Izhaja vsak dan zjutra] razven ▼ ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1’—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20’—,zatu. jino 30'—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71. Jugoslovan Rokopisov ne vračamo. Oglasi po tarifi in dogovoru. Uprava Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-63. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, tel. 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Pošf. ček. rač.: Ljubljana 15.621. St. 232 Ljubljana, sreda, dne 7. oktobra 1931 Leto II. Albert Wiggin Ameriška »National-City-Bank« v Newyorku se je združila z »Bank of Ne\vyork«. Nova banka ima 10 milijard nemških mark kapitala (140 milijard dinarjev). Presedmik nove banke je Albert Wiggin. Nove pogodbe med Grčijo in Turčijo Atene, 6. oktobra. A A. Grški zunanji minister je podpisal s turškim zunanjim ministrom tri pogodbe, in sicer pogodbo o omejitvi pomorskega oboroževanja, pogodbo o prijateljstvu med obema državama in trgovinsko pogodbo. Atentat na italijanskega konzula v Franciji Nica, 6. oktobra. Včeraj popoldne je 42-letni anarhist Guterra napadel italijanskega konzularnega agenta v Gigneu Deluco, ki je sedel na terasi neke kavarne. Anarhist je oddal proti njemu tri strele iz revolverja. Vsi trije izstrelki so konzula zadeli, a ne smrtnonevarno. Anarhist je nato zbežal, a že po petih korakih se le ustavil in si pognal kroglo v glavo. Atentat je bil političnega značaja. Konzul Deluca je bil žilavo delaven med italijanskimi delavci v okolici Nice in med njimi agitiral za fašzem. Lord Cecil v Rimu Rim, 6. oktobra, n. Prvi angleški delegat pri Društvu narodov lord Cecil je odpotoval v Rim. Italijanski zunanji minister Grandi je njemu na čast priredil kosilo. Začetkom prihodnjega tedna se bo vršil v Rimu sestanek italijanskega ontarijskega kluba. Tega sestanka se udeleži tudi lord Cecil, ki bo imel na sestanku tudi govor. Slovenski duhovnik izročen fašistovskemu posebnemu sodišču Gorica, 6. oktobra, v. Pred goriškim malim Senatom, ki so ga sestavljali kot predsednik Brunelli in kot prisednika Rochelli in dr. Gaputi, bi se bil moral vršiti proces proti 30-Jetnemu duhovniku Petru Šorliju iz Grahovega, ki je bival v Pušniku pri Bukovem. 33-letnemu delavcu Štefanu Čeliku iz Cerknega in 38-let-hemu Ivanu Abramu iz 2abč pri Cerknem. V obtožnici, ki jo je zastopal državni pravdnik Gaspari, so bili obtoženi, da so oskrunili fašistični znak, snop s sekiro. Snop je bil izklesan na zvonu v cerkvi v Bukovem, Nekdo je bil tedaj kladivo zvona tako prestavil, da je tolklo Po snopu. Oktobra meseca leta 1929. so fašisti to opazili in so tega »zločina« osumili imenovane tri obtožence. Duhovnika Šorlija so obtožili, da je Čelika in Abrama nagovarjal k prestopku. Ko se je včeraj zjutraj pričel proces in so obtoženci po mučnem zasliševanju potrdili svoje izpovedi, ki so jih dali v preiskavi, je državni tožilec zahteval, naj sodišče izjavi, da ni kompetentno, in naj ves proces odstopi posebnemu sodišču za zaščito države v Rimu, ker da je Prestopek političnega značaja in izvršen proti zakonom, ki jih je izdala fašistična vlada. Odvetnik Tonkli, ki je branil obtožence, je hastopil proti državnemu tožilcu. Dejal je, da hjegova zahteva ni utemeljena, ker se je prestopek izvršil v letu 1929, t. j. 2 leti prej, hego so se uveljavile nove določbe Roccovega kazenskega zakonika. Zahteval je, naj zaradi tega proces izvede redno sodišče. Kljub temu, fla je dr. Tonkli dodobra