Iz Jugoslavije. UCITELJSTVU, KI BO DELALO NA iZPREMEMBl RADOJEVIČEVEGA NA- ČRTA ŠOLSKEGA ZAKONA. Naše delo pri izdolavi šolskega zakona mora biti sistcmatično. Nič z nianjšo vnemo se nimamo lotiti točk, ki se tičejo šolstva. kakor onili, ki se tičcjo naših stanovskih zadev. Vedeti morarao pri izdelavi, da izdelujemo zakon za desctletja in ne za dobo par lct. Ne zadošča pa. da imaino pred seb(/j Ie Radojevičev načrt, ker v njeni morda česa nmnjka. kar imajo drugi načrti. Zato je neobhodno potrcbno, da pregledamo točko za točko v drugili načrtih in vnesc-mo dobre določbc iz njih v Radojcvičev načrt. če jih ta že ne vsebuje. V poštev pride v tem oziru posebno načrt. ki ga je izdelala ,.Zavcza jgsl. učit. v Ljubljani" in je bil objavljen v 23. štev. Uč. Tov. z dne 10. jun. 1920. in načrt. ki so ga izdelali zastopniki UJU in je bil objavljen v 60 do 71 štev. ,,Narodnc Prosvete". Poleg tega je potreba pa preiti tudi točko za točko našega starega šolskega zakona in vnesti dobre določbe. ki jili vse ¦ buje stara zakonodaja, tudi v nov načrt. Potrebno bi bilo. da se oglasijo tudi poznavalci šolskih zakonov drugih narodo * in držav ter primerjajo šolske zakone drugih držav z našim načrtom šol. zakonu ter predkigajo morcbitnc dobre določbe, da jih vnesemo v naš zakon. Prezreti ne -lnemo dr. Lončarjeve in Gangl-Flerctove brošure o reformi šolstva, kjer je označeno naše stališče in stališče modernc šolske reforme sploh; pregledati je te brošure stran za stranjo in primerjati novi načrt. če odgovarja tamošnjim načelom. Načelna obravnava je potrebna še pred podrobno. Pri vsein našeni delu pa ne smenio pozabiti, da vsaka določba tujili zakonov tudi ni primerna za naše razniere in potrebe. Zato se nam zdi poki-.šeno. čc nc bo niinistrstvo prosvete zadostno zaslišalo za innenje tudi prosvctnih referentov posameznih pokrajin. ki bj s pomočjo anket šolskih strokovnjakov ugotovili, koliko odgovarja načrt šol. zakona tudi krajevnim prilikam in potrebain posameznih pokrajin, ter kaj bi bilo še potrebno vstaviti, da botno z ozirorn na krajevne potrebe lažje dosegli naš skuptii prosvetni smoter v bodočnosti, potorn šolskega zakona. Lc taka izdelava šolskega zakona bi bila temeljita in zmožua ustvariti nam za nekaj desetletij dob.r zakon! Referente okrajnili učiteljskih društev opozarjanio. da sc pri delu na šolskem zakonu ozirajo na gorenja navodila; okrajna učiteljska dmštva naj poiščcjo tudi poznavalcc tujili šolskih zakonov in jili naj naprosijo, da pregledajo novi načrt z ozirom na nje. Delo naj se pospeši in naj sc čimprej pošljejo izpreminjevalni in dopolnilni referati v Ljubljano. ker inia iM)seben odbor centrale še tnnog.) dela poteni z enotno redakcijo načrta, s prestavo in propagando, da prodremo r. našiini načcli tudi izven Slovenije in da. se zaintercsira tudi i)arlamcntarnc krogc za moderno smer šolske zakonodaje. Žrtvujmo delo in čas sedaj v pr\i vrsti temu vprašanju — rok je kratek! Poverjeništvo UJU v Ljubljani. Dpokojitev tov. Mih. M. Stanojeviča. X drugi štev. Narodne Prosvete čitamo vest, ki nas je prav nemilo dirnila, da je nairrcč naš tov. Mih. M. Stanojevič upokojen. Tovariš Stanojevič jc reterent v lninistrstvu prosvete v Beogradu. Njegova upokojitev se nanaša na redukciic uradništva. Žal nain je in obžalujemo, da je ministrstvo upokojilo ravno tov. Stanojeviča, ki vživa izredne simpatije učiteljstva vseli pokrajin naše države in ki ga visoko čislamo zaradi njegovc izredne marljivosti. inteligence in velikih zaslug. ki jih iina za našo organizacijo, stan in šolo. Tov. Stanojevič je urednik našega pedagoško znanstvcnega glasila U.IU ,,Učitelja"; on je član Glavnega odbora UJU; posebno velike zasluge si je pa stekel pri delu na načrtu šolskega zakona. ki so ga izdelali zastopniki UJU v Boo.yradu na ar.keti. Kot mož povsem modernih nazorov je z veliko vnenio poročal ¦•.