Slana v aprilu je bolj nevarna kot suša soparna. Murska Sobota38Lapril 2002, leto LIV, št. 16, odgovorni urednik Janez Votek, cena 260 sit Nadaljevalo se bo nestanovitno vreme z občasnimi padavinami. V Prekmurju so bageristi postali arheologi str. 2 Najljubše sanje.. Vestnikovo potovanje Z Vestnikom in Klasom v Dalmacijo str 12 Kakšne bodo subvencije za kmetijstvo v letu 2002? str. 13 Elsa, cerkev in država Kaj vse je v Gornji Radgoni črno? str. 4 Po dobrih desetih letih v Prekmurju spet novo naselje Pušča gre na svoje str. 5 Priložnost za več kot sedemsto brezposelnih str. 7 NAROČNIK------------1 M* 7 ■ J J t-., v.'-, ' V’? ■• /j\f [ p ["T' * Mura in Hugo Boss tesneje povezana * Leonardo F. Peklar, Predsednik nadzornega sveta, postavlja upravo * Kdo je Borut Meh, ki nai bi za krmilom Mure temenjal Kuhariča? > > Z- str._3 Satanizem se je razširil v Lendavo, iskali smo njihove sledi in jih nekaj našli, sogovorniki so želeli ostati anonimni Pije se mačja kri? °sie: Nove škofije Nar se Me 1,6 menijo w ■ str. 17 Pogovor z Aljošo Bagola, študentom komunikologije in enim najuspešnejših posameznikov Slovenskega oglaševalskega festivala »Prekmurje mora govoriti tako kot gučil« str. 10 Izbrana za akcijo! od 18. do 25. aprila 2002 zamrzovalna skrinja GORENJE FH 33 Gorenje, neto 307 I 67.890 z> Obiščite prodajalne s tehničnimi in gradbenimi izdelki Potrošnik! Potrošnik ®vn£) ŽIVILA KRANJ, d. d.. Cesta na Okroglo 3,4202 Naklo 2 AKTUALNO 18. april 2002 0 V Prekmurju so bageristi postali arheologi Do 11. aprila nam spre stite omenjeni teren... Uničeno je pomembno arheološko območje, ker se gradbenikom mudi z gradnjo avtoceste, kot da bi bila otvoritev že prihodnje leto Siromašni postajajo še bolj siromašni, bogati... rad za makroekonomske analize in razvoj je pripravil tako imenovano Poročilo o razvoju. V njem ugotavlja, da se razvojni razkorak med Slo- o, da so kmetje s plugi preorali arheološko območje, npr. gomile, so arheologi v severovzhodni Sloveniji že vajeni iz preteklosti. Toda nekaj drugega je, če to počnejo gradbinci z velikimi gradbenimi stroji. In to klub dogovoru, da bodo pred vsakim posegom obvestili arheologe. Mogoče pa je prišlo do poškodovanja okrog 10 tisoč kvadratnih metrov, kakor trdi Ivan Tušek z mariborskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine, prav zaradi tega - da jih arheologi s svojim »lopatkanjem« ne bi zadrževali. Saj: le kje v Sloveniji pa je bil kdo kaznoval, ker je uničil kulturni spomenik ali dediščino! venijo in povprečjem držav članic EU zmanjšuje, na drugi strani pa se veča razkorak med gospodarsko razvitimi in nerazvitimi statističnimi regijami v Sloveniji. No, tudi na tem področju je Slovenija torej že del Evropske unije. Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca je bil v letu 1999 najvišji v osrednjeslovenski in najnižji v pomurski regiji. V primerjavi z letom 1996 so najbolj zmanjšale zaostajanje za slovenskim povprečjem regije v zahodni polovici države, ki so bile tudi ocenjene kot prosperitetne regije s pozitivno ocenjenimi razvojnimi potenciali. V skupino regij s slabimi so-cio-ekonomskimi razmerami in omejenimi razvojnimi potenciali spadajo pomurska, spodnjeposavska in zasavska ra-gija, ki so svoj zaostanek za slovenskim povprečjem celo povečale in dosegajo od 77 % (pomurska) do 84 % (spodnjeposavska) slovenskega povprečja BDP na prebivalca. Tudi stopnja registrirane brezposelnosti kaže očitno razliko med zahodno polovico države, kjer je stopnja bistveno nižja in pod slovenskim povprečjem, ter vzhodno polovico, kjer presega povprečje. Negativna odstopanja so še vedno največja pri vseh regijah, ki imajo nadpovrpečno stopnjo registrirane brezposelnosti, te pa so: podravska, pomurska in spodnjeposavska regija. Glavni razlog za takšno stanje vidijo strokovnjaki Urada v tem, da regionalna politika ni odpravila implementacijskega deficita, saj je bila usmerjena predvsem v institucionalno zgraditev, manj pa v odpravljanje razlik med regijami. Če je tako, da se je država v zadnjih slabih treh letih ukvarjala predvsem z vzpostavljanjem institucij regionalne politike, potem si lahko Pomurje vsaj od leta 2004 naprej obeta najprej ustavitev trenda razvojnega nazadovanja, potem pa tudi pospešitev dohitevanja regij iz zahodnega dela Slovenije. Takrat je namreč predvideno, da bo tudi Pomurje del skupne Evrope, in sicer tistega dela, ki lahko računa z najobsežnejšimi finančnimi pomočmi za svoj razvoj. Po treh letih od sprejetja Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja slovenske regije imamo ministrico in državnega sekretarja, ki sta odgovorna tudi za (ne)zmanjše-vanje razlik med regijami, vladni Svet za strukturno politiko, Agencijo RS za regionalni razvoj ter 12 regionalnih razvojnih agencij, ki končujejo pripravo svojih regionalnih razvojnih programov. In zakaj so se razlike med regijami vseeno povečale? Mislim, da je razlog dokaj »banalen«: v proračunskih postavkah je pač premalo sredstev, ki bi bila eksplicitno označena kot tista, ki so namenjena za razvoj regij in občin, ki najbolj zaostajajo v razvoju, tista pa, ki so bila, niso bila uporabljena dovolj koncentrirano in zato tudi prevečkrat neučinkovito. A tudi na tem področju bosta Evropa in država regijam pomagali samo, če si bodo znale pomagati tudi same. Potrebne institucije pa so korak v tej smeri. • Andrej Horvat I IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Urgdnišho: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šdmen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 3.300 SIT, letna naročnina za naročinike v tujini je 13.200,00 SIT + poštni stroški po veljavnem ceniku Pošte Slovenije na dan plačila, polletna naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 9.000,00 SIT. Izvod v kolpor-taži je 260,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri NLB d.d. Ljubljana - divizija Pomurje M. Sobota 0100-0000200097-34 340-27620-4294/3. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89 in Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003. Uradni list 17. 12. 2001. št. 103. Naklada: 17000 izvodov. Elektronska pošla: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, Naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si WWW stran: http://www.p-inf.si. V rakičanskem gradu o visokošolskem izobraževanju Približati študij' Čeprav naj bi vlak že odpeljal, nameravamo vstopiti nanj s plačano vstopnico Ali je možno, da bi nekatere programe visokošolskega izobraževanja, ki jih izvajata mariborska in ljubljanska univerza, »prenesli« v Pomurje? Za katere programe bi se bilo sploh smiselno potegovati? Kakšna je pot za njihovo pridobitev? To so bila osnovna vprašanja torkovega posveta v Izobraževalnem centru Rakičan (grad), ki ga je v sodelovanju z Mestno občino M. Sobota pripravila Regionalna razvojna agencija Mura. Dr. Mitja Slavinec, podpredsednik programskega odbora za pripravo, spremljanje in izvajanje programov regionalnega razvoja Pomurja, ki je vodil posvet, je uvodoma poudaril, da si Pomurje že dalj časa prizadeva za pridobitev visokošolskega študija, s čimer bi približali najperspektivnejše študijske programe pomurskim študentom, to pa bi pozitivno vplivalo na ekonomski in splošni razvoj regije. Ob študijskih programih nastanejo na- Vsa zadeva pa vseeno ni tako enostavna, predvsem zato, ker gre v prekmurskem primeru na Novi tabli za velika odkritja, ki bodo spreminjala slovensko in evropsko zgodovino. Predvsem zato, ker bo prav na območju Nove table v prihodnosti najverjetneje urejen arheološki muzej - zemljišče zanj naj bi že obljubila Mestna občina M. Sobota. Ker gradbinci - izvajalci nacionalnega programa gradnje avtocest - delajo »po programu« oziroma po dotoku sredstev ali po zapovedi (zaradi lažjega pogajanja morajo do določenega časa narediti to ali ono, celota pa lahko počaka), se jim včasih zelo mudi. Tako se jim je mudilo tudi* v začetku marca: bagerist, ki je z bagrom odkril del arheološkega območja in s tem uničil del dragocenega najdišča, ki bi ga morali arheologi še raziskati na območju Nova tabla - bazen, prav gotovo ni kriv. Nekdo mu je naročil, naj to naredi, pozabil pa povedati, da bi morali vsak gradbeni poseg spremljati arheologi, kajti tako je dogovorjeno. Arheologi trdijo, da so se prvotni načrti, ki so jih dobili na začetku gradnje avtoceste po Prekmurju, že močno spremenili. Nenehno se nekaj dodaja, spreminja, vendar jih o tem ne obveščajo ... Dars je odkupil od Sklada kmetijskih zemljišč mnogo več zemljišč, kot jih potrebuje za avtocesto. Zakaj? mreč tudi raziskovalne in razvojne institucije, saj je to v naravi pedagoškega kadra. Obenem bi s tem vsaj delno zaustavili beg možganov, oziroma bi sprožili vračanje znanja. Prav tako bi dvignili delež študentske populacije, ki je za 33 odstotkov nižji od državnega povprečja. In kateri študijski programi naj bi bili perspektivni za Pomurje? Omenjeno je bilo izobraževanje vzgojiteljev in učiteljev razrednega pouka, oddelek za prikazuje uničenje arheološkega območja zaradi izkopa z gra< preiskav, da so pod površjem predvidena najdišča. Nova tabla - bazen; zarisano območje čeprav so vedeli na osnovi predhodnih Naj pojasnijo javno, čemu so potrebni vsi načrtovani objekti ob trasi? Tudi pomurski poslanci so doslej molčali, kakor da ne bi vedeli, kaj se dogaja na terenu -veliko jih sedi v odborih, tudi v odboru za infrastrukturo v Državnem zboru. Celo predsednik tega odbora Andrej Gerenčer je v minulih mesecih večkrat ben-til: kulturniki so krivi, da Prekmurci ne bomo dobili avtoceste. Prejšnji teden pa je za Delo spokorjeno izjavil, da je šele pred madžarščino, ki bi ga v celoti preselili sem (v rakičanski grad, kjer že deluje izobraževalni center), podjetništvo (magisterij), bioinženiring, informatika in programi, ki so povezani z vstopanjem v Evropsko unijo. »Naše začetne ambicije niso ustanovitev nove fakultete, temveč predlagamo dislocirano izvedbo že obstoječih programov na univerzah v Mariboru ali Ljubljani. Ob nekaterih obstoječih oblikah izrednega študija pa si prizadevamo za pridobitev rednega študija; prav tako je evidentiran velik interes za določene programe podiplomskega izobraževanja,« je poudaril dr. Slavinec. Gostje iz Maribora in Ljubljane pa so bili večinoma skeptični do teh predlogov in pobud. Prorektor Univerze Maribor dr. Franci Čuš je povedal, da so sicer veseli takšnih pobud, vendar jih morajo na organih univerze proučiti in ugotoviti, ali jih je možno uresničiti. Odgovor je lahko tudi »Ne«. Dekan Pedagoške fakultete Maribor Joso Vukman pa je poudaril, da ustanavljanja novih visokošolskih oddelkov ne more biti, če država dnevi izvedel, za kako pomembno arheološko območje gre. Zanimivo pa bo tudi pogledati, kako vse skupaj pojasnjujejo na Darsu; dopis, ki je bil poslan na ZVKD Maribor in na našo časopisno hišo (kot odgovor na novinarsko vprašanje), zavrača obtožbe in trdi, da je poročanje v časopisu Delo napačno in zavajajoče: /.../ med Inženirjem 16 in 3,1-18 ter na lo^i raščica arheološka nja. Žal so na bazenu št.3,9-8a zemelj5 že izvedena/.../. Dodajal morali arheologi dena dela, torej so sami • uničenje, hkrati pa naj spoštujejo dogovor1’ loških izkopavanjih n® Zaraščica ob kanalu Lecla (DDC) in ZVKD Maribor je dogovorjeno, da se zemeljska dela izven trase izvajajo pod nadzorom arheologov. Ta dogovor pa je bil na delovnem sestanku 15- marca preklican in je bilo s strani SAAS zahtevano, da se na vseh arheoloških najdiščih izvršijo izkopavanja. Tako smo vsa dela na zadrževalnem bazenu št.3,9-8 ustavili, dokler se arheološka izkopavanja ne izvedejo v celoti. Prav tako bomo izvedli pred izvedbo zemeljskih del na deviaciji 3,1- ob tem ne poveča deleža za-izobraževanje, saj bi bila sicer ogrožena kakovost. Tudi dr. Peter Kralj iz Ljubljane (ima več pomembnih funkcij, vendar ni zastopal njihovih stališč, ampak je govoril v osebnem imenu) pa je dejal, da bi morali imeti ob takih pobudah na mizi tudi konkretne številke oz. vizijo dolgoročnega razvoja in tehnologijo predvidevanja. Ker tega ni dobil z vabilom niti ne na mizo, ima občutek, da se dela nekaj na hitro. Sicer pa smo v Pomurju s tem najbrž močno zamujamo, kajti vlak je že odpeljal, nanj pa je možno vstopiti samo s plačano karto. Obveljalo pa je stališče, da je potrebno s prizadevanji za pridobitev študijskih programov v Pomurje nadaljevati. Pri tem je v imenu organizatorjev posveta še zlasti vztrajal dr. Slavinec. Jože Graj ■ ra in še zadnjič P°Z ^0 jim do 11. 4. 2002 njeni teren, da lahko 0^ z deli na mostu pre^ 3,5-2. , Pozabili so dodata prijavljeni inšpekcij' tudi Inšpektor RS ^[jl^ dediščino), in daje'' ai odgovorni konserva' p ustaviti vsa dela, tR^ e sklenjeni ponudba ‘n' pi med ZVKDS OE Maf'0 som. „ Bernarda * Iz Puco^ na Fins^ “H Š Puconci 1^^' ] v mednaro^ > —I Comenius (P jP je na naravoslo')11^^ rem sodelujejo z ji> šolama iz Madžar ske, v naslednje jji letu pa se bo vidi med šol v Ne®cij' Ta projekt vkl)^ narodne izmenjav učiteljev, ki jih f v petih dneh b,va‘yi^ pridobili veliko |j£fll vih izkušenj iz tamkajšnjih šol, P nsMK 18. april 2002 AKTUALNO 3 Po 23 letih uspešnega sodelovanja med Muro in firmo Hugo Boss Stojte, liberalci v Lju Poslej tudi ženska Proizvodnja ženskih oblačil za nemško firmo Hugo Boss je stekla v prenovljenih prostorih obrata Tovarne ženskih oblačil v Murski Soboti, vrednost letošnje proizvodnje pa je ocenjena na 3,5 milijona evrov. Foto: Jure Zauneker oblačila za nemškega partnerja uoizvodnja blagovne znamke .Oss Woman je stekla v Murini J^ženskih oblačil ® repitvi trženja lastnih blagovnih znamk so zapisali e najpomembnejše opredelitve v Murini razvojni ^ško 3 Povezovanje s pomembnimi tujimi partnerji. Ha poj. Podjetje Hogo Boss gotovo sodi med vodilna svetov-Uvaja J Ja v proizvodnji moških oblačil, v zadnjem času Hcion '..^delavo ženskih oblačil, z njim pa soboški kon-rJt vzdržujejo že? dolgoletno dobro sodelovanje. ško fj^1 s°delovanja s to nem-Pobese/583’0 v let0 1978 in ^nika 3 Kuhariča, pred-VvtPn,U?rave Mure, sodelova-^jeno01-^ nikoli ni bil° Pre’ %0 v .udi med slovenskim so sode*ovanje ^Iheh1!3 podietjema ohranili, “Ijali j et*h pa so ga še pogla-rezultat je skupna na-F°V° Proizv°dnjo Boss «’ i- pred kratkim stekla jenih prostorih obrata Tovarne ženskih oblačil v Murski Soboti. Kot je povedal na priložnostni slovesnosti konec minulega tedna član uprave Mure Milan Moreč, pomeni prelomnico v 23-letnem sodelovanju med Muro in Bossom leto 1997, ko so sodelovanje okrepili in v Murski Soboti uredili tovarno moških oblačil, ki dela izključno za potrebe tega nemškega partnerja. V letu 1978 je znašala vrednost Murine proizvodnje za tega ^Kuhariča zame W Borut Meh? ® ko uprava družbe Mura še vedno deluje v okr-Ha p sestav*> kaže, da bo končno dobila tudi petega čla-fay tako se obeta imenovanje novega prvega člo-I dcaSo ’ Sai ’e sedanji predsednik uprave Božo Kuharič že l^hhacf1 naPovedal svoj umik s tega položaja. Čeprav so z n Ve(ie J3?1* °tem v Muri zelo skopi, nam je vendarle uspe-v So z jutrišnjo sejo nadzornega sveta napoveda-V: ske spremembe prav v vrhu. v * inf S° se pojavile tudi ° tem’ kd0 iu c’jo L nai°dgovornejšo tlakovalVSka komisija, ki jo Ha i5”1 Prenadzorn*svet’ v°dil kitnega Sednik Murinega tka TakeSVeta Leonardo F. U^htmii na> bi Boža Kuha-?°® MUre zamenjal 3 naj bj3 Petega člana upra-(lk, 0tiif. '®enoval nadzorni ^TubXUecia’kijeZdaj $ i. ne Grosista v Lju- iak tontist, predstavi V SkuPine deloda- Mr^mk F SVetU’ Dr kom>sije za go-Hn^tnjK^upravljalže iju z funkcij, saj se je PWPtevzPi e'enju, kjer je celotne ke službe- Po iz-.teleti vodil Sgu°Van nSatlc^e’nat0 Pa ie d- ®est0 pomočile . ^graf-^ktorja Ere. Iz ^Vi^^Pii >’,e Se razberemo, J.V, F' °ra v 01ka Poslovod-Ohladi* sozd Go-? Vk 3 PoS[ 3vlial tudi funk-k' V ^torja trnka general-Gorenje *%‘%?nJePreobliko- e Pokrival po- dročje ekonomike in financ, leta 1998 pa se je zaposlil kot pooblaščenec uprave v Novi Ljubljanski banki ter hkrati prevzel tudi mesto namestnika predsednika uprave Slovenskih železarn. Od 1. aprila 1999 je član uprave delniške družbe Petrol, odgovoren za delovanje koncernskih dejavnosti, vodi pa tudi projekt prestrukturiranja Petrolove gostinske dejavnosti. Borut Meh naj bi imel tako dovolj izkušenj, da bo lahko uspešno saniral Muro, saj je tudi finančni strokovnjak. Sam je mnenja, da uspešnost, prepoznavnost ali popularnost ni nikomur dana sama po sebi, vsak si jo mora priboriti. Kot nam je povedal, je novo delovno mesto zanj izziv, če ga bo nadzorni svet jutri izbral ža predsednika Murine uprave, pa bo to funkcijo prevzel 15. avgusta. Ludvik Kovač ■ V dobro obveščenem poslovnem dnevniku Finance so obelodanili imeni Boruta Meha in Boruta Mauserja, ki prevzemata vodenje soboške Mure in čakata na jutrišnjo potrditev na nadzornem svetu. Tako naj bi se končalo enoletno špekuliranje okrog tega, pod čigavo taktirko se bo sanirala Mura. Realno gledano je v tem podjetju potrebna sveža kri. Če pač ni bilo znotraj podjetja dovolj selekcijskega občutka in dovolj prostora za profiliranje naslednikov sedanje generacije vodilnih, je normalno, da pridejo od zunaj. To, kar se bo zgodilo Muri, je bilo vodstvu napovedovano pred štirimi leti, ko je bilo jasno rečeno, da mora podjetje najprej doreči kadrovski koncept, in k temu dodano, da ni več časa, le časa za umiranje na obroke je dosti. Pa o tem tokrat ne bi več, ampak se vračam k prej omenjeni novici, ki ima ob imenih še svoj dodatek, ki ga lahko na kratko povzamemo. Mura ni dobila državne pomoči, kajti dokler je sposobna sponzorirati nogometni klub Mura, je ni potrebna. Neljub mi je izraz tona, s katerim imam slabe izkušnje, vendar Država ne more pomagati Muri, ker kupuje letalo nemškega partnerja 2 milijona nemških mark, v letu 1998 pa je že dosegla vrednost 23 milijonov mark, lani pa so ustvarili z delom za firmo Boss 27 milijonov mark prihodkov. Po uspešnem sodelovanju v proizvodnji moških oblačil so že pred let stekli tudi pogovori o možnostih sodelovanja pri proizvodnji ženskih oblačil, projekt Boss Wo-man pa je rezultat skupne naložbe obeh firm, za katero je polovico sredstev zagotovil nemški partner, polovico pa podjetje Mura, saj država doslej za prestrukturiranje proizvodnje v Muri ni prispevala niti tolarja. S projektom proizvodnje ženskih oblačil je začela firma Boss v Italiji, vendar želijo moški in ženski program integrirati, v to pa vključiti tudi Muro, s katero ima Boss po besedah člana uprave tega nemškega partnerja dr. Werne-rja Lackasa dolgoletne dobre izkušnje. Po njegovem mnenju so se za okrepitev sodelovanja z Muro odločili zaradi kakovostne in vrhunske ponudbe, ki jo zagotavljajo soboški konfekcionarji v proizvodnji oblačil. Mura je postala sestavni del firme Boss, saj že izžareva njen duh, z odprtjem novega obrata za proizvodnjo ženskih oblačil pa se krepitev sodelovanja ne končuje. Za potrebe firme Hugo Boss dela zdaj v Muri v moškem in ženskem programu okoli 1.500 delavcev, Mura pa je eden večjih partne-, rjev, saj prispeva v celotno proizvodnjo tega nemškega podjetja 20-odstotni delež. V prihodnosti bodo sodelovanje krepili s skupnimi vlaganji v znanje in razvoj tehnologije ter vseh delovnih procesov. Kroje, prototipe in vzorčno konfekcijo za firmo Boss v Muri izdelujejo že zdaj, tu pa naj bi v prihodnosti nastal razvojni center za konfekcijsko tehnologijo v Evropi. Ludvik Kovač ■ Lastniki družbe Hotel Vivat, tokrat ne morem mimo njega, daje pa slutiti, da stoji za omenjenim stavkom pomemben resorni minister (predvidoma finančni) vladajoče elite. On in celotna trda kapitalska linija LDS-a se ob Murini zgodbi očitno sprenevedata in pozabljata, da je za velik del težav objektivno odgovorna sama s svojo makroekonomsko politiko in svojim odnosom do delovno intenzivnih panog in tudi konvertibilnih izvoznikov. Naj spomnimo na tečajno politiko, ki ni imela posluha do neto konvertibilnih izvoznikov in jim je realno gledano odžirala ustvarjeni del dohodka in s tem posredno razvijala center. Oblastniki preprosto ne upoštevajo, da je ustvarjala Ljubljana z okolico kljub hitri gospodarski rasti največji izvozni deficit v menjavi s konvertibilnimi trgi, ki ga je pokrivala s poceni devizami delovno intenzivnih izvoznikov. Ko so omenjeni izvozniki skupaj z Muro opozarjali na te probleme, je sedanja gospodarska ministrica z vso vehemenco izjavila, daje to panoga brez perspektive, ki se je mora država znebiti. Temu je treba dodati še eno vzporednico sedanjega finančnega in takratnega ministra za delo, ki kljub argumentom nikakor ni bil pripravljen poslušati, da so obravnavane delovno intenzivne panoge, še posebej tekstilne, v državah EU drugače kot pri nas. Dejstvo je, da so plače v EU v tej panogi za dobro tretjino manj obremenjene kot pri nas. Toda za to ni bilo posluha, kajti najenostavneje je bilo obremeniti živo delo, ker je to brez moči, da bi se uprlo sa-mopašnemu obnašanju javnega sektorja, in hkrati ni ogrožalo koncentracije kapitala in s tem povezanega vzpona nove lastniške elite, od katere se črpa tudi politična moč. Zagotovljeni prilivi iz preobremenjenih delavskih plač so dajali sedanji oblastni garnituri možnost, da v javnem sektorju skorajda ni bilo sindikata, ki ne bi imel v žepu tega ali onega aneksa o teh in onih dodatkih, ki jih sedaj brez sramu v odnosu do recimo Murinih delavk tudi uveljavljajo, vlada pa tone z vedno večjo krizo dobrih plačnikov državni blagajni v javnofinančni deficit. Ko se govori o nogometu, gre za vrhunec so za stečaj Bo dejavnost varstva starejših ljudi dobila kupca? a skupščini družbe Hotel Vivat, d. o. o., registrirani za opravljanje socialnega varstva starejših v varovanih stanovanjih, so se lastniki dogovorili, da bodo zanjo predlagali stečaj. Vivat je v lasti družbe Počitek Užitek iz Moravskih Toplic, ustanovitelja slednje pa sta s po devetinštiridesetimi odstotki Zavarovalnica Triglav in Intering, mora-vskotopliška občina pa inia dva odstotka. Poslovati je začela petnajstega januarja lansko leto in je ustvarila v minulem poslovnem letu 25 milijonov tolarjev izgube. Na osnovi zakona o finančnem poslovanju ter kapitalske neustreznosti so se lastniki odločili, da bo uprava sodišču predlagala uvedbo stečajnega postopka. »V lanskem letu smo imeli veliko poslovnih težav, nekaj pa je bilo tudi zakonskih, saj status varovanih stanovanj pri nas ni rešen,« je povedal direktor družbe Vivat Igor Banič. Hotel Vivat si je pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve sicer pridobil koncesijo za opravljanje dejavnosti socialnega varstva kot javni zavod, ven- dar le za dvajset oskrbovancev, s čimer pa poslovnih težav hotela ne bi rešili, prav tako pa jih je čakala pripravljena pogodba za opravljanje zdravstvenih storitev z zdravstveno zavarovalnico, ki pa je niso mogli podpisati, saj kljub pridobljeni koncesijski pogodbi še niso imeli finančnega soglasja k ceni bivanja in ne vpisa v register javnih zavodov. Načelno soglasje k ceni sedaj imajo, a je postalo po odločitvi lastnikov za stečaj družbe brezpredmetno. In kako bodo rešili razmerje do najemnikov in lastnikov varovanih stanovanj ter kdo bo upnik v stečaju? Vodstvo Vivata je lastnikom predlagalo korektno reševanje razmerij s stanovalci, tako da jim pomagajo pri iskanju druge možnost za bivanje, stanovalki, ki je stanovanje kupila, pa so v primeru, da si bo iskala na starost drugi kraj bivanja, ponudil primeren odkup. »Predlog za stečaj je bil podan v času, ko je zadevo še mogoče korektno rešiti do stanovalcev, tako da bo na dan uvedbe stečaja večji upnik le družba Počitek Užitek iz naslova neplačevanja najemnin,« je povedal Igor Banič. Hotel Vivat, d. o. o., ima sicer nekaj premoženja, predvsem je to oprema, ki je bila kupljena za opravljanje dejavnosti, z veseljem pa bi tudi videli, če bi se v stečajnem postopku našel kupec družbe, ki bi z dejavnostjo socialnega varstva starejših želel nadaljevati. Igor Banič je še vedno mnenja, da je bil projekt dobro zastavljen, vendar se je znašel v okoliščinah, na katere ni bilo mogoče vplivati. brezobzirnosti. Približno pred letom dni je bila Mura prvič v ospredju. Kot vemo, se je takratna že vidna kriza Mure izkoristila z izsiljevanjem finančnega ministra in ljubljanskega finančnega lobija pri menjalnem razmerju delnic Pomurske banke in NLB, ko so odvzeli s pritiskom na Muro in povezovanjem predlaganega menjalnega razmerja s pomočjo pri sanaciji Muri in celotnemu gospodarstvu velik del akumulacije, ki bo s sedanjo prodajo pristala v državni malhi. Pomurska banka in Mura pa nista dobili od države ob sanaciji bank niti beliča. To je nekaj grobih obrisov, ki kažejo na cinizem, norčevanje in zaničevanje tega dela slovenskega prostora, še posebej, ko se manipulira z nogometom. Čas bi bil, spoštovana gospoda, da se ustavite ne samo ob letalu, ampak tudi ob pogledu na človeka. Razmislite tudi, kaj je za državo vredno več: stabilno podjetje s štiri tisoč delavci ali luksuzno letalo. Ali pa povejte naravnost: država ne more pomagati Muri, ker kupuje letalo.' M. H. ■ 4 LOKALNASCENA is. april 2002 Manj Zbra- ^sa> cerkev in država IJS M vse je v G. Radgoni črno! V tumiški občini bodo pospešili izvajanje največjega projekta č e smo lahko v minulih letih slišali ob obravnavi zaključnega raču- na določene kritične pripombe Nadzornega odbora na račun te ali one postavke ali na splošno o finančnem poslovanju občine, so bile glede lanskega finančnega poročila izrečene v glavnem samo pohvalne besede, kot na primer, da so bili prihodki dokaj dobro načrtovani in da pri odhodkih niso ugotovili večjih odstopanj ter da se je javni zavod OŠ Turnišče obnašal zelo racionalno. Ob tem kaže navesti podatek, da so znašali skupni prihodki nekaj manj kot 524 milijonov tolarjev (računali so na znesek v višini 557,3 milijona SIT), odhodki pa 446,1 milijona tolarjev (namesto planiranih 457,1 milijona SIT). Predsednik NO Ciril Pucko je predlagal, da bi zaradi presežka sredstev (77,3 milijona SIT) kazalo pospešiti izvajanje projekta za zgraditev kanalizacije s čistilno napravo. Po podrobnejši obravnavi zaključnega računa so sprejeli sklep, da bodo poleg že objavljenega razpisa za zgraditev kanalizacijskega omrežja v Renkovcih (vrednost okrog 130 milijonov tolarjev, dela pa naj bi bila opravljena letos) pripravili še razpis del za gradnjo voda v Nedelico (predel Gajič), tlačnega voda od Nedelice do Gomilice ter glavnega kanala v Gomilici. Tako naj bi začeli tudi s temi deli še letos, in to avgusta ali septembra. Jože Graj ■ Gradbeni inšpektor bi moral pošiljati tudi državnemu parkirišču na Meleh vsake tri mesece kazni zaradi pomanjkljivih dovoljenj, tako kot jih pošilja Elsi in še marsikomu a zadnji seji gornjeradgonskega občinskega sveta je bil med gradivom tudi zanimiv osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Gornja Radgona - Velclov vrt. Svetniki so ga avtomatično sprejeli in s tem začeli proceduro legaliziranja črne gradnje ob Mariborski cesti, znane kot objekti Else. Ali bo Sašo Fekonja končno dobil vsa ustrezna dovoljenja, tudi gradbeno, za svoje že zgrajene in prihodnje objekte ob zavidanja vredni lokaciji ob Mariborski cesti, ne vemo, kajti prej bo moral prestaviti glavni vod vodovoda in pridobiti vsa druga soglasja. Sicer pa to v G. Radgoni ni edini primer. Podoben primer je le nekaj metrov naprej, npr. zgradba Reflexa - zadeva je nekoliko drugačna, kajti tamkajšnji lastnik Robert Krempl je imel tam svoje prostore tudi v preteklosti, gre le za razširitev, izboljšanje razmer, medtem ko gre v primeru Else za novogradnjo. In če je že novogradnja: zakaj s spremembo ureditvenega načrta ne uredijo stvari celovito? Urbanistično, krajinsko, prometno in estetsko. Potem bi verjeli občini, da želi stvari rešiti v korist vseh občanov, npr. tako, da bi uredili križišče - krožišče, parkirišča, zasaditev idr. Kako lahko se spreminjajo zazidalni načrti v G. Radgoni, dokazuje prav ta, ki obravnava območje med Apaško, Partizansko in Pokopališko ulico v G. Radgoni in je bil sprejet 1988. leta. Takrat je bila z njim načrtovana individualna stanovanjska zazidava, ob Apaški cesti pa servisno-obrtna dejavnost. Prva sprememba ga je doletela čez deset let, ko so prenavljali kanalizacijski sistem in 22. april - dan Zemlje la »življenje na Zemlji« Biotska raznovrstnost in krajinska pestrost sta naše največje bogastvo -Krajinski park Goričko že do leta 2003 inistrstvo za okolje in prostor je izdalo pred kratkim dve pomembni publikaciji, in sicer debelejšo Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti ter tanjšo, a nič manj pomembno Strategijo ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Slovenija je podpisala 24. maja 2000 v Nairobiju Protokol o biološki varnosti, ki varuje biotsko raznovrstnost pred potencialno nevarnostjo gensko spremenjenih organizmov, pridobljenih s tehnikami nove biotehnologije. Le redki se zavedajo, da lahko rastline - mutanti čez leta popolnoma spremenijo podobo neke pokrajine. Tudi v obmurski pokrajini imamo že sedaj kar nekaj takih neavtohtonih rastlin, ki se prehitro razraščajo. M Konvencijo je Slovenija ratificirala do maja 2001, za njeno izvajanje pa je potrebna vrsta predhodnih ukrepov. Med drugim tudi priprava državne strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti, v katero se vključujejo vsi sektorji, ki imajo neposreden vpliv na ohranjanje biotske raznovrstnosti, kot so gozdarstvo, kmetijstvo, ribištvo, energetika, turizem, promet in prostorsko planiranje. Izdaja dveh že omenjenih publikacij je torej prvi korak k uresničevanju konvencije. Naslednji je ohra-nianie zavarovanih območij za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pomurje je pred vzpostavitvijo prvega zavarovanega območja, vendar to ne bo območje ob reki Muri, ki je po svoji pestrosti, raznovrstnosti in ohranjenosti edinstvena v Evropi, ampak bo prvi krajinski park, ustanovljen na območju Goričkega. Krajinski park Goričko je pred sklepno, tretjo fazo, za katero je namenjenega kar veliko denarja. Za njegovo pripravo, evidentiranje in funkcioniranje je namenila Slovenija 650 tisoč evrov, Evropska unija pa kar 1,6 milijona evrov, zato I graditi objekt večjih dimenzij z dovoljenji, ki so bila izdana na podlagi sklepa Izvršnega sveta Občine G. Radgona z dne 19. 