utemeljil svoje stališče, Je senat po dolgem posvetovanju sklenil, da Ugodi zahtevi državnega tožilca in izroči obtožence fašističnemu posebnemu sodišču. Obtoženi, ki so se branili na svobodi, so bili aretirani. Romunija se ne udeleži druge balkanske konference Bukarešta, 6. oktobra, n. Kakor se doznava, Romunija ne bo zastopana na drugi balkanski konferenci v Carigradu, ker smatra, da ona ni balkanska država. To okolnost izrablja opozicijski tisk in napada vlado profesorja Jorge. Volitve na nacionalni podlagi v Angliji Parlament bo jutri razpuščen — Mac Donaldov apel na narod in stranke — Liberalci ga bodo podpirali — Gospodarsko krizo more rešiti le složen parlament London, 6. oktobra. AA. Reuter poroča, da je bito na snočnji seji britanske vlade doseženo popolno soglasje in da je vlada sklenila iti takoj na volitve. Predsednik vlade MacDonald bo podpisal proklamaci-jo, v kateri bo, kakor se doznava, zahteval, naj se vladi puste proste roke. London, 6. oktobra. AA. Malo pred polnočjo se je snoči izvedelo, da je ministrski Sila sedanjega parlamenta je izčrpana, svet sklenil po dveurni seji razpustiti par- kar so že dolgo poprej spoznali člani se- lament. Na seji je bil dosežen v tem vpra- danje in več članov bivše delavske vlade, šanju popoln sporazum. Volitve bodo čim- Prišli so tudi do prepričanja, da more iz- prej. vesti bistvene reforme le združena spod- nja zbornica ali pa močna vlada, ki bi lahko računala na trdno večino. Volilno borbo bo vodila narodna vlada. Volilni proglas bo izdal sam ministrski predsednik v svojstvu načelnika narodne vlade. Naprosil bo volilce za pooblastilo vladi, da povzame lahko vse potrebne korake za rešitev sedanjega položaja. Volilni manifest bo splošnega značaja in ne bo navajal nikakih posebnih načrtov za rešitev sedanje krize, tako da bodo lahko ostali v vladi vsi ministri. MacDonald je posetil davi buckinghamsko palačo. Razgovarjal se je s kraljem pol ure. Politični krogi menijo, da je predložil kralju načrt za odgoditev in razpust parlamenta ter razpravljal o dnevu splošnih volitev in sklicanju novoizvoljenega parlamenta. Sedanji parlament bo odgoden najbrž že jutri. Prečitali bodo v obeh zbornicah kratek kraljev nagovor. Razpuščen bo pa v četrtek. Vsebina volilnega manifesta ministrskega predsednika ni znana. Vendar menijo, da bo MacDonald pozval politične stranke, naj ga podpirajo toliko časa, do- kler ne bi bile premagane sedanje finančne in gospodarske težkoče. Naprosil bo konservativce, liberalce in pristaše delavske stranke, naj se združijo k skupnemu delu zg, rešitev sedanje krize. MacDonald bo dalje poudaril, da mora vlada imeti svobodne roke pri izvedbi gospodarskih reform. Pravočasna intervencija lorda Greya je mnogo pripomogla, da so liberalci opustili svoje stališče, da se mora narodna vlada odpovedati uvedbi zaščitnih carin, ako želi, da jo bodo podpirali liberalci. Prav tako je Grey pregovoril liberalce, da so odstopili od svojega pogoja, naj konservativci ne smatrajo teh volitev in glasovanja za narodno vlado za plebiscit za uvedbo carin. Sedaj je skoraj gotovo, da je javnost prepričana o potrebi takojšnjih volitev, ki naj omogočijo vladi širokopotezno obnovitveno politiko in jo oproste strankarskih težkoč. London, 6. oktobra. AA. Narodni liberalci so sklenili, da bodo podpirali Mac Donalda. Ministrski predsednik MacDonald je imel sestanek z voditeljem liberalov Lloydom Georgeom. Na sestanku obeh državnikov baje ni prišlo do soglasja. London, 