¦> učiteljsketn načrtu šol. zakona na 1. dr;. •skupščini U.IU v Zagrebu. Tov. Stanojeviča bonio i)ogrešali tembolj sedaj v rninlstrstvu pros\cte. ko bo potrebna korektura in izprcmemba Radojevičevega načrta šol. zakona, ki bo potreben še temcljite remedurc, predno sc bo samo približal načrtu in nazorom šol. zak. UJU. ki jili je zastopal tov. Stanojevič v Zagrebu. \ interesu UJU bi bilo. da bi tov. Stanojcvič ostal v sedanjem trenotku na svojeni mestu; pričakujemo pa od njeRa. da bo kljub t-inu kot član Glavncga odbura U.iL uveljavil naša načela v načrtu zakona, ket uživa polno naše zaupanje. Navodilo za dopisnike Učit. Tov., ki srno ga objavili glede poročanja o društvenih zborovanjih, izpopolnjujemo v toliko. da opozarjamo na današnje poročilo iz seje ožjcga sosveta UJU, na~ pcročevalci o posameznih poglavjih tudi v svoja poročila napravijo primerne podnaslovc, ki označujejo vsebino odstavka. To napravlja društvena poročila preglednejša in zaninrvcjša. Pfekmurski milje. Prav po n ~ ključju mi je prišla v roke 10. ..nunnera" v Pešti izliajajočo ,,Domovine" z dne 22. septembra 1. 1. Našel seni te-lc cvetke v omenjenem listu: „ Na naš stati (prekmurski) se ta molitev tiidi gliha 3 tem razločkoin, kaj ini ne od Taljanov. nego od Krajncov trpimo i želemo se osloboditi. Pri nas tiidi s petami klačijD vse, ka je nam drago i svcto. Naš lepi j.zik so do stirali s šol naši i prisiljavajo. nas svoj, pred nami nerazmeti jezik gučati. Vkraj so nam zeli šole, pregnali čestnike (uradnikc) naše i že se vtičejo v cerkevna dugovanja v vučenje s. verc nasnavuk. Ta so zbrisali pravice — navadc — spomenke naše — oskrunili nastave kratijo nain naše narodno razveseljavai.je, spevahje naše i prisiljavajo na nas priteziti svoj kranjski rešetarski* obraz.1' — „ , zakaj ne oslobodite vaši la- stivnov brati gori? Zakaj ste nas tuhinc' šli oslobajat? Hja, tam (Talijanom nasproti) bi krvr trbelo točiti, to jc pa w vaša jakost! Vi ste samo z lampami (r(!' ilo) junaški i z rečmi se nadiivate." ,,Vaši bratje pod Taljanmi majo ttidi slo- * Vsak Slovenec, ki ni Prekmurec, iPrekmurcem .,rešetar". vctiske šolc, majo v svojcm jeziki pisanc no-vine, časopise i donok se tožijo, vi pa eŠče nain nas jezik branitc gučati?" — y\ tak pravitc, ka ste vi ,,osloboditelje'" pa ..rešitelje*", mi pa tak pravimo, ka ste vi ..colaske" pa ,,rešetarje", vi tak pravite, ka ste nas od robstva ..rešili", mi pa tak pravimo, ka ste nas v najhiijšo robstvo ,,vrgli", vj tak pravitc, ka ste vi naŠi brati, nTi na tak pravimo ,,vrag" je vaš brat. nc ini." ¦¦-- ,,V ogrski orsag (državo) pošilja Prekmurski Glasnik tistc, šteri se me nc vidijo. Pcrsc to bi dobro hilo za njega, či b~i vsi oni, keni se jugoslavsko ravnanjc ne vidi, prekšli v ogrski orsag, ar bi te naša krajina prazna gratala i oni bi z krajnski pečin z velkov radostojov prekožclili svoje liistvo. Ali mi tak mislimo, nc je dalcč cajt, gda do oni sli ta. odkec so prišli, na visikc krajnskc planine i tam do si zdihavali oci lepog;i ,,Prekinurja". Prosim, to so satno nekatere cvetke Iz ene samc ,,numere" omenjenega tista, a inislim. da kdor pregleda te, spozna prckmurskeimi miljcju glavo in srce. Draginja, kot nikjer, do železniškc postaje — pa saj za nas pridejo v poštev pravzaprav železniške postaje šele v deveti dežcli, do katerih pa ni, da bi poskušal priti vsako