8.1993, ki je sprejel odmik od zazidalnega načrta. Z novo spremembo, kij0 do sprejeli verjetno čez nt mesecev, bodo torej urad110 volili to, kar že stoji (hala za ■ tažo, skladišče in poslov®! stori), in nadaljevanje pfe® nih novogradenj, ki doslej s' je bila na parceli št. 539 predvidena gradnja zadrževalnega bazena, ki je že zgrajen. Zaradi dodatnih predvidenih posegov in delne legalizacije nekaterih že izvedenih gradenj na območju vrtnarije ob pokopališču (tako je zapisano v občinskem gradivu) je bila opravljena prva legalizacija črnih gradenj oziroma sprejeta sprememba zazidalnega načrta 1999. leta. Naslednje leto pa je začelo na delu iste parcele podjetje Elsa V G. Radgoni je veliko črnih gradenj; kako se katera lahko legalizira, je odvisno od več dejavnikov. Zanimiva je zgodba, kako je Sašo Fekonja sploh prišel do te parcele št. 539, ki se je razvrednotila že ’98. leta z gradnjo zadrževalnega bazena. Nadvse zanimiva lokacija ob Mariborski cesti bi bila idealna za bencinsko črpalko, o tem se je v preteklosti tudi govorilo, pa tudi za večji nakupovalni center, saj je dovolj prostora za parkirišče, lokacija ob magistralni cesti in dovolj blizu središču pa je zelo zanima. Toda le eden je Sašo Fekonja, prav tako pa tudi podjetje Elsa, ki sodeluje z državo (v tem smislu, da ima koncesijo za nadzor nad vsemi semaforji v državi, kar ni majhen državni posel). Sodeloval je tudi pri gradnji in opremljanju Trstenjakovega doma, za katerega je proti koncu zmanjkovalo sredstev. Delno plačilo za opravljeno delo je bilo v obliki zemljišča - cerkvenega zemljišča ob Mariborski cesti. V Sortno listo poljščin, vrtnin, vinske trte in sadnih rastlin so bile leta 2001 vpisane tudi štiri sorte oljnih buč. Slovenska kmetijska praksa naj bi temeljila na slovenskih genskih virih rastlinskih sort in pasem domačih živali. Na posnetku je štajerska kokoš. tudi ne čudi, da se zavlačuje z izborom oziroma objavo imena, kdo bo vse to vodil oziroma kdo bo tisti, ki bo iskal podizvajalce in delil denar. Zaenkrat je znano le to, da se je na razpis prijavilo 8 izvajalcev, od tega dva slovenska (oba iz Pomurja, en prekmurski in en prleški nosilec), kar šest pa jih je iz tujine. Ker prihaja večina sredstev iz EU, je pričakovati, da bo glavni izvajalec Irec, Anglež ali Nemec, naši pa bodo podizvajalci. Kakorkoli: maja bo znano ime, če ne bo pritožbe, bo do konca 2003 vse nared za uradno slovesno razglasitev krajinskega parka Gorič- ko in s tem ponovno oživitev gradu kot informacijskega centra. Seveda pa je pravilno in pravočasno informiranje javnosti (tudi prek sredstev javnega obveščanja) del tega dela. Do sedaj smo morali novinarji sami brskati in izsiljevati informacije, zato upamo, da bo v prihodnje drugače. In če kdo dvomi o nujnosti zaščite: največje bogastvo Goričkega je prav njegova biotska raznovrstnost. In kaj vse to je: ...je pestrost barv jeseni, žgolenje ptic spomladi... je »življenje na Zemlji«. Bernarda B. Peček ■ so bile določene v zaz* načrtu. Predvidena dveh dodatnih hal velik0’ 20 m in 22 x 13 m zap<^ trgovsko-montažno ’ diščno dejavnost ter y tev nadstrešnice - s*| velikosti 20 x 13 ni. j Kaj in kdo bo v n°v^ rih ob zanimivi lokacij1 S grajskega hriba in pf£fl pa še ni znano. Mogoče tudi kaj sicer ne bi moglo prit« dno cedilo. Bernarda Seja OS Sv. Jurij ob Scavnici Bo prva vodna vrtina v Žihlaf Svetniki o problemu oskrbe zv^ _____ k ‘ “I omanjkanje vode v občini Sveti Jurij ob 3 -v I staja vedno večji problem. Ker nimajo last°*» j I ga vira, so se v minulem letu lotili analize »s j valcev z zdravo pitno vodo. Poleg tega so pripfa' .o* projekt za izvedbo dveh globinskih vrtin, ki bi za» p dostne količine te življenjsko pomembne tekoči p porabili v proračunu za leto 2001 v ta namen sk° lijona tolarjev. Očitno pa v tej občini, kjer hidrološke razmere niso nič kaj ugodne, ne mislijo ostati na pol poti, zato skušajo skupaj z Geološkim zavodom Slovenije čim-prej priti do take rešitve, ki bo sprejemljiva za večino ljudi na tem območju. Na torkovi večerni seji, na kateri je bil tudi predstavnik Geološkega zavoda Slovenije dr. Mihael Brenčič, so predstavili načrte za čim boljšo oskrbo z vodo. Strokovnjaki so že pregledali stanje na terenu in izdelali hi-drogeološko karto. Iz nje je razvidno, da nikjer v občini Sveti Jurij ob Ščavnici ni močnega izvira vode. Poleg tega so bili vodnjaki v dolini ob reki Ščavnici ob meritvah precej onesnaženi. Vnovič se je namreč pokazalo, da zdrava pitna voda in intenzivno gnojenje poljščin ne gresta skupaj, da ne govorimo posebej o neugodnih naravnih razmerah z do- kaj majhno količin0 seveda vpliva na P°^ Da bi se izogd11*. vplivom, strokovni ga zavoda Slovenije globoke vrtine, ki ^i1 do 200 metrov p0^^ prej bi izkopali le obstaja možnost, volj bogata z vodo-b skusi so ugotovili’ vo vrtino prip°r । jjuc' v Žihlavi na dn« ce. Kot prednost J cevovod, ki je že bi se izognili vis° jr gradnje. Pričakuj^/ način zagotovili P m litrov vode na se To so seveda banja, todapfV‘>SZ' ben korak je vs * Ji'. Predvsem v k°f*s Sveti Jurij ob ŠcaV trebe po zadostn’ op । ve pitne vode še BW 18. april 2002 LOKALNA SCENA Po dobrih 10 letih v Prekmurju spet novo naselje Pušča gre na svoje 2 odlokom mestne občine bo postal zaselek Pušča, kateremu $e bo priključila še Kranjčeva ulica, ki je v katastrski občini L^JaSobota, samostojno naselje s sedmimi ulicami ■ M ie a ° Za razdeHtev naselja Černelavci ob’ $e Pred štirimi leti občni zbor ®i*hove Canov naselja Černelavci, saj je po ena ulic”1 mnenJu Pušča prevelika, da bi bila njen sta? te^a Pa 1)1 se s tem uredd tudi gim So. as v lokalni samoupravi. Med dru-ki nis0 nil na Primer edini v KS Černelavci, Valnetn 3pevaH samoprispevka. Na posveto-sevolR p feudumu novembra 1998 pa so skupaj 64i U^e in Kranjeeve ulice, kjer živi vdiko v v.Prip^nikov romske skupnosti, z naselja i?'"0 ^?sov izrekli proti razdelitvi ZveliL ’ Rraiani Černelavec, ki jih je 1200, pa vIKo večino za razdelitev. Vedeli k??'11 *e večina Romov proti, saj niso ^^bal * ^delitev prinesla. Vaščani Pušče pa lizniij j a k0 Potem še slabše. Sedaj so se spri-i^ditev^^0’ da b° ®lo na bolje,« je komentiral ^odbora ^nac Horvat, predsednik Vaške-^etnel U-a’V Pogovorih s predstavniki sveta Mi, n- avci in Vaškega odbora Pušča so predla-“aseiju p V^ei° istočasno z razdelitvijo v novem 100 gfUS^a -Učni sistem. Ker ima zaselek več Mic, i2P°Injuje vse kriterije za določitev boječi R-Inien°Vane ulice v naselju bodo ob že Vtlaiilica j,r.anjčevi ulici še Černelavska ulica, Gla-Mict jn ica °h kapelici, Ulica ob igrišču, Bela SuQb-°Va ul'ca- Predloge za ulice so zbirali na 'Muk. canov, po nekaterih predlogih pa so po-imena. ie danes 114 hišnih številk, v Kranjče-w ’ P° Zadnjih podatkih iz registra prebi- Phare čisto ———____________________________________ lovcih in Domanjševcih x^radili kanalizacijo skj n*1* Šalovci pripravljajo dvostran-R Z Madžari, s katerim želijo Mal ^atij0^ Prebivalcem lokalnega okol-ith .°sled^anie odPadnih in nevarnih od-k $ eua ‘čno pa ustvariti čisto okolje, kar M m*Prednosti sklada Phare. Projek-si^ir bijeataf^°’ k*so j° pripravili v Tehtaj ^»te °1U ^av°du Pandemia iz Mur-^L18 v Petek’ 5- aprila, na vljala , c- Poleg kanalizacije, ki bo Nu0 ()(lstrna!e^em Domanjševci in Šalovci ’ k v p evanj e okolju škodljivih od- ^Vnk. tudi predvidena čistilna hatu 011 tebničnih usklajevanjih z ma-kanior bo tudi tekla kanalizacija iz J'toi p]'11 P° odobritvah s strani predstavilo^6 f ter na pobudo Tehničnega h 1 'lBav 0 srečanja med županoma občin jSta Se o sodelovanju, ki omogoča Mv eru b” ,IZkoriščanje Pharovih sredstev. V tstieije ° 0 Zn:išala nad 70 odstotkov celot- Ml 3v° izVe ,e bil Tehnični biro odgovoren izd । ne dokumentacije, Zavod Pan-štej6 dv° Projektne dokumentacije za ^K^cij^ Phare CBC. Uradni začetek del Ptoje?1 čutilni napravi je odvisen od oz. finančnih H ? b?'^lo^^ogočila izvedbeni del projek-?deVt>^aierire' » ^i* stvo, da spodbuja kon in dobra podjetja, kompleksni in dolg0*1 ^tj^, se, daje za uspešno«*" membno tudi Pomurju ponekod ce ^i**^ inšpektorji so tukaj P dni in skrbijo le za 0 je norme. Tudi A1110,, fok^ ja je motil prekra*^ dajo vlog. Mešlova J da so bile infortnac*! ^jt j ne vse od začetka le ’ >/* ✓ obrazec poenoten J membna debeli. j pričljivostprojekt s K « Ijem.« Miha ^Li2^ strinjal: če kdo zap J pri večji naložbi, s |£ž» j da bo zabredel v ve y na razpisu ne bo usP / narejene velike so javni razpis* _ povratnih sredste J dobni kampanj3^ J nedosegljivi, je pfO (SUN). Res pa je. J M* Mešlova, da bi olajšavo dosegli s temi nepovratni Beroaf ©NK 18. april 2002 GOSPODARSTVO 7 miza o geotermalni energiji so projekti, koncesije in denar iva zavrača obtožbe, da je kriva za premajhno izkoriščenost e energije, saj so bili vedno pripravljeni sodelovati in pomagati aPrila, sta organizirala Slovensko ekološko s anje in Pomurski ekološki center v salonu Murske °teme^U^e v Zvezdi v Murski Soboti okroglo mizo s kar lje n .Ulovom: Zakaj naravno danost geotermalne ener-:njna Oljarno za hitrejši razvoj Pomurja? in Čigava la-ikor,S? °Puščene naftne vrtine v Pomurju? Tema, ki vse-istj j, teva celovitejšo in strokovno pripravo z vabljenimi acnih služb, ki bi znali ponuditi konkretne odgovo-^Ce^nlemu številu zbranih. Že udeležba županov, Mrt °V Nafte> zdravilišč in načrtovalcev dokazuje, da j- a še vedno nadvse aktualna. projektov, koncesije in potrebnih financerjev ne morejo samo zahtevati, da jim država podari vrtine, sta poudarila Ošlaj in Kraljič. Nafta kot upravljalec mora sanirati kar 210 vrtin. Največ jih je v okolici Lendave, Moravskih Toplic, Beltinec in Ormoža. Sicer pa je res, da samo lastništvo niti ni tako pomembno kot dej- ■---•“‘X—c- obnovljivega vira energije. Na to jih je opozoril tudi dobrovniški župan Marjan Kardinar. Kakšen je odnos države do tega problema dokazuje tudi ignoranca te okrogle mize; opravičil se je le poslanec Feri Horvat, pisni odgovor pa so prejeli le od direktorja Uprave RS za rudarsko Janeza Vovka, ki je med drugim zapisal: Da bi lahko v Pomurju res koristno izrabili naravno danost geotermalne energije za hitrejši razvoj, bo potrebno za uporabo tistih globokih vrtin, katere se bodo v okviru ekološke sanacije opuščenih rudarskih objektov usposobile za ekonomsko izkoriščanje geotermalne vode, predvsem uskladiti različne razvojno-komercialne interese na lokalni ravni! Bernarda B. Peček I Foto: Jure Zauneker ■ Dodatni razpis za javna dela v Pomurju Priložnost za več kot sedemsto brezposelnih epubliški Zavod za zaposlovanje je razpisal za javna dela v mariborski in murskosoboški območni enoti dodatnih 660 milijonov tolarjev, kar pomeni, da bo v Pomurju letos na ta način lahko dobilo zaposlitev ob 515 udeležencih javnih del v povprečju na mesec po prvem razpisu še novih 250 brezposelnih. »Murskosoboška območna služba bo dobila dodatnih 165 milijonov tolarjev, kar je že konkretni znesek in pomeni priložnost za razvoj okolja in ustvarjanje novih delovnih mest,« je povedala ob novem razpisu svetovalka za javna dela pri murskosoboškem uradu za delo Jelka Klemenčič. Strošek dela za enega zaposlenega v javnih delih državo stane 98 tisoč tolarjev na mesec, s tem pa pokrije del plače, prevoz na delo, zdravniški pregled, usposabljanje in izobraževanje, iskanje zaposlitev in drugo. Ta dodatni razpis za omenjeni regiji je odprt od petega maja, zadnji rok za oddajo vlog pa je peti avgust, seveda če sredstev ne bodo razdelili že prej, če pa za javna dela pri nas ne bo zanimanja, bodo denar ponudili tudi drugim regijam. »Pričakujemo, da se bodo na razpis prijavili tisti, ki so zamudili novembrski razpis, in tudi drugi, izvajalce pa bomo spodbudili tudi z našimi obiski,« je povedala sobesednica. Novembra objavljen razpis za javna dela v Pomurju v znesku 613 milijonov tolarjev za 515 oseb je namreč zaradi razdelitve sredstev prenehal veljati že februarja, tako da so morali pozneje prijavljene zavrniti. Vloge v kuverti so tako vrnili kar dvajsetim interesentom. Res pa je tudi, da vseh 515 delavcev, ki naj bi dobili zaposlitev v tem letu, Z delom še vedno ni začelo. Največji izpad je bil januarja. Razlogi so različni, pravi Jelka Klemenčič, bodisi da izvajalci niso pripravili infrastrukture za namestitev človeka ali pa s progra- mom še niso začeli. M. H. ■ Ustavno sodišče v Zakonu o kmetijskih zemljiščih razveljavilo poglavje o prometu s kmetijskimi zemljišči Posamezna določila je vse kazalo, da 6° % izzvenela kot dvo-Občino Turnišče ozi-Dukičem in stroko-J« Nafte Lendave, Mi-Metn in Marjanom Kra-lovska vrtina je nam-Mje,.\Peti »Varošancev« in ift’a Ingrad, ki obtožujejo a interno postavlja pre-za vrtino (100 mio Sploh ni n)ihova' P° Jetiju je Nafta po-M^Mtrola in države in tUjM vrtin nekakšno di-fMnje. ’e omeni1> da s0 Mo iliže 9 milijonov za ^kiJMe. Tudi Andrej ^Projektu nameraval sodelovati z »afriškimi somi«, ne more razumeti, zakaj se v Pomurju ne more izkoriščati ta naravna danost, ko pa imamo konkretne primere iz sosednjih pokrajin, kjer je vse mogoče brez problemov. Država mora na najvišji ravni še marsikaj urediti in se dokončno odločiti, kam spada geotermalna energija; čeprav ima v vseh dokumentih, ki jih pripravljajo za EU, še kako lepo napisano, da pri naložbah dajejo prednost obnovljivim virom energije, to v praksi ne drži. Tudi zaradi premajhne moči lokalnih skupnosti najdejo vedno nove ovire. Res pa je, da brez nekakšnega ureditvenega načrta, strategije, projektov, nosilcev stvo, da je treba pridobiti koncesijo za izkoriščanje te dobrine in imeti potreben denar za investicijo. Janez Ori iz ZEU-a je opozoril na nevarnost kampanjskih pristopov, zato bi potrebovala regija dolgoročno študijo ali načrt, kako se lotiti izkoriščanja te energije. Nada Cvetko Torbk pa je pojasnila soboški primer načrtovanja reinjektirne vrtine - ko so bili dragi projekti pripravljeni, niso dobili obljubljenega denarja. Verjetno se bodo morali politiki, župani in poslanci, nekoliko drugače lotiti zadev, če bodo hoteli pridobiti proračunski ali evropski denar za izkoriščanje tega v nasprotju z ustavnimi pravicami akon o kmetijskih zemljiščih, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS 25. oktobra 1996, je neživljenjski in v posameznih določilih protiustaven, saj omejuje lastništvo nad kmetijskimi zemljišči, določene kategorije državljanov pa celo postavlja v neenakopraven položaj. Ne preseneča, da je Ustavno sodišče na pobudo nekaterih gospodarskih družb in posameznikov, ki so zahtevali presojo ustavnosti tega zakona, v celoti razveljavilo poglavje Promet s kmetijskimi zemljišči. Ustavno sodišče je sprejelo odločbo o razveljavitvi konec letošnjega februarja, razveljavitev pa bo začela učinkovati po poteku enega leta od dneva objave odločbe v Uradnem listu. prebivalca več kot M upravna zadeva nB V°1jstv ^Ca’ k*so 1° podelili v anketi merjenja zadeti ljutomerski upravni enoti uporabniki ig st°ritev, je bila za zaposlene prijetno prese-8^thfMl av^Za za naprej, je povedal na letni tiskovni SQnačelnik upravne enote Tomi Nemec. V lan-Potrdili uspešnost svojega dela v 20886 MesPesno so rešili 20440 zadev ali 97,9 odstotkov MiL^tuds11^ Pa ie ostalo 446 zadev. Na Upravni enoti za>tavljajo, da se v zadnjih štirih letih število V Pš se Zlnanjšuje, po več kot dveh mesecih reše-k a^rnan.aniMc tudi delež nerešenih zadev in pred-Vatj0 1 *ot triodstotni delež. enote pa je, doseči 99 odstotkov rešenih zadev ali največ kar lahko, saj zaradi decembrskih vlog in njihovega reševanja v januarju stoodstotni pač ne morejo biti. V ljutomerski upravni enoti so vrnili več kot 85 odstotkov nacionaliziranega premoženja, saj so dokončno rešili 423, nerešeni ali delno nerešeni pa sta ostali 102 zadevi. Pritožb je bilo štirinajst, v petnajstih primerih pa je bil sprožen upravni spor. Ostale so jim težje rešljive zadeve, ki pa naj bi jih tudi rešili v letu ali dveh. Brez osebnih dokumentov in s čakanjem na novi potni list Na območju ljutomerske upravne enote živi 18711 državljanov in 4097 (slaba četrtina) jih nima ne novega potnega lista ne nove osebne izkaznice niti vozniškega dovoljenja. Sploh brez identifikacijskega dokumenta je kar 635 državlja- nov. »Saj ni nujno, da bi imeli oba dokumenta, dobro pa je, da vsaj enega, torej vsaj osebno izkaznico, ki je danes že dokument, s katerim lahko gremo v sosednje države in Švico,« je povedal Tomi Nemec. Nekateri ostajajo brez dokumentov, ker so jim predragi, drugi pa čakajo z urejanjem zadeve na zadnjo minuto. Toda zna se zgoditi, da bodo ostali popotniki pred odhodom na počitnice v tujino brez dokumenta. Na ljutomerski upravni enoti, kjer so doslej prejeli le 1582 vlog za novi potni list, opozarjajo, da se bo čakalna doba za izdajo novega potnega lista v juniju in juliju podaljšala tudi na dva meseca, za osebno izkaznico pa na mesec dni. »Posebej opozarjamo, da za prehod meje potrebujejo veljaven dokument tudi otroci,« so še povedali na ljutomerski upravni enoti. M. H. ■ Sporno tretje poglavje, ki ureja promet s kmetijskimi zemljišči, tako zdaj še velja, kar pomeni, da bo promet s kmetijskimi zemljišči še nekaj časa omejen. Že dosedanja praksa pa kaže, da je bilo med veljavnostjo tega zakona malo prometa s kmetijskimi zemljišči, zakon pa je tako dosegel nasprotni učinek kot bi pričakovali. Z vključevanjem v Evropsko unijo bi se moralo novim razmeram prilagoditi tudi slovensko kmetijstvo, saj ob sedanji šibki velikostni sestavi ne bo konkurenčno. Takšno prilagajanje pa onemogoča tudi sedanja zakonodaja, ki v primerjavi s prejšnjim zakonom o kmetijskih zemljiščih, katerega določbe je ustavno sodišče razveljavilo leta 1991, ni niti malo ugodnejša. Primerjava vsebin obeh zakonov v poglavju o pravnem prometu namreč jasno pokaže, da nova ureditev, ki se je oklicala za demokratično, ni zmanjšala omejitev za prodajo kmetijskih zemljišč, pač pa je v postopku in vsebinah uveljavila nove bistvene omejitve. Čeprav obseg zasebne lastnine lahko omeji le ustavni predpis, v primeru kmetijskih zemljišč takšno omejevanje določa Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki prepoveduje pridobivanje in lastništvo več kot 200 hektarjev kmetijskih zemljišč, pri pridobivanju in uživanju lastnine pa postavlja državljane v neenakopraven položaj. Zakon določa še vrsto omejitev, hkrati pa zahteva preveliko administrativno angažiranje, ki zelo obremenjuje udeležence v prometu s kmetijskimi zemljišči, še posebej kmete. Preden pride do notarske overitve podpisa in je pogodba sposobna, da se na njeni osnovi lahko opravi lastniški prepis v zemljiški knjigi, morata tako prodajalec kot kupec opraviti vrsto poti in zadostiti celi vrsti administrativnih predpisov. Potrebna je pot na sodišče po izpisek iz zemljiške knjige, nato pot na upravno enoto zaradi objave ponudbe in za tem še po potrdilo o tej objavi. Po vsem tem je treba k osebi, ki sestavi pogodbo, nato na upravno enoto za vložitev zahteve za odobritev, sledi zaslišanje stranke v upravnem postopku, nato pot na davčno upravo, ob vsem tem pa so potrebna še številna druga potrdila. Vsega je preveč že za naštevanje, kaj šele za izvedbo vseh teh opravil v praksi. In če ob sedanjem stanju v državni upravi ugotovimo še, da večkrat eno samo opravilo zahteva kar cel dan, ob vsem tem pa so prodajalci zemljišč največkrat starejše osebe, ki stanujejo tudi več deset kilometrov od sedeža upravne enote, potem ne preseneča, če je prometa s kmetijskimi zemljišči malo. In kdo lahko po vsem tem še zatrjuje, da je Slovenija demokratična, pravna in socialna drža- va! Ludvik Kovač ■ 8 18. april zuuz VHin Resnična zgodba Stadion je moj! Pričujoča zgodba je popolnoma resn ična in vam jo bom povedal natančno tako, kot seje zgodila. Prejšnji teden so nam poslali naši zunanji sodelavci ekskluzivni intervju s selektorjem slovenske nogometne reprezentance Srečkom Katancem. Ker je znano, da Katanec ne daje dolgih intervjujev, tokrat pa seje popolnoma razkril, smo vedeli, da imamo v rokah pravi »biser«, ki smo ga želeli posredovati čim več ljubiteljem nogometa, kijih v Pomurju seveda ne manjka. Poleg tega se nam je še izšlo tako, da je Mura v sredo doma igrala tekmo, v četrtek pa naj bi izšel Katančev intervju, zato sem se dogovoril z nekaterimi sodelavci iz NK Mura za objavo napovedi intervjuja po zvočniku med tekmo in moram reči, da so bili takoj za. V sredo pred tekmo pa sem se še domislil, da bi lahko plakat z napovedjo intervjuja nalepil še na drevesa pred štadionom, saj sem že večkrat videl, da so to storili tudi Black Gringosi. Vprašal sem ljudi, ki delajo pri blagajni, za dovoljenje, sami pa so mi prijazno svetovali, da naj raje nalepim plakate na jeklene stebre, ki podpirajo tribuno, da bodo tako na boljšem mestu, poleg tega pa so tam že bili plakati Black Gringosov in neke taksi službe. S kolegom sva res zalepila prvi plakat, ko se je z avtomobilom pripeljal eden od dveh direktorjev NK Mura, in sicer Jože Vouri. Najprej je večkrat močno zahupal in nato prišel iz avta z besedami, namenjenimi ljudem pri blagajni: »Pripravite se, ker pridejo ruski veleposlanik, g. Slavic in...« (tretje ime sem že pozabil, op. p.). Nato seje zazrl v plakat: »Kaj je to? Kdo vam je to dovolil? Kdo vam je to dovolil?« Njegov ton je bil osoren in vzvišen. Odgo voril sem, da ljudje, ki delajo pri blagajni, imen pa mu nisem želel povedati, ker jim nisem hotel po nepotrebnem nakopati kakšnih težav. »Kdo? Kdo?« je v istem tonu nadaljeval Jože Vouri. Ker sploh nisem imel namena razpravljati z njim, še manj pa ga moledovati za dovoljenje, sem mu rekel: »Dobro, vidim, da vam ne ustreza in bom zato plakat vzel dol.« To sem tudi storil in odšel proti avtu, da se s kolegom odpeljeva. »Zakaj je potrebno takoj v prepir?« je sedaj v nekoliko pomirljivejšem tonu vprašal Vouri. »Ja, vi ste pa res pokazali pozitiven odnos,« sem mu odgo- voril in mu dejal, da bom o tem dogodku seznanil javnost. Preden sva se odpeljala, sem še ujel njegovo vprašanje: »Kaj bi vi rekli, če bi jaz želel nalepiti plakate na vašo hišo?« Ne vem, atije pri tem mislil Žuto kučo ali mojo osebno hišo (kije nimam, saj živim v bloku, op. p.), ne vem pa tudi, ali je s tem želel povedati, da je štadion njegova hiša. Tako prav gotovo ne mislijo v upravi NK Mura, saj sem pozneje slišal, da so se sami vprašali -ko so zvedeli za dogodek od kod si je g. Vouri vzel pravico dovoljevanja. Neuradno sem še slišal, da so v upravi njegovo obnašanje komentirali kot »škodovanje ugledu kluba«. Sam njegovega dejanja ne bom komentiral, ampak ga prepuščam bralcem. Lahko pa rečem samo, da mi je bilo takoj jasno, v čem je % irt' 031 67 10 76 ■ ■ ‘Obffjfitnf vnljdbittljfMjiizcIit. KibevtsbrfsfaJž.tf.ŽMS 7 3bJ5:0iT oirouBOonr umu MUHO KRIV- TAKI ■ Tomo Koles ■ Jekleni steber, za katerega nam On ni dal dovoljenja. 031 67 to 76 problem: ne v plakatiranju, ampak v tem, da njega nihče ni vprašal za dovoljenje. Mladi podjetniki OS Stogovci v Ljubljani Za lepši jutri, Vzorni soprog a povabilo ministrice za gospodarske dejavnosti dr. Tee Petrin so se predstavili študentom Ekonomske fakultete v Ljubljani učenci OŠ Stogovci. To je bil zanje vsekakor pomemben dogodek. Po pozdravu dr. Petrinove je predstavil v uvodnem delu direktor podjetja SUN iz Gornje Radgone prve zametke podjetniškega krožka za osnovnošolce, njegove cilje ter namen uvajanja podjetništva med mlado populacijo. Gre za projekt, ki se na osnovi podeljene koncesije Pospeševalnega projekta za malo go-'spodarstvo postopno širi po slovenskih osnovnih šolah in ki se izvaja v šolskem letu 2001/ 2002 v 105 osnovnih šolah. Medtem učenci pri krožku končujejo svoje delo, izdelujejo svoje »mini poslovne načrte« in se pri- pravljajo na nastope na regionalnih podjetniških forumih. Ti se bodo letos izvajali v mesecu maju, in sicer bodo učenci svoje delo predstavljali v Beltincih, Veržeju, Škocjanu na Dolenjskem, Žalcu in Litiji. Najboljše skupine se bodo uvrstile na 7. vseslovenski podjetniški forum, ki bo prvo soboto v juniju na osnovni šoli v Gornji Radgoni. V nadaljevanju se je študentom z lanskoletnim projektom -dokumentarni film Za lepši jutri -predstavila skupina mladih podjetnikov z OŠ Stogovci. Študenti so jim z zanimanjem prisluhni- Tiskovna konferenca na PU Murska Sobota Orožje, naboji, eksploziv in ilegalci Lovec med lovopustom streljal na sme in ubijal zaščitene ptice Del zaseženega orožja, najdenega med hišnimi preiskavami. - Foto PU M. S. riminalisti Urada kriminalistične policije Murska Sobota in policisti PP Ljutomer, Lendava in Murska Sobota so končali ob koordinaciji Uprave kriminalistične poli cije Generalne policijske uprave Ljubljana in sodelovanju policistov PU Kranj in Maribor večmesečno preiskavo o kriminalni združbi, ki se je ukvarjala s preprodajo ožja in vo denjem tujcev čez mejo. V preiskavi so ugotovili, da obstaja utemeljen sum, da je 30-letni J. K. z območja Upravne enote (UE) Ljutomer preprodajal večjo količino plastičnega eksploziva in orožja. Sumijo, da je skupaj z 52-letnim J. K. ter 24-let-nim S. K., ki sta prav tako doma na območju UE Ljutomer, storil najmanj pet kaznivih dejanj. Dokaz, da ni »čist«, so tudi najdbe pri hišni preiskavi: 2.876 gramov plastičnega eksploziva, 2.000 gramov gospodarskega eksploziva, 323 palic, napolnjenih s smodnikom, 18 detonatorjev, goreča vrvica, avtomatska puška M 70, pištola ČZ, kalibra 7,65 mm, malokalibrska puška z daljnogledom, mehanizen vojaške puške, kalibra 7,9 mm, šolska ročna bomba, dva bajoneta za avtomatsko puško, 127 različnih nabojev... Načelnik UKS Murska Sobota Drago Ribaš in pooblaščenec za odnose z javnostmi PU Murska Sobota Zoran Kosi sta na včerajšnji tiskovni konferenci tudi povedala, da so prišli na sled tudi Š. S. I POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 V občini Kuzma pred novimi naložbami Oskrba s pitno vod1 in kanalizacija li, predvsem pa so jih mladi podjetniki navdušili z idejo, ki jo pripravljajo v tem šolskem letu. Za svoj projekt so si izbrali gledališko igro Vzorni soprog in si sami pripravili vse potrebno za sceno in igro, s katero so se že predstavili tudi v kulturnem domu v Stogovcih. Kratki odlomek iz te igre so zaigrali tudi v Ljubljani. Po predstavitvi je sprejel učence tudi dekan Ekonomske fakultete dr. Maks Tajnikar in jim na kratko predstavil njihovo ustanovo ter potek študija na fakulteti. Učencem se je zdela predstavitev zelo zanimiva in morda bodo nekoč tudi sami njeni študentje. N. L. -J. G. ■ 51-letnemu S. T. z območja UE Lendava, 40-letnemu F. H. z območja UE Murska Sobota ter 37-letnemu hrvaškemu državljanu Ž. K., ki so organizirali in ilegalno vodili tujce čez madžarsko-slo-vensko mejo. Pri tem kaznivem dejanju sta sodelovala tudi J. K. in F. S. z območja UE Ljutomer, R. B. z območja UE Murska Sobota ter V. K., A. A. in R. A., vsi z območja Ta ureja obveznosti investi- torja, izvajalca in uporabnikov, zdaj pa iščejo morebitnega koncesionarja, ki bi bil pripravljen izpeljati naložbo. Vodohram za oskrbo občine z vodo bodo zgradili v Kitami, v vseh vaseh pa bodo uredili črpališča. Občinski projekt oskrbe s pitno vodo je usklajen z reševanjem te problematike na Goričkem in je sestavni del projekta za oskrbo Goričkega s pitno vodo. Z odlokom o režijskem obratu v občini naj bi ta obrat, ki bo organizacijska enota občinske uprave, tudi zaživel, s pomočjo delavcev, ki jih bodo zaposlovali prek javnih del, pa bo v začetku V občini Kuzma nadaljujejo z aktivnostmi pri oskrbi vseh naselij s pitno vodo. Potem ko so dale analize vode v vrtini v Doliču dobre rezultate, so zadeve pripeljali že tako daleč, da so sprejeli na zadnji seji občinskega sveta odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine Kuzma. 50-letnica taborništva v Murski Soboti oboški taborni pripravljaj0 ® visoki oblet®16 I delovanja taborniški j stival. V petek, • la, bodo postavili v boškem parku čisto vi taborniški tabor««1 tori in večjimi lesenih tabornimi objekti- Naslednji dan, vs° J pričakujejo okrog o'£^ tabornikov iz celotnega murja, ki se bodo zbr ‘ 10. zletu pomurskih H nikov. Taborniki, vendar P’ di vsi drugi obiskov 6 stivala, bodo preiz svojo kreativnost v f3 nih delavnicah - tn6® stvo, igre sveta, zdrav. izdelava rož iz krep P* UE Celje. To pa še ni vse! Med hišno preiskavo pri J. K. (starejšem) so našli 960 gramov marihuane, sveže uplenjeno srno, nekaj srnine in šest zamrznjenih ptic: štiri velike kljunače, kozico in veliko bobnarico. J. K., ki je član neke LD, naj bi divjad uplenil med lovom; ptic, ki so zaščitene, pa seveda tudi ne bi smel streljati. Vzeli so mu vse lovsko orožje in naboje. Osumljene J. K., S. T. in F. H. so privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je odredil zoper J. K. pripor. glasbena delavnica, °c“"J drugačnimi, gozdars^ izdelava lampiončkoyl borniki vabijo, dattp kreativnih delavni^ dnižite tudi vsi drugi j ši taborniki se bodo'S igrico po celem mcst^ to naj vas ne present^ dina z ruticami °kr0^ tu. Nedelja je območnemu tabof^ IUU1UUC11C1UU v— p mu mnogoboju, kjer j do pomerile ekipe med sabo v taD® I kih veščinah - kurjenj|(| njev, postavljanju šom lokostrelstvu, orief1 | skem pohodu - $J Ponedeljek stili za predstavit6' Nllll Zd }J1 ništva in izvedbo6 Jt kih delavnic, saj deljek svetovni dah (llji Udeležili se ga h° J šolarji soboških oS6 Pripravili pa so tu ' $ niško razstavo v P1,,,/1 pred gledališko d'' J | gradu, ki bo - miva za vse nekda^J^ j make, črne telohe' ; pole, žitne pla'*^ ske škrate in veSf vce. ^eS Kuzma, pa dnja kanalizacij6 pravo. To naj * v strnjenem nase) „ »i« pl priklici«* opravljal vsaj manjša komunalna dela, ko bo opremljen z ustrezno mehanizacijo, pa se bo lahko lotil tudi zahtevnejših del. Med večje zalogaje, ki naj bi se jih v prihodnje lotili v občini njo pa x nov industrijski ob1«- no problematiko v seh bodo reševali / stilnimi napravami- 1 Murska Sobota Center za socialno delo je obravnaval v lanskem 6 j|j P .O nih storilcev kaznivih dejanj in 23 otrok, ki so dejanja. Nad 25 mladoletniki je center izvajal lani11 organa socialnega varstva. Po podatkih Centra za so® ^Oi, j območju UE Murska Sobota v rejništvu v 34 druz113 j|jjil I območju UE Murska Sobota živi 59.781 ljudi, od ka JI starih nad 65 let. (F. KI.) | Daniel Vrlič je v Slovenski ulici lepo prenovil hu^i^i' j po vzora svetovnih gibanj. Tako Sobočanom in jjtjK modnega (in tudi erotičnega) blaga ni treba več ^°.fjpil' gam. Zaposlene so tri prodajalke z evropskimi ma IBIIII 18. april 2002(IZ)BRANO 9 Srečanje sodnikov za prekrške v Radencih Za večjo strokovnost in učinkovitost dnica Društva sodnikov za prekrške Slovenije Magdalena Krapež, ki je izrazila zadovoljstvo nad uspešnim delom. Sicer pa je potekalo srečanje v znamenju strokovnega izobraževanja sodnikov za prekrške. Ti so najprej prisluhnili ustavnemu sodniku doc. dr. Zvonku Fišerju, ki je predaval o ustavni pritožbi v postopku o prekrških, zatem pa še raziskovalcu Anketa Potniki so že pripravljeni ^Mestno izjavo zoper omalovaževanje ^fenja v Radencih se je udeležilo kar sto dvajset slovenskih sodnikov za prekrške. Foto: M. J. doc. dr. Zoranu Kanduču o moralno-mejnih ravnanjih in conah kaznivosti. Drugi dan srečanja jih je nagovorila predsednica Senata za prekrške Republike Slovenije Ana Koman, opravili pa so tudi občni zbor društva. V odprtem pismu je izvršilni odbor Društva sodnikov za prekrške Slovenije zapisal, da je izjava predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Mitje Deisingerja o delu sodnikov za prekrške omalovažujoča. Zlasti jih je zbodel navedek, po katerem naj bi imeli okrajni sodniki manjše plače od sodnikov za prekrške, čeprav opravljajo resnejše delo. To se jim zdi za-, vajajoče, saj se uvrščajo slednji po zakonu o sodniški službi v isti plačilni razred. O težavnosti dela obojih je mogoče razpravljati, je zapisal odbor, pri če- okrat smo naredili anketo na petkovi prireditvi, ki sta jo pripravila Vestnik in turistična agencija Klas. Anketirance smo vprašali, kakšna se jim je zdela prireditev in kam se bodo letos odpravili na počitnice. Sodeč po odgovorih, bi jih večina najraje že jutri stopila na vlak in se odpeljala v tuje kraje. Primož Dani iz Černelavec: Škoda za prireditev, da je bilo tako slabo vreme. Če bi bilo lepše, bi bilo tukaj še dosti več ljudi. Mislim, da ima Sobota kar veliko prireditev, vendar bi nekatere od njih lahko bile bolje organizirane. Včasih bi lahko bili malo boljši izvajalci, včasih malo bolj zanimivi voditelji, a»to se da še vse popraviti, saj imamo ljudi, ki za to skrbijo. Sam sem član skupine D’kwaschen retashy in gle- B se konferenčni dvorani hotela Radin v Radencih je bilo odnevno srečanje sodnikov za prekrške iz vse Slove-skega )e- Kot gostje so bili navzoči tudi predstavniki sloven-odvet avnega s°dišča, tožilcev, varuha človekovih pravic, Rade . v> policije in drugi, v imenu gostiteljice, Občine qu *’ Pa id1 je pozdravil župan Herbert Šefer. tevje °^ sfo dvajset udeležen-n Prožnosti slavno-|r°slavil0 15. obletnico društva. Po kulturnem programu je imel nagovor prvi predsednik Društva sodnikov za prekr- ške Slovenije Tone Letonja, ki je orisal skromne začetke in poudaril, da dajejo v društvu velik poudarek zagotavljanju njihovega statusa. Kot pomemben dosežek je navedel, da so bili sprejeti v Zvezo pravnikov Slovenije. Nato je spregovorila predse- mer je dodal, da so prešli od leta 2000 gospodarski prestopki z okrožnih sodišč v stvarno pristojnost sodnikov za prekrške. Kot je pripomnila Magdalena Krapež, bi k njihovi še večji razgledanosti, strokovnosti in delovni učinkovitosti veliko pripomogel nov zakon o prekrških, zato bi radi, da bi bil sprejet čimprej. Milan Jeršel de našega nastopa moram priznati, da se moramo še malo bolj naučiti besedila, pa bo šlo bolje. Trenutno se glede tega še malce lovimo. S kolegi iz mojega zasebnega življenja imamo sicer v načrtu počitnice, vendar se še nismo odločili, kam bomo šli. Lani smo bili na tridnevni turneji, ki je vključevala rafting, Rock Otočec in morje. Letos bo vse odvisno od finančnih zmožnosti. Bo pa to gotovo »low budget« varianta. Morje bo verjetno vključeno, še prej pa bomo šli kam drugam. V načrtu imamo sicer slovensko obalo, če bo kakšna možnost, ka Kadi četrtina srednješolcev pa bomo skočili tudi na Hrvaško.