6. oktobra. AA. Angleška vlada je soglasno sklenila, da se zasedanje parlamenta jutri zvečer zaključi. Predsednik vlade MacDonald bo jutri sporočil, kdaj se bodo vršile volitve. Verjetno je, da se to zgodi 28. ali pa 29. oktobra. London, 6. oktobra. AA. Zaenkrat se še ne ve, kje bo MacDonald kandidiral. Davi je prejel od svojih volilcev v Seahainu prošnjo z mnogimi podpisi, naj ponovno kandidira. Prošnjo je podpisalo mnogo volilcev iz vseh krajev tega volilnega okraja. Rudarji so na prošnji polnoštevilno zastopani. London, G. oktobra. AA. MacDonald je v spodnji zbornici izjavil, da se zasedanje parlamenta podaljša še do jutri. Dodal je, da je bil davi v avdijenci pri kralju in ga prosil pooblastitve za razpust zbornice. Kralj mu je to pooblastilo dal. MacDonald upa, da bo parlament razpuščen jutri, vendar je to odvisno od tega, če bo končal svoje delo. Če se zbornica jutri razpusti, bodo volitve 27. t. m. London, 6. oktobra. AA. Predsednik vlade MacDonald bo izdal proglas na narod sam v svojem lastnem imenu. Pred končanimi volitvami ni pričakovati izpre-memb v vladi. Nova zbornica se bo sestala po volitvah, kakor hitro bo mogoče. London, 6. oktobra. AA. V MacDonaldo-vern volilnem okrožju Seahamu se bolj in bolj širi razpoloženje za to, naj bi se Mac Donald predstavil pri volitvah kot nacijo-nalni kandidat, ker je zelo verjetno, da ga bodo v tem primeru podpirale vse stranke. Listi opozarjajo, da je Romunija s svojimi in- vezana na balkanske države, če bi ne lo nič drugega, bi se Romunija že samo radi e6a morala udeležiti konference. Vsa Vojvodina enodušno za vladno politiko Sijajno uspela volilna konferenca v Noveni Sadu, katere so se udeležili zastopniki vseh bivših vojvodinskih strank Novi Sad, 6. oktobra. Včeraj dopoldne sta dospela v Novi Sad ministra Božidar Maksimovič in Kosta K uma nudi, da se udeležita velike konference zastopnikov vseh srezov, lci naj sklepa o kandidaturah v Dunavski banovini. Soglasno in z navdušenjem je bila sprejeta kandidatura predsednika vlade g. Petra Živkoviča kot nosilca liste. Konferenca je v največjem soglasju zbrala zastopnike vsega prebivalstva Vojvodine. Tako so se med drugim udeležili konference bivši narodni poslanec dr. Slavko Šečerov (Davidovičev demokrat), dr. Nikič, bivši zemljoradnik, Da-mitrije Vujič, bivši radikal, Velizar Jankovič, kot zastopnik Nemcev dr. Kraft in kot zastopnik Madjarov dr. Szanto, kot zastopnik Bunjevcev dr. Ivandekič ter mnogi drugi. Konferenco je vodil prota Mihal-džič iz Baranje, ki je po pozdravu navzočih dal besedo ministru Maksimoviču. »Nad vsa stremljenja vseh grupacij in vseh pokrajinskih plemenskih ali verskih interesov se postavlja za vse jugoslovanske državljane skupni ideal širokega in z ničemur nedeljenega in deljivega jugoslovanstva. In ta ideal je povišan na stopnjo državne politike, trajne, ki ne bo dopustila, da se z njo delajo strankarske kupčije in medsebojni strankarski kompromisi.« Za njim je govoril trgovinski minister dr. Kumanudi, ki je razložil gospodarsko situacijo in finančni položaj v državi. Zlasti je naglasil, da v pogledu držav, financ ni nobene stvari, ki bi mogla vznemirjati državljane. Za njim je govoril bivši minister in bivši član seljačke demokracije Svetislav Popovič, ki je zlasti poudaril, da je bil 6. januar pozdravljen od vseh, ker je bilo z njim presekano vsako delovanje v negativni smeri. Nato je govoril dr. Mladen Lisavac, ki je poudaril, da govori kot star poslanec hrvatskega sabora, kot osebni