leto, ker je dohod predrag. V Prekimirje spada prvovrsttro, vestno ir; narodnozanesljivo nčiteljstvo, kar velja tudi za drugo uradništvo. Ako se nas •v resnlci za tako tudi smatra. potem sc nani vrnejo dnevnice;* ako pa se nas -vpošteva le kot nianj vredno blago, potem pa smo za to krajino nesposobni; v tem slučaju pa proč z nami od tu v notranjsčino Slovenije, raagari ,,iz službenih ozitoV. Upain, da ne bo protestiral niti eden izmed onili, ki smo prišli od onstran Mure semkaj ,,s trebuhom za kruhom", ka,kor pravi lepo Klekl v svojih Novinah. I X. Y. — Poročila sta se učiteljica Anica Kovačeva in učitelj Ednnind Turnlicr iz Višnje gorc. Tovariša, ki bi imel še Učiteljskega Tovariša s 23. avg. 1918. 1. s prilogo prosimo, ako bi list lahko odstopil ured^ništvu Uč. Tov. in ga v ta namen poslai ?v Ljubljano. — Šolarji pri Sv. Barbari Sl. g. pri Mariboru so nabrali za revne ruske otroke 408 K, učiteljstvo pa za ferijalni Savez ja popravo Karadjordjevega konaka 200 kron. vrhutega nad 100 lističev po 4 K za »čiteljski konvikt in pedag. didakt. krožek r Mariboru. O novein letu velja razumna ožrtvovalnost in stremljenje za složno delovahje: tovariši(-ice), vsi za jeden smnter! Tudi ta bo dosežen! Iz Konjic. Žalostne razmere vlada- jjp v Konjiškem okrajncni šolskcm svetu. ^enda ga ni okrajnega šolskega svcta, ki ii bil kompleten in že nad pol lcta ne bi fciel seje, kakor ravno ,,koniiški". Poziv- Ijanio šolsko oblast, da napravi v tem ozi- ni red! Učiteljstvo jc že skrajno nevolj- flo, kcr irrn ni vseeno, ako leže njih proš- k, vloge šolskih vodstev itd., ki se naj S&ujejo pri plenarnili sejah. nerešene te_ ^kajo rešitve že nad pol lcta. Kakor k?- *jo dejstva leži krivda na predsedstvu. S radi postranskih ozirov zavlačuje skli- Ne seje, čeravno je žele nekateri člani, f imajo zanimanje za šolske in učiteljske ftdeve v okraju. b — Tov. Hinku Klavora je nagloma tairl na Božič sinček Milivoj Našc sožafle! — Učiteljstvu v L.iubl.iani in bližnji ®kolici! Delegatinja amcrikanskega Rdecf?a križa Pattie Day Miller lioče po njenpni obvestilu iz Beograda naši organiza$j okoli 18. t. m. predavati ljubljanskenm riteljstvu o bistvu in pomenu te inštituntes posebnlm nzirom na šolstvo. Čim Nbimo točno obvcstilo glede dneva prepvanja. javimo to našemu članstvu po'vClri dncvnikov. na kar cenj. tovariše(-ce) ?e sedaj opozarjamo. — Vsem cenienim tovarišem in to""išicam, kakor tudi raznim društvoin, so sc obrnili na me zastnin glasbenepa J'a mladinske igre ,,Kralj Matiaž", naA^njam teni potom, da so dotičnc glasfene točke v tisku in bodo izšle v nai*rajšein času v založništvu Vilka Weixla Mariboru, kamor sc naj tudi nasloviio nai"očila. -- Ciril Pregelj. tal ~~ Jugoslovanski Matici je darovah ^ladina I. m. deške osnovne šole 1500 K . —- Iz znanega okraja. (Premestitev " klobukom). Predsedniku okr. šolskesjj ?Veta je bil učitelj R. hudo na poti in j. llsal se ga je iznebiti. Ker pa gosprci ^dsednik iz raznih razlogov zadevo :ii l e' spraviti \r sejo okr. šolskcga sveta, H^ Prckniurje jo iz tch ozirov uvrščc|udi en razred višjc pri draginjskili Ktadah. Uredn. jc naprosil cncga svojib nradnikov ¦— trekega staroga gospoda —-. da je ta zdelali dotičnega učitelja v ,,Jugoslaviji". List je sicer notico priobčil, priobčiti pa je moral nekaj dni za tem tudi popravek učiteIja, kjer so bile vse trditve ovržene. (Tisti uradnik pač ni bil točno infonniran!) — Ni trajalo dolgo, pa je bil dotični učitelj od višjega šolskega sveta premeščen. Premestitev se je torej izvršila zgolj na podlagi privatni-h informacij na kako vplivno oscbo pri višjcni šolskcm svetu. Ii