« Lujzek Kosi iz Robadja: »Prireditev je bila enkratna. Spremljal sem jo od začetka do konca. Rad se udeležujem prireditev, ki jih organizira Vestnik, ker me to veseli. Še posebej rad grem na Vestnikov vlak, vendar so mi tudi druge prireditve všeč. Dostikrat pa sem že tudi nastopal po radiu MUrski val. Letos se bom potrudil, da bom spet šel na Vestnikov vlak, vendar ne vem še, kam gre; Koper, Poreč, pravite? Od- M^d d • rugim in devetindvajsetim majem bo v mednarod-- m i Opusti kajenje in zmagaj cigareto odvrglo Siža S? kadikev v sto državah, vsaj tako pričakujejo aKcije, Inštitut za javno zdravje Finske in Sveto- z___LA <(havstvena organizacija. tkov° 'k° v Sloveniji, ni poda- ,e Pa Prevzel letos prvič or-Rlov^'0 akciSe pri nas Cindi sPet s"'a'v Pomurju pa jo bo %o°dbu’al Zavod za zdraV' ^stVen.yarstVo ob podpori zdra-klC^cev in programov ^vijen.Ven'h domov za zdravo ^jejo kampanji lahko sode-starSl’k’ kadijo leto ali dlje in °d osemnajst let, v 11 Pa je prijavnice mogo- če dobiti v zdravstvenih domovih, lekarnah, Zavodu za zdravstveno varstvo M. Sobota, objavljene pa bodo tudi v nekaterih slovenskih medijih ter na spletni strani Cindija Slovenija. Vztrajanje v akciji bo za srečne izžrebance tudi bogato nagrajeno. Razpisana je mednarodna nagrada v vrednosti deset tisoč dolarjev, razdelili pa bodo tudi šest regijskih nagrad po dva tisoč in pol dolarjev. V Sloveniji bodo izžrebance obdarili z nagradami domačih darovalcev, Pomursko društvo za boj proti raku pa pripravlja nagrado za dva »zmagovalca«, enega iz vrst zdravstvenih delavcev. Nagrajence bodo prej preverili z biokemičnim testom, njihovo odločnost pa bo morala potrditi še priča. Kadilci leta vztrajajo v tej razvadi, ker so posledice, čeprav na koncu lahko zelo hude, raztegnjene na dolgi rok, je povedala ob predstavitvi kampanje in škodljivosti kajenja Erika Zelko Pe- terka, dr. med, vodja zdravstvene postaje v Beltincih, mag. Branislava Belovič, dr. med., vodja oddelka za socialno medicino na murskosoboškem Zavodu za zdravstveno varstvo pa, da je polovica pomurskih otrok poskušala kaditi že pred dvanajstim letom starosti. Kadi skoraj četrtina srednješolcev, njihov delež pa se postopoma še povečuje. Delež kadilcev v Pomurju - bilo naj bi jih od petindvajset do trideset odstotkov - pa tudi krepko presega slovensko povprečje. M. H. ■ k, z ‘^utim se sprejetega ’^ravst Ko St° delXni Postaji Grad so dobili novega zdravnika. Na hl^^hice no. mesto se je prijavil Martin Pečnik, dr. med., iz Brestanici. To, da je bil pripravljen sprejeti W'‘'‘•»Ca sVSke8a travnika na Goričkem zdravnik z dru-tip ?z. Ovenije, je zanimivo že samo po sebi. Delo v Hjt pred?Vstvu nekje bogu za hrbtom, kakor si v stereo-he aVab še vedno mnogi slikajo Goričko, za zdrav-VRika biti preveč mikavno, zato prihod novega ga, pričakujejo tudi od mene, predvsem pa, da bom dober zdravnik in da jim bom pomagal,« je. povedal novi zdravnik pri Gradu. Razkril pa je tudi svojo pot, ki ga je pripeljala semkaj. »Šolskega prahu imam nad glavo,« je Martin Pečnik ponovil Prešernove besede, ko je beseda na- je rJ?1'Predstavami, *%JieUrejende1^^ ,aki, da . 0 ln z vrtovi in N?el0Ss2aiohiše IePa ^arni’kar V nie' " % ?°st ljudi a )e Pregovorna J^štlji^’ R^r^ Gor*ekem še : zd , pih, ki jih imajo drugi o nas- ( stereotip, da smo nerazviti in btom, bi lahko le malo drugi strani predstavili kot zaf krenejši, pristnejši in živec* naravo. Nekaj sekund smo m vse to, kar je povedal, *zraZ1o ideji, torej je moral narediti t ,’^pfO*1 loga oglaševalca. In nastal f ran oglas: »Prekmurje mota g kot gači!« C. K-, • Za vse obiskovalce: osebna predstavitev novih storitev, pomoč pri nastavitvah, svetovanje * Za vse kupce: - 10 % popusta pri vseh mobitelih iz naše redne prodajne ponudbe. - Dodatna Mobikartica za 1.000 SIT pri vseh Mobipaketih. - Ob nakupu telefona ali Mobipaketa brezplačna majica. • Za vse udeležence Mobitelovega športnega dne: praktične nagrade. Da ne zamudite Mobitelovega športnega dne v vašem kraju, spremljajte lokalne radijske postaje! Stalno. Lokalno in globalno. MK 18. april 2002 KULTURA 11 Jakopičeva nagrada Zdenku Huzjanu Ritualizacija prazničnega časa Slovenci imajo praznike, Prekmurci svetke rekmurci smo lahko ponosni, da imamo v svojem besednem repertoarju tako čudovito besedo, ki poimenuje praznike - svetki, torej sveti dnevi,« je v predavanju Kako smo ritualizirali praznični čas poudarila predavateljica in kustosinja v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota Nataša Tompa Konestabo. irna za sal)o več kot 30 let Ustvarjanja I agrado Riharda Jakopiča, najvišjo stanovsko nagrado na področju slovenske likovne umetnosti, so podelili v petek v Moderni galeriji v _____I Ljubljani akademskemu slikarju in grafiku Zdenku Huzjanu.Na-grajenec Huzjan je bil rojen leta 1948 v Lendavi, po končani Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral iz slikarstva pri prof. Gabrielu Stupici, pa je ostal v slovenski prestolnici, kjer je opravil še slikarsko specialko pri prof. Janezu Berniku. Ob delu rednega profesorja za risanje in slikanje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani zajema njegova ustvarjalnost dela s področja slikarstva, grafike, risb, poezije in kiparstva. V obrazložitvi podelitve nagrade so člani žirije Moderne galerije, Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in Akademije za likovno umetnost v Ljubljani zapisali, da so mu jo podelili zaradi njegovega kakovostnega prispevka k sodobni slovenski likovni umetnosti. Gre za »eksistencialistično figuralno slikarstvo, v katerem se umetnik v likih samosvojih človeških fiziogonomij, ki nihajo med trenutkom rojstva in smrti, sprašuje o končnih resnicah človeške eksistence, o smislu življenja, minevanju, o svetem, osamljenosti bivanja in tragični omejenosti duha s človeškim telesom. Njegov prepoznavni lik, osamljeno in odtujeno bitje je včasih v fetusni drži, drugič zavzema položaj melanholičnega misleca, ki se spet naslednjič prelevi v nad družbo povzdignjenega preroka...« Huzjan je imel doslej že nad 70 samostojnih likovnih razstav in sodeloval na več kot 250 skupinskih razstavah, prejel pa je tudi nagrado Prešernovega sklada. Prejšnje poletje je sodeloval na likovni koloniji v Lendavi, pri Pomurski založbi pa so izdali lani obsežnejšo monografijo o njegovi ustvarjalnosti. V monografiji Huzjan priznava zavezanost pokrajini ob Muri in prostoru, do katerega čuti hvaležnost. V ospredju njegovega doživljanja tega prostora je »Lendavski grad, ki upogiba svoj hrbet času« in verjame, da je njegov slikarski razvoj rezultanta preteklosti, zato čuti največji dolg kraju, ki mu je nekoč pripadal, in ljudem, s katerimi je odraščal. J. Ga. ■ Strnila je nekaj značilnosti prazničnega časa ter njihov družbeni in družabni vidik praznovanja. Spregovorila je o praznovanju in doživljanje časa, ki ga zaznamujejo obredi in običaji, simbolni rekviziti, kulinarični obredi, torej o času, o katerem ljudje govorimo z izbranimi besedami in spoštljivim vedenjem. Od srednjega veka naprej pa vse do časa po drugi svetovni vojni se je čas delil na delovni čas, vezan na poljska opravila, in praznični čas, ki ga je narekoval ritem cerkvenega, liturgičnega leta. Veliko teh liturgičnih praznikov je zaznamovanih s šegami, ki so ostanki nekdanjih obredij, imajo pa tudi apotro-pejsko (odvračanje zlih duhov od ljudi, domov in pridelka, op. a.) in magično moč. To so danes predvsem družinski prazniki, saj se ob kulinaričnih obredih utrjuje družinska povezanost. Predavateljica je spregovorila o tradicionalnih in tudi sodobnih vsebinah praznikov, kot sta velika noč in božič, koliko je čas dopuščal, pa se je dotaknila še Valentinovega, Štefanovega in 8. marca ter praznikov, ki jih praznujemo že leta ali pa jih je prinesla samostojna država. Zanimiva je bila njena ugotovitev, kako je naša država dan samostojnost spretno razglasila na 26. december (referendum je bil nekaj dni prej), na dan vseh mučenikov na Štefanovo, kar praznujejo v drugih državah, ter s tem podaljšala božične praznike. Zanimiva je bila tudi njena izjava o 8. marca, da je to praznik, ko velja obsedno stanje, da morajo možje nekaj kupiti ženskam, ter pihnila na dušo moškim, da pa prav gotovo tudi oni ne bi imeli nič proti, če bi dobili kakšno rožo. Spregovorila je tudi o prekmurskih etnoloških posebnostih, ki pa se ponavadi v malenkostih in poimenovanjih razlikujejo od kraja do kraja, niso pa tudi eksaktno značilne za določeno območje. Omenila je na primerpresmec, kjer cvetje ni zapovedano, ampak se vključujejo cvetje in sestavine, ki se najdejo v okolju, kjer nastaja. Prazniki niso statična kategorija, ampak se dopolnjujejo in spreminjajo, niso pa tudi domena kakšnega sloja. A. Nana Rituper Rodež ■ ^Zanne Kiraly - Moss W na tiskovni ^el Suzanne Kiraly - Moss v soboški galeriji je plod sodelo-[^1a 2 lendavsko galerijo. To sodelovanje traja v bistvu že od leta S f^ta -naPrei’ 8re Pa za dve največji galeriji v pomurskem prostoru. ^*raly ■ Mossove gre samo za prenos del iz Lendave v Mursko Ir,ektor soboške galerije Franc Obal pa je napovedal v bližnji 4^’*ier S^uPne projekte. »Primerna bi bila npr. razstava Ferenca Ki-i^ik faZni*®ljal Obal, »priložnost pa bomo dali tudi mlajšim likovnim M .‘z Lendave in Murske Sobote ter jim pripravili zloženke in C h^a^a ^dl še postavitev stalnih zbirk. V prostorih lendavske-%jiu1 khko postavili stalno zbirko mednarodnih likovnih kolonij, v rska Sobota pa načrtujejo stalno zbirko regijske umetnosti. Hrepenenje se nikoli ne postara Harmonikarski orkester Glasbene šole Gornja Radgona, kateremu je mentorica Olga Radolič, je pred kratkim polepšal dan oskrbovancem Doma starejših v Lendavi. Poslušalci so svoje radosti ter hrepenenje in veselje izrazili s ploskanjem in leskom solza v očeh. Slišali smo: »Dom ni tam, kjer stanujemo, ampak tam, kjer ljubimo in smo ljubljeni ter smo sprejeti takšni, kakršni smo.« Lendavski dom praznuje letos osmo leto obstoja. V zadnjem času narašča število stanovalcev, ki potrebujejo več zdravstvene nege. V domu potekajo sicer različne dejavnosti, katerih cilj je prizadevanje za krepitev in utrjevanje telesnega in duševnega zdravja ter psiho-fizičnih sposobnosti in dobrega počutja stanovalcev. Veseli nas, da so k temu nekoliko prispevali tudi radgonski glasbeniki na posnetku. - Tamara Kranjc Srečanje mla dinskih pevskih zborov ■ dvorani soboškega kina Park je bilo minulo soboto območno srečanje mladinskih pevskih zborov. Nastopilo je devet zborov, med katerimi je pripadla čast otvoritve tistemu z osnovne šole I v Murski .Soboti pod vodstvom zborovodkinje Jelke Martinuzzi. Za svoj nastop so si izbrali skladbe Doli v kraju, Hribčki ponižajte se in Ai bai, treba pa je reči, da je vsak zbor odpel po tri pesmi. Kot zadnji je nastopil mladinski pevski zbor župnije sv. Nikolaja iz Murske Sobote s skladbami Tiebie paion, Aleluja in Ženka mi v goste gre, zborovodja je bil Tomi Bušinoski. Vmes med tema dvema zboroma so se zvrstili mladinski pevski zbori OŠ Šalovci (zborovodja: Matija Horvat), OŠ Grad (Jožef Slaviček), OŠ II Murska Sobota ( Tomaž Kuhar), OŠ Gornji Petrovci (Matija Horvat), OŠ Tišina (Alenka Brulc Šiplič), OŠ Puconci (Ladislav Gy6rek) in Glasbene šole Murska Sobota (Gabriela Bratina). T. K. I ^bogL0’’ difektor Galerije - Muzeja Lendava Franc Gerič, slikarka Suzanne Kiraly - Moss 6 Galerije Franc Obal na tiskovni konferenci pred odprtjem razstave. Foto: T. K. 'In Lerič .. . "‘rektor Galerije - Mu-trilda v C dejal, da sami vlagajo ‘Si?0 haih??da j‘h drugi opazijo, Srt treh 1 na periferiji. Veliko X(klijo k °d občinskih vel-Prijavi*. ^na sredstva. »Čeprav Nhjv Pio skWni0 na razpise, je bolje, zato želimo v pri-S soboško galerijo.« n , Je torej denar, Geriča nNij^driK dru8ega: »Danes bi j 81 gostilničar likovno 1 ted. v?reba na tem področju razlika’ ali st°j‘ br^C'^0. M-'1’4inštitucijas stro-n.\( VPihtl lsl'in, da je tudi Dru-Aj etn’k°v doslej storilo 31 uevKiraly - Moss, Ame-L Sem n?Zlvi v Lendavi, pa je nesla drugačnost in ha I ‘la V M eksasu> kasneje pa York, kjer se je Po Pakademijo. Ko je šla ^hvji Vr°PL se je za nekaj a ha Zagrebški likovni akademiji, kjer se je spoznala s študentom kiparskega oddelka Ferencem Ki-ralyem. Ljubezen je bila osnova, zaradi katere se je iz Amerike preselila v Lendavo. Študije je dokončala leta 1967 na Dunaju, brez večjega problema pa se je vključila v Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov in Društvo likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. »Nikoli nisem imela tukaj nobene težave in ljudje so me takoj vzeli za svojo. Ko še danes slišim »to je naša Američanka«, mi je pri srcu zelo fino. Videla sem že veliko umetnosti in lahko rečem, da sem spoznala, da kakor je življenje zapleteno, je lahko tudi enostavno. In to želim prikazati s svojo umetnostjo,« je dejala Suzanne Kiraly - Moss na tiskovni konferenci, kjer je bila doslej sploh prvič, saj prej še ni imela te priložnosti. Dela, ki so na ogled v soboški Galeriji, so nastala v zadnjih letih njenega ustvarjanja, gre pa za tematiko filozofije personalizma. Razstava je na ogled do 5. maja, nato pa se bo del zbirke preselil v Čakovec. T. K. ■ V kulturnih društvih še vedno območna in medobmočna srečanja ejavnost Skladov za ljubiteljsko kulturo RS se je na različnih območjih nadaljevala tudi prejšnji teden. Videti je, da je zlasti lutkarstvo zelo priljubljeno, saj se je zbralo na medobmočnem srečanju v Ljutomeru kar devet najboljših skupin in 110 nastopajočih. torica Jožica Roš, vzgojiteljice VVZ Man-ko Golar iz Gornje Radgone s predstavo Mavrična ribica - mentorici Metka Tro- Gledalcem in selektorici Jeleni Sitar so se predstavili: Lutkovna skupina OŠ Ivana Cankarja Ljutomer s predstavo Kje pesem prebiva - mentorica Valerija Osterc, otroška lutkovna skupina Grajski strahci s predstavo Vprašajev zakaj-ček in zakajkla - mentorica Jožica Roš, lutkovna skupina Mavrica z dvojezične OŠ v Dobrovniku s predstavo Zakaj živijo kokoši na zemlji - mentorica Jožica Gone, osnovna šola od Sv. Jurija s predstavo Pikapolonica - mentorica Damjana Jakomin, lutkovna družina Periin iz Gornjega Senika s predstavo Prvi dan šole - mentor Milivoj Roš, lutkovna skupina Sončnica z OŠ IV v Murski Soboti s predstavo Muca in tri mucke - mentorica Eva Sarjaš, lutkovno gledališče AN BAN iz Murske Sobote s predstavo Kako sta kužek in muca pazila hišo - men- penauer in Tatjana Jakopec Kager, pedagoški oddelek gimnazije Frana Miklošiča iz Ljutomera s predstavo Mala miška in veliko rdeče jabolko - mentorice Irena Štuhec, Tanja Trajbarič - Lopert, Tatjana Rozmanič - Poštrak. Po srečanju je bil tudi pogovor in seminar za mentorice, selektorici pa se je zdelo posebej pohvalno, da sodelujejo tudi srednješolci, kar je že prava redkost. V petek pa si je selektorica Branka Bezeljak Glazer prav tako v Ljutomeru ogledala tri predstave otroških gledaliških skupin. Prišle so iz osnovnih šol Cezanjevci, Križevci pri Ljutomeru in šole Ivana Cankarja iz Ljutomera - pogovor po predstavi pa je bil mentorjem v pomoč. Cezanjevski otroci so zaigrali Bremenske mestne godce v režiji Bojane Marin, križevski Hanzeka v režiji Jasne Markovič Jagodič, ljutomerski pa Dežela lepo in prav v režiji Majde Kolbl. V nedeljo je bilo območno srečanje pihalnih orkestrov pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Nastopili so pihalna godba iz Gornje Radgone pod vodstvom Slavka Ahlina, pihalna godba iz Apač pod vodstvom Bojana Bezjaka in godba od Svetega Jurija pod vodstvom Matije Kovačiča. Pridružile so se jim mažoretke, prav tako od Svetega Jurija, zanje pa skrbi Katja Peršak. V Gornji Radgoni pa je potekalo prejšnji teden tudi 3. medob-močno srečanje mladinskih in otroških pevskih zborov. Srečanja, ki ni bilo tekmovalnega značaja, se je udeležilo 15 zborov, na republiško srečanje, ki bo v Zagorju, pa se je prijavil Otroški pevski zbro OŠ Gornja Radgona, ki ga vodi Betka Škrlec. B. B. L. ■ 12 AKCIJE 18. april 2002 Najljubše sanje... VESTNIKOVO POTOVANJE Na prireditvi smo izžrebali tudi 16 srečnežev, ki bodo s Klasom potovali na prvomajske počitnice: 1. Zlatka Ritonja, Moravci 153,9243 Mala Nedelja 2. Pavel Lopert, Kobilje 14, 9227 Kobilje 3. Avgust Hrašovec, Krog, Murnova 12,9000 M. Sobota 4. Hilda Ivanič, Čentiba 447 c, 9220 Lendava 5. Jolanda Štuhec, Markovci 117, 9204 Šalovci 6. Veronika Golob, Partizanska 32,9250 G. Radgona 7. Geza Šanca, Domanjševci 109, 9206 Križevci 8. Svetlana Luthar, Puconci 312, 9201 Puconci 9. Andreja Žižek, Cankarjeva 93,9000 Murska Sobota 10. Karel Kerec, Andrejci 10,9221 Martjanci 11. Andreja Kosednar, Murski Črnci 31 b, 9251 Tišina 12. Frida Nemec, Martjanci 8 a, 9221 Martjanci 13. Amalija Maček, Cvetna 16,9000 Murska Sobota 14. Marija Pihler, Bodonci 7 a, 9265 Bodonci 15. Terezija Tibaut, Kardoševa 6,9000 Murska Sobota 16. Vlado Časar, Adrijanci 46,9203 Petrovci Z Vestnikom in Klasom v Dalmacijo Retaši so dobri na tej in oni strani (Iščemo dušo našega podeželja cij ■ ■ ■ ci« uol naj domači kout 2002 Včasih imam občutek, da smo o naj... domačiji, kakršno bomo iskali letos, napisali že vse in ni več kaj dodati. Skoraj prepričana sem, da si predstavljate, kakšna naj bi bila takšna domačija, vendar smo ljudje preveč kritični do sami sebe in radi iščemo popolnost, tako da so prav redki tisti, ki zberejo toliko poguma in se sami prijavijo, zato pa vabimo sosede, prijatelje in sovaščane, da prijavijo tiste družine, ki po njihovem mnenju v kakršnem koli smislu izstopajo in jih imajo ljudje okoli njih še posebno radi. Naj naštejemo le nekaj podrobnosti, katere družine se lahko prijavijo: 1. družine, ki živijo na podeželju 2. ali v kakšnem drugem okolju, 3. se ukvarjajo s kmetijstvom, 4. si na podeželju kako drugače pridobivajo dohodek, 5. imajo kakšne dopolnilne dejavnosti, 6. upoštevajo nove trende v kmetijstvu, 1. njihovo kmetijstvo je okolju prijazno, 8. so ekološko usmerjene in skrbijo za odpadke, 9. živijo čim bolj sonaravno s pokrajino in naravo, 10. imajo urejen bivalni vrt, v katerem tudi posedijo, 11. sami pridelujejo sadje in zelenjavo, 12. skrbijo za pester jedilnik, 13. pri pridelavi hrane upoštevajo svoje potrebe, 14. ohranjajo tradicijo svojih prednikov, 15. so aktivno vključeni v družabno in družbeno življenje, 16. sodelujejo v društvih, aktivih in drugih organizacijah, 17. imajo lepo urejeno hišo in okolico, ETU: www.p-inf.si za MaLmuaait ti. d Ui. a. Krnita 13 Mz4a 18. sorodniki, prijatelji in sosedje se pri njih radi ustavljajo, 19. če se v vasi kaj dogaja, so vedno zraven, 20. brez njih si ne predstavljate življenja v vašem kraju. Zapisali smo le 20 točk, ki bodo zanimale našo komisijo. Če ste obkrožili vsaj tri, vas vabimo, da se prijavite. Lahko pa prijavite tudi svoj prijatelje, sorodnike, sosede ali kogar koli pač, ki po vašem mnenju izstopa iz povprečja. A. N. R. R.l d.d. ZAVAROVALNICA MARIBOR, d. d. r Prijavnica - Naj... domačija 2002 Naj... domačija:________ Naj... domači kout: _ Naslov družine: Po domače:_________________________________________________________________________________________ | Prijavljamo družino našega kraja ali vasi, v kateri so prijazni, odprti, imajo urejeno kmetijo ali se ukvarjajo s । kakšno drugo dejavnostjo, skrbijo za privlačno okolje, sodelujejo v različnih društvih, so aktivni v vaškem življenju in sploh živijo s krajem in krajani. < Prav gotovo imate v vsaki vasi, v vsakem kraju nekoga, ki bi ga želeli izpostaviti in s tem svoj kraj. Izpolnite I prijavnico in jo pošljite do 30. aprila 2002 na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. SLOVENIJA proizvodnja opečne kritine, d. o. o. Boreči 49, 9242 Križevci pri Ljutomeru i Domači kout Primorsko razpoloženju v dežju ajljubše sanje ... Vest-nikovo potovanje. Tako se je glasil moto prireditve, ki sta jo minuli petek organizirala Vestnik in turistična agencija Klas. V bistvu je šlo za konec nagradne igre s prej omenjenim geslom, pri kateri so bralci pošiljali izpolnjene lepljenke. Izmed vseh so na avtobusni postaji izžrebali 16 srečnežev, ki se bodo z agencijo Klas udeležili prvomajskih počitnic v Dalmaciji. Treba je dodati, da je ponujala ta dan TA Klas potovanja s petodstotnim popustom ter da je prireditev v živo prenašal tudi radio Murski val. V okviru akcije bomo izbirali tudi domači kout. Vsaka hiša ga ima! Dom ne predstavlja samo stanovanjskega prostora, ampak toplino, domačnost, tudi družinsko pripadnost. Vedno se radi vračamo »domov«, v dom, kakršen je ostal v našem spominu ali srcih. Vedno, v vsaki hiši ali domu je bil tudi neki prostor ali kotiček, kje se zadržujemo nekoliko več, kjer popijemo kozarec s prijatelji ali sosedi, tam potekajo družinske slovesnosti in tam se konec koncev najbolje počutimo. V tokratni akciji Naj... domačija iščemo torej tudi takšen prostor. Prav gotovo boste razumeli, za kaj gre, in prav gotovo ga imate. b. R.a Akcija Vestnikovega potovanja je trajala štiri mesece, bralci pa so poslali skupno 428 mrež, sestavljenih iz kuponov. Tedensko je prispelo v povprečju več kot dva tisoč kuponov, nagrada pa je bila enodnevno potovanje. TONDACH ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Divizija Pomurje ^OMAC^ j C Šestnajst največjih srečnežev so v petek izžrebali Irma Benko, direktorica Podjetja za informiranje, Jože Veren, direktor Avtobusnega prometa Murska Sobota, vsi člani Zamurjencev ter Gi-ta Sever, Nada Cigan Maučec in Darinka Ficko iz agencije Klas. Da bi bilo vse v stilu Dalmacije, so organizatorji poskrbeli tudi z nastopom Dalmatinca Davorja Borna, ki je kljub slabemu vremenu ogrel mnogoštevilno občinstvo. Druga je prišla na vrsto trenutno največji hit Sobote in Prekmurja - skupina D’Kwasc-hen Retashy (ne beri tako, kot piše, op. a.), ki jo sestavljajo Činč, Primož in Cepo. Fantje so milje oddaljeni od posluha, besedila sploh še ne znajo na pamet, pojejo na »playback«, a kljub temu so njihovi komadi Baba, malo me njaj, Ge rad pigen in Iden po meklo na senje hit nr. 1 v Soboti. Zakaj? Zato, ker govorijo o vsakodnevnem življenju, ki poteka res tako, kot ga sami opisujejo. In to v pravem soboškem žargo- nu. Seveda se 4 Činč spet ni m°8e jdF'j krim pripombam ve soboške tem pozablja, da v A jajo tudi tisti (še se stiskamo v utesi j j rih študijske k0!*2” doslej še nikoli nis benega od žuPafl j ^jih di, da nekateri o J prispevati svojega novo knjižnic0 Primerno nadaljeV so bili teta Berta,5 J Vanek in Marko jz .^Ij^ od katerih smo si11 / nili Vanekovo Pe / kako nas Hrvati v vo morje. Gre vati ščejo, ka b* mordže odili, Pa s j / bili tak, ka so nas j m v Zagrebi zbili>5y nazaj dali tak, & ; mordže scalt« A0-počitnice. foto:jufe^ | «»■ 18. april 2002 KMETIJSTVO 13 Subvencije za leto 2002 " inštruktaže Subvencije 2002 Lij Uradnem listu z dne 16. aprila 2002 je objavljen r°k za oddajo vloge za uveljavljanje neposrednih plačil na hektar, in sicer od 25. aprila 2002 do 24. Ja 2002. Zahtevek je mogoče vložiti tudi do konca Na k ve!]dar bodo takrat izplačila zmanjšana za 5 %. . ®eHjsko-gozdarskem zavodu v Murski Soboti smo *Prayili inštruktaže, kjer vas bomo obvestili o vseh dolo S • na leto®nJih obrazcih in o rokih za vlaganje ci d Cen^ zabtevkov. Obrazce boste dobivali kmetoval- med 11. in 24. aprilom 2002. Tisti, ki do zdaj ^niste nikoli nič prijavili, pa lahko dobite prazne taž Kmet*Jsko svetovalni službi in na inštruk-a a. lnštruktaže bodo po Pomurju med 24. in 30. / m 2002. Za vse informacije se obrnite na svojega 'renskega svetovalca. "0,a Murska Sobota M. Sobota: van Bauer ®25391421) 7" Novak , 2 5391421) oze SUKIČ 025391421) Jtava Beltinci: >PUHAN 2542I5O4) prava Martjanci: ^ALIČ 2 5481634) Slavja Cankova: S 0 KRPIC MtoKORNHAUSER ^5401351) ^Postava Prosenjakovci: $kfan BOGDAN 5441003) ^Postava Gornji Petrovci. b»RcBENCAK , ^5561085) \Mhari ^5561085) Enota Ljutomer Izpostava Ljutomer: Marko SLAVIČ (02 5849860) Marjana SOVIČ (02 5849860) Izpostava Križevci pri Ljutomeru: Slavko PETOVAR (02 5888144) Franc SREŠ (02 5888144) Enota Lendava Izpostava Turnišče: Franc REŽONJA (02 5721250) Izpostava Lendava: Andrej GROF (02 5751940) Izpostava Dobrovnik: Evgen SEP (02 5791007) Izpostava Črenšovci: Jože CIGAN (02 5701440) Enota Gornja Radgona Izpostava Gornja Radgona: Stane KLAJNŠČAK (02 5642716) Izpostava Apače: Alojz TOPOLOVEC - Postopno približevanje evropskim podporam Vlaganje zahtevkov od 25. aprila do 24. maja sprejetjem 15 uredb in enega odloka je opredelila vlada pred desetimi dnevi slovensko kmetijsko politiko in razvoj podeželja za letos in hkrati napovedala kmetijsko politiko za prihodnja leta. Največ sredstev, in to 12,35 milijarde tolarjev, bo letos namenjenih za neposredna plačila na površino in za neposredna plačila na žival (EKO 0), za izravnalna plačila za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost (EKO 1) bo na voljo 4.02 milijarde tolarjev, za neposredna plačila iz SKOP (EKO 2, 3) 2,36 milijarde tolarjev in za ukrepe strukturne politike 5,4 milijarde tolarjev. lamina komisija je dobi-v^o kar 170 vzorcev. Naj-Pri posameznih sor-% ^bili vinogradniki -^''^Joz.scf Nagy, 1^,17 V’11 ški rizling: Franc Anto-Wl^’’ beli pinot: kmetija Ptc । ’ cbardonay: družina Sle-'ijiu renski rizling: kme-kerner: Dezi-18,14; souvignon: 18,32; šipon: dru-traminec: Ja-.. e i 18,36 točk; sivi pio-trgatev: kmetija .^heli pinot - izbor: k’ 18>90; modri pi' M izbor: družina Uri-^tija^^hng - ledeno vino: oančik, 19,28 točke. (F. (02 5698136) Izpostava Sv Jurij ob Ščavnici: Anton SLANA (02 5681076) M. B.l Neposredna plačila na površino in žival Neposredna plačila na površino in žival urejajo ustrezni tržni redi oz. uredbe. Po uredbi o ureditvi trga z žiti znašajo letos višine neposrednih plačil na hektar 56.000 tolarjev za krušna žita (pšenico, rž, piro in ajdo), 42.000 tolarjev za druga žita (koruza za zrnje in za silažo, tritikalo, oves, ječmen in proso), prav toliko pa tudi za oljnice (sončnice in oljne buče). 42.000 tolarjev na hektar lahko uveljavlja pridelovalec tudi za mešanice žit in stročnic, medtem ko bodo znašala letos neposredna plačila za oljno ogrščico 70.500 tolarjev na hektar, v letu 2003 pa 62.500 tolarjev. Po tej uredbi znaša intervencijska cena za kilogram pšenice standardne kakovosti 22 tolarjev, za rž, ječmen in koruzo pa 17,50 tolarja. Po uredbi o ureditvi trga za sladkor bo znašalo letos neposredno plačilo na hektar sladkorne pese 56.000 tolarjev, odkupna cena kilograma sladkorne pese pa bo 8,30 tolarja. Uredba o ureditvi trga s semenom kmetijskih rastlin določa za hektar krmne repice in bele gor-jušice 80.000 tolarjev in za vrtni bob 125.000 tolarjev neposrednih plačil na hektar. Za hmelj znaša podpora 75.600 tolarjev na hektar površine v obdelavi. Uredba o ureditvi trga z govejim mesom zmanjšuje obtežbo površin, saj ta v letu 2002 ne sme presegati 1,9 GVŽ/ha in v letu 2003 1,8 GVŽ/ha. V letu 2002 znaša višina posebne premije za bika 35.000 tolarjev in za vola 25.000 tolarjev, za vola pa je pod posebnimi pogoji mogoče uveljavljati dve posebni premiji. Za kravo dojiljo je premija 33.500 tolarjev. Ta uredba določa tudi višino klavne premije za vše živali, starejše od 8 mesecev, ki znaša letos 13.500 tolarjev in se prišteva vsem premijam. Po uredbi o ureditvi trga za ovčje in kozje meso znaša višina premije za leto 2002 3.500 SIT za primerno ovco za proizvodnjo težkih jagnjet in 2.800 tolarjev za primerno ovco za proizvodnjo lahkih jagnjet. Višina premije za kozo znaša 2.800 tolarjev. Občni zbor Zveze govedorejcev Pomurja Priložnost mlajšim prostorih Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota je bil redni letni občni zbor Zveze govedorejcev Pomurja. Minil je v prepričevanju že prepričanih. Rejce govedi je s svojim obiskom presenetila le poslanka Marija Pozsonec. so petinri, Vz°rcev vina >ii hi^Set' Tildi laških ka ma'° ~ štininaj-S sOrte0 ,edobil zaP°-°Že a > največ točk! took' t°rian> Lendava, kogoijraniinec: Franc pU 18>30; šipon: Filovci, >8 i>' Ant°n Horvat, \uk>nVa 7; renski rizlig: 18’23; ^n-H p. teIko, Filovci, S0 °t: Tomaž Mur-K 17.33; mo-°tnj[ v8ust Gorčan, 17’3O; laški > s ar- Toplice, ,zbor: Dra-’ 19.37 točke. Predsednik zveze Stanko Glavač je v svojem poročilu povedal, da so namenili v minulem letu kar veliko pozornosti pogajanjem o ceni mleka, ki so se po njegovem mnenju končala bolj klavrno, saj so z izvoznimi spodbudami »nagradili« predvsem mlekarje, bolj ali manj pa so se pogajanja potem končala. Pomurski govedorejci že nekaj časa opozarjajo, da je ostala leva stran Mure brez sanitarne klavnice. Veliko prahu so dvignili tudi živilski pregledi za molznike, ki pa po njegovih zadnjih informacijah ne bodo več potrebni, saj so v ministrstvu za zdravje uvideli, da hlev ni živilski obrat. Slavko Švenda je povedal, da veterinarji niso sovražniki kmetov, saj sedijo oboji na isti veji. Zaveda se, da naše kmetije ne prenesejo nobenega stroška več, toda kljub temu je »kot grb in zastavo treba imeti tudi veterinarje«. Vodja selekcijske službe za Pomurje Franc Šonaja je predstavil nekaj podatkov. Sicer je razveseljivo, da se je trend padanja staleža krav nekoliko ustavil (lani je bilo na območju Pomurja osemenjenih 18.324 plemenic, le tri manj kot leto prej), vendar napovedi niso preveč rožnate. Dejstvo je, da je od 3609 kmetij 2294 takih, ki imajo v hlevu le od 1 do 4 krav, v Pomurju pa V finalu državnega kviza “Mladi in kmetijstvo”___ Cene v kmetijskih trgovinah Agrooprema Murska Sobota, Industrijska 9 mineralna gnojila: pakiranje mpc v sil/kg NPK 12-10-15 50/1 52,89 N PK 15-15-15 50/1 55,46 NPK 6-12-24 50/1 55,32 NPK 7-20-30 50/1 71,65 NPK 8-26-26 50/1 53,55 KAN Madžarska 50/1 46,08 KAN Kutina 50/1 49,67 UREA 50/1 51,79 NPK 0-10-30+0,2 B 50/1 56,06 sredstva za varstvo rastlin: pakiranje MPC v SIT dual gold 1/1 4.755,40 grodyl plus 1/1 4.165,30 mentor 1/1 2.283,50 cuprablau 1/1 815,30 prohelan 1/1 1.772,70 decis 0,1 1.321,60 sekator 300 g 3.579,80 tilt 250 ec 1/1 4.379,80 folidol olje 0,2 474,40 volaton ec 500 1/1 3.326,60 frontier 1/1 4.518,30 belo olje 0,5 579,40 pyramin turbo 1/1 4.484,10 goltix 1/1 6.151,60 stomp 1/1 1.951,70 dicuran torte 1/1 6.769,30 mesurol fs 500 1/1 10.330,10 stomp 5/1 9.264,50 racer 1/1 4.811,80 volaton g-5 1/1 728,80 delan 0,1 1.594,80 archer 1/1 8.067,10 pyramin turbo 5/1 21.922,00 semenska koruza: pakiranje MPC v SIT pr38f70, pr37m81 25 MK 8.897,00 pr37h24, pr37m34 25 MK 8.897,00 pr38f26, pr39k38 25 MK 9.500,60 stira, pr38p05 25 MK 8.029,00 clarica, monalisa danella25 MK 7.378,00 helga, raissa 25 MK 6.896,00 dk 300 25 MK 7.625,20 dk 312, dk 493, lotus 25 MK 7.625,20 jordan, Ig 2306 25 MK 8.223,30 dk 475, kuxxar 25 MK 7.625,20 gregor, laureat 25 MK 7.866,20 domingo 25 MK 6.683,60 galice 25 MK 7.269,50 queen 25 MK 8.799,40 furio sumo, pactol 25 MK 7.593,90 kanada, occitan 25 MK 8.126,60 BC primož 25 MK 7.464,90 BC 3786, BC 272 25 MK 6.757,00 Trgovina Ljutomerčan, Ljutomer mineralna gnnjila: pakiranje mpc v sil/kg NPK 15-15-15 50/1 55,20 NPK 6-12-24 50/1 49,20 NPK 7-20-30 50/1 67,40 KAN Kutina 50/1 47,00 UREA 50/1 52,00 sredstva za varstvo rastlin: pakiranje MPC v SIT dual gold 1/1 4,330,00 mentor 1/1 2.050,00 cuprablau 1/1 680,00 prohelan 1/1 1.655,00 sekator 300 g 3.360,00 folidol olje 1/1 1.430,00 volaton ec 500 1/1 3.700,00 frontier 1/1 4.114,00 belo olje 0,5 500,00 pyramin turbo 1/1 4.400,00 goltix 1/1 5.320,00 stomp 1/1 1.800,00 mesurol fs 500 1/1 9.550,00 racer 1/1 5.050,00 volaton g-5 1/1 640,00 delan 0,1 ■ 1.430,00 archer top 1/1 7.130,00 merlin 140 g 6.680,00 artea 1/1 10.900,00 primextra gold 1/1 2.810,00 betanal tandem 1/1 4.950,00 semenska koruza: pakiranje MPC v SIT PR38F70, PR37M81 25 MK 9.270,00 PR37H24, PR37M34 25 MK 9.270,00 PR39K38, PR38P05 25 MK 7.566,00 DK 300, DK493 25 MK 7.090,00 LG 2306 25 MK 7.580,00 gregor, laureat 25 MK 7.150,00 queen 25 MK 7.900,00 leon 25 MK 6.950,00 kanada, occitan 25 MK 7.290,00 BC primož 25 MK 6.950,00 BC272 25 MK 6.360,00 Uredba o neposrednih plačilih za rejo plemenskih živali (biki, žrebci, ovni, kozli in plemenski prašiči) podrobno določa višino sredstev za posamezno kategorijo živali, medtem ko določa uredba o neposrednih plačilih za vzrejo žrebet 25.000 tolarjev neposrednega plačilo na žival. Nd-vost so neposredna plačila za gospodarske čebelje družine, ki znašajo letos 800 tolarjev na čebeljo družino. Izravnalna plačila in SKOP Območjem