prijatelj pokojnega Franja Supila in kot eden vodilnih članov nekdanje hrvatsko - srbske koalicije. Pozdravlja program in akcijo vlade ter smatra, da je pot, po kateri hodi vlada, dobra in da morajo zato vsi državljani vlado podpirati. Veliko pozornost je vzbudil nalo govor dr. Slavka Šečerova, ki je kot odličen stro- kovnjak govoril o gospodarskem položaju države. Kot bivši zcmljoradniški poslanec je nato pozdravil 6. januar Dimitrije Vujič. Z vladno politiko so bili zlasti zaščiteni interesi kmeta. Nad vse prijetno mu je, da more konstatirati, da je vsa konferenca prežeta od istih idej, pa čeprav so zbrani pripadniki vseh bivših strank. Dr. Ivandekič iz Subotice je izjavil v imenu Bunjevcev, da so ti z navdušenjem sprejeli sedanjo vladno politiko. V imenu vojvodinskih Nemcev je govoril dr. Kraft in izjavil, da vidijo Nemci v napredku in blagostanju Jugoslavije tudi svoj napredek in svoje blagostanje, ker so prepričani, da jim je v Jugoslaviji siguren obstoj zajamčen. Oni bodo vedno lojalni državljani in vedno vdani vzvišenemu vladarju in državi. Prav tako je izjavil v imenu vojvodinskih Madjarov dr. Szanto, da je madjarski narod pripravljen iskreno in lojalno sodelovati na programu državne vladne politike. Nato je izjavila še cela vrsta drugih govornikov svojo pripravljenost, da z vsemi silami delajo za zmago jugoslovanske misli na pomembnih volitvah dne 8. novembra. Pred rekonstrukcijo nemške vlade Ostavko zunanjega ministra dr. Curtiusa bo kancelar Bruning po rabil kot povod za preosnovo celotne vlade v smeri na desno Berlin, 6. oklobra. d. Kakor se je sedaj izkazalo. je nemški zunanji minister dr. Curtius svojo že večkrat napovedano ostavko, sklicujoč se na parlamentarni položaj, že v soboto pismeno izročil državnemu kaneclarju dr. Briinin-gu. Danes je dr. Curtius o svoji ostavki obvestil tudi predsednika republike Nindenburga. Ostavka jo bila sprejeta in državni zunanji urad je začasno prevzel državni kancelar dr. Brii-ning. Dr. Curtiusu bo poverjena posebna naloga pri bližnjih nemško - francoskih gospodarskih pogajanjih, prihodnje leto pa bo on voditelj nemške delegacije na mednarodni razorožit veni konferenci. Razmere v vladi pa so se tudi sicer poslabšale in na drugi strani je v večinskem razmerju državnega zbora nastopil neugoden preokret. Del nemške ljudske stranke namreč potiska vlado proti desni. Socijalni demokrat,je, ki so največja opora vlade, pa so bili z razcepitvijo za 6 poslancev oslabljeni in za toliko glasov se je tudi znižala Briiningovn večina. Zato je državni kancelar sklenil, da bo rekonstruiral državno vlado. Državni kancelar bo ostavko dr. Curtiusa porabil za povod in bo danes ali najkesneje jutri podal ostavko vse vlade. Ostavka bo sprejeta, toda dr. Briiningu bo vnovič poverjena sestava vlade. Pri tej rekonstrukciji bo državni kancelar na novo zasedel do sedaj nezasedena norifella. t. j. justično mini- strstvo in gospodarsko ministrstvo. Razen tega bo na novo zasedeno notranje ministrstvo, dalje prometno ministrstvo in morebiti tudi finančno ministrstvo. Tako pride v novo Brtinin-govo vlado najmanj 5 ali 6 novih mož. Te nove može si poišče dr. Bruning na desnem krilu svojih meščanskih strank, zlasti centruma in nemške ljudske 6tranke, predvsem pa v gospodarskih krogih, ki stoje bolj na desno. Računati moramo torej s tem, da bo nova vlada precej bolj desničarska. Sestavo nove vlade pričakujejo še v drugi polovici tega tedna, utegne pa priti tudi že jutri. Avstrija je ustavila promet s poštnimi nakaznicami z inozemstvom Dunaj, 6. oktobra, d. Avstrijska poštna uprava je že včeraj ustavila nakazovanje denarja s poštnimi nakaznicami v dve sosedni deželi. Danes popoldne pa je bil ves promet s poštnimi nakaznicami z inozemstvom ustavljen. Ta ukrep je naperjen proti spekulaciji, ki se je razvila iz razlike med oficijelnimi in neoficijelnimi tečaji. