moža, gradbenega delavca Larryja For-tenskyja (na sliki AP), ki ga je spoznala leta 1988 med zdravljenjem alkoholizma v neki kliniki. Ločitev zaradi »nepremostljivih razlik« je napovedala 31. avgusta lani, zdaj pa je sodstvo zaprosila za zakonsko razvezo. Izdajateljska hiša Random Mouse toži filmsko igralko Joan Collins NEW YORK - ZaCela se je sodna bitka med 62-letno britansko filmsko igralko Joan Collins in izdajateljsko hišo Random House. Ta namreč zahteva, naj ji igralka vrne 1,2 milijona dolarjev, ker je kršila pogodbo, ki Collinsovo zavezuje, da napise dve knjigi spominov, za kar ji pripada honorar v višini 4,8 milijona dolarjev. Collinsovi so že izplačali 1,2 milijona, vendar z besedilom pri Random House niso zadovoljni, ker po njihovem mnenju ni »dokončano in ga v taksni obliki ni mogoče natisniti«. Tudi igralka, ki je zaslovela kot Alexis Carrington iz televizijske serije Dinastija, je vložila tožbo: založbo toži zato, ker ji ni izplačala Se 3,6 milijona dolarjev honorarja. Lisica ubila buckinghamske plamene© LONDON - Neka lisica je ubila vse plamence iz vrta okrog Buckinghamske palače. Sest eksotičnih ptic, ki so domovale v ježem ob palači, je ubila zvitorepka, sedmi pa je poginil od Soka. Strokovnjaki menijo, da je lisica prišla do ptic po zamrznjeni jezerski površini - plamenel so se namreč zadrževali sredi jezera. Tiskovna predstavnica Buckinghamske palače je novinarjem izjavila, da ptic ne bodo zamenjali z novimi vse dotlej, dokler ne bodo ujeli lisice. rešilec MIAMI - Mestni gasilci, ki naj bi s svojim vozilom v bolnišnico v Miamiju odpeljali nekega starejšega moškega, so presenečeni obstali, ko so se vrnili z bolnikom in pred poslopjem ni bilo več njihovega vozila. »Zgroženi smo obstali pred vrati. Nismo mogli verjeti lastnim oCem, da je naš avtomobil izginil,« je povedal poročnik Joe Cabrera. To je v zadnjem Času že drugi primer, da je nekdo ukradel gasilski avtomobil, s katerim naj bi bolnika hitro odpeljali v bolnišnico. Vozilo s prižganimi signalnimi lučmi je policija že cez nekaj minut našla le nekaj ulic stran. Na policijsko postajo je namreč poklical nek stanovalec, ki je opazil tri moške, ki so iz gasilskega vozila odnašati opremo. g 41 Pripadniki japonskih oboroženih sil so za festival ledenih umetnin v Sapporu (od 6. do 12. februarja) v 30 dneh zgradili kopijo budističnega templja Enrjakuži (AP) Charles in Diana sta menda j dosegla sporazum o razvezi \ LONDON - Angleški princ Charles je pristal, da bo plaCal 6 milijonov funtov za londonsko hišo princese Diane, kar je del ločitvene poravnave, piše britanski tabloid Mail on Sunday. Charles in Diana ločeno živita že od leta 1992, po nekaj tednih pogajanj pa sta se končno dogovorila o finančnem naCrtu za podpo-i ro princesi po ločitvi. Poravnava vključuje investicije v vrednosti 15 milijonov funtov, ki bodo zagotovile tak dobiček, da bo lahko princesa Se-naprej živela v taksnem izobilju kot sedaj. Princesini odvetniki ocenjujejo, da Diana potrebuje vsaj 680 tisoč funtov na leto za kritje vseh stroškov, vključno z oblekami in osebjem. Sest milijonov vredno hiSo v Londonu in počitniško hišico za milijon funtov na deželi bo kupil sam princ Charles, ker kraljica noče imeti stroškov z Diano. Princesa je med drugim tudi zahtevala, da v primeru, če bo po ločitvi imela Se veC otrok, kraljica tem otrokom podeli nasledstveni plemiški naslov, iz Buckingamske palače pa so sporočili, da to ne bo mogoCe, Ce se bo Diana poročila z moškim neplemiške krvi. Veliko nasprotij pa se je pojavilo tudi glede bodočega Dianinega naslova. Sama vztraja, da bi Se naprej ostala visoki elan kraljeve družine, Charlesovi odvetniki pa predlagajo, da naj bi se Diana odslej imenovala vojvodinja Cornvvallska ali njena nekdanja kraljeva visokost. Diana je pisanje tabloida pri prici zanikala.