z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost so namenjena izravnalna plačila (EKO 1), ki znašajo letos 18.000 tolarjev na hektar za gorsko višinsko območje in za strme kmetije, 12.100 hektarjev za gričevnato hribovito območje, kraško območje in druga območja z omejenimi dejavniki ter 8.800 tolarjev na hektar za planino. Uredba o neposrednih plačilih za ukrepe Slovenskega kmetijskega okoljskega programa (EKO 2, EKO 3) določa višino sredstev v letih 2002-2003. Za izvajanje ukrepov SKOP se letno dodelijo neposredna plačila za: Zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje: L odpravljanje zaraščanja: 42.000 SIT/ha površin v zaraščanju, ki se usposobijo za nadaljnjo kmetijsko rabo v okviru enega od ukrepov SKOP, II. ohranjanje kolobarja: 10.000 SIT/ha, III. ozelenitev njivskih površin: 40.000 SIT/ha, IV. integrirano sadjarstvo: 60.000 SIT/ha, V. integrirano vinogradništvo: 60.000 SIT/ha, VI. integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih): 60.000 SIT/ha, VIL ekološko kmetovanje: njive -poljščine: 80.500 SIT/ha, vrtnine na prostem: 103.500 SIT/ha, vrtnine v zavarovanih prostorih: 120.750 SIT/ha, oljčniki z gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasadi sadovnjakov z gostoto najmanj 120 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri preostalih sadnih vrstah: 120.750 SIT/ha, travniški visokodebelni sadovnjaki z gostoto 70-200 dreves/ha: 50.000 SIT/ha, vinogradi, hmeljišča, drevesnice, nasadi špargljev: 120.750 SIT/ha, trajni travniki: 40.000 SIT/ha, pašniki: 20.000 SIT/ha. Ohranjanje naravnih danosti, biotske pestrosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine: VIII. planinska paša: 4.000 SIT/ha in dodatek za pastirja: 3.000 SIT/ha, IX. travniški sadovnjaki: 27.000 SIT/ha, X. sonaravna reja domačih živali: 9.000 SIT/ ha. Varovanje zavarovanih območij: XI. ohranjanje obdelane in poseljene krajine na zavarovanih območjih: podpora za izvajanje tega ukrepa znaša dodatnih 20 % na območjih narodnih parkov, 15 % na območjih regijskih parkov in 10 % v preostalih zavarovanih območjih in se obračuna na skupno vrednost neposrednih plačil za ukrepe L do X. in XII. iz tega člena, XII. prestrukturiranje reje domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri: 7.000 SIT/ha. Ludvik Kovač I imamo skupno le 101 kmetijo, ki redi več kot 15 krav. Šonaja je kmete tudi opozoril, da bodo morali poslati obrazce na Agencijsko za kmetijske trge in razvoj podeželja do 15. maja. Agencija je namreč slovenske proizvajalce mleka letos prvič povabila k izpolnjevanju posebnih obrazcev, s katerimi bodo zbrali podatke o njihovem številu in količini namolzenega mleka v Sloveniji. Direktor Pomurke Mesne industrije Milan Koren je pojasnil, da je veterinarska uprava pred letom dni sanitarno klavnico v Lendavski ulici zaprla. V igri je kar nekaj rešitev, med drugim tudi obnova stare Benkove klavnice, vendar je projekt še vedno v predalu, ker je objekt v denacionalizacijskem postopku. Seveda razmišljajo tudi o možnosti preselitve na novo lokacijo, vendar so vprašljive tudi hladilniške zmogljivosti. Tretja možnost pa je kamionska klavnica. Vsekakor upajo, da bodo problem čimprej rešili. V razpravi je bilo slišati, da so med desetimi rejskimi društvi le redka aktivna, da so kmetje apatični in da je skrb zbujajoče, da govedoreja nazaduje edino v Pomurju. Vprašati bi se morali, kdo vse je za to kriv, po mnenju Franca Štuheca pa bi morali dati »sokrivci« za položaj, kakršen je, priložnost mlajšim. O. B.l Zmagali mladi, iz Sv. Jurija ob Ščavnici finalnem kvizu »Mladi in kmetijstvo« v Krškem, v katerem je nastopilo 11 ekip, ki so pred tem zmagali na regionalnih tekmovanjih. In na tekmovanju, so se najbolje odrezali tekmovalci iz Svetega Jurija ob Ščavnici, ki so na tekmovanju zastopali pomursko regijo. Mladi Pomurci so tokrat prepričljivo slavili, pred vrstniki iz DPM Moravče in DPM Straža. Silva Eory I 14 IZ NAŠIH KRAJEV is. april 2002 BiH Državno tekmovanje iz znanja računalništva Timotej državni prvak Ljubljani, na Fakulteti za računalništvo in informatiko, je potekal 8. festival računalništva. Ekipa iz pomurske regije se ga je udeležila v sestavi 32 učencev in 8 mentorjev. Dosegli so precej dobrih mest in si zaslužili nagrade. V tekmovanju LOGO za 6. razred je zasedel 3-mesto Filip Dobranič (DOS I Lendava); v tekmovanju LOGO za 7. razred je zasedel 1. mesto Timotej Lazar (OŠ III M. Sobota), 2. mesto pa Denis Čahuk (DOS Prosenjakovci); v tekmovanju LOGO za 8. razred je dosegel 2. mesto Miha Tibaut (OŠ Črenšovci); v programiranju v VIS UAL BASIC pa je dosegel 2. mesto Matic Šerc, ki obiskuje OŠ Gornja Radgona. Ni kaj, dobremu delu sledijo tudi dobri rezultati’ J. G. Beltinci so za čistočo S fotografijami nad onesnaženosi Skupna akcija Policijske postaje M. Sobota, Društva za zaščito in vzgojo ptic Beltinci in EKO I omiselno akcijo z razstavo fotografij v soboto, 6. aprila, 1 ob 9.uri so poimenovali sodelavci Policijske postaje M. _—I Sobota preventivna akcija na temo varstva okolja. Policija je prav tako vključena v varovanje našega okolja, saj moramo o vsakem ogrožanju okolja, ki ga opazimo na terenu, obvestiti najprej policijo; ekološki inšpektor sam ne more posredovati na kraju dogajanja; pogosto se dogaja, da kršilci grozijo tako inšpektorju kot tistemu, ki si je drznil prijaviti nekoga, ki pušča smeti v gozdu, v gramozni jami, ki zliva gnojnico v potoke in gramozne jame ipd. Razstava fotografij, s katero Se policija vključuje v priprave na praznovanje dneva Zemlje (22. aprila), je vsekakor dobrodošla poteza varuhov ljudi in -kot je vidno s fotografij - tudi narave. Fotografije so posneli policisti pri svojem delu na področju varstva narave, z njimi pa želijo občane seznaniti s problematiko onesnaženosti domačega kraja. Pri razstavi v prostorih Ra-venke v Beltincih so sodelovali tudi Društvo za zaščito in vzgojo ptic Beltinci ter otroci domače osnovne šole. Za okolje skrbijo tudi Turistično društvo Braton- Onesnaženost domačega kraja, prikazana na fotografijah policije Beltinska šola in njeni učenci so vključeni v projekt EKO šole Slovenije; razstava in njihov nastop spadajo v novanja dneva Zemlje. ci, občina Beltinci, Društvo kmečkih žena Beltinci, ki so predstavili skupaj s Karitas Beltinci in vrtcem izdelke, narejene iz odpadnega materiala. Razstava je bila tudi nekakšen uvod v čistilno akcijo po vaseh beltinske občine, prav gotovo pa je vredna posnemanja, saj dosežejo javno prikazane fotografije nepravilnosti včasih večji učinek kot opozorila ali kazni. Pravzaprav bi morala imeti podobno razstavo skoraj vsaka občina, če ne kar vas. B. B. P. ■ Foto: J. Z.i Dobro je storiti - dobro .-A S® I redstavniki krajevnega odbora RK MnO*-pred nekaj dnevi izročili družini Olge in J ____I Draganiča z Račkega Vrha pri Radencih 1 tolarjev pomoči, kar je njihov skromen pri®Pe stroškom odprave posledic, ki so nastale ob p°za februarja. Denar so zbrali s članarino in prodajo® letnih koledarjev. k L Draganičevi so za pomoč hvaležni. Enako tudi gasilu Hrašenskega Vrha, Hrastja - Mote, Kapele in Radenec. I svojim posredovanjem preprečili večjo škodo. Že zdaj je | saj so ocenili, da je je za dvanajst milijonov tolarjev. - k.. J Pomurski šolarji o prihodnosti turizma KLJUČ DO USPEHA 1 1 Poslovni Bank@Net PLAČILNI PROMET PRIDRUŽITE SE NAM - DO KONCA LETA BREZPLAČNO!* S Poslovnim Bank@Neta so vam vrata banke odprta 24 ur na dan. Ker v finančnem svetu čas postaja vedno bolj ključno dejstvo pri poslovnem uspehu, je pomembno, da so storitve in informacije o plačilnem prometu dosegljive takoj, ne glede na to, kje ste. Na vsakem koraku. * Vsem, ki boste odprli transakcijski račun pri Novi KBM v aprilu, nudimo do konca leta brezplačno vodenje računa za tolarski promet. V tem času vam tudi ne bomo zaračunavali mesečnega nadomestila za uporabo Poslovnega Bank@Neta! www.nkbm.si ^Nova KBM di Na festivalu najboljši Stro^ vas, Dobrovnik In CrenšoVcl ..j ...1 "j dobrovniškem kulturnem domu je bil v petek regijski festival turističnih podmladkov pomurskih osnovnih I šol pod nazivom Turizmu pomaga lastna glava. Zlata priznanja so dobile po ocenjevanju njihovih predstavitev osnovne šole Stročja vas, Dobrovnik in Črenšovci, komisija pa je sklenila, da se na republiško tekmovanje, ki bo 11. aprila na Bledu, uvrstijo šolarji iz Stročje vasi. Srebrna priznanja so dobile vse tri osnovne šole iz Murske Sobote in osnovna šola Razkrižje z dvema skupinama, mlajšo in starejšo. Vsi drugi turistični podmladki so dobili srebrna priznanja. Naslovna tema festivala, ki poteka že 16. leto zapored, je bila: Napeljite vodo na turistični mlin. Šolarji so se predstavili najprej z razstavo, na kateri so prikazali nastajanje in rezultate svojih projektov, med katerimi so mnogi govorili o neizkoriščenih možnostih okolja, v katerem živijo, za turistične namene in svojem pogledu na prihodnost turizma v njihovih krajih. Drugi del predstavitve je potekal na odru, kjer so se predstavili s prikazom tradicionalnih običajev ter plesnimi, glasbenimi in gledališkimi nastopi. Pri svojih raziskovalnih nalogah so šolarji obdelali teme, kot so: Bukovniško jezero, prebujajoča se lepotica, Eko park Murska Sobota, Mlin v Pečarovcih, S čistim potokom do turizma in podobno. ■ s .-hi Svoje aktivnosti r turizma so predstavi ^ enajstih osnovnihs Pomurja. Na festivalu, k* J F jtf* krat v organizaciji^,« osnovne šole Dobr^^J vniške občine in 1 ,g^ d ze Slovenije, so s° pfAj stični podmladki o Razkrižje, Dobr°VIll^o£jGI Fokovci, Črenšovci’ Kobilje in Kuzma & (C, < nih šol iz Murske 0 (Cj0 J Ob prireditvi so P vzporedne aktivno^ j nimo, vožnja s tuf* po f kominzoldtajme^jM! niku in okolici B® ; zera, srečanje Pa JI plesom. Šolarji iz Kobilja so predstavili tudi prizadevanje za ohranjanje starih vodnjakov v kraju. vmni 18. april 2002 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Obisk pri vas doma Kovač je odi kladivo ® stanovanjski hiši v Šulincih stoji še gospodarsko po-°Pje, na njem pa izvesek: Korpič Evgen, kovaštvo in kovač^d^a^0- Kovačeva žena Sidonija je odprla vrata ®th? Otopil sem. Koliko raznega kovaškega orodja! Pa ^tnem' ^ud* °8nia ne- Nakovalo pa je bilo še na pr- S|> ^'n Korp'čeva kovačnica. Osrednja dela sta seveda ognjišče in nako-e kuri več, kovač pa je kladivo za vedno odložil na nakovalo. Bolezen in starost sta nekoč zelo delavnega kovača Evgena Korpiča postavila na voziček. Še dobro, da je ob njem žena Sidonija, žal tudi bolehna, zato jima je nepogrešljiva tuja pomoč. Skrbi s pitno vodo v Odrancih Bo sto metrov rešitev? red časom je izdal zdravstveni inšpektor odločbo, s katero nalaga Občini Odranci, da mora odpraviti problem oporečnosti vode v javnem vodovodnem omrežju. Kaj storiti? Najzanesljivejša rešitev bi bila, če bi svoj vaški vodovod povezali z omrežjem, ki se napaja s pitno vodo iz črpališča pri Dolnjem Lakošu. Tam je poskrbljeno za vse tako, kot je treba. Po delitveni bilanci nekdanje skupne občine Lendava in novoustanovljenih občin je ostalo namreč omenjeno črpališče skupna last, tako da za priključitev ni posebnih ovir. Žal pa zaenkrat na to ne morejo računati, ker nikakor ne bi zmogli financirati gradnje »povezovalnega« voda od Odranec do Gaberja (Hotize), tudi ne skupaj z občino Črenšovci, kjer se prav tako ubadajo s problemom oporečnosti pitne vode. To bi torej prišlo v poštev le v primeru širšega skupnega projekta, za kar pa obstaja zaenkrat samo še ideja. V Odrancih pa morajo ukrepati čimprej, saj je voda iz njihovega vodovodnega omrežja občasno oporečna in s tem je pitje nevarno za zdravje. Kratkoročna rešitev je torej poglobitev vrtine, in to do sto metrov, če bo potrebno. V ta namen je občina že zbrala tri ponudbe, med katerimi je najcenejša ponudba podjetja Nafta Lendava (okrog 7,6 milijona tolarjev). Izvajalca sicer še niso izbrali, pripravljajo pa projekte za vrtino, ki so potrebni za izdajo soglasja Ministrstva za okolje in prostor za priglasitev del. Žal pa jim nihče ne jamči, da bo voda v globini sto metrov zares neoporečna, vsaj trajno ne. J-G. ■ so me v Kuhinj0-stile 'e star oseminsedemde-Pozdravil ob kosilu. ^'Ce kaP' S0 bude’ Zat0 'e (o pomoči. Dokler je lah- Zani skrbela žena, zadnje ^2^ ona nima sreče z zd-Zlto sta na)ela žensko, ki \ V v Cel’a'Videti ’e zel° pd ^1 tai$em pogovoru sem 111 'ma tudi ona družinske 8e ie umaknila v dru-n Slovenije, Ze'o težko govori. Dan na 'uvalidskem vozičku. ^Sojini bo 'Metka že I^Mje ®kotOpi 2Vet moravs-''vMp.i ke občine je ^Uf>Ovn Pr°šni° ravna-^tti^tše pnS°le Bog°jina M>LUvedbi devet' '^^^rok^2002/2003-^ki^^zani^ r°iene od leta ^eviin 'v° pa ie>da se i^ie ]> ^Pisanih otrok Ay '^Oni- 1,86 posebej v > >je^ S5vrCbnatudU^d da; ' lziava občin-Pa - 3 š°la “rejen kSidabov|Se^ tudi PrišOZ.llanekajsvo-P>bndlVBčW"i nekatere pre- O’5hrvaiB°lj L Pr°storo^ iasUVehdbOde' X>>P<>lurepoz-X ^toobpoUs- T. K. ■ Nanj so ga dali brž potem, ko je vsaj nekaj malega pojedel. Težko je govoril. Pred šestimi leti pa je bil še dokaj zdrav. Ni mogel brez svoje kovačnice, kajti sam jo je postavil na noge, potem pa pridno delal. Živel je v obdobju, ko brez kovaštva na vasi sploh šlo. Okaval je lesene voze, koleslje, lesene pluge, kolca ... Klepal je lemeže ... Pa kaj bi nizal, ko pa najbrž vsi vemo, kakšno je bilo delo kovača. V določenih obdobjih je kovačem zmanjkovalo oglja. Evgen Turistično društvo Tromejnik Trkova Komedija Francekova družina V juniju srečanje ob tromeji elo dobro je tam, kjer se ljudje družijo in niso »za-plankani« samo v svoj svet. Naj bo človek še tako obremenjen z delom, si lahko, če hoče, najde čas tudi za svojo dušo. Po tem moraliziranju pa na dan s konkretnim zgledom s Trdkove na Goričkem. Tam uspešno deluje Turistično društvo Tromejnik, ki pa se ne ukvarja samo s turizmom, ampak skrbi v smislu nekdanjega gesla Turizem smo ljudje tudi za druženje ljudi na njihovih uprizoritvah odrskih del, ki so kar pogoste. Lani so uprizorili Zdraviliški center, pred kratkim pa so imeli premiero komedije Francekova družina. Tekst v goričkem narečju je napisala domačinka, sicer pa tudi članica TD Irena Kalamar. Vsebina je sicer »dramatična«, kajti gorički fant pripelje domov tuje dekle - Štajerko ki pa je povrh še noseča. Dobra Korpič iz Šulinec se je znašel in za kovačnice postavil kopo ter v njej pridobival kurivo za svoje kovaško ognjišče. Pri njem se je izučilo tudi nekaj mladih kovačev. Tudi sinova. Hčerki pa sta si seveda pridobili druga poklica. Leta vsem hitro teko in prej ali slej se bodo vsem iztekla. Na jesen življenja se človek ozira v dogodke iz svoje preteklosti. Evgen Korpič, ki je bil več desetletij kovač, je povedal - piše pa tudi na izvesku - da je bil po-dkovač. Torej je podkaval tudi konje in krave, ki so se jim izrabila kopita. »Lepo je bilo v moji kovačnici, saj je vanjo prihajalo veliko ljudi od blizu in daleč. Najlepše pa smo se imeli, ko smo končali z okovanjem voza in tedaj smo tudi nazdravili,« je povedal Evgen Korpič, ki je zaradi bolezni za vedno odložil kovaško kladivo. Ker je (bila) kovačnica v neposredni bližini vaškega zvonika, je kovač, ki je bil vedno doma, hodil trikrat dnevno (zjutraj, opoldne in zvečer) zvonit. Tudi to je rad počel. Zdaj pa imajo tudi v Šulincih avtomatizirano zvonjenje. Š. S.i družina z Goričkega jo kar sprejme za svojo (kje drugje ne bi bilo tako) in dekle. prihodnja snaha - se kar vživi v novo okolje ... V komediji nastopa osem amaterskih igralcev iz petih goričkih krajev. Glede na to, da so že večkrat igrali, treme ni več. Nastopajo doma in v okoliških vaseh, tudi v Slovenskem Porabju. Odzvali so se tudi povabilu za gostovanje v Budimpešti, kjer so imeli predstavo za porabske in druge Slovence, ki živijo v tem mestu. Pa še nekaj o drugih aktivnostih TD Tromejnik Trdko-va. Na tamkajšnjem območju je gozdna učna pot Tromejnik, ki je - kot je zapisano v Lendavske Terme odprle vinotoč zov, vendar običajno ostanejo naključni obiskovalci ob obisku pred zaklenjenimi vrati, odprejo pa jih le za organizirane skupine gostov ali ob koncu tedna. J. Ga. ■ Lendavskih Goricah so odprle Terme Lendava v petek najete gostinske prostore vinske kleti vinotoča Doris, s _____čimer bodo po besedah vodstva podjetja dopolnili in popestrili ponudbo za hotelske goste. Vinska klet, ki leži nedaleč od kapelice Svete trojice, bo odprta od torka do sobote med 15. in 22. uro tako za hotelske goste kot tudi za druge obiskovalce. Ob drugih gostih se je otvoritve udeležilo tudi nekaj predstavnikov Moravskih Toplic, novega lastnika lendavskih Term. V vinotoču tako obljubljajo pet po-poldnevov in večerov v tednu obiskovalcem poleg zvokov har- Gostje otvoritve so preizkusili funkcioniranje vinske kleti. Na kratko prospektu - ena redkih, ki z množico objektov ob poti spodbudi pohodnika k doživljanju narave z vsemi čutili: poslušanjem, vohanjem, tipanjem ... Primerna je za izobraževanje mladih, za prijeten družinski sprehod ali zgolj za sprostitev v prostem času ... Pot je krožna, zato naj prevozno sredstvo kar počaka na parkirnem prostoru ob začetku poti. Sestavni del poti je Tromejnik. Gostje pa kar prihajajo. V TD Tromejnik bodo usposobili kar nekaj ljudi, ki bodo vodniki po tej poti. Pripravljajo pa se tudi na meddržavno srečanje ljudi treh obmejnih dežel, ki bo sredi junija, seveda ob Tromejniku. Š. S.i VESTNIK NA INTERNETU: www.p-inf.si Podjetje ža informiranje, d d., -• ' - m... monike med drugim tudi dobrote prekmurske kuhinje in lendavsko vino. V Lendavskih in Dol-govaških Goricah je sicer kar nekaj kleti urejenih kot vinotoč za gostinsko ponudbo, na kar opozarja tudi precej smeroka- Gorica V Gorici v puconski občini je dala KS temeljito obnoviti vodovodno omrežje v dolžini 350 metrov proti Polani, in sicer predvsem zaradi prenavljanja občinske ceste. Od nedavna pa imajo boljšo preskrbo z vodo tudi gospodinjstva Gorice, ki so na višje ležečem območju vasi, saj jim to omogoča nova, močnejša vodna črpalka. Vodovod v Gorici bo treba postopoma povsem obnoviti, saj je star že 35 let. Da bi bila voda kar se da neoporečna, so sklenili dogovor z lastniki parcel, ki so v 300-metrskem pasu okrog zajemališča. Le-ti so se obvezali, da ne bodo trosili umetnih gnojil in ne uporabljali nevarnih škropiv. (J. Ž.) Dobrovnik Ob vinskoturistični cesti v Dobrovniku, ob vznožju Boršo-vega brega, je uredila družina Varga, v soboto pa tudi uradno odprla, prvi vinotoč na tem območju. To pa ni le pridobitev za dve Regini, Dejana in Evgena, ampak seveda tudi za goste, ki bodo lahko kaj dobrega spili in pojedli. Je tudi prispevek k večji prepoznavnosti vinogradništva na tem območju. (F. Bo.) Vaneški »vikendaši« odškodnine od občine ne bodo dobili etnajst lastnikov počitniških hišic in vinskih kleti na Vaneči je vložilo na Občino Puconci prošnjo za ekološko odškodnino oz. udeležbo za gradnjo vodovoda. Naselje Vaneča je namreč z občinskim odlokom upravičeno do ekološke odškodnine zaradi neposredne bližine odlagališča odpadkov. Pravico do teh sredstev imajo v skladu z Zakonom o varstvu okolja prebivalci, ki v takšnem okolju živijo. »Vikendaši« so v prošnji, ki jo je napisala Maja Flegar iz Murske Sobote, lastnoročno pa je podpisanih še štirinajst lastnikov (kot zanimivost naj omenimo, da je med njimi tudi nekdanji direktor Tovarne moških oblačil Mura Ernest Ebenšpanger), izrazili mnenje, »da bi morali biti upravičeni do participacije pri plačilu prispevka občini za vodovod tudi tisti, ki so v vasi občasno«. Pravijo namreč, da zakon ne določa, da so sredstva namenjena samo prebivalcem s stalnim bivališčem v razvrednotenem bivalnem okolju, zato bi bil po njihovem mnenju sorazmerni delež dobljenih sredstev »primeren in pošten«, saj že vrsto let prispevajo sredstva za ureditev vasi. Vendar so svetniki njihovo prošnjo zavrnili oz. preusmerili na krajevno skupnost Vaneča. V glavnem so se vsi strinjali s sklepom župana Ludvika Novaka, da je to »zadeva, ki je v pristojnosti krajevne skupnosti Vaneča in jo zato naj ona tudi reši«. Toda tule je že majhen paradoks. Lastniki namreč pravijo, da so se že poskušali dogovoriti s krajevno skupnostjo, vendar tam - po njihovih besedah - »niso našli razumevanja«. T. K. ■ 16 REPORTAŽA 18. april 2002 Satanizem se je razširil tudi v Lendavo Pijejo mačkam kri? V ’’U ' <’ '. - Ar.- Iskali smo njihove sledi in jih nekaj našli - Sogovorniki so želeli ostati anonimni drocka in heavy metala, uradno pa ga je ustanovil neki Anton iz San Francisca v Ameriki, prav tako leta 1966. ....I a vse, kar delamo sla-I bega, in še zlasti v pri-* meru, da ne živimo oziroma se ne obnašamo tako, kot bi se morali po verskih naukih, naj bi imel vmes prste satan. On da nas je pridobil na svojo stran, nas obsedel. Satan je namreč duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave in pooseblja zlo. Z njim pa kaj hitro poimenujemo tudi ljudi, ki se nam zdijo zlobni in hudobni. »Ta satan je zmožen vsega!« običajno rečemo takim. In kaj je satanizem, ki se širi tudi v naše kraje? Uraden začetek satanizma je bil leta 1966 V srednjem veku je začelo vladati prepričanje, da so vsa poganska verovanja satanistična, zato se je začelo preganjanje »napačno mislečih«. Šlo je za pravi pogrom, kateremu so bile izpostavljene predvsem ženske, ki so jih kaj hitro razglasili, da so čarovnice, take, ki nosijo dolge klobuke, letajo naokrog z metlami ter imajo rade mačke in sove. Med razsvetljenstvom so se zares pojavile prve tako imenovane satanistične skupine, ki so se združevale okrog vplivnih ljudi in zaničevale krščanstvo. Znane so bile pod imenom Druščine peklenskega ognja. Med devetnajstim in zgodnjim dvajsetim stoletjem pa je nastalo veliko okultnih skupin s podobnim simbolizmom, kot so ga imele zgodnje satanistične skupine. Med najbolj znanimi sta bili Hermetični red zlate zarje in kult Theleme. Njihovo delovanje je bilo umerjeno predvsem proti tradicionalni krščanski morali. V zgodnjem in srednjem dvajsetem stoletju pa je bil satanizem domena majhnih in obrobnih skupin, ki so se upirale krščanstvu. Te skupine niso bile povezane, zato med njimi in posameznimi kulti ni bilo dogovorov in ne usklajenosti. Do leta 1966 pravzaprav ni bilo nikakršnega pravega sata-nističnega gibanja, le posamezni najstniški izpadi ali izjave psihopatskih morilcev, da so dobili za svoja grozodejstva navodila od satana. Leta 1966 pa je ustanovil samooklicani ikonoklast in nekdanji cirkusant Anton LaVey svojo Satanovo cerkev ter spisal Sa-tanistično biblijo. Šele to pomeni pravi začetek satanizma kot ateistične in globoko vase zagledane religije. Po drugi razlagi pa se je satanizem razcvetel s pojavom har- Tudi Cankarje »poznal« sataniste Na Slovenskem je že leta 1899 pisatelj Ivan Cankar zapisal besedi satanist in antikrist v svojem najbolj znanem romanu Hlapci, s čimer pa ni mislil članov kakšne sekte, temveč je imel v mislih posameznike, kot so tedaj s takšnimi in podobnimi izrazi označevali ateiste oz. še bolje tiste, ki se niso hoteli pokoravati tedanjemu fevdalnemu sistemu. Sicer pa so začeli satanistične sekte v Sloveniji najbolj množično ustanavljati v sedemdesetih in osemdesetih letih, njihovo gibanje pa se nadaljuje tudi danes. Spomnite se na primer zloglasne motoristične skupine Satan’s brothers in incidenta, ki se je zgodil na rock festivalu in se kon- 11 zemeljskih pravil satanizma 1. Ne povej svojega mnenja ali nasveta, če nisi zaprošen za to. 2. Ne govori o svojih težavah drugim, če nisi prepričan, da hočejo poslušati. 3. Ne pojdi v domovanje drugega človeka, če mu ne boš izkazal spoštovanja. 4. Če se gost v tvojem domovanju obnaša tako, da ti gre na živce, ravnaj z njim kruto in brez usmiljenja. 5. Ne imej spolnih odnosov, dokler ne dobiš očitnega znaka. • 6. Ne prevzemaj bremena drugega, razen če on ne vpije in joče, da bi bil prost. 7. Priznavaj moč magije. Če si nekoč izkoristil njeno moč in potem nehal verjeti, bo vse, kar si naredil z njeno pomočjo. izginilo. 8. Ne pritožuj se nad ničemer, razen nad stvarmi in dogodki, povezanimi s sabo. 9. Ne škoduj majhnim otrokom. 10. Ne ubijaj živali, če te ne napadejo. 11. Ko si na javnem teritoriju, ne nadleguj nikogar. Če te nadleguje kdo drug, ga prosi, naj neha. Če te ne posluša in te nadleguje še naprej, ga uniči. Nove herbicidne rešitve Terano Novi herbicid visoke tehnologije Zatira najpomembnejše enoletne ozkolistne ’ in širokolistne plevele v koruzi. Nova herbicidna aktivna snov FOE iz raziskovalnih laboratorijev podjetja Bayer S sredstvi a varstvo rastlin ravnajta previdno. Prad uporabo preberite navodila za uporabo' 0 širok spekter delovanja 0 uporaba po setvi pred vznikom koruze ali po njem 0 odmerek 1kg/ha Bayerg) Ob tem satanističnem znaku v Lendavi smo srečali mladeniča, K« J dil, da pozna mlade, ki naj oblačenja, simbolov in poslušanja glasbe. u v Lendavi smo srečah mladenič«, ■■■ « bi jih zanimal satanizem, vendar p«ed I čal s smrtjo enega od vodij dveh (satanističnih?) skupin. Satanistični simboli Satanizem uporablja za svoje simbole »speštano« bikovo glavo, pentagram, obrnjeni križ, spremenjen znak socializma (srp in kosa) idr. Njihova značilna števika je 666. Pri krščanstvu se večkrat,pojavlja število sedem (npr. sedem Jožefovih bratov, sedem resnic, sedem zakramentov, sedem grešnih nagnjenj...). Šest je sicer manj kot sedem in tako je tudi satan v podrejenem položaju do Boga. Vendar pa se lahko število 6 obrne in tako dobimo devet. To pa je (z zvijačo!) več kot sedem. Satanove prerokbe Besedna zveza »satanove prerokbe« je zavajajoča, saj sodobni satanisti nimajo prerokb, ker so predvsem ateisti. Sodobni razlagalci Biblije menijo, da bo s približevanjem dneva Kristusove vrnitve znova nastal rimski imperij - da bi izzval Boga. Iz te domneve izhaja vrsta prerokb o koncu sveta. Ob sodnem dnevu naj bi Bog poklical v nebesa samo prave vernike, ki naj bi torej šli z Zemlje, na njej pa naj bi ostali zgolj heretiki. Antikrist (ki ni hudičevo utelešenje, ampak le njegovo orodje) naj bi se pojavil kot velik politični vodja, ki naj bi se z desetimi narodi ponovno združil v rimski imperij ter zavzel Jeruzalem in tudi svet. V naslednjih sedmih letih naj bi antikrist vladal svetu in ga popeljal v revščino, kaos in teror. A vrnil naj bi se tudi Kristus in s tem izzval dokončno bitko med dobrim in zlim, v kateri naj bi se spopadel tudi preostanek Zemljanov. Na koncu naj bi bil hudič poražen. Mnogi teoretiki prerokb so bili vznemirjeni tudi ob prihodu leta 2000, še posebej zaradi morebitnih težav s hroščem tisočletja. Po teh teorijah naj bi prišlo ob prehodu v leto 2000 do kolapsa računalniških sistemov, zaradi česar bi vlade razglasile izredno stanje. Stvari bi prevzeli v roke Združeni narodi^ # ljudem vsadili mikro^r dilo pa se ni nič pretre Govorice o sat^f Lendavi in ok0^’ Najprej smo P«'15}' jiui' informacije, povedi mlajša srednješolka, obstaja v Lendavi stov, ki se večkrat sf£ . njihovega obreda tje krvi pobitih mač > puščajo tudi sledi obliki satanističnih5* Začeli smo iskan di. Po naključju s^W na prvem (nekolik mestu za zaprtim ho sjp beta v Lendavi zndC _ stični znak oz. sim križ, zraven Pa še do. Nekdo pa Je * £eIj),L mogoče sklepat« p° barva videti bolj5 Kh pripisal Ji meni, da satan sn«r .jv*, časa smo se zadfZe tega mesta so ga uporabljal« za , 'W)insplač^^ je prišel tja mlad jA vedel povedati n stih v Lendavi in o« j da nekatere celo P Po njegovem 8 £ G številno skup*”?’,) O tako, kot je znaC‘ tanistične sekte- / črna oblačita,pfi^J obožujejo glasb0 jf mstov,kotjeMa A nosijo tudi znake, kot sta 1 / vska zvezda) in e|catdU# križ. Te simbole sejo po stenah a 0A J sogovornik pa jo P' M*«**?!# hovokri. VeP’ jo, , rajo in da jih preveč pribli^l^efl0 j. Ali ni tud«00 ftjli^^p te skupine, sm° z«a« A jih poznam-M । svojesaprepO«' Besedilo in ISIK 18. april 2002 KRONIKA 17 Mar se škofje ne menijo za glasove vernikov? Dr. Kramberger: Ne izgovarjam se na državno tajništvo... cerkev v Sloveniji je upravno razdeljena na tri °iije. Mnogi navadni verniki, še bolj pa izobraženci, tev anj vseslovenskega iniciativnega odbora za ustanovi-nOve skofij v Sloveniji, pa menijo, da je treba ustanoviti S^niondFarhat: 12,bo sprejel Odloge škofov stoj^3^ S°se na razl‘čne Pri' sle^0Cerkvene ustanove- Napo-V$lov P?* Papeškemu nunciju ’/ ^Haondu Farhatu: Milo Smo informirani, da vitCv Se Popravljeno za ustano-5tv vih škofij, pa so naši ško-i^nutku t0 Pre-»ttaz ’ ako njihove odločitve ’noin se nad njo zgra-Venski Pra^uiemo se, ali res slo-%as°rdinariJi škofje) ne vi-Oralnih in narodnostnih WvIZa ustanovitev novih geniji./.../žal ugota-venske Vodstvo Cerkve na Slo-^kor skrbi za vladanje %,/ a evangelizacijo in služe-^•fih , Stanavljanje gimnazij v So Kranj, Mur-in Novo mesto, bo ze-rez škofijskih sedežev / odbora za ustanovitev ^41 ^'nveniji so nuncija Pozneje sta jih spre-dr-France Rode in ■ 'bn ranc Kramberger. ^Ho a°Vora z 8- nuncijem «’ a bo Sveti sedež spre- C predl°ge, ki jih bo-^larii”^ pred,a8ali škofje Xv PodčrtaI S.). Iz po-^ajAM^iboru *n Ljubljani "EjL a S° temeljne razlike v Sn?a vPrašanja ustana-škofij v Sloveniji h ^ih’ Ot pb zasledimo pri Xl?raŠaniib Slovenije na lin dtžavni ravni. V Je uraVn° še zaznati iska- iv^^nosti med tradi-iiokrvkiia?iČnoor8anizira' .banjem in vlogo J>'s^li7,e,.so med drugim VWiaSepteinbra 200 ] v P*" nadškofu dr. p. tu ln mariborskemu Sund> ne?°80V()rih smo se do-jater>h sprememb v 4’?^^ P°Scbei P°lavil oktobra >MVoiH7., ružini komentar priložnost. Xkils|^ k' temelpj0 i ' ^^'iski^Mnicah, je tudi. Preureditev Ce-(deset!etiih je bil° metr°Poli)’ tslužirC1,skcenote mo-tXrJV’1 Cp1.odrešenjskemu K^/J^vsoJobnih 10 je tau°vitev novih Mdr°^ivda pobuda avnega tajništva, da se pripravi ustanovitev novih škofij v Sloveniji. 23. oktobra 1999 so bili slovenski ordinariji poklicani na državno tajništvo v Rimu, da sprejmejo ali zavrnejo predloge o novih škofijah. Ordinariji so se sporazumno odločili, da ne bo nobene nove škofije. Tudi niso želeli pomožnih škofov, ki bi bili postavljeni za določeno območje in bi pomenili zametek novih škofij (po-drčtal Š. S.). Dobili so navadne pomožne škofe.« Dr. Ivan Štuhec: Nove škofije priložnost za dinamiko pastorale Že v naslednji Družini smo v rubriki Odmevi prebrali »dodatek h komentarju«, ki ga je napisal dr. Ivan Štuhec: «/.../ Z vami popolnoma soglašam in sem tudi ves čas sinodalnega dogajanja upal, da bo med sinodo prišlo do odločitve glede novih škofij, ker je bila pripravljena študija s to temo in živahna diskusija na relaciji Sveti se-dež-Slovenska škofovska konferenca. Sinoda tega vprašanja seveda ni mogla rešiti, ker ni v njeni pristojnosti. Je pa naredila dve stvari. Sinodalno besedilo je v celoti prežeto z ekleziologijo drugega vatikanskega koncila. Če bo Cerkev na Slovenskem hotela uresničiti sinodalne smernice, bo morala storiti, česar še ni. /.../ Nove škofije bi bile idealna priložnost za novo sinodalno dinamiko naše pastorale.« Ob tridesetletnici misijonarstva Janeza Puhana je bila novembra v Bogojini versko-kulturna prireditev pod naslovom Biti kristjan danes v Sloveniji. Udeležili so se je tudi: ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode ter mariborska pomožna škofa dr. Jože Smej in dr. Anton Stres. Slovenski metropolit dr. Franc Rode je povedal svoje mnenje o škofiji v Murski Soboti. Dejal je, da je pravi naslovnik za uresničitev te pobude mariborski škof dr. Franc Kramberger. Če bi bila prošnja utemeljena, bi bila najbrž sprejeta tudi pri Svetem sedežu v Vatikanu. »Sam pa bi to pobudo takoj podprl, vendar je to moje osebno mnenje,« je dejal dr. Rode. Potem je navedel nekaj vzrokov, ki bi ga k temu vodili: želja ljudstva in dejstvo, da je na nevralgičnih točkah Slovenije dobro imeti močna Cerkvena središča s škofijami. Iniciativni odbor: Prisluhniti klicu za reorganizacijo Cerkve Osem katoliških izobražencev iz Pomurja (Ivan Obal, Jože Magdič, Marija Lapoši, Kristina Šooš, Franc Zver, Miran Tobias, Štefan Sedonja in Štefan Obal) je decembra poslalo mariborskemu škofu dr. Francu Krambergerju kratko pismo: »V zadnjem času smo v tedniku Družina z zanimanjem prebrali izjave nekdanjega beograjskega nadškofa dr. Perka, metropolita in nadškofa dr. Rodeta in drugih slovenskih cerkvenih dostojanstvenikov, ki pritrjujejo potrebi po novih škofijah, in to smo v naših pozivih slovenski Cerkvi večkrat utemeljili. Ponovno Vas, gospod škof, prosimo, da s podobno modrostjo in odločnostjo, kot jo je imel ob prenosu sedeža škofije v Maribor Vaš predhodnik blaženi Anton Martin Slomšek, prisluhnete klicu tega trenutka in za začetek reorganizacije Cerkve v Sloveniji predlagate Svetemu sedežu ustanovitev škofije v Murski Soboti. Prepričani smo, da boste z osebno pripravljenostjo, s pogumom in razumom pripomogli, da bo škofija v Murski Soboti ustanovljena, saj bo to gotovo pripomoglo k reorganizaciji slovenske Cerkve in pospešeni duhovni obnovi Slovencev.