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 6. oktobra, d. Milo vreme bo trajalo naprej, pričakovati pa je, da se z zapada sem nebo pooblači. Kako dolgo še! Zopet se javlja o novih zločinih Vanče Mihajlova. Oči vidno so številni poboji in umori, ki so jih v zadnjem času izvršili ljudje Vanče Mihajlova, že tako razburili in ogorčili bolgarsko prebivalstvo, da je pričel izgubljati Vanče Mihajlov simpatije celo najbolj ekstremnih bolgarskih revanš-nih politikov. Zato je najbrže Vanče Mihajlov smatral za potrebno, da z vpadi na naše ozemlje zabriše nekoliko spomin na zadnje umore in poboje v Sofiji. In tako se je izvršil, kakor smo javili že včeraj, nov napad bolgarskih atentatorjev v naše ozemlje. Vsled čuječnosti naših straž se sicer ta vpad ni posrečil, vseeno pa je padel kot žrtev tega zločinskega vpada mlad orožnik, ki je zvesto izvršil svojo nalogo in branil mirno prebivalstvo pred grozodejstvi makedonstvujuščih atentatorjev. Istočasno pa je pripravljal Vanče Mihajlov tudi več bombnih atentatov na naše ozemlje, a tudi s to namero ni imel sreče, ker so bombe eksplodirale na bolgarskem ozemlju ter ubile in ranile več njegovih ljudi. Ali Vanči Mihajlovu je malo mar življenje drugih ljudi in kakor ne bo ustavilo njegovega zločinskega delovanja ugaslo življenje našega stražarja, tako ga tudi ne bodo motile one žrtve, ki so jih zahtevale v njigovih vrstah nam namenjene bombe. Če vse lo ne briga Vanče Mihajlova in njegovih pajdašev, pa bi moralo to brigati bolgarsko vlado, ki je na vse zadnje dolžna vsaj to, da skrbi za varnost bolgarskih državljanov. Oficijelno tudi bolgarska vlada te svoje dolžnosti ne taji, toda običajno misli, da je svojo dolžnost že opravila z izjavami le platonične vrednosti. Z vso odločnostjo moramo izjaviti, da takšne izjave ne zadostujejo, temveč da je treba pokazati dejanja. In zato vprašujemo: Kako dolgo še bo mogoče, da bo Vanče Mihajlov nemoteno uganjal svoja zločinska dejanja? Kako dolgo še bo trpela bolgarska vlada, da se na bolgarskih tleh pripravljajo atentati proti naši zemlji? Kako dolgo še bo smel Vanče Mihajlov s svojimi zločini ubijati misel balkanske vzajemnosti, ki edino more pomagali Bolgarski? Kako dolgo še bodo ostali vsi ti zločini nekaznovani? Že smo dokazali, da znamo varovati svoje meje in še bolj bomo utrdili ta dokaz. Zato nas bodo tudi vsa ta zločinska prizadevanja makedonstvujuščih vednc manj zadela. Zato pa bodo tem bolj dokazala svetu, kako blagodejno delo vrši naša država, ko ne dopušča, da bi se poboji in umori makedon-6tvujuščih udomačili še v Južni Srbiji. Upokojen državni svetnik Beograd, 6. oktobra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog predsednika ministrskega Bveta Je upokojen Ignjat B. Stefanovič, član državnega sveta, na podlagi 61. 