« Dr. Franc Kramberger: Sveti oče lahko ustanovi nove škofije Mariborski škof dr. Franc Kramberger ni odgovoril neposredno, ampak v 8. številki Družine z dne 24. februarja 2002. »/.../ 24. aprila 1998 je bila ustanovljena osemčlanska Medško-fijska posvetovalna komisija. V sedmih mesecih trdega dela je komisija opravila svoje poslanstvo in 11. novembra 1998. je izročila škofom izdelan elaborat. /.../ Ustanavljanje ali reorganizacija škofij je izključno pridržano Svetemu sedežu oziroma papežu. V času škofovske,sinode v Rimu, 13- oktobra 1999, smo bili vsi trije slovenski ordinariji na izrecno željo državnega tajnika kardinala Angela Sodana povabljeni na pogovor. Povedal je, da so člani Državnega tajništva obravnavali naš predlog z razumevanjem, vendar pa imajo tudi resne pomisleke, ki jih ne kaže zanemariti. Običajno imajo škofije od 800.000 do dva milijona vernikov, Slovenija pa ima komaj dva milijona prebivalcev in kar tri škofije. Tudi teritorialno gledano je Slovenija majhna dežela in nekatere škofije po svetu so geografsko večje kot vsa Slovenija. Poleg tega v Sloveniji še niso povsem urejeni odnosi med Cerkvijo in državo. /.../ Ob splošnem pomanjkanju duhovnikov je lahko delitev škofij neracionalna obremenitev duhovniškega kadra na škodo škofijske pastorale. Ne izgovarjam se na Državno tajništvo, želim povedati resnico, da Državno tajništvo nima ničesar proti ustanovitvi novih škofij v Sloveniji, marveč sve tuje, naj ob naštetih in še drugih pomislekih zadeva zori in naj zaenkrat ostane,status quo’.« V nadaljevanju škof dr. Kramberger piše, da je poslal vsem duhovnikom in redovnikom mariborske škofije vprašanje, kaj in kako mislijo o delitvi škofije in ustanavljanju novih škofij. »Rezultat je bil: 165 duhovnikov se je izreklo za eno (sedanjo) škofijo, 95 za tri škofije, 63 za dve škofiji, 14 odgovorov pa je bilo neopredeljenih. Že to dokazuje, da ustanovitev novih škofij ni le pravno dejanje, marveč je proces v spoznanju in mišljenju vernikov, duhovnikov in pastoralnih delavcev/.../.« Akademik Jože Krašovec: Ne govori samo škof, temveč duh Božji V naslednji številki Družine z dne 3- marca 2002 se je v rubriki Odmevi oglasil akademik Jože Krašovec. «...Malokdaj me je ob branju kakšnega članka tako neposredno obdal občutek, da ne govori samo škof, temveč duh Božji. Doslej sem namreč poslušal razprave in prebiral navijaške članke, ki ne izžarevajo zavzetosti za Božje (Bogove) reči, temveč sevajo usodno slovensko rakavo bolezen, ki bi jo lahko imenovali divi-de et impera - deli in vladaj.« V nadaljevanju navaja že zapisane škofove pomisleke in rezultate vprašalnika. »Vsi ti pomisleki so tako tehtni, da popolnoma razveljavljajo vsak poskus opravičevanja načela devidc et impera. /.../ NE, tj. proti delitvi škofije, sem zaokrožil z rdečo barvo ter svojega škofa rotil, naj se zave svoje zgodovinske odgovornosti in naj se ne pusti ujeti v nastavljene zanke. /.../ Po mojem globokem prepričanju Slovenija ne potrebuje nobene nove škofije. Nasprotnim trditvam se dejansko smeji ves svet. Potrebujemo le vsestransko duhovno prenovo v moči večje edinosti naroda in v vpetosti v vesoljno Gerkev. V sedanjem izzivu časa bomo preživeli le, če bomo vse pasti delitve presegli s strastno zavzetostjo za edinost, v duhu in resnici.« Ivan Obal: Začudeni, da vam glas vernikov ni mar Še vedno pa so o potrebnosti novih škofij prepričani tako člani vseslovenskega iniciativnega odbora kakor tudi že omenjena skupina izobražencev iz Murske Sobote in okolice. Med drugim so v odgovoru na škofovo pisanje zapisali: »/.../ Spomniti vas moramo na dejstvo, da v naši neposredni bližini in drugje v Evropi obstajajo manjše škofije, ki delujejo naravnost vzorno, poleg tega so mnoge na novo ustanovljene škofije tudi manjše. Predlog o potrebi po škofiji v Murski Soboti ne temelji na številu vernikov, temveč na specifičnem položaju Prekmurja in Prlekije oziroma prebivalcev, ki živijo na stičišču štirih narodov, se pravi v posebnih razmerah /.../. Z nastankom novih škofij in delovanjem novih škofov bo nastopila večja dinamika pastoralnega dela na manjših območjih, kar bo gotovo spodbudilo tudi nove duhovne poklice. /.../ Strinjamo se s tem, da ste za mnenje zaprosili duhovnike, obenem pa smo začudeni, da vam kljub sklepom zadnje sinode na Slovenskem za mnenje in glas vernikov ni mar.« V pismu, ki ga je podpisal Ivan Obal, vendarle izražajo upanje, da bo škof nadaljeval v smeri ustanavljanja novih škofij in tako dokazal, da »/.../naša kritika ni bila utemeljena. Prepričani smo namreč, da bo ustanovitev novih škofij pripomogla k boljšemu pastoralnemu delu, kar je tudi edino vodilo pri prizadevanjih za novo škofijo.« Dosje zaenkrat zapiramo brez posebnega komentarja. Pripravil: Štefan Sobočan ■ (fr TTJEJRMIE LEMB Terme Lendava, d. d., Tomšičeva 2a, 9220 Lendava, tel.: 02 577 4100, faks: 02 577 44 42 TERME LENDAVA, D. D., ODDAJAJO V NAJEM športnorekreacijske objekte z opremo na poletnem kopališču Term Lendava, d. d., za čas od maja do septembra 2002. V najem in uporabo se oddajajo: - teniška igrišča, - rolkarski poligon, - košarkaško igrišče in drugi športni objekti po dogovoru. Vse zainteresirane vabimo, da nam pošljete pisne ponudbe z referencami na Upravo Term Lendava, d. d., Tomšičeva 2a, 9220 Lendava. Pisne ponudbe bodo zbirali do 30. 4. 2002. Vsi pošiljatelji ponudb boste o izbiri pisno obveščeni. EVROPSKA UNIJA IZ PRVE ROKE Vključevanje Slovenije v Evropsko unijo prehaja v zaključno fazo. Vprašanj je zato veliko, tako na temo pogajalskega procesa kot tudi o temeljnem delovanju Evropske unije. Da bi vsem prebivalcem Pomurja omogočili preprost dostop do informacij o EU iz prve roke, Vas vabimo na JAVNO RAZPRAVO 0 EVROPSKI UNIJI IN VKLJUČEVANJU SLOVENIJE V EU v ponedeljek, 22. aprila, ob 12. uri v sejni sobi Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa ulica 2. Na Vaša vprašanja bosta v neformalnem vzdušju odgovarjala član Ožje pogajalske skupine RS za vstop v EU, Miro Prek, in namestnik vodje Delegacije evropske komisije v Sloveniji, Thomas Kaufmann. s________._____________________________________> DELEGACIJA EVROPSKE KOMISIJE V REPUBLIKI SLOVENIJI * Zgodilo se je... Trčil je v drevo, I. Huda prometna nesreča se je zgodila na cesti v Dolnjih Slavečih, Voznik osebnega avtomobila, čigar identitete pa nam OKC PU Murska Sobota ni posredoval, je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal z vozišča in trčil v drevo. Poleg telesnih poškodb je nastala tudi materialna škoda. Trčil v drevo, II. Podobna huda prometna nesreča se je zgodila na cesti Poz-nanovci-Radovci. Tudi tam je avtomobilist zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal z vozišča in trčil - v drevo. V reševanje so pridrveli soboški gasilci, a so ukleščenega ponesrečenca že izvlekli drugi reševalci in odpeljali v bolnici. Gasilci pa so odklopili akumulator in tako preprečili še večjo škodo. Nesreča pri Ihovi Voznik tovornega avta znamke MAN M. Z. iz Šmarja pri Jelšah vozil po glavni cesti I. reda iz Gornje Radgone proti Benediktu. Zunaj naselja Ihova je vozil z neprilagojeno hitrostjo in zato ni mogel pravočasno ustaviti za voznico osebnega avta Renault 5 V. K., ki je v križišču zavijala v levo na lokalno cesto. V trčenju so se poškodovale: voznica V. K. ter sopotnici 46-letna O. K. in dveletna P. K. iz Lokavec. Vse so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer so ostale na zdravljenju. Š. S. ■ 18 SMUK I 18. april 2002 VE)IIW Nogomet Strelstvo Nogometna liga Si.mobil Mura na šestem mestu V nadaljevanju tekmovanja v državni nogometni ligi Si.mobil je soboška Mura dvakrat izgubila. V osemindvajsetem kolu je gostila prebujeno Primorje iz Ajdovščine in doživela prvi spomladanski poraz v Fazaneriji. Sobočani niso ponovili igre iz prejšnjih kol, tako da so gostje lažje prišli do zmage, kot je bilo pričakovati. Nogometaši Primorja, ki so si ustvarili več zrelih priložnosti kot domačini, so prišli v vodstvo v prvem polčasu z golom Obilinoviča, končni rezultat pa je postavil v drugem polčasu Mlakar. V devetindvajsetem kolu je gostovala Mura v Ljudskem vrtu pri vodečem Mariboru, vendar oslabljena, brez Romera in Dvorska. Kljub temu se je Mura gostiteljem dobro upirala. Sobočane je tokrat pokopal z dvema goloma Pekič, k zmagi Maribora pa je veliko pripomogel tudi nekdanji igralec Mure Fabijan Cipot, ki je bil poleg Pekiča najboljši igralec na tekmi. To je bila prva zmaga Maribora nad Muro v letošnjem prvenstvu. V prvih dveh tekmah so namreč zmagali Sobočani. Tako je Mura s petega zdrsnila na šesto mesto. V drugi državni nogometni ligi so odigrali dvaindvajseto kolo. Bakovci so gostili Belo krajino, Nafta pa Ljubljano. Srečanje v Bakovcih je bilo zanimivo, končalo pa se je brez zmagovalca. Nogometaši Bakovec so zamudili priložnost za zmago. Prvi so sicer prišli v vodstvo gostje minuto pred polčasom, strelec pa je bil Sever. V začetku drugega polčasa so domačini z golom Osterca rezultat izenačili. V nadaljevanju tekme so imeli dve lepi priložnosti za zmago, ki pa ju niso izkoristili. V prvem primeru je žoga zadela domačega nogometaša Novaka, drugo priložnost pa je zamudil Fras. Razveseljivo pa je, da so Bakovčani tokrat pokazali več borbenosti in želje po uspehu kot na prejšnjih tekmah. Nogometaši Ljubljane, ki so eden od kandidatov za prvo državno ligo, so bili premočan nasprotnik za Lendavčane in tekmo dobili brez posebnih težav. V devetnajstem kolu prvenstva v tretji državni nogometni ligi vzhod je zopet prišlo do presenečenj. Največ-je presenečenje so pripravili nogometaši Apač, ki so premagali Leso-plast iz Križevec, kar je njihova četrta spomladanska zmaga, s tem pa so se že rešili zadnjega mesta. Sicer pa je igral Lesoplast od 63. minute dalje z igralcem manj, saj je bil izključen Mario Zver. V derbiju kola med Odranci in Turniščem so presenetljivo, vendar zasluženo zmagali nogometaši Turnišča, ki so tako poleg Odranec in Lesoplasta najresnejši kandidat za naslov prvaka. Žal so ostali Turniščani brez najboljšega strelca in stebra obrambe Simona Bojneca, ki je bil v 76. minuti izključen. Preseneča tudi zmaga Črenšo-vec v Beltincih, ki je povsem zaslužena. Čarda je v Martjancih po pričakovanju premagala Bistrico, Veržej pa Rakičan. Zaradi izključitve Vourija je imel Rakičan od 60. minute dalje igralca manj, kar so izkoristili nogometaši Veržeja in Sunčič je dosegel šest minut pred koncem zmagoviti gol. Tekmi Hotiza : Dobrovnik in Kerna: Tromejnik sta se končali brez zmagovalca. V predzadnji minuti je bil izključen igralec Kerne Dani. V petnajstem kolu soboške prve medobčinske nogometne lige ni bilo presenečenj. Vodeča Roma je prepričljivo zmagala v Ižakovcih, Tišina je osvojila točke na gostovanju z Motvarjevci, Serdica pa s Slatino v Radencih. V sedemnajstem kolu prve lendavske medobčinske nogometne lige je Mostje odščipnilo točko vodeči Nedelici, ki je še vedno brez poraza. Sicer pa ima Nedelica že kar deset točk prednosti pred drugouvrščeno Polano. Feri Maučec Pomurski paraplegiki državni prvaki Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije je bilo organizator finala državne dopisne lige v streljanju z zračno puško za paraplegike in tetraplegika. Sodelovalo je 21 strelcev in strelk iz 9 slovenskih društev. Največ uspeha so imeli pomurski strelci in strelke, saj so osvojili v ekipni konkurenci prvi dve mesti. Zmagala je prva ekipa Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije (Jožef Franc 362, Slavko Dunaj 357, Leon Jurkovič 337) s 1056 krogi in postala državni prvak. Drugo mesto je zasedla druga ekipa Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije (Franc Borovnjak 346, Matija Merklin 315, Franc Baum 326) z 987 krogi in postala državni podprvak. Med posamezniki tetraplegiki je zmagal Slavko Dunaj s 357 krogi in postal državni prvak. Drugi je bil Leon Jurkovič s 337 krogi, tretji pa Franc Baum s 326 krogi. Med paraplegiki je bil Jožef Franc s 362 krogi tretji, Franc Borovnjak pa s 346 četrti. Med ženskami je zasedla Marija Magdič z 246 krogi četrto mesto. Sicer pa smo se pogovarjali več o športni dejavnosti z nekaterimi paraplegiki in tetraple- bolovom, manj pa z namiznim tenisom. V teh panogah sem dosegal v preteklosti odlične rezultate. Bil sem večkratni državni prvak v streljanju, kegljanju in namiznem tenisu. Zdaj sem že starejši in tudi moji rezultati so nekoliko slabši. Med tetraplegiki sem zmagal tudi na tem strelskem tekmovanju, čeprav tega nisem upal, saj je tekmoval tudi kolega, ki je boljši od mene." Sicer pa so rezultati dostikrat odvisni tudi od razpoloženja. S športnimi aktivnostmi se bom ukvarjal tudi v prihodnje, dokler mi bo omogočalo z d r a -vje.« Marija Magdič -četrtou-vrščena tekmovalka v strelja- giki. Matija Merklin -predse-’ d n i k Društva paraple-g i k o v Prekmurja in Pr-lekije: »V na- šem društvu posvečamo posebno skrb vsem športnim aktivnostim, ki so primerne za ljudi na vozičkih. Med našimi člani je največ zanimanja za kegljanje, kjer dosegamo v vseh kategorijah tudi dobre rezultate. Dobre rezultate do- nju: »V športne aktivnosti se vključujem na vseh področjih, saj v tem vidim koristnost za ohranjanje zdravja. Sodelujem na raznih tekmovanjih, ne sicer z namenom, dosegati vidnejše rezultate, saj zame velja geslo, da je pomembno sodelovati in ne zmagati, čeprav vsi težimo k čim boljšim rezultatom. S tem želim tudi izpolnjevati športni program, ki ga je sprejelo naše društvo. Če mi bodo dopuščale moje fizične in druge okoliščine, saj delam v društvu na različnih področjih, se bom tudi v prihodnje ukvarjala s športnimi aktivnosti v korist mojemu zdravju. Najraje se udeležujem športnih tekmovanj v kegljanju in streljanju, občasno pa tudi športnega ribolova.« od začetka moje invalidnosti leta 1977. V tem času sem dosegel več odličnih rezultatov in laskavih naslovov. Bil sem državni in evropski prvak (lani). Na paraolimpijskih igrah v Barcelonu, kjer sem prvič sodeloval, sem zasedel peto mesto. V Atlanti in Sydneju pa sem bil drugi. V tekmovanju z malokalibrsko puško sem zasedel na svetovnem prvenstvu v Španiji tretje mesto. Strelski šport je za nas invalide zelo zahteven, če želiš dosegati vrhunske rezultate, saj moraš veliko trenirati. Sam treniram štiri- do petkrat dnevno, enkrat na mesec pa imamo skupne priprave v Ljubljani. Zdaj se že vneto pripravljam na svetovno prvenstvo, ki bo od 3. do 13. julija v Seulu, in mislim, da sem že dobro pripravljen.« Franc Borovnjak -športni referent pri Društvu para p legi k o v Prekmurja in Pr-lekije: »Kot odgovoren za športne aktivnosti v našem društvu se udeležujem vseh tekmovanj v panogah, s katerimi se ukvarjamo, to so kegljanje, strelstvo, športni ribolov, atletika ... V strelstvu sem celo prav pri vrhu, v kegljanju dosegamo dobre rezultate ekipno in posamezno, tako pri ženskah kot pri moških, v športnem ribolovu pa je veliko odvisno od sreče. Z doseženimi rezultati naših članov smo zelo zadovoljni, saj so večinoma že starejši in je zelo malo mlajših. Včasih imamo sicer težave s sestavo ekip, saj nam bolezni večkrat onemogočajo tekmovanje. Organiziramo tudi treninge v kegljanju in strelstvu, manj pa v atletiki, saj nimamo takih možnosti kot v drugih mestih.« Feri Maučec Mura: Primorje 0:2 Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 1.200. Soc Huselja (Velenje). Strelca: 0 : 1 Obilinovič (38), 0 : 2 Mlakar (72). Mura: Botonjič, Cifer, Erniša (S. Žilavec), Kožul, D. Žilavec (Prednik),* šak, Lukič, Doiminko, Romero, Vugrinčič (Reljič), Mesarič Maribor: Mura 2 :0 Maraibor - Igrišče v Ljudskem vrtu, gledalcev 4.500. Sodnik: Šart(P valje). Strelec: 1 : O Pekič (35), 2 : 0 Pekič (56). . g Mura: Botonjič, Prednik, Cifer, Kožul, D. Žilavec, Mesarič (Vrečič, e Lukič, S. Žilavec (Erniša), Gabor, Dominko, Vogrinčič. Druga državna nogometna Bakovci Triglav: Bela krajina 1:1 Bakovci - Igrišče v Bakovcih, gledalcev 200. Sodnik: Mihelič^0111' Strelca: 0 : 1 Sever (44), 1 : 1 Osterc (57). Bakovci Triglav: Kamnik, Slana (Zadravec), Novak, Fajdiga, Moreč, Osterc, Ivanič, Cotter (Meolic), Horvat (Sabotin), Fras. Nafta: Ljubljana 0:4 Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 300. Sodnik: Bohinc (Škofje Strelci: O : 1 Karapetrovič (3), 0 : 2 Kitič (45), 0 : 3 Štrabec (65)' Karapetrovič (85). .. Nafla: Starovasnik, Kulčar, Gone (P. Gerenčer), Novak (Horvat), PaPlCl rič, Baranja, Živadinovič, Preininger, Tompa, B, Gerenčer. Tenis___________________________________ Geotlm in Vinogradništvo Žnud^ segajo tudi v streljanju z zračno puško tako v ekipni kot posamični konkurenci. Najboljši strelci v našem društvu so Slavko Dunaj, Jožef Franc, Franc Borovnjak, Leon Jurkovič in drugi. Ukvarjamo se tudi s športnim ribolovom, za katerega je med člani prav tako veliko zanimanja, z namiznim tenisom, atletiko ... Sedaj bomo sodelovali v slovenski atletski ligi. Tudi v prihodnje nameravamo ohraniti vse te športne aktivnosti.« Slavko Dunaj* -državni prvak v streljanju s standardno zračno puško med tetraplegi- ki: »Ukvarjam se predvsem s strelstvom, kegljanjem in športnim ri- Ženski nogomet Odranci drugi V organizaciji ŽNK Len Sobota je bil v Martjancih četrti turnir za državno prvenstvo za dekleta do 15 let - vzhodna skupina. Sodelovale so tri ekipe, med njimi dve iz Prekmurja. Rezultati: Odranci: Len Sobota 3 : 2. Maribor: Odranci 2 : 0 in Maribor: Len Sobota 3:1. Vodeče Skale in zadnje Pohorje sta bila prosta. (F. M.) Skale 4 4 0 0 32:2 12 Odranci 6 3 11 13:12 10 Maribor 6 3 0 3 18:14 9 Len Sobota 6 2 1 4 15:20 7 Pohorje 4 0 0 4 3:33 0 Franc Pintar - lanski evropski prvak v streljanju: »S strelstvom se resneje ukvarjam Nogometna liga Si.mobil Rezultati - 28. kolo: Mura: Primorje 0 :2 Šmartno: Koper 1 :1 Domžale : Maribor 0 : 2 Triglav: Publikum 2 :1 Korotan: Gorica 0 : 2 Olimpija: Rudar 1: 3 Rezultati - 29. Kolo: Maribor: Mura 2: 0 Rudar: Korotan 2 : 3 Gorica : Triglav 2 :1 Publikum :,Domžale 2 :1 Primorje: Šmartno 3:0 Koper: Olimpija 0:0 Maribor 2917 7 5 Koper 291410 5 Primorje 29 15 6 8 Olimpija 2914 6 9 Publikum 29 12 611 Mura 29 12 6 11 Šmartno 29 9 12 8 Rudar 29 10 910 Gorica 2910 910 Korotan 29 7 715 Triglav 29 6 518 Domžale 29 3 719 2. SNL Rezultati - 22. kolo: 55:22 58 41:20 52 48:23 51 37:32 48 44:36 42 30:31 42 41:34 39 42:40 39 29:36 39 24:44 28 26:54 23 22:67 16 Bakovci Triglav: Bela krajina 1:1 Nafta : Ljubljana 0 : 4 Aluminij: Elan 6 : 2 Zagorje: Renče 3:0 Pohorje: Livar 1:3 Dravinja: Drava 0 : 0 Železničar: Jadran 1:0 Dravograd : Tabor 3 : 0 Dravograd Aluminij Ljubljana Livar Drava Zagorje Železničar Bela krajina Dravinja Jadran Nafta Bakovci Tr. Renče Tabor 22 18 4 0 2216 4 2 22 15 6 1 22 13 7 2 22 9 6 7 22 9 5 8 22 9 5 8 22 9 4 9 22 7 9 6 22 8 410 22 7 3 12 22 7 2 13 22 7 114 22 4 414 57:14 58:19 57:6 47:15 39:25 29:26 30:30 39:31 30:20 31:35 37:45 22:62 24:52 19:51 58 52 51 46 33 32 32 31 30 28 24 23 22 16 Pohorje 22 3 1 18 25:58 10 Končan je bil redni del tekmovanja v obeh drugih pomursko-štajerskih zimskih teniških ligah. Prvo mesto v rdeči skupini je osvojil Geotim iz M. Sobote, v modri skupini pa Vinogradništvo Žnuderl iz Muščaka. Po prve štiri ekipe iz obeh skupin bodo igrale v končnici. 2. PSZTL - rdeča skupina Geotim MIR Radgona Electrum Pomurska DZU ABC Pomurka Sortina 10 24 6 24 10 24 6 24 101911 19 101911 19 101713 17 101614 16 Kegljanje V Domžalah je bilo kegljaško tekmovanje invalidov. Sodelovali so tudi člani Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije in med 31 tekmovalci in 9 tekmovalkami ekipno zasedli četrto mesto s 1.200 podrtimi keglji. Med posamezniki sta zasedla Slavko Dunaj med tetraplegiki (286) in Milan Bogataj med veterani (316) tretji mesti, Franc Borovnjak pa je bil peti med paraplegiki (316). (F. M.) TK Radenska Skobra Nepripravljeni Ranina ŠD Cven 1011 19 1 101020 10 9 21 10 9 21 10 7 23 6 2. PŠZTL - modra skupi" 10 28 2 A 10 24 6 2" 10 21 9 21 101713 101713 s 101713 101614' 1011 19 10 11 19 1J 10 3 27 2 10 0 30 -1 Vinogradništvo TK Ljutomer Bintel Zavar. Triglav ŠD Lo-ko Rebel SKP Radgona ŠD UJV MS TK Štraf MTS Radenci Gama Sah Elan 22 2 119 10:65 7 3. SNL vzhod Rezultati -19. kolo: Odranci : Turnišče 1: 3 Čarda: Bistrica 2:0 Apače: Lesoplast 1: 0 Hotiza: Dobrovnik 2: 2 Kerna: Tromejnik 2: 2 Veržej: Rakičan 1:0 Beltinci : Črenšovci 0 :2 Odranci 1911 6 2 45:234 39 Lesoplast 1911 5 3 38:12 38 Turnišče 1911 5 3 47:27 38 Garda 1910 4 5 42:27 34 Črenšovci 1910 3 6 37:23 33 Veržej 19 7 7 5 35:28 28 Tromejnik 19 5 6 8 36:41 21 Bistrica 19 5 6 8 23:36 21 Horiza 19 5 5 9 21:27 20 Beltinci 19 3 10 6 21:26 19 Kerna 19 4 7 8 24:34 19 Apače 19 4 6 9 22:37 18 Dobrovnik 19 5 212 25:57 17 Rakičan i 19 3 610 26:39 15 1. MNL MS Rezultati-15. kolo: Makoter: Bratonci 4 : 3 Goričanka: Gančani 6:0 Ižakovci: Roma 0 : 3 Grad : Cankova 2 :1 Slatina : Serdica 0 :1 Motvarjevci: Tišina 0 :2 Roma 1512 2 1 46:15 38 Tišina 1512 1 2 45:11 37 Serdica 1511 1 3 42:14 34 Goričanka 15 7 4 4 35:19 25 Ižakovci 15 7 4 4 34:25 25 Grad 15 7 4 4 33:26 25 Makoter 15 6 2 7 35:35 20 Slatina 15 4 4 7 25:24 16 Cankova 15 4 1 10 21:35 13 Motvarjevci 15 3 3 9 22:49 12 Gančani 15 1 410 14:43 7 Bratonci 15 1 014 16:72 3 1. MNL Lendava Rezultati -17. kolo: Polana: Čentiba 4:3 Mostje: Nedelica 0:0 Renkovci: Panonija 2:2 Petišovci: Olimpija 3:3 Lakoš prost Nedelica 15 13 2 0 61:7 41 Polana 15 10 1 4 39:26 31 Mostje 16 6 5 5 28:30 23 Čentiba 15 6 3 6 33:24 21 Lakoš 15 5 5 5 24:30 20 Panonija 15 5 4 6 24:23 19 Petišovci 15 3 6 6 21:41 15 Renkovci 15 1 6 8 17:32 9 Olimpija 15 2 211 19:53 8 2. MNL MS Rezultati -13. kolo: Radgona: Lipa 1 :0 Segrap: Hodoš 4 l:0 Pušča: Dokležovje 1:4 Salovci: Rotunda 1:0 Bogojina prosta Radgona 11 8 3 0 23:7 27 Šalovci 12 8 0 4 30:19 24 Bogojina 11 7 2 2 33:19 23 Dokležovje 11 6 2 3 35:19 20 Hodoš 12 5 3 4 39:22 18 Lipa 12 5 3 4 32:30 18 Segrap 12 4 2 6 26:33 14 Pušča 12 1 011 15:49 3 Rotunda 11 0 111 8:43 1 2. MNL Lendava Rezultati -14. kolo: Graničar: Nafta (V.) 2 :1 2 Dolina: Veterani (T.) 0: 5 Zitkovci: Kapca 4 f: 1 Veterani (T.) 1412 1 1 69:10 37 Kapca 14 8 2 4 43:17 26 Žitkovci 14 7 2 5 31:31 23 Nafta (v.) 14 5 4 5 23.30 19 Graničar 14 4 1 9 19:49 13 Dolina 14 0 212 8:56 2 Mali nogomet - Triglav liga Tropovci 14 8 3 3 62:42 27 Krajna G. M. 14 8 3 3 48:38 27 Mladinec 14 8 3 3 44:38 27 Kupšinci 14 8 2 4 47:33 26 Bulls MTK 14 7 1 6 52:40 22 Mister Baby 14 6 2 6 45:37 20 Černelavci 14 5 4 5 46:47 19 Videm 14 6 1 7 43:49 19 Triglav 14 5 1 8 37:58 16 Junior SNV 14 4 1 9 31:54 13 Dobel 14 3 3 8 32:40 12 Prosečkavas 14 2 4 8 28:39 10 Na državnem prvenstvu v š2 pjl je zasedla prva ekipa Ra86 grada iz Murske Sobote c1® mi z 21 točkami peto, druga 17,5 točke 22. mesto. niki je zasedel Boris Kovač Pomgrad) med 162 šahisb trinajsto mesto. (F. M.) ,0pot^ Na mesečnem članskem f” . turnirju ŠD Lendava je s° šahistov. Zmagal je J točkami pred Jožetom < njom Strbadom, 7,5, kom, 5, in Dragom Bašo, t Judo Na mednarodnem strijskem Attnangu so s° 400 judoisti iz 35 klube' i(1d«r tudi člani Judo kluba Len lep uspeh. Najbolje se je X Benko (70 kg), ki je za tinjah drugo mesto. Tadej pri kadetih in Matej Cas mladincih sta bila J (57 kg) je zasedel sed Ud'ji nirju je sodelovala tud' kg) iz Murske Sobote, sedla j ba Sankaku iz Celja, mesto ter izpolnila n0^j kadetsko prvenstvo. ( • Karate M Kranju je bilo poka1 . dečke in deklice. Me iz 36 klubov so sode 10* ski tekmovalci in se e s/ Karate kluba Radenci s J. ekipno drugo mesto m pS J rejše deklice, tretji. V borbah je b" 0^®^ 58 kg) drugi, ^'"'atr^^ in Ines Satler (48 kg) P ^1v te kluba Ljutomer je Ll)k p Aleš Preglej (nad 38' 4^ J (38 kg) in Peter Drob* (4^ bila tretja, Roman ngfidz peti. Od Karate kl^a Z Lrte so se izkaza^ Petrijan, L. Petnjan), no zasedli prvo horpa"M , pa so bile tretje. . f. Mateja Gabor (48 (nad 48 kg) tretji m® 18, april 2002 ŠPORT 19 Radenska Creativ druga četrtem kolu končnice držav-a Prvenstva za razvrstitev od ni če,r,e9a mesta v držav-vnft °skl k°šarkarski 1. B-ligi je ® na ekipa Jurij Plava |agunav ati lan' Pomagala Radensko Cre-8fi IZ.„urske Sobote z rezultatom 86 72 «61:51,37:29, 20: Atletika 15). Strelci za Radensko Creativ: Meško 22, Ritonja 22, Dominko 8, Gladovič 7, Besedic 6, Pok 3, Maje 2, Bratkovič 2. Vodi Jurij Plava laguna z 52 točkami pred Radensko Creativ, 49, Rudarjem iz Trbovelj, 48, in Mariborom Branikom, 46. (F. M.) Grabar zmagal v Gradcu ratonih120139 v sP°mladanskih ma-butsnh lntesensk'h tekih okrog Pla-letni k3 Geza Grabar v 15-^nalnp^'Se eno zma9°' Natradi' 10 min sP°mladanskem teku na JSoJ/ Gradcu, kjer je sodelovalo zased(1| p°Valcev 'z Petih držav, je Geza Grabar, član TS Ra- denske in AK Pomurje, prvo mesto. Po mestnih ulicah je pretekel 16,1 km dolgo progo v času 56:45,00 in za dve sekundi prehitel avstrijskega tekača Haingartnerja. Tekmovanje je štelo za osvojitev avstrijskega pokala v cestnih tekih. (G. G.) Mali nogomet_________________________ Soboška tretja osnovna šola tretjič DP -Jpcedway J nedeljo male v ^ndavi te bila druga letošnja 8^ d'*3700 Prvenstvo v spe-lljiilHi ' ^^agal je Matej Žagar S Z 20 tečkami, medtem Sf fai lanski državni prvak (Ljubljana) 14 točk in \ Sete Peto mesto. Na dirki tudi trije Lendavčani: n’ te*van Horvat in Denis S ie odlično začel Jožef ie osvojil od 6 možnih 5 ern Pa se je hudo poškodo- Zlom n°9e in te 0Stal Sp'1 kier so ga operirali. $ zasedel z 8 točka-% 3 ° teesto, medtem ko je za-Sk.?'5 Lučič brez točke se-\n 0 teesto. V nedeljo ob 15. letoSdi°nu v Petišbvcih fi-Si)Sgnte9a državnega prven-SičaiP^Hikdv v speedwayu, ^BL utei° zanimive boje za K (F. M.)z Na državnem prvenstvu v šahu v Grižah je zasedla prva ekipa Radenske Pom-grada iz Murske Sobote med 34 ekipami z 21 točkami peto, druga ekipa pa s 17,5 točke 22. mesto. Med posamezniki je zasedel Boris Kovač (Radenska Pomgrad) med 162 šahisti s 6,5 točke trinajsto mesto. (F. M.) Na mesečnem članskem hitropoteznem turnirju ŠD Lendava je sodelovalo 10 šahistov. Zmagal je Jože Gabor z 9 točkami pred Jožetom Vučkom, 8, Fra-njom Strbadom, 7,5, Štefanom Toplakom, 5, in Dragom Bašo, 3 točke. (F. B.) Kolesarstvo »M Mlade nogometašice soboške tretje osnovne šole - državne prvakinje. Stojita od leve: Marjan Sukič (mentor) in Angela Novak (ravnateljica); čepijo: Janja Farič, Nuša Vidic, Janja Koren, Olivija Filipič, Mateja Pucko, Vanja Kozic, Alenka Milkovič, Tjaša Tibaut, Simona Kuzma; ležita: Mateja Čepe in Daša Kardoš. V organizaciji soboške tretje osnovne šole je bil finale državnega prvenstva v nogometu za učenke osnovnih šol. Med štirimi ekipami je sodelovala tudi ekipa OŠ III Murska Sobota in se odlično odrezala. Sobočanke so premagale ekipi OŠ Miren s 4 : O in OŠ Li- tija z 1 : 0 ter igrale neodločeno z OŠ Krško 0 : 0 ter zasedle prvo mesto in postale državne prvakinje. To je že tretji zaporedni državni naslov, ki so ga osvojile nogometašice soboške tretje osnovne šole pod vodstvom mentorja Marjana Sukiča in zaslužijo vse čestitke. Strelke so bile: Alena Milkovič, 3, ter Simona Kuzma in Tjaša Tibaut s po enim golom. Mateja Pucko je bila razglašena za najboljšo vratarko, ki v finalu ni dobila gola, Alenka Milkovič pa za najboljšo strelko. (F. M.) Hokej na travi Brata Titan vodita reprezentanco V avstrijskem Grafenstainu je bila mednarodna cestna kolesarska dirka mladincev. Med 86 kolesarji iz 22 klubov in petih držav, ki so tekmovali na 68 km dolgi progi, je sodeloval tudi član KK Tropovci Si- mon Špilak in zasedel izvrstno četrto mesto ter le za sekundo zaostal za drugouvrščenim tekmovalcem. V teh dneh so se začele priprave slovenske mladinske kolesarske reprezentance, ki bo sodelova- la od 2. do 5. maja na močni mednarodni dirki na Češkem. V slovenski reprezentanci bo nastopil tudi Simon Špilak, reprezentanco pa vodita trenerja KK Trorpovci, brata Titan, kar je lepo priznanje. (F. M.) Rokomet Arcont premagal Radovljico Visoka zmaga Leka h^keiian110 ,ekmovanje v regijski S Ser'isk° zračno puško. AaiDi 80 zmagali Sebeborci s b Sik dte*1 Bakovci in Jezerom Gederovci, 25, Strel-(tJNatp ' *n ^RČani, po 23 točk. I^riik) ie zmagal Franc Car k ^ci) ohre<1 Goranom Maučecem C dosegla PO 4037 603 ' K°bert Contala (Sebe-8rantaz CSr (Bakovci), C Sov rt Balazic (Sebeborci), °iebi|B^ Puškn ,ektT10vanje v streljanju ligi«- Ekipno je SSiria s 7 .ls°Vci z 9 točkami dru-Pet, in Dobrovnik s 6 s 6tl posamezniki je bil N kr°9i drugi, Milan Pa s 555 tretji. (F. M.) ptenis zmaga \ 6stih 1 . v (na evropskem V'1 sobnxtislavi leta 1996 S an Štefan Kovač) bansko reprezen- ^bp/Stil M'tja Horvat iz KSk' nekdanji igralec Sobote- ki '9ra Sv^Prv k°-Dobre igre na 'n kakovo- JojJterriiznoteniškem N h .^ipra? Brf)u ter dodatna t\.ri df- M3 na fakulteti za 4 ig 'ranu Kondriču so J odPrla vra’a V/S*/ PnPravah na Spij V° i6 celo odščip-0 Drošu Slatinšku V devetnajstem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je Arcont iz Radgone v Radencih premagal Radovljico z rezultatom 29 : 27 (15 : 12). Radgončani so si zmago zagotovili šele v "končnici tekme. Arcont Radgona: Bogdanovič, Fartek 2, L. Klun, Pinta- rič, D. Kolmanko 1, Zorko 2, Merica 3, N. Klun 5, A. Kolmanko 7, Žinkovič 9, Pučko. (F. M.) Razkrižje na pragu druge lige V predzadnjem kolu prvenstva v tretji državni moški rokometni ligi je Razkrižje v Kranju premagalo Duplje z rezultatom 31:27 in je tako na pragu druge državne lige. Strelci: Kavaš 10, Ovsenjak 7, Makovec 4, Sedmak 2, Horvat 2, Zajnkovič in Kosec. V zadnjem kolu igra Razkrižje v soboto (16.30) v Ljutomeru z ekipo Jezerskega. (N. Š.) Judo V osmem kolu prvenstva v državni planski ligi v hokeju na travi je Lek v Lipovcih z visokim rezultatom premagal Pomurje, Triglav iz Predanovec je bil boljši od Moravskih Toplic, ljubljanska Svoboda pa od Murske Sobote. Rezultati 8. kola: Lek : Pomurje 21 : 1 (B. Stanko 7, Maučec 4, G. Forjan 3, S. Forjan 2, P. Forjan 2, Mesarič, U. Stanko in Vučko za Lek ter Zelko za Pomurje), Svoboda : Murska Sobota 4 : 1 (Jenko 2, Kuzma in L. Bratec za Svobodo ter Banko za Mursko Soboto), Triglav : Moravske Toplice 4 : 2 (Poredoš 2, S. Škrilec in T. Škrilec za Triglav ter Brumen in Fras za Moravske Topli- Zuničeva, Lešnjakova in Brda DP Na državnem prvenstvu starejših dečkov in deklic (do 15 let) v judu v Veliki Nedelji so sodelovali med 183 tekmovalci iz 31 klubov tudi Lendavčani in se odlično odrezali. To zlasti velja za člane Kluba borilnih veščin Budo šport Lenda- va, ki so edini osvojili tri državne naslove in zasedli dvfe tretji mesti. Naslove državnih prvakov so osvojili: Doris Žunič (48 kg), Sendi Lešnjak (57 kg) in Andrej Brda (55 kg). Tretja sta bila Tomi Ozmec (42 kg) in Marko Čirič (60 kg). Peto mesto je osvojila Sanja Jakiin (nad 57 kg). Od članov Judo kluba Lendava je bil najuspešnejši Blaž Mlinarič (60 kg), ki je zasedel drugo mesto in osvojil naslov državnega podprvaka, Dominik Dominko (38 kg) pa je bil tretji. (F. M.) ce). Triglav Pred. Lek Lipovci Svoboda M. Toplice M. Sobota Pomurje 8 6 8 8 8 8 8 5 5 2 2 0 0 0 0 2 0 1 2 2 4 5 8 25:16 19 62:9 18 27:10 18 18:25 8 15:30 7 10:67 0 Odbojka Mitje Horvata na EP in s tem nastop na ekipnem delu tekmovanja. Na evropskem prvenstvu se sicer ni naigral, saj je nastopil le na zadnji tekmi slovenske reprezentance z Italijo, ki so jo dobili naši fantje s 3 :1 in zasedli 21. mesto. Mitja pa je dosegel svojo prvo zmago na evropskih prvenstvih. Poleg Horvata so nastopali za reprezentanco Slovenije še To-kič, Komac in Ignjatovič. Med posamezniki je začel Mitja Horvat nastope v 16. kvalifikacijski skupini in najprej premagal Shabanija iz Albanije, nato pa še Hadarsona iz Islandije in si tako zagotovil nastop na evropskem prvenstvu. Žal pa pri žrebu ni imel sreče, saj se je že v prvem kolu srečal z enim najboljših igralcev vseh časov Jan-Ove Waidnerjem, ki je doslej na evropskih prvenstvih osvojil 11 zlatih, 5 srebrnih in 5 bronastih medalj. Kljub porazu je prikazal Mitja Horvat v dvoboju z Waldnerjem borbeno igro, vendar so prišle do izraza izkušnje in kakovost večkratnega evropskega in svetovnega prvaka. Evropsko prvenstvo v Courmayeurju in svetovno prvenstvo posameznikov v Parizu naslednje leto, svetovno ekipno prvenstvo v Dobi in olimpijske igre v Atenah pa so velik iz- ziv in močan motiv za Mitjo Horvata, da si zagotovi s trdim in kakovostnim delom mesto v državni reprezentanci Slovenije. (F. M.) Sobočani ugnali Mariborčane V prvi tekmi končnice državnega odbojkarskega prvenstva za tretje mesto je premagalo Pomurje Galex v Murski Soboti v precej izenačeni igri Stavbarja iz Maribora z rezultatom 3 : 2 (21 : 25, 23 : 25, 25 : 23, 25 : 22, 15 : 11). Tekmo so bolje začeli Mariborčani, ki so dobili prva niza, in vse je kazalo na gladko zmago gostov. Do obrata pa je prišlo v tretjem nizu, ko so Sobočani zaigrali boljše, dobili preostale tri nize in zasluženo zmagali ter povedli z 1 : 0. Pomurje Galex: Tot, Flisar, Čeh, Marič, Novitovič, Horvat, Topov šek, Kovačec, A. in B. Grut. (F. M.) Šport od tu in tam Nogomet - V članski nogometni reprezentanci Slovenije je doslej igralo 8 pomurskih nogometašev. Največ tekem je doslej odigral Milan Osterc, 40, ki je bil z 8 goli tudi edini strelec. Sledijo: Franc Cifer, 7, Marjan Dominko in Štefan Ška-per. po 4, Fabvijan Cipot, 2, Danijel Bre-zič in Dejan Nemec, po 1. (F. M.) V 21. kolu prvenstva v slovenski mladinski nogometni ligi je Maribor premagal Muro s 3 :1, tekma kadetov pa se je končala neodločeno 1 :1. V 19. kolu prvenstva v drugi slovenski mladinski ligi je Šmartno premagalo Nafto s 5:1, kadeti Šmartnega pa so premagali Nafto z 8 : 0. V 19. kolu prvenstva v 3. slovenski mladinski ligi so igrali: Odranci: Turnišče 0:1, Čarda : Bistrica 5 : 0, Apače : Lesoplast 3 : 5, Hotiza : Dobrovnik 6 : 0, Kerna : Tromejnik-7 : 0, Veržej: Rakičan 1 : 3 in Beltinci: Čren-šovci 1 : 0. (F. M.) Atletika - V okviru praznovanja Mestne občine Novo mesto je bil atletski miting, na katerem se je izkazala Sonja Roman, članica AK Pomurje iz Murske Sobote, in se odlično odrezala. V teku na 4.000 metrov je zasedla s časom 13,22 prvo mesto in premagala našo tekačico na dolge proge Heleno Javornik. (F. M.) Namizni tenis - Na sklepnem tekmovanju slepih in slabovidnih v namiznem tenisu v Kranju je sodeloval tudi Boštjan Vogrinčič in zasedel med 16 tekmovalci s 5 zmagami šesto mesto. (T. K.)' Na jubilejnem mednarodnem desetem mladinskem prvenstvu Slovenije v Ljubljani, kjer je sodelovalo 200 tekmovalcev iz 19 držav, je tekmovalo v slovenski reprezentanci pet Sobočanov: Bojan Ropoša in Tomi Ocepek pri mladincih ter Tomaž Roudi, Tim Fridrih in Tonček Ropoša pri kadetih. Nobena od slovenskih ekip se ni uvrstila v zaključni del. Med mladinci posamezniki se je izkazal Bojan Ropoša, ki je šele v odločilnem srečanju za prvo mesto tesno izgubil z 2 : 3 s francoskim igralcem in tako zamudil lepo priložnost za zmago. (M. U.) ŠZ Ljutomer je pripravila tekmovanje ženskih in mešanih dvojic. Med devetimi pari so bili najboljši: Natalija Štottl in Tadeja Šinkovec pred Klaudijo Štottl in Valerijo Svatina (vse Cven). Med 17 mešani pari sta zmagala Klaudija Štottl in Kristjan Marinič pred Valerijo Svatina in Andrejo Onišak (vsi Cven). (N. Š.) Rokoborba - V Kaposvaru na Madžarskem je bil mednarodni kadetski rokoborski turnir v grško-rimskem slogu. Med 91 tekmovalci iz petih držav sta sodelovala tudi Sobočana Sašo Mlinarič (42 kg) in Roman Miholič (58 kg) ter dosegla lep uspeh, Mlinarič zasedel je tretje, Miholič pa šesto mesto. (F. M.) Na mednarodnem tekmovanju v avstrijskem Gradcu je Ljutomerčanka Mihaela Čirič (54 kg) med 25 mladinkami iz Avstrije zasedla prvo mesto. V ' Briicku na Madžarskem so mlajši dečki ljutomerskega Mlekoprometa dosegli lep uspeh. Najboljša sta bila Vlado Plečko (42 kg) in Aljoša Lipovec (30 kg), ki sta zasedla prvi mesti. Rok Pregrad (26 kg) in Matjaž Lipovec (38 kg) sta bila druga. Uroš Hlebec je bil četrti, Denis Kosi Vaupotič peti in Dejan Kardi-nar šesti. Na mednarodnem kadetskem tekmovanju v Kapošvaru je zasedel Ljutomerčan Niko Horvat (46 kg) peto, Simon Novak (69 kg) pa sedmo mesto. (N. Š.) Badminton - Člana lendavske Mladosti Miha Horvat in Denis Pešehonov, državna prvaka v dvojicah, sodelujeta od 13. do 20. aprila s slovensko badmintonsko reprezentanco na evropskem prvenstvu v Malmoju na Švedskem. (F. B.) Badminton - Na državnem prvenstvu mladih (do 15 let) v Ljubljani sta se izkazala Lendavčana Iztok Utroša in Rok Činč. Utroša je zasedel med posamezniki drugo mesto, enako uvrstitev pa sta dosegla Utroša-Činč v tekmovanju dvojic. Kezele in Kutnjak sta bila tretja. (F. B.) Strelstvo - Na državnem prvenstvu v streljanju z zračno puško za mlajše mladince v Leskovcu je zmagal Uroš Maučec s 386 krogi pred Alešem Gjerke-šem (oba Turnišče), 383 krogov. Leon Zelko (Tišina) je bil s 369 krogi deveti. V streljanju s pištolo pa je bil najboljši Edvard Varga (Dobrovnik), ki je zasedel t s 341 krogi deveto mesto. (F. M.) Hitrostno drsanje - Na državnem prvenstvu v Celju so se izkazali člani ŠD Do konca iz Lendave, saj so kar štirje zasedli prva mesta in postali državni prvaki. Zmagali so: Miran Rožman, Jernej Škrilec, David Solarič in Doris Solarič. Druga sta bila Simon Novak in'Natalija Novak, tretja pa Tadeja Donko. (F. B.) 20 NA SCENI 18. april 2002 To smo mi: 4. a Gimnazije na Dvojezični srednji šoli Najboljši slovenski- magyar gimnazistak ačelo se je leta 1998, ko smo kot prihodnji intelektualci pod okriljem razrednika Štefana Kardoša prestopili šolski prag naše gimnazije na Dvojezični srednji šoli Lendava ... In sedaj? Kljub trudu razredničarke Sandre Sabo še vedno čakamo, da postanemo intelektualci... Najboljše, kar se nam je zgodilo v teh 4 letih, je bil maturantski izlet: Andreja: Bilo je neponovljivo, škoda. da je tako hitro minilo. Doris: Jaz bi šla še enkrat, saj smo se tam sošolci zelo zbližali. Gydngyi: Bilo je nepozabno, nore vroče zabave... Jožef: Najbolj všeč mi je bila hrana pa tudi voda ni bila mrzla. Dejan: Kakšna panorama z ženskimi hribčki... Huh! Damir: Neverjetno je bilo, enkratno, nepozabno... Simon: V nogometu in hitrostnem pitju piva smo premagali vse domačine. Peter: Nogomet v hotelski sobi, super diskoklubi in udobne postelje. Nina: Tipčki... zagoreli... pa ta telesa ... nepozabno ... jaz bi ŠEEEEEE! Murales za mlade S kosmatimi ušesi in odpornim želodcem H mladinskem centru Prlekije, ki domuje na Grossmannovi 3 v Ljutomeru, se je zgodil prejšnji teden prvi letošnji mladinski koncert. Predstavili so se nekomercialni bendi Obnounce, Dogman star in Serijska napaka. Navdušenje med udeleženci je bilo precejšnje, obiskovalcev pa več, kot se je pričakovalo. Ob tej priložnosti je svoje pesniške navdihe predstavil Juš Cupar. Prireditev je bila posvečena poskusni otvoritvi novega odra, katerega postavitev sta v celoti omogočila tovarna masivnega pohištva Murales in Tesarstvo Josip Kralj iz Ljutomera. Naslednja kulturna in glasbena prireditev v mladinskem centru Prlekija bo v soboto, 20. aprila, po 20. uri, kjer bo s svojo verzijo novonastalih pesmi ponovno nastopil Juš Cupar, tudi tokrat za občinstvo s kosmatimi ušesi in odpornim želodcem. Predstavili pa se bodo tudi trije mladinski bendi iz Pomurja. Rudi Stegmiiller ■ Dogman Star Simona: Peščene plaže, zagoreli tipčki, koktajli, nore zabave do jutranjih ur ... Tanja: Enostavno, enkratno doživetje. Antonija: Nore žurke in nepozabne noči... enkratno! Martina: Pesek ... vroče noči, vroča telesa, vročica... Adrijana: Nore zabave, peščene plaže ... neponovljivo. Vesna: Nepozabni trenutki s tipi kot iz sanj. Renata: Hude noči, mrzla voda in moji nepopravljivi sošolci. Sabina: Pijančevanje. Melinda: Fešte, vročina in nepopravljivi sošolci. Vaša čustva V prvih bojnih linijah Nekoč Bilo je v petem razredu, ko si prišel na šolo. Prišel je dan, ko sem se vate močno zaljubila, tako močno, da nisem vedela zase. Ti si me preziral, zanemarjal, me prizadel, kolikor si lahko. Grdo si ravnal z mano. Jaz pa sem ves čas hrepenela po tebi, te močno ljubila in si te neskončno želela. Prišel je dan, ko sem izvedela, da tudi ti mene ljubiš. Nisem vedela, kaj naj naredim. Po eni strani si se do mene grdo obnašal, po drugi pa si me ljubil. Nisi znal pokazati svojih čustev. Odločila sem se, da te pozabim! Končno je prišlo do tega, da sem te res pozabila! Izbrisala sem te iz svojega srca. Zdaj trpiš, samo ne maščuj se mi, ker tako si želel ti. Sandra B. Zamujam fiziko Zbudim se - šok - ura je sedem in jaz zamujam. Skočim iz postelje, navlečem nase nekaj cunj, skočim v kopalnico, ugotovim, da ni kalodonta, se na hitro počešem in odhitim na postajo, in spet šok - zamudim avtobus, pokličem mamo, da me pelje v šolo in šok -zamujam ravno fiziko. Sonček Albert: Čisto morje, modro nebo, peščena plaža... Ah, kako romantično! Simona: Škoda, da ga ne bo več, doživela sem najlepšo noč svojega življenja ... Noles: Sonce, pesek... Aja, saj sploh nismo bili na maturantskem izletu ... Pa smo vas, HA, HA, HA! Jaz sem najboljši/-a... Andreja: Menda v tračanju. Doris: V skoku v višino (letos prvič v življenju 100 cm). Gydngyi: Ne, jaz sem najboljša v skoku v višino (tudi 100 cm). Jožef: V matematiki, če je 1 + 1 = 3. Dejan: V surfanju na www, tj. world wide wawe. Damir: V tem, da pico pojem v 3 minutah. Simon: V teku na 2000 m prek ovir, če je pred mano laško pivo. Peter: Rekel bi: v nogometu. Ampak sem v soboto igral katastrofalno, zato raje ne bi... Nina: V petju in plesu; postala bom POPSTAR, hi, hi, hi! Simona: V špricanju; imam nekaj »pohval« za obiskovanje soseda med poukom. Tanja: V marsičem, pustite se presenetiti. Antonija: V navijanju za NK NAFTO (mladince). Martina: V spanju. Adrijana: Pri telovadbi (letos spet po večletni pavzi). Vesna: V angleščini č I bin Got at Englisch. Renata: V športu: bom olimpijska prvakinja (samo še ne vem, v čem). Sabina: V vsem. Msoen i@hol .com nascen H 10 ma .com nascen 10 ma .com nascen 101 ma .com nascen iol trni .GORI Melinda: V spanju in jezik ščini, angleščini). Albert: V zamujanju na ufe tike in nemščine. Simona: V badmintonu - Noles: V kuhinji. Vaše pesmi Zapuščena V deževen dan prebujam & temno, sivo zunaj je, kakor je v notranjosti moje ^/i Poslušam trkanje kapljici in petje ptic neutrudnih, najraje bi kar zakričala, malodušje pretrgala. Daj, dež, izperi, kar na duši mi leži, in potem naj sonce posije, mi lepše plati življenja odm A dež je kar prišel, mojih bolečin ni odvzel, | le droben vrabček je ščebe razveseliti me ni znal, dan sočustvoval je z mM10’ . z mano, odeto v osamo- H Poljub ' l^1 Sem s prsti drsel skozi tvoj? poljubiti sem želel to pla^. Strah, oj strah, kako tepre Bojim se, da te poljubim W r a Naredil sem, kar velelo je Objel te, zaplesal, ti nežno P. j S tresočim se glasom približal se ti, pogledal V oči / Žalost Med nama bila je ljubek' ki hotela se je iskriti. Med nama bilo je življem1’ ki hotelo je umreti. A glej, želja po ljubezni jo je držala pokonci in odločila se je živeti. Živi, ljubezni v njej pa nm 18. april 2002 MULARIJA 21 Velikonočna pisanica Nastja Gjbrek, 4. c-razred OŠ III M. Sobota Živali - moje prijateljice Med lanskimi poletnimi počitnicami smo šli za štirinajst dni v kočo Pikovo. Bili smo oskrbniki. Ko smo prispeli do koče, sem bil zelo vesel, saj sem poleg drvarnice zagledal boks in v njem lepega psa. Bilje pasme aljaski malamut. Botrico sem vprašal: »Kako ji je ime?« Botrica je odgovorila: »Aša. Ti je všeč?« Odgovoril sem: »Da, zelo.« Po kosilu sem jo peljal na prvi sprehod. Zavedal sem se, daje zelo močan pes, saj mi je oče povedal, daje največji vlečni pes. Po Petelinjem grebenu sem Ašo gnal zelo previdno. Med hojo sem užival, še posebej, ko seje pot vzpenjala navzgor, saj meje Aša prehitela in me vlekla za sabo. Ko sem prišel na vrh grebena, seje razgled razprostiral vse do Pece in še dlje. Napotil sem se domov. Pot je šla večinoma navzdol. Ašo sem komaj dohiteval. Prišla sva do gozda in že sem zagledal kočo, pred njo pa očeta. Ne vem, kaj meje prijelo, ampak naenkrat sem začel teči. Pot seje vila strmo navzdol. Nisem več mogel zadržati Aše, toda tudi izpustiti je nisem hotel. Aša je tekla na vso moč in kmalu sem se spotaknil ob korenino. Padel sem. Nisem je spustil, ona pa je še naprej na vso moč rekla. Najprej meje začela vleči po travi, nato po kamenju, a seje na srečo kmalu začela ustavljati. Ko meje vlekla po odbojkarskem igrišču, sem jo le ustavil. Pobral sem se in šel domov. Po večerji mi je oče dejal: »Še sreča, da se ti ni kaj zgodilo.« Mama pa je rekla: »Čeprav se ti je zdela Aša nežna, si zdaj vsaj spoznal, da ne smeš podcenjevati psov, saj so vendarle napol zveri.« Matevž Zih, 5. raz., OŠ Gornja Radgona Moj prijatelj Nekega dne sem na igrišču zagledal dečka, kije brcal žogo. Stopil sem k njemu in se mu predstavil. Večkrat sva bila skupaj na igrišču. Kmalu sva spoznala, da sva postala prava prijatelja. Rok je star devet let, ima rjave kuštrave lase in rjave oči. Na igrišče rad prihaja v trenirki, obut pa je v športne copate. Je pošten, dobrega srca in se z nikomer ne prepira. Prijazen je do mene in do drugih otrok. Rok je tudi delaven, saj mi velikokrat pripoveduje, da pomaga babici pri delu na vrtu. Za moj rojstni dan meje presenetil z majhnim darilcem. Večkrat si tudi zamenjava slikice za nogomet. Lepo je imeti takšnega prijatelja, kot je Rok. Denis Pocak, 4. raz., OŠ lil Murska Sobota Moja mama Ime ji je Marija, kličejo pa jo Micka. Dela pri Nafti. Ima svetlo rjave lase in modre oči. Je bolj suhe postave. Doma kuha, pere, lika, pometa ... Rada bere knjige o zdravilnih rastlinah. Tudi z mano se rada igra. Imam jo zelo rad. Mito Suč, 1. raz., Podružnična DOŠ 1 Gaberje r-: mšeren mi je Smetiščni Pripovedoval maček Pripovedoval -- - - ■ »^V^v MjL 'Seni se pridno učil. Bil sem naj-%Ce,1ecv razredti. Ko sem odrasel, Pisnik in pisal lepe pesmi. Vsi ^W^ovali. Rad b'se poročil zJuli-- a 'ePa' ^na Pa n' llorela živeti Mč^P^v tern ji kupoval drage ogr-l)J Sem napisal tudi najlepše pesmi. avorin Zver, 2. b/9, OŠ Turnišče Jaz sem smetiščni maček. Ime mi je Muc. Hrano si moram iskati sam. Skočim skozi okno kake hiše in ukradem klobaso ali kaj drugega. Včasih zlijejo name skozi okno vodo. Takrat se okopam. Nimam stalnega doma, imam pa svobodo. Katja Sršen, 4. raz., OŠ Kapela ioze.graj@p-inf.si ’ «*< 5čz^«£ S Tudi živali se veselijo pomladil Alja Budja, 1. b/9, OŠ Radenci • Izdelovali, barvali... V okviru projekta Spoznavanje različnih praznikov in običajev so tudi malčki v enoti vrtca Gozdiček skupaj s svojimi vzgojiteljicami izdelovali, barvali, lepili, rezali... velikonočna jajčka. Še posebej so ponosni na tole velikanko, ki sojo izdelali iz kaširanega papirja in balona. Jadranka Časar, Vrtec M. Sobota, enota Gozdiček ?otok Črnec ^seij '1T|' ^ti sem se rodil v Bratoncih. Sem je bi]eilUjern čmec. Moja struga je vijugasta. ?se dr ° v l11en’ dosti v°de' 'n t0 čiste. Danda-Imam malo vode in v mene se k m °dp'ake’ Včasih gredo mimo mene azreda. Pogovarjajo se, kje imam levi in NeV' °Pazujej° 'n se pogovarjajo o meni. t%^ati, ^dmetavajo vame vrečke od čipsov in y Potečem iz Beltinec, me vodi pot pro-% j?r°ti rse ’z'*va potok Dobel. Nato skupaj (Ai? Poti C,C' Ledavi in se pri Lendavi izlijeva S Po S’’ da^-^^Pf^dnjeva razne zgodbice. si i bi|a voda v meni spet čista in da bi 'aveh ' Borut Kociper, 3. c, OŠ Beltinci Nastop za starše Pred kratkim smo povabili v naš razred starše. Vabilo smo okrasili z belo marjetico in kuverto zapečatili s svečo. Z velikim navdušenjem smo se pripravljali na nastop. Okrasili smo vaze ih izdelali tulipane. Naše misli sipo speli skupaj z risbico in izdali drobno revijo. S pomočjo kuharja Jožka smo spekli pecivo. Ob sedemnajsti uri seje začel naš nastop. Deklamirali smo, peli, igrali na inštrument in se predstavili v različnih vlogah. Po kulturnem programu smo starše pogostili in jih obdarili. Vsi skupaj smo se zadovoljni in veseli vrnili domov. Učenci 2. razreda OŠ 1. Cankarja Ljutomer Dragi mladi dopisniki! V zadnjem času ste tako prizadevni (glede števila poslanih sestavkov, fotografij in risb), da vam nikakor ne moremo slediti. Tako je škatla s čakajočim gradivom že zvrhano polna. To, da vaš prispevek še ni prišel na vrsto, torej nikakor ne pomeni, da niste dobro napisali, narisali ... Vem, da to ni ravno najboljša tolažba za vas, vendar tako se pač dogaja. V koš pa ni romalo skoraj nič. Hv.ala za sodelovanje tudi vašim mentoricam in mentorjem! J Q Travnik Rožica, na travniku sameva, jo sonce z žarki svojimi segreva. In s travico zeleno veter se igra, ko nežno jo boža in rahlo pihlja. Metuljček preletava s cveta na cvet in čebelica pridna nabira si med. In čmrlj, ta lemišček, samo se igra, ■ nagaja, se mu delati ne da. Nina Sobočan, 3. raz., OŠ Apače 22 DOBRO JE VEDETI ... 18. april 2002 fBSBIR DNA: Je že tako, da večino napak opazimo šele takrat, ko je že prepozno, in nimamo nikakršne možnosti, da bi jih popravili. Pazite, da se vam tudi tokrat ne bo primerilo kaj podobnega, saj imate težav že tako ali tako več kot dovolj. ON: Vse prehitro se boste odločili, vprašanje pa je, ali bo vaša odločitev tudi pravilna. Nekdo se vam že dalj časa poskuša približati, zato kar dobro poglejte okoli sebe, da vam ne bo kasneje še žal. OVEN Astma BIK DVOJČKA RAK LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC KOZOROG VODNAR g* LIJ M ONA: Ne razmišljajte tako glasno, saj se lahko vaše sicer dobronamerne ideje kar hitro obrnejo proti vam. Potrebovali boste prijateljevo pomoč, toda zavedajte se, da bo le-to treba nekoč tudi povrniti. ON: Predolgo ste bili prepričani, da ste popolnoma neobčutljivi za ljubezenske namige določene osebe, sedaj pa se je izkazalo ravno nasprotno. Toda vseeno raje malo počakajte, saj si boste morebiti še premislili. ONA: Partner zelo pogreša vašo nekdanjo pozornost. Če boste tako nadaljevali, se vam lahko zgodi, da boste dobili rogove, zato se mu čimbolj posvetite in se skušajte odkrito pogovoriti o nastalih problemih, saj vam lahko to le koristi. ON: Skušajte izkoristiti možnost, ki se vam ponuja na delovnem mestu, saj vam bo pri tem nekdo prav izdatno pomagal. Seveda bo mislil predvsem na svoje postranske interese, saj računa na vašo vsaj majhno hvaležnost. ONA: Neumno bi bilo, če bi se še naprej slepili. Zaljubili se boste v osebo, ki jo dobro poznate in ki vas je do sedaj vse prej kot privlačevala. Toda časi se menjajo in s tem seveda tudi ljudje okoli vas. ON: Nekdo vam bo pomagal v zelo neprijetni situaciji in to vaju bo zbližalo za kar precej časa, tako da boste morali spremeniti svoje nameravane načrte. To pa vam sploh ne bo hudo, saj se boste prav imenitno zabavali. stma je ena najpogostejših kroničnih bolezni. Prizadene do 5 odstotkov starejših in do 30 od- stotkov otrok. Je kronična bolezen dihal, ki se razvije, ko povzroči čezmerna odzivnost na določene dražljaje vnetje dihalnih poti. Najpogosteje jo povzročijo alergeni iz okolja, kot so pršica, plesni, prah, pelodi, izločki živali, cigaretni dim, določena hrana in nekatera zdravila, če jih preobčutljivo telo prepozna kot tujke in se nanje burno odziva. Sprožijo jo lahko tudi nealer-gični sprožilci, denimo telesni napor, virusne okužbe in hitre temperaturne spremembe, poslabšajo pa jo stres in čustvene spremembe. Povzročitelj je večkrat tudi neznan. Astmatiki tež- ONA: Še vedno se ne boste mogli otresti neprijetnega občutka, da vas nekdo v. vaši službi pošteno vleče za nos. Pretehtajte vse možnosti in kaj kmalu boste ugotovili, kdo je to! ON: Čeprav se vam zdijo vaše težave nerešljive, nikar ne obupajte. Dobili boste pameten nasvet in z malce truda tudi uspeh ne bo izostal! Trenutno neuspešno obdobje je le kratek premor pred novimi uspehi. Združenje potrošnikov Pomurja svetuje ONA: Ovire v ljubezni bodo nekoliko globlje, kot ste si to zamišljali. Ni kaj, treba se bo opravičiti in rešiti vsaj tisto, kar se rešiti da. Boste pa drugič zato previdnejši in si boste izbrali lažjo pot. ON: Nima smisla, da porabljate energijo tam, kjer nimate od tega prav nobene koristi. S prijatelji se boste domenili za nekaj prav imenitnega, kar vam bo dodobra popestrilo dolgočasen vsakdanjik. ONA: Kljub menjavi okolja boste spoznali, da niste prav ničesar pridobili, vseeno pa se boste prav prijetno zabavali. Povabite svojega partnerja na krajši oddih, saj že dolgo nista bila sama. Odpočijte si! ON: Ne čakajte na prijateljevo pobudo, ampak raje sami prevzemite iniciativo, drugače se lahko vse skupaj kaj hitro obrne v vašo škodo. Odpočijte se, pojdite na kratek sprehod, potem pa veselo na delo! ONA: Uspelo vam bo nekaj, kar vam bodo zavidali mnogi prijatelji. Glede neke občutljive poslovne zadeve pa rajši počakajte na ugodnejši trenutek, saj se vam sedaj ne piše prav, nič dobrega. Darilo! ON: Pred vami je precej pozitivno obdobje, zato si odpočijte in se skušajte umiriti. Pa na svoje najbližje ne pozabite, saj ste jih v preteklem obdobju kar nekoliko preveč postavljali na stranski tir. ONA: Nekdo, o katerem nimate ravno najboljšega mnenja, se bo izkazal za izvrstnega prijatelja. Ko se boste zmotili, naj vam ne bo nerodno priznati, saj si boste zaradi spodrsljaja še bližji. Ne pozabite na pomemben sestanek! ON: Lahko bi se vam godilo še lepše, če v vašem življenju ne bi bilo toliko čejev, vendar se vam kljub temu obeta lep dogodek, ki vam bo popestril dolgočasen vsakdanjik. In kdo ve: mogoče se bo vse skupaj zavleklo vse do jutra... ONA: Poslovni načrti se vam lahko tudi izjalovijo - seveda pa je vse odvisno predvsem od vašega pravočasnega reagiranja. Prijateljica vam bo predlagala povsem konkreten predlog, ki vas bo malone šokiral. ON: Razložite ljudem, kaj sploh hočete, da vas bodo lahko razumeli. Brez tega iz vsega skupaj ne bo nič in ves vaš dosedanji trud bo zaman. Torej bodite jasni in odkriti, drugače vaše delo ne bo obrodilo sadov! ONA: Raje se pogajajte, ne pa da se vedno prepirate s sodelavci, pozneje pa se čudite, če vam le-ti povzročajo težave. Star pregovor pravi, da več glav več ve, zato se nikar ne obotavljajte, ampak jim stopite naproti. ON: Prišel bo nepričakovan finančni priliv, ki vam bo dodobra popravil vaš finančni položaj. Je že res, da ni vse v denarju, zato vam ne bi škodilo, če bi pogledali tudi kam drugam. Prav prijetno boste presenečeni. RIBI ONA: Zaljubljenost v dvomljivo osebo vas bo popolnoma prevzela, tako da ne boste sposobni trezno premišljevati in razsojati. Avantura bo sicer lepa, vendar pa bodo posledice tiste, ki bodo prevladujoče pri odločitvi za ali proti. ON: Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi bili že precej časa oddani nekomu drugemu, ki tega ne bo mirno prenašal. Je že res, da je avantura lepa in prijetna-Vadeva, vendar bi bilo dobro, če bi pomislili tudi na prihodnost. otrošnik je sklenil decembra v kmetijski trgovini pogodbo o nakupu umetnega gnojila z obveznim predplačilom. Čeprav je ves material že plačal, je trgovec ob dobavi, to je bilo čez štiri mesece, zahteval še dodatno plačilo. Ker so gnojilo potrebovali, so zahtevani znesek tudi poravnali. Ker so menili, da trgovec ni ravnal korektno in ne v skladu z dobrimi poslovnimi običaji, so nas prosili za nasvet ali so bili res dolžni plačati zahtevano doplačilo. Stranka ni bila dolžna plačati dodatnega zneska, saj je svojo obveznost poravnala ob sklenitvi pogodbe v decembru. Količina in cena sta bili dogovorjeni in tega se je treba držati. Če bi prodajalec decembra stranki ponudil gnojilo po višji ceni, kot je to storil meseca aprila ob dobavi, stranka verjetno tega gnojila ne bi kupila pri njem, ampak bi poiskala ugodnejšega ponudnika. Prav tako bi moral dobavitelj potrošniku ob dobavi plačati obresti po 41. členil Zakona o varstvu potrošnikov. Stranki smo svetovali, da se poskuša s trgovcem dogovoriti o vračilu preveč plačanega denarja. Stranka nas je obvestila, da se je s trgovcem dogovorila za dobropis, saj potrebuje še nekaj semena. Upajmo, da se bo trgovec dogovora tudi držal. Uradne ure v pisarni v M. Soboti: telefonsko in osebno svetovanje v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 12. ure. V četrtek osebno svetovanje po predhodnem naročilu, tel.: (02) 534 93 90, faks: (02) 534 93 91, Trg zmage 4, p. p. 207,9101 M. Sobota. Uradne ure v pisarni v Ljutomeru : torek - telefonsko svetovanje od 9. do 15. ure ter osebno od 8, do 16. ure, Vrazova 1 (občina), Ljutomer. Tel.: (02) 584 90 63, faks: (02) 581 16 10. Andrej Čimer, vodja pisarne ■ za zdravje in dobro počutje Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti ko dihajo, v pljučih jim piska, kašljajo z gostim izpljunkom, duši jih in tišči v prsih. Kako se razvije? Pri astmi je v dihalnih poteh navzoče stalno vnetje. Sprožilci astme povzročijo, da tkivni bazo-filci v bronhijih sprostijo snovi, kot so histamin in levkotrieni, ti izzovejo skrčenje gladkih mišic, povečajo izločanje sluzi in v to območje privabijo še posebne bele krvne celice, ki vnetne procese ojačajo. Zadebelitev sluznice in pretirano krčenje gladkih mišic zmanjšata premer svetline bronhijev, neobičajno gosta bronhialna sluz pa bronhialno svetlino še dodatno zoži ali povsem zapre. Astma se velikokrat razvije tudi ob alergijskem rinitisu, alergijskem vnetju nosne sluznice, posebno še, če ta ni bil zdravljen. O poklicni astmi pa govorimo, če nastane na delovnem mestu, značilen primer je pekovska astma kot posledica preobčutljivosti na moko. NAKUP UMETNEGA GNOJILA ptomi počasi slabšajo. Napad lahko mine v nekaj minutah ali traja več ur ali dni. Zlasti pri otrocih je lahko zgodnje opozorilo srbenje po prsih ali vratu. Včasih je edini znak suh kašelj ponoči ali med telesnim naporom, ki pa ga astmatiki naj ne zdravijo z antitusiki, pomirjevalci kašlja. Med napadom lahko postane dihanje zelo težko ter povzroči občutek tesnobe in strahu. Bolnik nagonsko sedi vzravnano in nagnjen naprej ter in si pomaga pri dihanju z vratnimi in prsnimi mišicami, vendar se kljub temu bori za zrak, na napor in tesnobo pa se pogosto odzove z znojenjem. Vida Kuhar, mag. farm. ■ Kako jo spoznamo? Pogostost in teža napadov astme se razlikujeta. Nekaterim bolnikom dela težave le v zgodnjih jutranjih urah ali ob zbujanju, prek dneva pa manj ali celo nič. Astmatični napad se lahko začne nenadoma, s piskanjem, kašljem in težkim dihanjem ali tiščanjem v prsih, pri čemer je piskanje posebno izrazito pri izdihu. Pojavi se lahko tudi polagoma in se sim- Z našega štedilnika Riževe rezine Puranji polpeti Široki rezanci z bučkami Janeževa juha Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Janeževa juha Sestavine: 160 g čebule, 80 g korenja, 300 g janeža, 250 g krompirja, 60 g masla, 150 cl perutninske osnove, sol, poper, 10 cl mleka, drobnjak Priprava: Čebulo, korenje in janež narežemo na kocke in na maslu malo prepražimo. Zalijemo s perutninsko osnovo. Malo prevremo, dodamo na kocke narezan krompir, začinimo in počasi kuhamo do mehkega. Ko so vse sestavine kuhane, juho pretlačimo. Ponovno pristavimo, dodamo mleko, po potrebi začinimo, prevremo in pred serviranjem potrosimo s sesekljanim drobnjakom. Puranji polpeti Sestavine: 400 g puranjega mesa, 15 cl perutninske osnove, 40 g čebule, 3 cl olja, sol, poper, peteršilj, 200 g kuhanega riža, 2 jajci, 40 g krušnih drobtin, olje za cvre-nje, limona Priprava: Puranje meso v slani vodi skuhamo, odcedimo in ohladimo. Ohlajeno drobno sesekljamo ali zmeljemo, dodamo na kocke narezano prepraženo čebulo, sesekljane peteršiljeve vejice, sol, poper, kuhan riž in perutninsko osnovo. Vse skupaj dobro premešamo, da se lepo veže. Damo za pol ure na hladno, nato oblikujemo polpete tako, da damo na delovno površino drobtine, nanje položimo maso, povaljamo in oblikujemo osem enakih polpetov. Pripravljen polpet namočimo v razžvrkljanem jajcu, položimo v segreto olje in lepo zlato rumeno ocvremo. iz pravih GXl~X antirevmatik Pomaga pri revmatičnih 00011^11 mišičnih bolečinah, bolečimi zaradi vnetja žtvcev in pri Tl športnih poškodbah. I Na voljo brez recepta v lekarni, in specializiranih prodajalnah! II Pred uporabo natančno preberitei , navodilo! 0 tveganjih ir I neželenih učinkih se posveViU z zdravnikom ali farmacevtom-H Galex d.d., M. Sobota I tel.: 02/521 35 10, faks: 02/521 3^1 a] se sfero v kalčki itaminska vrednost kalčkov je precej večja od 'iO ske vrednosti žitnih zrn. Tako je, na primer, pšenici trikrat več vitamina B2 kot v pšeničnih zr tudi več rudnin in encimov. j Vsebuje veliko fosforja, železa, kalija in magnezija p31 beljakovin kot druga zelenjava. Iz mladih listov lahko pr,P poparek, ki krepi organizem in spodbuja tek. Mladi pogani bogati z rudninami in vitaminom B, so zelo hranljivi, se®£ znižujejo stopnjo slabega holesterola v krvi. Kalčki fižola mungo so bogati z vitamini, vsebujejo kalija, kalcija in joda, v zrnih pa je veliko rudnin, beljakov13^ vitaminov. Zrna fižola mungo znižujejo vročino, moko iz j nekod uporabljajo tudi kot nadomestek za milo, čaj p3 . odvajanje vode iz telesa. Velikega pomena je tudi vitamin C, ki ne preprečuje saB10® dov, ampak zmanjšuje tudi nevarnost za nastanek rakavih 13j obolenj ter drugih nevarnih bolezni. Z raziskavami so ugotov v tisti, ki so imeli v krvi nizko koncentracijo vitamina C, dvakf w šteje obolevali za različnimi boleznimi kot tisti, ki so irneb soko koncentracijo tega vitamina, Široki rezanci z bučkami 240 l Sestavine: 320 g širokih rezancev, * . bučk, 40 g čebule, 3 cl olja, 20 g česn3» P tran, sol, poper, 10 cl mleka, 5 cl jo^ Priprava: Bučke v hladni vodi ope* . krpo osušimo in narežemo na lističe-narežemo na rezance. Čebulo na °lju y prepražimo, da ovene, dodamo sesek 1J sen, malo prepražimo, dodamo narezane ter začinimo s soljo, poprom in pehtf Premešamo, pokrijemo in na majhnefn ».jj počasi dudimo. Ko so bučke zdudene 3 zalijemo z mlekom in jogurtom. Dodam3 ne diroke rezane, vse skupaj prevremo, nimo in postretemo. Riževe rezine Sestavine za biskvit: 5 jajc, 125 g 1 vanilin sladkor, limonina lupin3’s ^8 soli, 65 g moke, 65 g škrobne I raztopljenega masla ajlii Sestavine za nadev: 50 cl mleka, 2 I sladkorja, ščepec soli, ščepec cin13 , I riža, 10 g želatine, 1 rumenjak, 2° korja, 2 cl ruma, 18 cl rastlinske sfl1 450 g breskev Priprava: Rumenjake, sladkor, vanih3 limonino lupino in sol v vroči vodni k°P nasto umešamo. Ko masa naraste in j odstavimo, primešamo raztopljeno stepamo naprej, da se zmes povse31^ 1 Dodamo moko in škrobno moko. mešamo. Beljake stepemo v trd rahlo primešamo. Biskvitno maso maščen in pomokan pekač. Pečemo v P P5 do 30 minut pri 175 °C. Pečen in oh kvit prerežemo in nadevamo s krem0' dekoriramo s stepeno sladko smetano-Priprava nadeva: Mleko, sladkor,' dkor, cimet in sol zavremo. Dodamo in kuhamo do mehkega. Preden «o‘F. štedilnika, primešamo rumenjak in premešamo. Želatino namočimo ter j° oh j no dodamo vročemu rižu. Pustimo. di. Rastlinsko smetano stepemo in nimi breskvami primešamo riževi nsni 18. april 2002 DOBRO JE VEDETI ■■■23 Motnje čustev ustva so težko opisljiva psihična funkcija, ki so v nasprotju z mišljenjem, zato imamo težave, ko se nas vpraša o njih. Od nas se pričakuje, da z mišljenjsko funkcijo zavzamemo stališče do čustva, ki pa nikakor in nikoli ni blizu mišljenju. Moje rože ^toči teta r°žah na oknih se po-Zn.a dom, pravijo. Po »o veokrat ug°tavlja' lasa h 2e °d nekdaj krasi stanovanja. tenS’ rastHV koritih na h policah in na balkonih m TVekke možnosti obliko-ePtaV so rastl‘ne v ome‘ fo^r08tOru in v majhni ko-nam dajejo veliko veliko. prav asttitl L S' $ekmo seznam tistih 'Zahtevajo malo časa in Kr i,Vendar dober učinek. 