104, točke 16 Bakona o uradniStvu. Izidi balkanske olimpijade v Atenah in v Sofiji Atene, 6. oktobra. AA. Danes so igrali finalne teniške tekme na balkanski olimpijadi. Jugoslovanski igralci so si osvojili tri prva mesta in sicer: v doublu gospodov, v doublu dam in v mešanem doublu. Doseženi so bili ti-le rezultati: Romun Puljev je premagal Romuna Misu z 8:1, 2:6, 7:5 in 6:2. Grkinja Lenos je porazila Romunko Golescu B 6:2 in 8:6. Jugoslovanski par Kukuljevič—šefer je premagal romunsko dvojico Puljev—Misu s 6:1 in 8:6. Jugoslovanski damski par Gostiša-Sreger je premagal romunski par Zisovič-Golescu s 6:3 ln 6:3. V mešanem doublu je par Gostiša-Kukulje-Vič premagal dvojico Sreger-šefer s 6:5 m 6:4. Na podlagi teh izidov so se plasirali jugoslovanski igralci na prvo mesto pred Romuni in Grki. Sofija, 6. oktobra. AA. Definitivni rezultati »Balkanijade« so ti-le: V sabljanju je zavzela prvo mesto Grčija, drugo mesto ima Turčija in tretje Bolgarija. V konjskih športih ima prvo mesto Bolgarija. V kolesarskih tekmah je zasedla prvo mesto Bolgarija, drugo Jugoslavija in tretje Grčija. V tekmah z motornimi kolesi je zavzela prvo mesto Grčija, drugo pa Bolgarija. Vrstni red nogometnih tekem je: prva Bolgarija, druga Turčija, tretja Jugoslavija. Po točkah se je plasirala na prvo mesto Grčija s 26, sledi Bolgarija z 22, Turčija z 9 in Jugoslavija s 4 točkami. Po končanih tekmah je princ Ciril razdelil zmagovalcem nagrade. Snočl je bil banket za 800 povabljencev. Odpuščeni natakarji opustošili kavarno Berlin, 6. oktobra, n. Preteklo noč so v bli-eini Tiergartena prišli v kavarno »Corso« odpuščeni natakarji. Pozvali so goste, naj se odstranijo. Nato so kavarno opustošili. Predno 1e prišla policija, so se napadalci že Izgubili. Novi načrti za ameriško pomoč Evropi Ogromno posojilo reparacajski banki — Neodločnost predsednika Hooverja glede vprašanja črtanja vojnih dolgov Pariz, 6. oktobra. AA. Havas poroča iz Berlina: Po vesteh iz dobro poučenih tamkajšnjih finančnih krogov se sodi, da bo viceguverner Federalne rezervne banke v Newyorku Randolf Barca predlagal na konferenci mednarodne reparacijske banke, ki bo v Baslu 11. oktobra t. 1., naj se sklene posojilo v višini ene milijarde dolarjev v korist mednarodne reparacijske banke. To posojilo bi se podpisalo v višini dveh tretjin na ameriškem denarnem trgu, ena tretjina pa v Franciji. Mednarodna reparacijska banka bi nato izdala zlate bone, ki bi bili kriti z zlatom mednarodne reparacijske banke v Baslu. Te bone bi ta banka oddala kot posojilo emisijskim bankam, ki so prišle v težkoče, kakor n. pr. angleški narodni banki in nemški narodni banki. Washington, 6. oktobra, n. Nocoj se državni predsednik Hoover sestane z zastopniki obeh strank v senatu in reprezenta-cijskem domu. Pravijo, da je Hoover sklenil, da bo na kongresu zahteval odobritev 3-letnega moratorija, da se tako izogne opasnemu vprašanju delnega ali popolnega črtanja vojnih dolgov. To vprašanje bi se na ta način odgodilo vse dotlej, dokler se ne izvršijo volitve novega predsednika, ki bodo novembra meseca leta 1932. Ameriški finančni in gospodarski krogi pa s tako rešitvijo vprašanja niso zadovoljni. Naglašajo, da bi podaljšanje moratorija od 1 na 3 leta prav nič ne pomagalo k rešitvi svetovne krize. Gospodarski krogi vztrajajo pri svoji zahtevi, da se končno uredi vprašanje vojnih dolgov in reparacij. Angleški zunanji minister v Parizu Lord Reading je prispel snoči v francosko prestolnico — Značaj pogajanj s francoskimi državniki da bo to prvo potovanje novega angleškega zunanjega ministra v Francijo. Listi doznavajo, da ni pri tem potovanju dogovorjen nikak program in da ni izdelan noben načrt za te medsebojne razgovore. Vendar na-glaša »Matin«, da se nahajajo v spremstvu lorda Readinga visoke osebnosti, predvsem