1tiOriramo rastline za kori-v3"10 uP°števati: barvo fa-ijihov/810 *n barvo cvetja ter SaoknZa^teVe' N* nuino’ da s0 »tM3 Vložena s koriti, po-celotni videz. Rastli-kk?1'11 so živa stvar in po-različno nego in oskr-Moramo presoditi, ko--■ti^81110 pripravljeni pora-P°nudba cvetja, korit Ze^° velika, zato je \aP°Vprašamo usposoblje-da nam pomagajnin kes je, da se klasične-J1 okenskih in balkon-ln> kot so viseče ali po-^ij^tgonije, fuksije, na-eg°nije, ne moremo 'n si zaradi dolgolet-Venine upamo posaditi ^^fdba rastlin za poso-^hsj^k3- le upati si mora-^MknnSai malo sprememb Sko ^a oknih in balko- rriti z malo truda in lju-SS”!i,hk» ustvarimo pričakovanja. i ^o«na’ i° Preizkušamo, ?ani0 okrasno listje. Pri ,Skih cditVah balkonskih l ,Orit Pa moramo biti At a)ti Prebujno rastoče sosednie Atl^^e rastline sadimo V ^oii Sana mrtva afriš-Phallium) itd. $1ga Varga ■ Kot sem nekoč že povedal, je mišljenje tista psihična lastnost, ki nas najbolj približa realnosti. Ne zanemarimo tudi besede »najbolj«, ki je še kako pomembna, saj ni rečeno, da nas mišljenje popolnoma približa realnosti. Pomislimo namreč na številne zmote našega mišljenja ali pa na zmote mišljenja človeštva, zato bodimo skromni z našim mišljenjskim potencialom, saj ni absoluten, ampak je le relativno realen. Čustvo pa je tista psihična lastnost, ki se loči le po dveh predznakih, plus ali minus. Imamo torej le pozitivna ali negativna čustva. V življenju se to kaže s stališčema: »maram te« ali pa »ne maram te«. Ko se vprašamo, zakaj nekoga maramo, drugega pa ne, ne najdemo odgovora. Mar ni tako? Nekdo nam je na prvi pogled simpatičen, drugi pa antipatičen. Če smo v vlaku ali v neki drugi skupini ljudi, se nam zdi nekdo na prvi pogled antipatičen. Doživeli smo, kako smo se mučili, če se je »antipatičen« človek z nami spustil v pogovor. Notranje smo oklevali, ali naj gremo vstran ali pa ostanemo z njim zaradi vljudnosti. Vendar pa nas je njegova psiha vedno bolj osvajala. Kaj se je zgodilo? Čisto enostavno smo vključili mišljenje, kj nam je podalo realno sliko d tem človeku. Zgodi se seveda tudi obratno, da nam je nekdo na začetku iz nepojasnjenega razloga pri srcu, pa v nas vedno bolj zmaguje pamet, ki nam/med drugim narekuje, da naj sega čimprej znebimo. Najbolj znan problem čustev pa je zaljubljenost. Ko je človek zaljubljen, je v posebnem stanju, ki celo odstopa od njegovega vsakdanjega vedenjskega vzorca. Pregovor pravi, da je ljubezen slepa. Torej, ko si v stanju čustev, ne misliš. Zaljubljenca imata lahko sicer srečo, rekli bi »slučajno«, da ju torej čustvo ne vara in ostaneta skupaj. Vsekakor vsaki zaljubljenosti sledi stanje razmišljanja. Narod pravi, da »sta polizala med, sedaj pa jesta trd kruh«. Torej, če je hranjenje s trdim kruhom, mišljenje, ustrezno .čustvenemu doživljanju, ostaneta skupaj, sicer se pa razideta. Marsikdo reče, da se je začelo dobro, potem pa je vedno bolj dobival občutek, da se je zmotil v osebi. Pogosto tudi slišimo na- rehrana in zdravje sta tesno povezana. S prehranjevanjem lahko zdravje varujemo in hkrati preprečujemo zvišan krvni tlak, zvišan holesterol in zvišan sladkor v krvi ter debelost, ki so dejavniki tveganja za nastanek kroničnih bolezni. Na ta način preprečujemo kronične bolezni, predvsem srčno-žilne in rakave bolezni, sladkorno bolezen tipa II in druge. Kaj pomeni zdrava prehrana? Zdrava prehrane vključuje več vidikov prehranjevanja. Zelo pomembno je število obrokov. Človek naj bi zaužil dnevno najmanj tri obroke. Najbolje je zaužiti pet obrokov dnevno. Količina hrane naj bo primerna naši telesni aktivnosti, preprosto povedano pojejmo toliko, kolikor porabimo. Pri uživanju hrane so pomembni tudi okolje, razpoloženje in čas. Da bo zaužita hrana res v korist in bo krepila naše zdravje, so potrebni: umirjenost, urejeno okolje, lepo pogrnjena miza in dobro razpoloženje pri mizi. Hrano dobro prežvečimo, kajti na ta način se bo lahko prebavila in izkoristila. S prehrano moramo zagotoviti našemu telesu vsa potrebna hranila, zato uživajmo raznovrstno hrano: žita in žitne izdelke, zelenjavo, sadje, mleko in mlečne izdelke, meso, stročnice in oreške. Potrebujemo tudi maščobe, le-te uživajmo zmerno, in to predvsem rastlinskega izvora. Tudi pri sladkorju bodimo pozorni. Čim manj sladkarij in dodajanja sladkorja. Kako se prehranjujemo v Pomurju? Naša hrana vsebuje premalo zelenjave in sadja ter preveč maščob, predvsem živalskega izvora. Prepogosto cvremo ter tako naši hrani dodajamo odvečne maščobe. Uživamo preveč sladkorja oziroma hrane, ki ji dodajamo sladkor. Tudi solimo preveč. In tisto, kar je zelo pomembno, je količina hrane. Energije, ki jo dobimo iz zaužite hrane, ne porabimo (preveč hrane ali premalo fizične aktivnosti). Poskusimo se prehranjevati z enostavnimi obroki, bogatimi z zelenjavo (vitamini, minerali, vlaknine, zaščitne snovi) in revnejšimi z maščobami. Tako bomo pripravljeni na toplejše dni. Danes predlagava enostavno jed iz korenčka, ki bo dopolnila in osvežila vsakdanji jedilnik. Jed iz surovega korenčka (za 4 osebe): 40 dag korenčka, 2 jabolki, 5 dag hrena, 8 žličk limoninega soka, peteršilj. Opran korenček ostrgamo, jabolkoma pa odstranimo peščice in oboje nastrgamo ali fino naribamo ter takoj pomešamo z limoninim sokom. Dodamo nariban hren in okrasimo s peteršiljem. Ponudimo kot solato ali malico s polnozrnatim kruhom. Na osebo: energija - približno 35 kcal, maščob ne vsebuje, vlaknine +++ Jed je primerna za tiste, ki imate visok krvni tlak (jed ne vsebuje soli), zvišan holesterol ali krvne maščobe (ne vsebuje holesterola in maščob), čezmerno težo (malo kalorij) in težave z odvajanjem (vsebuje vlaknine), ter vse tiste, ki si prizadevate živeti zdravo. Svetujeta prim. mag. Branislava Belovič, dr. med. Gordana Toth, univ. dipl. ing. živil, tehn. ■ svet, ki ga starši dajejo zaljubljenim: »Dobro premisli, ne zaleti se.« Zopet gre za miselno preverjanje čustvenih odločitev. Vendar, kako pust bi bil svet brez čustev! Celo čustvene zmote si rajši odpustimo, kot pa da ne bi bili čustveni. Ko sem specializiral psihiatrijo, me je moj mentor, znani profesor Lev Milčinski, vprašal, kaj je »fiziološka blaznost«, s tem da mi je postavil podvprašanje, kaj je »normalna blaznost«. Nisem vedel. Nasmejal se mi je in povedal: »Dragi kolega, to je zaljubljenost.« Moj odlični profesor je bil in ostal samski, sicer pa kaj drugega bi pričakovali od takšnega stališča do zaljubljenosti. V tem pomladanskem času naj razcvetijo naša čustva in romantično zasenčijo naš razum, kajti, kaj bi svet brez ljubezni! Dr. Jožef Magdič, nevropsihiater ■ Cene (SIT) na tržnicah Sadje in zelenjava Murska Sobota Gornja Radgona Ljutomer Maribor Jabolka .... ..140-220 ... ... 180-220 150 220 Hruške 550 .... 480.. 400 500 Pomaranče ..200-270 .... 220... 200 280 Limone 280 .... 260 250 290 Banane ..150-300 .... 150... 280 290 Kivi ..450-550 .... 480... 380 490 Solata kristalka . 350 .... 370... 320 430 Endivija 300... 250 299 Solata puterica .. 350 .... 290... 320 '350 Stari krompir 60 .... 120... 60 120 Mladi krompir 350 .... 250... 250 240 Zeleno zelje 250 .... 250... 250 250 Rdeče zelje ..250... 300 290 Kumare 400 ... .... 350-450 . . 400 390 Korenček 300 .... .... 250-300 . 250 290 Paradižnik 500 .... 450... 480 690 Paprika .■... 850 .... ............. 650... :.... 580 690 Stara čebula 150 .... 140... 140 180 Mlada čebula 600 .... 530... 400 650 Kisla repa 250 .... • - ... 200 300 Kislo zelje 250 .... _ • 200 300 Mandarine 340 .... 350... 320 .. 450 Peteršilj 600 .... 450... j 600 790 Cvetača 400 300.. 380 390 Stari česen ., 400 350 ... 400 450 Mladi česen 850... ... 600 900 Zelena 350 300 300 350 Por 350 280... 400 490 Rdeči radič 400 850... 400 690 j Hren 400 350... 450 450 Domači med ....:. 1.000 1.100... .. 830-1.030 1.100 Ohrovt - 250... 300 290 Rdeča redkvica... :. 850 600... 800 650 Rdeče grozdje 850 650... 800 890 Belo grozdje 850 800 790 Klementine ■ • . 320 380 Sveže jagode 800 1.200... 1.200 1.400 Ananas 600 450... 400 490 Grenivke 320 330... 280 350 Šampinjoni < 900... 700 850 Vmd P® listek ljub vsakodnevnemu »vzdrževanju reda« je občasno potrebno tudi temeljitejše pospravljanje in čiščenje stanovanja, da se znebimo še navlake, ki se kaj hitro nabere, in opravimo s tr-dovratnejšo umazanijo ter madeži. Pri odstranjevanju umazanije in madežev si lahko pomagamo z različnimi čistili, ki so jih polne trgovinske police, ali pa uporabimo znana naravna čistila: jabolčni, vinski in alkoholni kis, sol, limonin sok, sodo, mazavo milo, alkohol, lesni pepel, salmijak itd. Steklene predmete lahko dobro očistimo z mešanico vode in kisa, namesto s časopisnim papirjem pa steklo raje zdrgnimo z belim papirjem za zavijanje. Zrak lahko odišavimo z vodo, ki smo ji dodali nekaj kapljic sivkinega ali kakšnega drugega eteričnega olja. Predmete iz zlata in srebra najlaže očistimo z zobno pasto (namažemo, zdr gnemo in spoliramo). Molje lahko namesto z naftalinom preženemo z dišečimi naravnimi sredstvi, ki jih obesimo v omaro (sivka, žbice). Za volan ob umirjeni glasbi e med vožnjo poslušate hitro glasbo, imate več možnosti, da se zaletite, trdi raziskovalec Warren Brodsky z izraelske univerze Ben Gu-rion. V simulatorju je svojo hipotezo preizkusil na 28 prostovoljcih in ugotovil, da se je verjetnost prometne nesreče povečevala s tempom glasbe, ki so jo poslušali med vožnjo. »Ob hitri glasbi so doživeli poskusni vozniki kar dvakrat več nesreč kot sicer,« je povedal. Prepričan je, da postanejo vozniki zaradi hitrega tempa glasbe bolj raztreseni in manj pozorni. Za volanom je zato po njegovem najprimernejša umirjena glasba, sicer pa voznikom svetuje, da hitre melodije vsaj nekoliko utišajo. Varčujmo z energijo Ogrevanje z lesno biomaso (2) Vsaka kurilna naprava, ki izkorišča les za pridobivanje potrebne toplote za centralno ogrevanje, je v osnovi sestavljena iz naslednjih delov: - zalogovnika za gorivo, kamor vlagamo les za kurjenje, - zgorevalne komore, kjer zgorevajo plini, nastali pri termičnem razpadu lesa, - izmenjevalnika toplote, v katerem odvzemamo toploto dimnim plinom in jo prenašamo na ogrevalni medij (vodo). Kotli na kosovni les - polena Za kurjenje v teh kotlih centralnega ogrevanja uporabljamo polena različnih velikosti. Pogoj za dobro delovanje kotla je, da vedno uporabljamo suh les. Poznamo več tipov teh kotlov: - kotli s pregorevanjem so starejši tip. Kurišče napolnimo s poleni in ogenj zavzame celotno količino drv. Plini, ki se sproščajo pri tem, praviloma slabo zgorijo. Dobro delovanje je zagotovljeno samo nekajkrat v sezoni, ko je odjem toplote konstanten in ustreza polni moči kotla; - kotli s spodnjim odgorevanjem - kurišče je v spodnjem delu kotla, območje zgorevanja zajema samo spodnji del zalogovnika, tako je mogoče dozirati gorivo in stopnjo odgorevanja; - kotli z nadtlačnim ventilatorjem - les leži na žerjavici, kjer nastopi termična faza gorenja, s pomočjo ventilatorja ustvarimo nadtlak v zalogov-niku, plini skozi odprtino v kurišču preidejo v vročo zgorevalno komoro, kjer poteka popolno zgorevanje pri visokih temperaturah; - kotli s sesalnim ventilatorjem - ventilator je vgrajen v kanal za odvod dimnih plinov, z ustvarjanjem podtlaka v kurišču vleče pline, nastale pri termičnem razpadu lesa skozi plast žerjavice, kjer v zgorevalni komori nato zgorijo. Slaba stran kotlov na kosovni les je rokovanje, saj je treba večkrat dnevno nalagati gorivo. Kotli na lesne sekance Lesni sekanci se avtomatsko dovajajo iz zalogo-vnika (polž, rešetka, vijak) in prosto padajo v kurišče. S tem se prepreči možnost povratnega ognja. Regulacija uravnava hitrost dovoda glede na potrebo po toploti. Lesni sekanci so nasekani oz. narezani delci lesa različnih dimenzij, ki jih delamo iz sečnih in drugih lesnih ostankov s pomočjo posebnih sekal-nih strojev, ki so izdelani v obliki traktorskih priključkov. Pripravljamo jih lahko neposredno na mestu nastanka sečnih ostankov ali doma. Prednosti kotlov na lesne sekance so: optimalno zgorevanje, dobri izkoristki, majhne obremenitve okolja, natančna regulacija odjema toplote in visoka stopnja udobnosti pri rokovanju. Slabe strani so visoki investicijski stroški in sorazmerno velik prostor za skladiščenje lesnih sekancev. (Se nadaljuje) Dodatne (brezplačne) informacije dobite v najbližji ESP ali po tel: 031 511 414. Jožef Hozjan, u. d. i. s., energetski svetovalec ■ za zdravje in dobro počutje 24 OGLASI 18. april 2002 f P Regionalna razvojna agencija - RRA Mura, Lendavska 5a, M. Sobota in Zavod RS za zaposlovanje, Ljubljana, Glinška ulica 12 ter lokalne razvojne iniciative: Razvojni center M. Sobota, Trg zmage 4 Razvojni sklad Lendava, Partizanska 9 Razvojna agencija Sinergija Moravske Toplice, Kranjčeva 3 Prleška razvojna agencija Ljutomer, Stari trg 3 Podjetniška razvojna agencija v ustanavljanju, Trg svobode 9 (OOZ G. Radgona), G. Radgona v sodelovanju z NLB, d. d., Divizija Pomurje, Trg zmage 7 Krekovo banko, d. d., Maribor, PE M. Sobota SKB banko, d. d., Ljubljana, Enota Murska Sobota Probanko, d. d., Maribor, zastopnik Murafin, d. o. o., M. Sobota RAZPISUJEJO kreditiranje samozaposlovanja podjetnikov začetnikov in odpiranja novih delovnih mest v malem gospodarstvu RAZPISNI POGOJI: 1. Predmet razpisa Predmet razpisa je kreditiranje odpiranja 80 novih delovnih mest na območju Prekmurja in Prlekije (Pomurja). 2. Splošni pogoji Na razpis se lahko prijavijo brezposelne osebe, prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ), v skladu s programom pospeševanja samozaposlovanja, oz. gospodarski subjekti z do 50 zaposlenimi osebami, ki bodo zaposlili brezposelne osebe, prijavljene na ZRSZ, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 3. Pogoji za dodeljevanje kreditov Interesenti, ki izpolnjujejo splošne pogoje iz točke 2 tega razpisa, lahko zaprosijo za samozaposlitev in/ali posamezno zaposlitev delovnega mesta kredit v višini 1.000.000,00 SIT (za eno delovno mesto) po letni obrestni meri TOM + 2 % z dobo vračanja 3,5 leta s 6-me-sečnim moratorijem. 4. Možne oblike zavarovanja kreditov Kredit se zavaruje v skladu s pogoji banke kreditodajalke. Člani Garancijskega sklada pri RRA Mura lahko dobijo poroštvo v višini 50-70 % odobrenega zneska po veljavnih pogojih sklada. Podjetniki začetniki (do 5 let poslovanja) lahko pridobijo do 80 % poroštva Garancijskega sklada. 5. Drugi pogoji Razpis velja do porabe kvote za 80 novoodprtih delovnih mest. Prosilci bodo prejeli pisne odgovore najpozneje v 15 dneh od obravnave vloge na kreditnem odboru. Vse dodatne informacije o tem razpisu in potrebno dokumentacijo dobijo interesenti - za območje mestne občine Murska Sobota: MO Murska Sobota, Kardoševa 2, M. Sobota, g. Štefan Cigan, tel. 527 18 19; RRA Mura, Lendavska 5a, M. Sobota, ga. Gomboši, tel. 536 14 67; - za območje občin Ljutomer, Veržej, Križevci pri Ljutomeru in Razkrižje: Prleška razvojna agencija Ljutomer, Stari trg 3, Ljutomer, g. Goran Šoster, tel. 584 13 25; - za območje občin Lendava, Črenšovci, Kobilje, Odranci, Turnišče, Dobrovnik, Velika Polana: Razvojni sklad Lendava, Partizanska 9, Lendava, g. Mihael Feher, tel: 578 93 60; - zaobmočje občin Beltinci, M. Toplice, Puconci, G. Petrovci, Hodoš, Šalovci, Kuzma, Cankova, Grad, Rogašovci: Razvojna agencija Sinergija, Kranjčeva 3, M. Toplice, ga. Renata Kočar, tel. 538 13 50; - za območje občin G. Radgona, Radenci, Sv. Jurij: Podjetniška razvojna agencija v ustanavljanju, Trg svobode 9 (OOZ G. Radgona), G. Radgona, tel. 02 564 80 90, ga. Štiblar. Interesenti iz občin, ki niso navedene v razpisu, dobijo vse potrebne informacije na RRA Mura, Lendavska 5a, M, Sobota, tel 536 14 67.. GARSONJERO, 31 m2, v M. Soboti, prodam. Tel.: 02 527 11 81,041 746 027. ml2062 VINOGRAD V ČENTIBI, 15 arov, prodam. Tel.: 531 12 85. ml2065 MURSKA SOBOTA - OKOLICA, prodam 10 let staro hišo, takoj vseljivo, opremljeno, z urejeno okolico, na 1725 m2 zemljišča, ogled 20. in 21. aprila. Tel:. 031 352 422. ml2066 DVOSOBNO STANOVANJE dajem v najem na lepi lokaciji v Lendavi. Tel:: 031 381 523 ali 577 10 87. ml 2069 GOSTILNO DAM V NAJEM Tel.: 548 13 ll. ml2075 DVODRUŽINSKO HIŠO NA HOTIZI z veliko parcelo prodam. Tel.: 0049 69 34 46 80. ml2084 GOSTILNA »PLAVI 9« ob meji išče dobrega partnerja za uspešno vodenje ali jo dam v najem. Tel.: 041 694 079 ali 00385 98 610 702. ml2089 STANOVANJE, 54 m2, v Lendavi, prodam. Tel.: 031 332 303. ml2O93 DVOSOBNO STANOVANJE, odlično ohranjeno, opremljeno, v Stari ulici v M. Soboti. Kopalnica popolnoma obnovljena, prodajo. Tel.: 031 807 464. ml2101 DELNO OPREMLJENO HIŠO, takoj vseljivo, pri Sv. Juriju, prodamo. Tel.: 041 611 327. ml2109 TRISOBNO STANOVANJE, stilno opremljeno, centralna, CATV, v okolici M. Sobote, dam v najem. Tel.: 041 797 668. ml2119 POSLOVNI PROSTOR Z UPORABNIM DOVOLJENJEM in trisobno stanovanje (lahko skupaj ali ločeno) v individualni hiši v Bakovcih dam v najem. Tel.: 031 494 571. ml2121 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE V LENDAVSKI 53 prodam. Anton Bernard, tel.: 522 14 47. ml2126 živali KREKOVA BANKA ZA NOVE SODELAVCE V banki sposobnih in uspešnih ljudi, ki si v Krekovem duhu nenehno prizadeva negovati zaupanje varčevalcev ter plemenititi njihovo premoženje, si želimo dobrega sodelavca, SAMOSTOJNEGA SKRBNIKA VELIKIH KOMITENTOV V PE MURSKA SOBOTA Razmislite o sebi in se predstavite! Imate visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri, tri leta delovnih izkušenj pri podobnih delih, ste usposobljeni za delo z osebnim računalnikom? Ste komunikativni, iniciativni, zanesljivi, odločni in sposobni presojanja? Z veseljem sprejemate nove izzive in iščete nove poti? Opišite svoja znanja, pričakovanja, želje in cilje ter priložite potrdila o izobrazbi. Svojo prijavo z življenjepisom pošljite v osmih dneh na naš naslov: Krekova banka, d. d., Maribor, Slomškov trg 18, 2000 Maribor Spoznajmo se in prepričajte nas! Delovno razmerje bomo sklenili,za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in šestmesečnim poskusnim delom. Z zanimivim delom, ki ga boste opravljali v prijetnem delovnem okolju, vam zagotavljamo pridobivanje novih izkušenj in osebno zadovoljstvo. Skupaj si bomo prizadevali uresničevati naše cilje. DA BO DENAR V SLUŽBI ČLOVEKA! NESNICE, 15-tedenske, 500 SIT/kos, z dostavo na dom, prodamo. Tel.: 041 459 838. ml2O25 NESNICE, RJAVE, GRAHASTE, zagotovljena takojšnja nesnost. Dostava tudi na dom. VZREJA NESNIC TIBA-OT, Babinci 49, tel.: 582 14 01. tnl2026 NESNICE, mlade, hisex, rjave, graha-ste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja prodaja Farma pri mostu. Naročite jih v gostilni Horvat Nemčavci, tel.: 528 11 90, Franc Mo-vrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilni Železen Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilni Rajser, Grad, tel.: 553 H 48, in gostilni Čeh, Nedelica, tel.: 573 51 53. ml 2039 KRAVO, brejo 8 mesecev, prodamo. Lucova24. ml2044 PURE IN PURANE ZA NADALJNJO REJO, z garancijo, lahko naročite po tel.: 584 80 73- ml2050 DVE PLEMENSKI KRAVI kupim. Tel.: 02 586 11 40, po 20. uri. ml2052 PREPARIRANEGA JAZBECA prodam. Tel.: 041 749 597. ml2061 ODOJKE TER MOŠKA TELETA od 50 do 200 kg kupim. Tel.: 041 726 697. ml2092 KRAVO, brejo 8 mesecev, staro 6 let, prodam. Renkovci 150, tel:: 572 16 12.ml2120 kmetijska mehanizacija TRAKTORSKO ENOOSNO PRIKOLICO, 530 x 210 x 70 cm, pre-kucno, zračne zavore, ugodno prodam. Tel.: 04.1 200 139, po 14. uri. ml2051 KOSILNICI LOMBARDINI15 KS, diesel, s sedežem, Gorenje Muta kombi s frezo, pluga, obračalna, 3 brazde, 14« in 8« za T. Vinkoviča, prodam. Tel.: 031548 925.ml2080 BALIRKO ZA SLAMO in seno in traktor Deutz Fahr DX 120 ali Hurli-man 90 turbo prodam. Tel.: 02 556 1192. ml2095 MOLZNI STROJ ALFA LAVAL PRODAM. Tel.: 041 501 619. m12096 TRIBRAZDNI OBRAČALNI PLUG prodam. Tel.: 031 795 231. ml2115 VILICE ZA OKROGLE BALE in po-drahljalnik prodam. Tel.: 041 596 234. m!2108 PREDSETVENIK 4,5 m in šarotar D 16 prodam. Tel:: 031 301 824. m12124 VRTAVKASTO BRANO CIMOS, sa-monakladalko Sip, sejalnico za koru- MALE OGLASE ZA OBJAVO V VESTNIKU SPREJEMAMO VSAK DELAVNIK DO 15.30, ZA OBJAVO V ČETRTEK JE TREBA ODDATI OGLAS V PONEDELJEK DO 15.30. CENIK: - mali oglasi - do 80 znakov 1.785,00 sit - mali'oglasi - vsak naslednji znak 23,00 sit - zavezanci za ddv, s. p. - dodatek + 20 % - poudarjen tisk - dodatek + 50 % ■ naslov/šifra v upravi lista - 2.500,00 Osmrtnice za fizične osebe: 2 kol x 7 cm - 16.520,00 sit 2 kol x 8 cm - 18.880,00 sit 2 kol x 9 cm - 21.240,00 sit 2 kol x 10 cm - 23.600,00 sit 2 kol x 11 cm • 25.960,00 sit Naročniki Vestnika imajo 20 % popusta. Dodatek' za fotografijo 4.000,00 sit. Vse cene so bruto in imajo vračunan 20-odstotni ddv. zo Olt, pajka na dva vretena Sip, trosi-lec hlevskega gnoja Sip in rotacijsko kosilnico Sip na 4 diske kupim. Tel.: 041 967 637. ml2053 kmetijski pridelki še zaslužiti. Tel.: 01 500 4162* NOVASKK, d. o. o., Stegneš bljana. ml2099 NATAKARICO v okrepčevM1 Svetem Juriju pri RogašovdW mo. Gostinstvo Alojz BertalaniČ^1 Tržaška c. 9, 1370 Logatec,^1' 620 805 ali 031 620 805. ml20'1 KUPUJEMO GOLICE - BUČNO SEME, 650 SIT/kg. Majda Kazič, Stogo-vci 27, 9253 Apače, tel.: 563 12 86. mll916 OGLATE BALE SLAME, večje količine, prodam. Tel.: 551 14 16. ml2054 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Tel.: 571 13 15.ml2104 VINO IZ KAPELSKIH GORIC (chardonay ali mešano) prodam. Tel.: 566 11 82 ali 031 397 802. mlŽ112 motorna vozila K ARAM BO URANA VOZILA VSEH ZNAMK NAJUGODNEJE ODKUPIM. Uredim prepis, odvoz. 040 256 963,031 258 642,041 509 556, Avtoservis, F. Lasbaher, Ženjak 10, Benedikt, ml 1922 LADO SAMARO 1300, letnik 1990 (47.000 km, trivratno, rdečo, katalizator, neregistrirano), prodam. Tel.: 041751868. ml2057 PASATT GL TDI, karavan, prva registracija decembra 1996, z vso opremo, prodajo. Ogled mogoč v soboto v Trdkovi 68, tel.:. 041 434 361. m 12063 R CLIO 1,4 RT, letnik 1994, reg. do 3/2003, prev. 96.000 km, 5-vratni in R 5 Campus, letnik 1993, cena 290.000 SIT. prodam. Tel.: 041 383 103. ml2090 RENAULT 5 Campus, letnik 1994, registriran do 4/2003, prodam. Tel.: 041 399 593. m 12097 GOLF III CL, letnik 1993, prodam. Tel.: 031 640 163. ml2107 TOMOS AVTOMATIK 35, malo rabljen, ugodno prodam. Irma Horvat, Cvetkova 29 Rakičan, Tel.: 528 16 19,031 459 741.ml2111 SKUTER PEUGEOT Speedfight, letnik 1999, prodam. Tel.: 041 339 474. ml2116 FIAT PUNTO 55 S. letnik 1995, črn, reg. do sept., prodam. Tel.: 031 685 180. ml2117 srečanja POKLIČITE, morda boste«'* ta način srečali novega partnet?* spoznali prijatelja. Ženitveni* dovalnica Vita, Tomšičeva 2, K* GSM: 031 438 496. m 1209« storitve TERAPEVTSKE ROČNE IN DRUGE STORITVE NEGA DOTIKA« tudi na vilni dotik, Černelavci, Geddr 14, tel.: 521 18 28. ml2110 j razno delo DEKLE ZA POMOČ V STREŽBI v dnevnem baru zaposlimo. Belna Darinka, s. p., Benedikt, tel.: 040 256 963. ml 1928 VSE INFORMACIJE O DELU NA DOMU Infokomerc, Danica Malešev, Šercerjeva 20, 3320 Velenje, tel: 041 747 121.mll932 DEKLE ZA STREŽBO, lahko začetnica ali z drugim poklicem, zaposlimo. KAVA BAR TRTA, Jože Buček/ s. p., Noršinska la M. Sobota, tel.: 521 18 49. ml2077 KUHARJA ZAPOSLIMO V PICERIJI. PIK-ASSO, Banovci, tel.) 588 90 23. m 12078 SE ŽELITE UKVARJATI S PRODAJO v prijetnem kolektivu in pri tem GLOBINSKI SESALEC VBPj lo rabljen, ugodno proda®-654 499. ml2018 ( PREKLICUJEM HRANILNE KNJIŽICE # izdane pri HKS Panonka® na ime Jolanka Poredoš, 52. ml2064 STARINSKO KREDENC%, RO IN RAZSTEGLJIVO *" ( pim. Tel:. 041 520 203-^1 POHIŠTVO ZA SPALNI^j|| prodam. Tel.: 031 45555^^ Jlggj 1 Krajevna skupnost Martjanci, j Martjanci 19, 9221 Martjanci, na in 6. člena Odloka o oddajanju poslovnih prostorov v najem v 0^% ravske Toplice (Ur. list RS št.f 20/01) in sklepa Sveta KS Martjanci f 20. 3. 2002 objavlja JAVNI RAZPIS Z ZBIRANJEM PISNIH PON^f ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V MARTJANCI H V NAJEM V najem se oddajo poslovni prostori v vaško-gasilskem domu v Mai' št. 19 s površino 103,1 m2 (nekdanja prodajalna s pomožnimi Pr°' Pogoji najema: - Namembnost poslovnih prostorov: trgovinska dejavnost. - Izhodiščna mesečna najemnina: 300 EUR v tolarski vrednost1-- Najemnik dobi v najem poslovne prostore pod pogojem, stroške izvede vsa potrebna adaptacijska dela in da si uredi drug no opremo za opravljanje dejavnosti. - Poslovni prostori se oddajajo v najem za nedoločen čas. Interesenti lahko dobijo informacije o prostorih in drugih pog°J' na KS Martjanci - telefon: 041 941 963. Ogled prostorov je posesti predhodnem telefonskem dogovoru. pj# Pisne ponudbe morajo poslati interesenti priporočeno po P06^1 »za javni razpis - najem« najpozneje do 6. maja 2002 do 1 5; slov: Krajevna skupnost Martjanci, Komisija za oddajo poslovmn I v najem, Martjanci 19, 9221 Martjanci. Ponudbi je treba priložiti: ,jali - dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavno I - registracijo samostojnega podjetnika - priglasitveni list ali - izpis vpisa v sodni register, star največ 30 dni. nto«,| Če izpolnjujeta pogoje za oddajo v najem dva ali več intere I prednost tisti, ki ponudi višjo najemnino. spfeie^ O izbiri bomo obvestili kandidate najpozneje v 15 dneh P odločitve o oddaji poslovnih prostorov v najem. _ TRISOBNO STANOVANJE v M. Soboti prodam ali dam v najem. Tel.: 041 326 061 in 041 772 447. ml 1935 SOBO, opremljeno, s souporabo kopalnice, dam v najem. Tel.: 532 10 92 ali 041464 689-m 11980 PARCELO S STARO HIŠO in malo zemlje, na lepi legi, 50 m od glavne ceste v Kuzmi 17, prodam. Tel.. 545 13 83. ml 1983 POSLOVNI PROSTOR V CENTRU LENDAVE, primeren za trgovino, prodam. Tel.: 040 630 053. ml2043 DOLINA PRI LENDAVI - zidano počitniško hišico, 250 trsov, prodam. Tel.: 02 471 51 71.ml2045 Zavod Republike Slovenije za zaposlo^ Glinška ulica 12,1000 Ljubljana tel. p1 200 23 50, fax 01 425 98 23, www.ess.gov Sl Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je objavil v Pe 2002, v Uradnem listu RS št. 33 Javni razpis za izbor PrC^ pOdr^ nih del v RS za obdobje od 5. 5. 2002 do 31. 12. 2003 Območnih služb ZRSZ Maribor in Murska Sobota. razpisna dokumentacija z obrazci za prijavo na razpis ter nejše informacije so na voljo na spletnih straneh Z www.ess.gov.si.). Pomočnica generaln^.^tf Pri Okrajnem sodišču Murska Sobota bo dne 29.4.2002 ob 11.30 narok za III. javno dražbo. Predmet prodaje je nepremičnina. pripisana k paro. št. 3431/1 k. o. Bogojina, stanovanje št. 4. v skupni Izmeri 56,71 m2, na naslovu Bogojina 139. Ocenjena vrednost nepremičnine je 4.690.753,00 SIT. Na lil. naroku za javno dražbo se sme nepremičnina prodati za 50 % ocenjene vrednosti. Javne dražbe se lahko udeleži, kdor pred dražbo položi varščino v višini 459.075,00 SIT na račun Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. 51900-696-40045. Nepremičnino sl je mogoče ogledati dne 18. in 19. 4.2002 od 15. do 17. ure. Informacije po tel.: št. 02 250 51 80. m12094 ' RAA- TA’ TEMA-j^ERiNA, PRLEKIJA, ARE, IKAR, M Vit EpIOENEZA, TRATA, ETE, AL, ^NAL|TETA, STAJA, OKO, ISTRAN, MURSKI VAL Jj8 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) 05 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila Sl enialniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročijo 0 ° zamurjenci - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -^0 pf^tka do petka -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine ^0 Ustavljamo vam - 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila-60"15 30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja po-S0 Urskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje - MOjj dur- tg.oo Poročila -19.15 Mladi val-21.00 Poročila-V Msni televizor! - 24.00 - SNOP ^edro v dobro jutr0' °8-30 og^si' 1 000 Poroči-šestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Pote-Vl3.0narTli'11 00 Poročila -1200 Poročila BBC -12-05 Obve-poročila -13.151. oseba ednine -14.00 Poročila -14.05 14'15 Evr°Pa v enem tednu ' 14.45 Domača plošča-% Ob 'n odmevi ’1Osrednja poročila na Murskem valu ^°'1o'nStila'1730 nsgrajujo -18.00 Sobotni popoldan z . '"d ' 0 Poročila -19.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi u cje gnezdo - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP SJ: 05 V 08 Vedro v dobro jutro - 07.30 Panonski odmevi -% W 'n Cas' 8-30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna -Vna Murskem valu ‘ 10.25 Obvestila -10.30 Ne-«0^ '12 30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za vS/ 13-30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes l igrišč) -19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna - anek'21 00 Porodila ■ 2400 -SNOP %J°5.oo Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 U-1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje - 18.00 Ali boom -19.00 Poročila - 19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou -21.00 Poročila-24.00 ŠNOP TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 13.30 3xCountry -14.00 Poročila -14.15 Vaš sosed znanstvenik ali veterinar svetuje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila -19.15 Na narodni farmi - 20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila-11.05 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.00 poročila -11.15 Mali oglasi -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Glasba našega srca - 20.00 Geza se zeza -21.00 Poročila - 24.00 SNOP Brat Džouži Mi smo eroplanovi, eroplan je naš. Skoro tak se čilje glas s poslanski vrst. Negda smo kričali, mi smo Titovi, Tito je naš. Teje un mou eroplan, pa cug, pa Galeba, pa avtoje, pa nej samo ednoga, dosta ji je mou. Liki te so njemi dali, podarili, vsilili. No, un se je toga nej glij brano, samo te je tildi nej bilou telko srmakofkak zdaj. Pa tildi štrajkof nej. Zdaj pa ob telkon srmaštvi ščejo tan zgoraj edni meti taksi luksuz, kak je tisti eroplan, štero-ga že sakši slovenski državljan pozna. Samo nišče ne vej kelko genau košta. Znajo pa vsi, ka so nas tej naši predstavniki ljudstva ščeli okoli prnesti, pa nanprikazati ka menje košta kak de pa po istini za njega trbelo plačati. Bela, moj pajdaš najbole zamejri opoziciji, šteraje li-pou fajn tilu bila. So si mislili, tečas ka te eroplan prijde v stalo, mo mij tildi mogouče zvaljeni, pa mo se lipou z njin vozili. Zdaj pa, gda vidijo, ka se cejla stvar gible kontra, so se oglasili. Ja, ka so uni nej znali, ka so bili zavedem, ka so nej melipravipodatkof, pa tak dale. Samo Belekof sousid genau zna, ka tou nejde tak, ka un nanč svoje zdavanjske na tak glažojnato finto nemre dobiti, nej pa ka bi tej predstavniki naroda vse nas voli-Ice. Ka bi opozicija toga nej znala, nemre biti, čipa sak-šo stvar vb zvrta, ešče tisto'ka je najboleskrita, pa strogo zaupna. Ene tajnice so pa prej že spitavale, či eroplan ma tildi kopalnico, ka kavči pa foteli so dobri v njen. Či je pa notri pisalni stroj ali računalnik ji je pa nej preveč zanimalo. 28 18. april 2002 K5IB Že leto dni naš dom je prazen, odkar nehote smo šli narazen. Usoda je tako hotela, da te nam je vzela. Ni ure, ne dneva, ne noči, povsod si v srcu z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 15. aprila je minilo deset žalostnih let od takrat, ko nas je zapustila naša draga V SPOMIN Irma Kuzmič Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Nič več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA 17. aprila bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in brat Ivan Gorza iz Murske Sobote Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Že leto dni v grobu spiš, a še vedno v mislih z nami živiš. Rože zdaj ti grob krasijo in sveče ti v spomin gorijo. 14. aprila je minilo eno leto od takrat, ko je prenehalo biti srce naše drage mame in stare mame V SPOMIN Marije Litrop iz Velike Polane 45 Tvoja ljubezen je ostala z nami. Hvala vsem, ki stojite ob njenem grobu, se je spomnite z molitvijo ali prižgete svečo. Vsi njeni najdražji, ki smo te imeli radi Mama, ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Ostalo grenko je spoznanje, da te več ne bo, ker za vedno vzela si slovo! ZAHVALA V 84. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, prababica, sestra in svakinja Marija Buzeti roj. Sreš iz Bakovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, društvu upokojencev, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje ter darovali vence, šopke, sveče in za svete maše. Hvala kolektivu Bliska - Montaže in Mure TMO 2 - 292. brigadi, župniku gospodu Poredošu za pogrebni obred, govornici gospe Antolinovi, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ift pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: Vsi njeni, ki smo jo imeli radi, posebej devet vnukov in pet pravnukov, ki jo bomo zelo pogrešali Kako je hiša strašno prazna, odkar v njej matere več ni. Ta izba, prej tako prijazna, odljudna, tuja se mi zdi. ZAHVALA V 70. letu nas je za vodno zapustila naša draga mama, babica, tašča, botra, sestrična, strina in soseda Marija Komik iz Pertoče Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali vence, šopke, sveče in za sv. maše ter drago pokojnico v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku in bratrancu g. patru za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala kolektivom Živil Rogašovci, Servisa Gydrek iz M. Sobote, Merkurja iz M. Sobote ter OZ RK M. Sobota. Hvala dr. Neratu in medicinskemu osebju iz Rogašovec za vso zdravniško pomoč in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi iz Murske Sobote Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le dalečje... V SPOMIN Te dni mineva leto od takrat, ko nas je zapustila draga Eufenija Temlin iz Murske Sobote Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu in s prižgano svečko počastite njen spomin. Sin Branko z družino iz Kanade ZAHVALA V 82. letu je za vedno zaspal Štefan Lainšček iz Budinec 28 Iskrena hvala vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti ter darovali vence in sveče. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: sestra Terezija z družino, 8. aprila 2002 je v 90. letu starosti tiho odšla ZAHVALA Margit Bacsics iz Domanjševec 102 Ob tej boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam stali ob strani, izrekli sožalje in našo drago mamo pospremili na zadnji poti. Hvala gospodu duhovniku Beznecu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Posebej hvala osebju Doma starejših v Rakičanu za vso skrb in lajšanje bolečin v njenih zadnjih urah. Žalujoči vsi njeni Le srce in duša ve, kako hudo boli, ko tebe več med nami ni. ZAHVALA N 89. letu nas je zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek fožefFeko nja iz Melinec 11 Iskrena hvala vsem, ki ste ob zadnjem slovesu darovali vence, sveče, za svete maše in prispevke ter nam izrekli sožalje. Hvala g. kaplanu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa in vsem gasilskim društvom. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi njegovi Po hudi bolezni nas je v 86. le® starosti zapustila draga mama, stara mama in prababica Ema Lang iz Zenkovec 86 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje ter darovali vence, sveče in denarne prispevke- Posebna hvala gospe Mariji Jošar za ganljive besede sloves1 Hvala tudi duhovniku Fakinu, 3 pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi- Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč"' ZAHVALA V 92. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica Ana Mertik iz Gomilice 21 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki s°i pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, sveče,P K maše in dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalj6, M Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besed6" slovesa in pogrebništvu Ferenčak. oč Lepa hvala osebju bolnišnice v Rakičanu za vso po*1 Žalujoči vsi njeni najdražji Duša in srce vesta k, kako boli, ko med ndtt^ te več ni, saj v grob s teboj odšla je tudi naša sreča V SPOMIN z • V 68. letu starosti nas je za zapustil dragi mož, oče in Štefan Stanko iz Renkovec 22 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, botrini in znancem ter vsem, ki ste ga pospre101 na zadnji poti, izrekli sožalje in darovali za svete n1 Iskrena zahvala g. župniku Ratniku, govornici gospe Darji in pevcem za odpete žalos** Zahvala zdravnikom in internemu oddelku boln* ” Rakičan ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči od srca in z ljubeznijo vsi tvoji ndj^ ZAHVALA J nO Z»Pl1 V 73. letu nas je zavedno^ dragi mož, oče, tast, $ pradedek, brat in sof° Pomlad bo na tvoj vrtP^L/il1 čakala, da prideš ti, s^Jp rožna tla in jokala, ker Ludvik Tratnjek iz Renkovec 135 s^i Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem £ sorodnikom in prijateljem, ki ste ga pospremil* n ^d6 zadnji poti, darovali vence, sveče, za sv. maše, za namene, nam pa izrazili ustno in pisno s° Lepa hvala osebju pljučnega oddelka bolnišnice s o(jf g. dekanu za pogrebni obred, pevcem in pevka*11 žalostinke ter govornici Darji za besede slovesa o grobu in pogrebništvu Banfi- Vsi njegovi '«■ 18. april 2002 29 Že leto dni te zemlja krije, v gomili domači mirno spiš, ljuba žena, sladko spi. N SPOMIN 18. aprila mineva leto žalosti od takrat, ko nas je zapustila draga žena in snaha Zlatica Kerec iz Šulinec Ovala vsem, ki jo imate v lepem spominu ter ji prižigate sveče in prinašate cvetje. Žalujoči: mož in drugo sorodstvo 23. aprila mineva pet let žalosti od takrat, ko nas je zapustila naša draga V SPOMIN Vilma Miholič iz Murske Sobote Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečko in se je z lepo mislijo spomnite. Tvoji najdražji Leto dni že v grobu spiš, v srcih naših še živiš. Ni ure, ni dneva in noči, povsod si v srcu z nami ti. Zato nas pot vodi tja, kjer tvoj dom rožice krasijo in sveče tebi v spomin gorijo. 18. aprila mineva eno leto od takrat, ko si nas zapustil naš dragi mož, oče in dedi V SPOMIN Jože Žalik iz Gornje Bistrice 171a kostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar polno spominov. Hvala vsem, ki se z dobro mislijo ustavite 1 njegovem grobu in prižgete svečko spomina. Žalujoči vsi domači Ko tvoje zaželimo si bližine, pridemo v ta mirni kraj tišine. Tam srce tiho zajoče, saj tudi ono noče, da te med nami ni. V SPOMIN Antonu Trplanu izČepineclOO lna spremlja spomin na 22. april 1998, ko si nas za Kva|a ' e^no 2apustil, a v naših srcih še živiš. Vsetn, ki se ga radi spominjate in postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji Minilo je trpljenje minila je bolečina, a v domu in naših srcih ostala je praznina. ZAHVALA V 50. letu nas je po hudi bolezni za vedno zapustila naša draga žena, mama, tašča in babica listina Potočnik k r°j. Kuzmič iz Sebeborec 48b ■ Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, i ste tj f*1’ Sodelavcem in znancem. Hvala vsem, ^i^li cvetje, sveče, za svete maše in nam ter i° pospremili na njeni zadnji poti. '^dp^^Pniku za pogrebni obred in pevcem te]0 Gostinke, govornici za besede slovesa, ^dik etI1U kolektivu Mure ženskih oblačil, atu Mure in kolektivu Bliska - Montaže. ks/ tvoji, ki smo te imeli radi Tvoje pridne roke in pošteno srce so naš ponos in lep spomin nate. ZAHVALA V 79. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, tast in stari oče Štefan Matjašec iz Gomilice 61 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, gasilcem, kolektivu Varisa Lendava, Planiki Turnišče, oddelek 81 - 240, g. župniku, pevcem, govorniku in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, za vežico in ga pospremili na zadnji poti. Tvoji najdražji, ki smo te imeli zelo zelo radi. Tiho in preprosto je bilo tvoje življenje, zveste in pridne so bile tvoje roke, želimo ti miren počitek. ZAHVALA V 59. letu nas je za vedno zapustil dragi mož in oče Jožef Toplak iz Trimlinov 27c Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom in številnim prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče in za svete maše ter dobrodelne namene. Hvala za izrečena sožalja. Lepa hvala g. župniku Tomislavu Šantaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostnike, govorniku za besede slovesa in pogrebništvu Komunala. Žalujoči: žena Gabriela in drugo sorodstvo V življenju delo in trpljenje si poznala, sedaj od vsega truda si zaspala. Počivaj v miru, draga sestra, teta, saj vse bolečine si prestala. ZNTLNNLN V 90. letu nas je za vedno zapustila draga sestra in teta Marjeta Merklin iz Male nove ulice 6 v Murski Soboti Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali vence in sveče. Hvala gospodu duhovniku Leonu Novaku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala osebju starejših občanov v Rakičanu za vso nego in skrb. Hvala pogrebništvoma Banfi in Komunala. Žalujoči vsi tvoji najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre - le daleč je... N SPOMIN 18. aprila mineva leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi oče Franc Huber iz Kruplivnika 68 Čas neusmiljeno beži, saj bo poteklo 24. novembra 2002 10 let, ko si vzela od nas slovo, draga mama, Gizela Huber Solza, žalost, bolečina vaju zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. Hvala vsem, ki ste ju ohranili v lepem spominu, jima prinašate cvetje in prižigate sveče. Z ljubeznijo - vajini najdražji! Skromno, tiho si živel, za nas si delal in trpel, niti zbogom nisi rekel, neusmiljena te smrt je vzela. Vse naše solze so bile zaman, zapustil si nas in odšel si zavedno stran. ZAHVALA V 66. letu starosti nas je po krajši bolezni nenadoma zapustil naš dragi oče, dedek, tast in brat Friderik Šarkezi iz Serdice 26 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Hvala g. župniku, pevcem, društvu upokojencev iz Rogašovec, godbi iz Apač in pogrebništvu Banfi. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: hčerki Ivanka in Vera z možema ter vnuki Miki, Valentino, Larisa in Marija. Že leto dni te zemlja krije, a v naših srcih še živiš, tvoj večni dom naj rože ti krasijo in svečke v spomin gorijo. N SPOMIN 11. aprila je minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Franc Belec iz Lucove Hvala vsem, ki se ga še spominjate, obiščete njegov grob in prižigate sveče. Vsi njegovi Le srce in duša ve, kako hudo boli, ko tebe, dragi, več med nami ni. V SPOMIN Alojz Pelcar s Tišine 38 22. aprila sta minili dve leti žalosti, ko si ob prihodu pomladi za vedno odšel od nas. Čeprav te ni več med nami, z nami v srcih naprej živiš. Ne solze, niti bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. Z ljubeznijo - tvoji najdražji Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. SPOMIN 18. aprila mineva leto žalosti od takrat, ko si za vedno odšel od nas, dragi mož, oče in dedi Jožef Maroša iz Gomilice Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko spomina. Žalujoči tvoji najdražji DAMIR BANFI s.p.,veščica KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. TLI.: (02) 53 4« 060, IAX: (1)2) 52 51 170, 9000 MURSKA SOBOTA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti. Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586 30 OGLASI 18. april KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KBUn - PKRZ. kj* Akšlč, s. e. Banj* Bfciici 51. ».5788200 SUHOMONTAŽNA GRADNJA PO SISTEMU KNAUF -RIGIPS ROBERT KOZAR, s. p. Hercegovščak19c, a Radgona, 041 539 204 adaptacija mansard predelne stene spuščeni stropovi suhi estrihi Mesarstvo Kodila PEMarkišavci Markisavci 44 teli 522 36.00) Mesarstvo Kodila PE Delikatesa Štefana Kovača 6 tel 53 21790: ni. 24. tel: 02/534 10 88 PVC-okna. vrata m senčila. Pro REMOPLAST OhlthtijePiO žirUeniskiprostor. Obrtna Dobavitelji svinjskega, junčjega in telečjega mesa za ta teden: Gizela SEČKO, PREDANOVCI 40 Franc HAUKO, RAHKOVCI42 KAVAŠ, Panonska ul. 17, ODRANCI RUMIČ, Rumičev breg, M. TOPLICE Milan VUKAN, VADARCI 38 Elek BENKIČ, VADARCI 32 KO VEŠ, KAJ JEŠ! ercator Pomlddprinaša nove začetke* Tudi za nas se začenja novo obdobje, tokrat v 'Pomurju, kjer bomo odprli prvo poslovno enoto Banke Koper v tem delu Slovenije. Obiščite nas v novihposldvnihprostorifi od 19. aprila dalje, v Murski Soboti na Slovenski uCici 27. OBJEKT VARUJE PRED SONCEM, POGLEDI IN INSEKTI TENDE KOMARNIKI GSM:04: /!P biro 58 41 052 696 732 POM-NEP Agencija za nepremičnine S 536 18 18 • kupimo: •prodamo oddajamo: - manjšo hišo v okolici Ljutomera, M. Sobote - staro hišo na Goričkem - hišo v Radencih. Murski Soboti - novejšo hišo v okolici Tomaža pri Ormožu - novo hišo v okolici Radencev - delavnico v obrtni con: Murska Sobota - nekdanji karavli v Matjaševcih in Kuzmi - pisarne v Ljutomeru in Murski Soboti - prostore (trgovina - teh. blago) v Radencih DAV ČNO SVETOVANJE IVAJNŠIČ, d. o. o. Ledavsko naselje 16. 9000 Murska Sobota, tel.: 536 18 10 Po ugodni ceni vam ponujamo gradbeni les. tEHEin* NART. d. o. o., »letve 5/3,5/4.5/5 (konstrukcijske) 'deske za strehe PE Žaga, (enostr. skobljane za tegolo) • rezan les (različnih dlmen-Boračeva 40a, Radenci, zij) 'mizarski les (smreka/Jelka) ter lepljen les za stavb-tel: (02) 5669 070. faks: (02) 5669 071 no pohištvo in konstrukcije • Les tudi režemu In sušimo. VESTNIK NA INTERNETU: C™ www.p-inf.si Plese 1. Murska Sobota PRIREDITVE V APRILU 2002 sobota, 20. april ob 10. uri DOPUSTNIŠKE SANJARIJE Bližajo se prvomajski prazniki, ko si bomo privoščili če ne potovanje, pa vsaj kakšen izlet. Ob glasbi in folklori bomo ugotavljali, koliko poznamo našo domovino. Predstavile se bodo Terme Ptuj. "d Mercator najboljši sosed VESTNIK HOVI d.o.o. ŽAGANE. REZMUE ■ ISTMUE BETOM Franc Horvat 9225 Rimski Tijliti, Britji 6, H. «Utx 112)5441« 26. 6411:441 772 425.641 733 948 15^ tl.*.*. “3H. Sadat*. TRGOVINA DOM-OBRT Tet (02) 530 40 44 GSM: 041 504 999 VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE, OPREMA ZA STROJNE OMETE IN GRADBENIKE, OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO! Banka Koper Banka Koper d.d.. Pristaniška 14, 6502 Koper. www.banka-koper Nove herbicidne re^'^ W Plateen Temeljni herbicid za varstvo krompirja Zatira najpomembnejše enoletne ozkolistne in širokolistne plevele v krompirju. ___________ POMOČNIKI HISh AKAJO VJJ gorenje ž § S sredstvi za varstvo rasttm ravnajte previdno. Pred uporabo preberite navodila za uporabol 10 % popust velja za blagovne znamke Gorenje, Whirlpool, Electrolux, Zanussi in AEG od 12. do 20. aprila 2002. Ne velja pa za izdelke iz letaka Merkurjeve vroče cene. PRALNI Nova herbicidna aktiv'Vt1 snov FOE iz razisko^^i laboratorijev podjetb1 de\o^ Q širok spekter o Q uporaba po pred vznikom G odmerek 2 - STROJI MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo 18, april 2002 NAPOVEDNIK 31 Napoved kulturnih prireditev k i n kdncert MURSKA sobota ^ aprila, ob 20. uri bo v kinodvorani drugi del koncerta Mešane-^Pevskega zbora Štefana Kovača iz M. Sobote. 19. aprila, ob ■uti bo v evangeličanski cerkvi Večer opernih arij. 24. aprila, ■ IS. uri bo v grajski dvorani koncert Erosija izvajalke Barbare * iz Maribora. PUCOHCI 2i-i , aPnla, ob 20. uri bo v novi kulturni dvorani letni koncert Pe-*s društva Puconci. Gost večera bo Mešani pevski zbor Ra-“enskaizRadenec. DOGODEK KOBILJE 21 • ®Prila, ob 11. uri bo pri cerkvi prireditev Žegnanje konjev. Gre nji*'161''ie v Kobilju prvič organiziran. 2i soula, ob 20. uri bo v kongresni dvorani hotela Radin preda-** Vide Žabot. SIEDAUšče sobota 2jV|apr'la’ol) 19-30 bo v grajski dvorani ponovitev komedije profesorjev v izvedbi Gledališča Torpedo. 20. aprila, ob 1)0 v MIKK-u impro delavnica, ki jo vodi Gorazd Žilavec. lifk T''3'Otl 2()'uri bo v nov'dvorani kulturnega doma gleda-’ ornedija Dan žena v izvedbi Gledališča Torpedo. 1!Wia 2|) aPrta, ob 20. uri bo v sinagogi gledališka komedija Avdicija 'B Branka Buriča in v izvedbi Cafe Teatra iz Ljubljane. 23. rbii^' ?°Polclne 1)0 na ROŠ 1 medobmočno srečanje otroških gle-™ skupin. ^“AVANJE ob 17. uri bo v Galeriji strokovno vodstvo po razstavi “Kiraly-moss, ga imel direktor Galerije Franc Obal. in ples ^SOBOTA fctT'? Ol) 1E ud bo v m,KK-u bobnarska delavnica, katere «i(ei 00 breških. 23. aprila, ob 19. uri bo v MIKK-u glasbe-fe aLn'Ca Za ®aro Pfvi prijemi, ki jo vodi Tadej Ropoša. 24. EL 19.30 bo v grajski dvorani plesna predstava 1 : 0 kore-^ft|rana B°9danovske9a- M?1?’011 19-uri bo v kinodvorani območno srečanje odraslih J* Skupin. J JOLANA ud bo v domu krajanov območno srečanje otro- literarni večer oz. srečanje sla- vistov, ki ga pripravlja prof. Štefan Kardoš MURSKA SOBOTA 20. aprila, ob 13. uri bo v MIKK-u literarna delavnica, ki Robert Titan Felix. FILM MURSKA S080TA 19. aprila, ob 16. uri bo v MIKK-u filmska delavnica, ki jo vodi Aleš Nadai. 22. aprila, ob 18. uri bodo vrteli v MIKK-u japonski animirani film iz projekcije Anima Ghost In The Shell. 24. aprila, ob 18. uri bodo vrteli v MIKK-u v okviru ciklusa Veliki evropski režiserji devetdesetih film Meseno poželenje Pedra Almodovarja. FOTOGRAFIJA MURSKA SOBOTA 20. aprila, ob 11. uri bo v MIKK-u foto delavnica, ki jo vodi Matej Fišer. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V Galeriji si lahko ogledate pregledno razstavo slik Suzanne Kiraly - Moss. V klubu PAC je na ogled razstava del akademskega slikarja Lojzeta Logarja. V muzeju sta na ogled stalna muzejska razstava in razstava Na prelomih tisočletij. Slednja je odprta do julija. V MIKK-u je do konca aprila v klubskem prostoru na ogled razstava stripov Igorja Banfija Družina Kmetič iz Kruhovcev. V razstavnem delu izložbe podjetja Fer-lng, d. o. o., v Slovenski ulici so na ogled dela učencev Odprte šole gimnazije M. S. v oblikovanju gline. V gostišču Javor si lahko ogledate razstavo del likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj. LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši je razstava fotografij Haložani avtorja Stojana Ker-blerja. Ogledate si jo lahko'do 4. maja. LJUTOMER V Galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate razstavo novejših del Zlatka Gnezde. PUCONCI V občinski zgradbi je na ogled razstava del E. Bransbergerja. KANČEVCI V domu duhovnosti je do konca aprila na ogled retrospektivna razstava slik Lojzeta Veberiča iz Murske Sobote. LENUAVA V sinagogi si lahko ogledate razstavo akademske slikarke Marike Danč - Roth iz Lendave. GORNJA RADGONA V galeriji kulturnega doma je na ogled likovna razstava Darje Brus - Fajt z Golnika. MONOŠTER V Slovenskem kulturnem centru v hotelu si lahko ogledate pregledno razstavo mednarodno priznanega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika (1872-1957). ^ki zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota Trosta DELOVNA MESTA za zasedbo ?IN P|JAČ; določen čas 6 ZAPOSLI SE LAHKO 4^ITi čc0dajalka; do 23-19 ŠEMO, SLAŠČIČARNA NSKA 15’ RADENCI k PBi PIJAČ; nedoločen P°SKUSNO DELO 2 'NanJ^' S- P- OKREPČE-^sOBqt^R°G' PLEČNIKOVA 7, '(So nnfias 3 mes-i UR/TE' dURINEC MA-AWci 8, RADENCI hlodovine -žagar; 2 '• delovnih izku-% ZAPOSLI SE LAHKO %J hhugim POKLICEM S S AupRAVLJ. S STROJI IN LESOM; do 11- V?RaG0, S. P., ŽAGAR- 22, SPODNJI IVANJ- ■K ■ n določei1 Saa 6 DRUgI POKLIC: VRT-XlJ>TIJSKI TEHNIK; V^O M? MESECAi d0 29-XiATjAž,s. p., L0MA-X Pogona določen čas 3 Arhe g. Skušenj; vozniški posoji: drugi llfee^0 KOVIN; do 26. Sil 0., G. Bl- ^°VCI '• tleu ^^ARfST; dol°een MvA Vilkih izkušenj; drugi vVvaie JA;drugi p°-X^Elln K°VINi d0 19-AS£GEr & PRETZLER, določen čas 3 »N- k* dušenj; vozniški Wloi?'u9i pogoji; DRUGI SIS Ju«.« za. D- o- °’G-Bl' ^šovci Območje PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Izobrazba Ml lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 3 23 3 2 1 32 Murska Sobota Četrtek, 18. aprila: ob 18.00 ameriška kriminalna drama Čudoviti um, ob 20.00 ameriška biografska drama Marlene Petek, 19- aprila: Ni predstav! Sobota, 20. aprila: ob 18.00 in 20.00 Čudoviti um Nedelja, 21. aprila: ob 18.00 in 20.00 Čudoviti um Sreda, 24. aprila: ob 18.00 in 20.00 danska drama Skupnost Kino Ljutomer Sobota, 20. aprila: ob 20. uri srbska komična drama Vojna v živo Nedelja, 21. aprila: ob 18. in 20. uri ameriška kriminalka Ocean’s Eleven Kino Gornja Radgona Petek, 19. aprila: ob 19-00 ameriška akcijska komedija Ful gas 2, ob 21.00 ameriška romantično komična drama Ljubezen je slepa Nedelja, 21. aprila: ob 17.30 Ful gas 2, ob 19.30 Ljubezen je slepa kino • k i n ROVALNA DRUŽBA, D. D., KOPER, PE MURSKA SOBOTA, ARHITEKTA NOVAKA 13, MURSKA SOBOTA POSLOVNA TAJNICA; določen čas 3 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki; angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno; vozniški izpit kategorije: B; do 19.04.02; LM-KO, D. 0. 0., LENDAVSKE GORICE 1, LENDAVA -LENDVA Delimo vstopnice za kino Da, Jim Broadbent je dobil oskarja za stransko moško vlogo, to pa je vedela tudi naša nagrajenka Marina Huber, Gornji Slaveči 83, 9263 Kuzma. Čestitamo! Naše naslednje vprašanje pa se glasi: Kdo je letos dobil oskarja za žensko stransko vlogo? Odgovor: Odgovore pošljite do 23. aprila na naš naslov: Vestnik. Kupon št. 16 Ulica arh. Novaka 13. 9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si. STRUGAR STRUGAR; določen čas 6 mes.; 1 L, 6 mes. delovnih izkušenj; do 19.04.02; HEISSENBERGER & PRETZLER, D. 0. 0., PREŠERNOVA CESTA 40, LJUTOMER STRUGAR ■ REZKAR; določen čas 3 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: REZKAR; do 23.04.02; ŠINK IN-VEST, D. 0. 0., G. BISTRICA 107A, ČRENŠOVCI VARILEC VARILEC - KLJUČAVNIČAR; določen čas 1 mes.; drugi pogoji: MOŽNOST NADALJNJE ZAPOSLITVE; DRUGI POKLIC KLJUČAVNIČAR; do 04.05.02; P. T. S. POLISERVIS, D. 0. 0., JAMNA 11 A, VIDEM OB ŠČAVNICI; št. del. mest: 5 AVTOMEHANIK DELAVEC - DEMONTER ODSLUŽENIH VOZIL; določen čas 12 mes.; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: PROSTIH JE PET DELOVNIH MEST; do 19.04.02; W0LF, D. 0. 0., SKAKOVCI 35, CANKOVA MINIMUM; do 24.04.02; ROŽMAN IRE NA, S. P., BAR PARADIŽ LJUTOMER, RAJH NADE 15, LJUTOMER NATAKARICA; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno: do 08.05.02; HERBAJ MILAN, S. P., DRAGOTINCI 23A, VIDEM OB ŠČAVNICI NATAKARICA; določen čas 3 mes.; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI POMOŽNA NATAKARICA; do 25.04.02; STANISLAV PANTOVIČ, S. P., DNEVNI BAR LIBERO, RENKOVCI 53B, TURNIŠČE NATAKAR; določen čas 3 mes.; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIUČEN NATAKAR; MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 19.04.02; TE-KRO, D. 0. 0., DOLNJA BISTRICA 22, ČRENŠOVCI VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNEGA VOZILA • PRIKOLICAH Z DVIGALOM; določen čas 12 mes.; 51. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorij B, C, D; do 19.04,02; W0LF. D. 0. 0., SKAKOVCI 35, CANKOVA VOZNIK TOVORNIH VOZIL; določen čas 2 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorij C, E; do 23.04.02; GAL HELENA, S. P., AVTOPREVOZNIŠTVO IN POSREDNIŠTVO ŠPINDLER, MELINCI 159, BELTINCI NATAKAR NATAKAR/-ICA; določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik -govorno; do 04.05.02; KOREN ALOJZ, S. P., PICERIJA POTAČ, TRG SVOBODE 19, GORNJA RADGONA NATAKAR IN UPRAVLJALEC Z IGRAL. APARATI; določen čas 6 mes.; drugi pogoji: KONČANA VSAJ OŠ Z OPRAVLJ. HIGIEN. EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: delo z bazami podatkov - osnovno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: TRGOVSKI POSL., DRUGA USTREZNA SMER; POSKUSNO DELO 3 MESECE, LASTEN PREVOZ; do 04.05.02; ADRIATIC ZAVA- FOTOGRAF FOTOGRAFSKI TEHNIK - FOTOGRAF; določen čas 6 mes.; do 30.04.02; TIVADAR MARIJA, S. P„ FOTO STUDIO - TRGOVINA, GLAVNI TRG 1A, LJUTOMER INŽENIR STROJNIŠTVA PLANIRANJE KOOPERACIJE; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: delo z bazami podatkov - osnovno, uporaba interneta - osnovno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: STROJNI TEHNIK; do 19.04.02; HEISSENBERGER & PRETZLER. D. 0. 0., PREŠERNOVA CESTA 40, LJUTOMER EKONOMIST RAČUNOVODJA, KNJIGOVODJA; določen čas 3 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik ■ govorno in pisno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil -zahtevno, delo z bazami podatkov -zahtevno; vozniški izpit kategorije B; do 19.04.02; LM-KO, D. 0. 0., LENDAVSKE GORICE 1, LENDAVA - LENDVA DIPLOMIRANI EKONOMIST UNIV. DIPL. EKONOMIST (SMER FINANCE IN BANČNIŠTVO ALI SPLOŠNA EKO- Svet Osnovne šole Odranci, Prešernova 1, 9223 Odranci NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. STRIJELE NA HORIZONTU - Jinx 2. HANDS CLEAN - Alanis Morissette 3. BABY KEEP SMILING - Compay Segundo & Lou Bega 4. ANSWERING BELL Ryan Adams 5. PERDONO - Tizianno Ferro 6. BELIEVE IN ME - Lenny Kravitz 7. SOAK UP THE SUN - Sheryl Crow PREDLOGI: SEXSELLS - Benefit ANYTHING IS POSSIBLE - Will Young POOR MISGUIDED FOOL - Starsailor LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. BOGATAŠ - Ritem Planet 2. ŠE IN ŠE - Karmen Stavec 3. NE, O NE - Maya 4. KER NAJIN DAN - Alfa, Romeo in Julija 5. MI PAŠE - Monika Pučelj 6. PET ŠEST OSEM - Peter Lovšin 7, KLINIK - Siddharta PREBLOGI: ŠARMER - Mambo Kings ŠE ENKRAT - Leeloojamais ZADOSTI SEM NOR - Sasha LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. POLONCA - Ans. Lojzeta Slaka 2. SAMA - Mlade frajle 3, SLAMNATA STREHA - Unikat 4. LE TVOJA LJUBEZEN - Vesele Štajerke 5. VESELJE KOSCA - Mikola 6. LE OBJETA ISTO MISLIVA - Vitezi celjski 7. KAJ NAJ STORIM - Ans. Toneta Žagarja PREDLOGI: PREVEČ JE BELIH ROŽ - Vrisk KDOR PRAVI JE SLOVEN’C - Pogum PESEM POTEPUHA - Krajcarji LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE: BOMAČA PLOŠČA 1. BABA MALO ME NJAJ - D’Kwaschen Retashy 2. IDEMO V POLANO, SOBOTO, LENDAVO - Gnila jajca 3. ZASANJANA - Ans. Š.P.I.K. 4. LJUBEZEN TO SI TI - Blanka Keršič 5. RECI MI, DA SANJAVA - Tjaša & Roman 6. KRALJICA NOČI - Frenki Sever 7. VZLETI PTIČICA - Halicanum PREDLOGI: ZBOGOM, ZBOGOM, DRAGI - Marina Huber EMMANUELA - Comfort NE JOČI ZA MANO - Tadej Šalamun Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 25. aprila 2002, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon št. 16 - glasujem za skladbo NSTSNMV: 7 VELIČASTNIH: Ime in priimek ter naslov: GLASBA NAŠEGA SRCA: je mforma- LESTVICA OBMORSKE ZABAVNE GLASBE »DOMAČA PLOŠČA N0MIJA); določen čas 12 mes.; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM - FINANCE IN BANČNIŠTVO; do 23.04.02; RADENSKA, D. D.. RADENCI, ZDRAVILIŠKO NASELJE 9, RADENCI BORZ ZNANJ, razpišite delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določajo 53. oziroma 145. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Ur. I. RS št. 12/96, 23/96, 22/00) ter 15. člen oziroma 43. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS št. 64/01). Ravnatelj bo imenovan za dobo 5 let. Začetek mandata je 1. 9. 2002. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, dosedanjem delu s kratkim življenjepisom ter programom razvoja in dela šole za mandatno obdobje pošljite na naslov zavoda s pripisom »ZA RAZPIS RAVNATELJA« do 7. 5. 2002. Vloga bo še veljavna, če bo oddana zadnji dan roka na pošti kot priporočena pošiljka. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku. cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? - Ponuja se znanje fizike za SŠ. - Išče se znanje kemije za SŠ. - Ponuja se znanje izdelovanja seminarskih in diplomskih nalog. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do -t« nn 32 ZADNJA STRAN 18. april 2002 Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 17. aprila 2002 država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 223,9370 224,6708 225,2846 Hrvaška HRK 191 1 30,3817 30,4731 30,5645 Madž. HUF 348 100 92,8100 93,0900 93,3700 Švica CHF 756 1 152,4107 152,8693 153,3279 V. Brit. GBP 826 1 365,6114 366,7115 367,8116 ZDA USD 840 1 254,5028 255,2686 256,0344 V dvoje je lepše Vedno nekaj pod palcem Kartica LB Karanta S plačilno kartico Karanta Nove Ljubljanske banke boste dobrodošli na številnih domačih prodajnih mestih, ki so označena z znakom Karanta. V okviru limita, ki vam ga določi banka, jo lahko uporabite ne glede na trenutno razpoložljiva sredstva in vedno, ko pri sebi nimate dovolj gotovine. - Karanto sprejema več kot 12.000 prodajnih mest po vsej državi. - Stroške za opravljene nakupe poravnate enkrat na mesec. - Dan za plačilo stroškov izberete sami. - Mesečni izpisek vam omogoča pregled nad opravljenimi nakupi. 1 - Sami izberete barvo kartice. - Kot imetnik kartice ste nezgodno zavarovanji pri Zavarovalnici Triglav, d. d. Naj gre za nakup hrane v trgovini, kosilo ali večerjo v gostilni, nakup čevljev ali oblačil, goriva na črpalki, vaša Karanta bo povsod dobrodošla. e poročajo se samo mladi, ampak tudi malo manj mladi! V dvoje je pač lepše in lažje! V Domu starejših v Rakičanu je bila na sam veliki četrtek poročna slovesnost, na kateri sta sklenila zakonsko zvezo Ferdinand Vučko in Terezija Novak. Ženinu je bila poročna priča direktorica Violeta Bertalanič, nevesti pa Marta Magdič. Nevesta je prevzela možev priimek. Potem je bilo seveda izrečenih veliko čestitk in lepih želja, nazdravili so s šampanjcem in razrezali poročno torto. Ko pa sta poročenca izstopila iz prostora na plan, so ju zasuli z rižem, kot pač veleva običaj. Ferdinand se je rodil 1921. leta na Gornji Bistrici. Med drugo svetovno vojno je bil mobiliziran v madžarsko vojsko, kjer pa so ga ujeli Rusi in je bil v njihovem ujetništvu. Leta 1946 se je s starši preselil v Mahovce pri Apačah, kjer so dobili kot kolonisti hišo in posest. Potem je odšel v belo Ljubljano in je delal do upokojitve 1983- leta v kemični Na kratko Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Divizija Pomurje Našel je bombo Neki lovec je našel v gozdu v bližini nekdanje stražnice na Hodošu ročno bombo in se z njo naslednji dan pojavil na policijski postaji v Gornjih Petrovcih. Ugotovili so, da gre za bombo M-52, ki se je verjetno »izgubila« v obdobju osamosvojitvene vojne Ime in NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) VESTNIK podarja vsakemu novemu naročniku majico! Podjetje za informiranje d. d., Ul. arhitekta Novaka 13, M. Sobota tovarni. Leta 1999 je postal vdovec in do marca 2001 je živel v Mahovcih, nato pa si je poiskal vso potrebno oskrbo v Domu starejših v Rakičanu. Terezija, rojena 1936. leta, je doma iz Bakovec, kjer je tudi živela do avgusta 2001, ko je odšla živet v dom starejših. Skrbela je za domače gospodinjstvo in delala na manjši kmetiji. Pri šestinštiridesetih letih (1972. leta) je za Slovenijo pred dobrimi desetimi leti. Nevarno reč je prevzel pirotehnik in jo bodo strokovni uničili. Poskus ni uspel Na mejnem prehodu v Gede-rovcih so prijeli tujko, ki je kot sopotnica v osebnem avtomobi- lu slovenskega državljana hotela vstopiti v Avstrijo, pri tem pa je uporabila potno listino neke slovenske državljanke. Še več: tudi Zadnja vest ■ NI ovdovela. Potem, ko si je sin ustvaril družino v drugem kraju, je ostala sama doma. Človeku pa ni dobro biti sam, zato je odšla v dm starejših v Rakičan. Tam je spoznala sorodno dušo Ferdinanda. Prijateljevala sta. Potem sta dobila svojo sobo, prav danes pa mineva mesec dni, odkar sta mož in žena. V dvoje jima je lepše, kot pi, če bi bil vsak zase. Čestitke tudi od Vestnika! - Š. S. v Slovenijo je prišla ilegalno. Voznika in tujko bodo predlagali v kaznovanje. Grožnja s požigom Lenarški policisti so posredovali v Oseku, kjer je 45-letni domačin razgrajal in grozil s požigom hiše, saj je izlival vnetljivo tekočino. Prišli so še ob pravem času in storilca odvedli v treznil-nico. Š. S.i Nesreča v Pomgradu čeraj smo zbrali nekaj več informacij o delovni nesreči, ki se je zgodila v torek okrog 11.40 v podjetju Pomgrad ob Bakovski cesti. Tam sta strojnik težke mehanizacije in žerjavist nameščala jekleno vrv na avtodvigalo. Tisti, ki je upravljal dvigalo iz kabine, je z mehanizmom iztegnil 40-metrsko teleskopsko roko, drugi pa je sprostil vrv na kolutu in jo nameščal ob zapiranju roke dvigala. Na iztegu roke pri 29 metrih je delavec, ki je upravljal dvigalo, dvižno roko premaknil v levo. Ker vozilo, na katerem je teleskopska roka, ni bilo ustrezno stabilizirano, se je prevrnilo. Delavec D. Z., ki je bil ob kolutu, je umi padel z višine okrog štirih metrov in se telesno poškodoval. Teleskopska roka je padla na bližnje skladišče ter poškodovala streho, v notranjosti pa nekaj strojev in orodja. Na dvigalu sta poškodovana oba desna stabilizatorja, teleskop in drugo. O višini škode zaenkrat še ni poročila. Nezgodo si je ogledal tudi delovni inšpektor in bo speljan ustrezen postopek. Š. S.l K 19. april, petek, LEON 20. april, sobota, NEŽA 21. april, nedelja, BORUT 22. april, ponedeljek, LEONIDA 23. april, torek, GOJKO 24. april, sreda, ZORA 21. aprila bo sonce vzšlo ob 6. uri in 5 minut, zašlo pa ob 19. uri in 57 minut. Dan bo tako dolg že slabih štirinajst ur. 20. aprila ob 14. uri in 49 minut bo na nebu nastopi! prvi krajec. v vučji vasi 16°^ jiskihj o obnovi 9a včasu^/ ol mowcasu jsZaradiD specialis odpoveda'-predavanje odP da vodje, je ^.gta/ deklariranje ga Ul . prepustit/ I dnimi ob//un/l ranje ces pravičn'^1^ ''//orgeri06'5’6 hoške/J Direkt°Zve°zdeg-Pre> Dia nnadpovPreCn > s'°vn°//arnr®05^ Do9OVXpCi oh16'” 1 ciaim/ saden// sne družbe čimprei v Pj°* fj želikup/^ boginje lova ° s//; zaenkrat s®e mu P°sel gel na uspel, naj pr0^1 °sP°sab^ visnih prei;10" Remicev Kra * Zardi odprtja hd'ek()ro^ tudi sendviče na atl(