pomočnik britanskega finančnega ministra, kar jasno kaže, da bodo razgovori finančnega značaja. Pričakovati smemo, pravi list, da se bo na teh sestankih govorilo o finančni in gospodarski krizi v Veliki Britaniji, prav tako pa bo govora o reparacijah, vojnih dolgovih in denarnih London, 6. oktobra. AA. Davi se je odpeljal v Pariz zunanji minister lord Reading. Spremljajo ga soproga, podnadzornik zakladnega ministrstva sir Frederick Leith Ross iin uradnika zunanjega ministrstva sir Walford Lelby in Ho-ward Smith. Pariz, 6. oktobra. AA. Angleški zunanji minister lord Reading prispe drevi v Pariz. Konfe-riral bo z ministri Lavalom, Briandom dn Flan-dinom o gospodarskih in finančnih vprašanjih. Pariz, 6. oktobra. AA. Današnji listi posvečajo veliko pozornost obisku lorda Readinga pri predsedniku francoske vlade Lavalu in zunanjemu ministru Briandu ter finančnem ministru Flandinu. Pri tem posebno naglašajo okoliščino, vprašanjih. Obisk francoskih ministrov v Berlinu in Poljska Izjava ministra Zaleskega — Nobenega razloga za vznemirjenje na kolonijalno razstavo v Parizu, je g. Zaleskd kategorično izjavil, da se ne ukrene nič, kar bi bilo nasprotno poljskim interesom, in da zato ni razloga za vznemirjenje. Varšava, 6. oktobra. AA. Poljski zunanji minister ZaJeski je po povratku v Varšavo dal intervju, v katerem prava, da je strah, ki se je pokazal v poljskih listih pri obisku gg. Lavala dn Brianda v Berlinu, popolnoma neutemeljen. G. Zaleski je izjavil, da je konferiral z gg. Lavalom in Briandom pred njunim odhodom v Berlin in po njunem povratku. Pri tej priliki se je prepričal, da so njegovi nazori o položaju v popolnem skladju z nazori obeh francoskih državnikov. Omenjajoč izjavo, ki jo je predsednik francoske vlade dal o priliki njegovega prihoda Volitve v Przemisln razveljavljeno. Varšava, 6. oktobra. A A. Vrhovno sodišče je razveljavilo parlamentarne volitve v przemisel-skem okrožju, zaradi česar je zgubilo mandate šest narodnih poslancev. Štirje izmed njih pripadajo vladnemu bloku, eden ukrajinski stranki, eden pa narodni kmetski stranki. Trajni izgredi in nemiri na Španskem Barikade po strehah v Cadixu — rani v Pariz, 6. oktobra. AA. Iz Cadixa poroča, da je tamkajšnji civilni guverner zapečatil prostore sindikata generalne konfederacije za delo in tamkajšnji komunistični krožek. Uporniki so se zabarikadirali na strehah in so streljali iz revolverjev na policijo. Nato je veliko število stražnikov obkolilo vse hiše, iz katerih so streljali. Uporna j|nožica je pretrgala električne tramvajske žice. Izgredi občinstva v sodni dvo-Sevilli Madrid, 6. oktobra. AA. Iz Seville poročajo, da je tam prišlo na nekem sodišču do neredov o priliki razprave proti osebam, obtoženim, da so neke ljudi ranile. Prisotno občinstvo ni bilo zadovoljno z razsodbo in je hotelo napasti predsednika sodišča, ki je v samoobrambi potegnil revolver in ga nameril na publiko. Ko je bil vzpostavljen red, se je razprava nadaljevala. Odhod zavezniških dobrovoljcev Beograd, 6. oktobra. 1. Češkoslovaški in romunski dobrovoljci, ki so se udeležili posvetitve zastave naše dobrovoljske zveze, so danes odpotovali iz Beograda. Z njimi so odšli tudi zastopniki francoskih bojevnikov. Prepotovali bodo našo državo in 17. t. m. bodo iz Zagreba krenili v svoje domovine. Pred odhodom je sanitetski polkovnik in voditelj češkoslovaških dobrovoljcev dr. Preja izjavil: »Dobro poznam plemenito in bratsko Jugoslavijo in nikoli nisem dvomil, da nas v Jugoslaviji ne bi sprejeli s prijateljstvom in navdušenjem. Moram pa posebej naglasiti, in to zlasti v imenu svojih tovarišev, ki so sedaj pr-vč v Jugoslaviji, da ne bo niti eden od nas nikoli pozabil iskrene in prisrčne ljubezni, ki ste nam jo izkazovali vse dni, ko smo bivali med vami. Zahvaliti se moram za sprejem in za te nepozabne dni prisrčne in bratske ljubezni.« Povratek ministrov dr. Kramerja in Puclja v B Beograd, 6 oktobra. 1. Davi sta se vrnila v Beograd slovenska ministra gg. dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj. Mednarodna letalska konferenca v Bukarešti Zagreb, 6. oktobra, k. V Bukarešti se bo vršila te dni mednarodna letalska konferenca z velikim letalskim mitingom, ki ga priredi Romunija. Te konference se udeleži mnogo držav, med njimi tudi Francija in Italija. Francijo bo zastopal sam minister letalstva Dumesnil, ki odpotuje v Bukarešto z letalom preko Zagreba. O tem so bila v Zagrebu oblastva že obveščena. Pričakujejo, da dospe lz Pariza v teku jutrišnjega dne. Italijo bo zastopal italijanski minister general Italo Balbo, ki je istotako Imel leteti preko Zagreba in so ga že danes dopoldne in popoldne pričakovali na letališču. Toda do 7. ure zvečer ga še ni bilo. Sodijo, da pride najbrže jutri. Francoski ln italijanski minister letalstva se bosta v Zagrebu ustavila samo prav kratek čas, najbrže samo toliko, kolikor bo potrebno, da se preskrbita z bencinom. Letalo, ki trosilo letake na Rim Pariz, 6. oktobra, n. »Le Journal« poroča o nekem letalu, ki je usipalo na rimske ulice protifašistične letake. Pravi, da vse kaže, da so razrešili skrivnost vse te zadeve. V soboto sta prispela v Marignano nemška letalca Hans Pir-ning in Maks Reiner z letalom, ki sta ga prodala nekemu Angležu, ki se jima je predstavil kot sir Maurice, za 45.000 frankov. Dozdevni Anglež se je takoj odpeljal z letalom. Vzel je s seboj dva zavoja. List pravo, da je ta letalec se' jal na Rim antifašistične letake in da je nato odletel v smeri proti Korziki. Na Korziki pa ga niso našli in še sedaj o njem nič ne vedo. Zalo menijo, da se je letalec ponesrečil. Razdelitev kreditov za pogozdovanje Beograd, 6. oktobra. AA. S sklepom mini. ' i-a za gozdove In rudnike je izvršena razdela v kreditov za pogozdovanje krasa in goličav v sezoni 1931-1932. Kredite dobe: direkcija gozdov in rudnikov v Vinkovcih 400.000 Din, direkcija gozdov v Ljubljani 200.000 Din, direkcija gozdov v Apatinu 300.000 Din, direkcija gozdov na Sušaku 200.000 Din, direkcija gozdov v Zagrebu 220.000 Din, gozdni odsek kr. banske uprave v Zagrebu za ureditev hudournikov 100.000 Din, gozdni odsek kr. banske uprave v Splitu 500.000 Din, gozdni odsek ki-, banske uprave v Zagrebu 500.000 Din. Žrebanje srečk državne loterije Beograd, 6. oktobra. 1. Pri današnjem žrebanju srečk 5. razreda 22. kola državne razredne loterije so bile izžrebane srečke: 28.171 za nagrado 40.000 Din, 75.405 za 30.000 Din, 92.156, 52.609, 64.853, 8352 in 46.370 »a nagrade po 10.000 Din. Po berlinskem obisku francoskih ministrov Odmevi nedavnega obiska francoskega ministrskega predsednika Lavala in zunanjega ministra Brianda v Berlinu so v evropskem javnem mnenju skrajno različni. To je bilo pričakovati, kajti vsak narod ima svoje posebne interese in v skladu s tem tudi svoje posebno stališče za presojanje velikih dogodkov. Da pa je bil berlinski obisk francoskih ministrov velik političen dogodek, o tem je najzgovornejši dokaz dejstvo, da se njegovi odmevi razlegajo ne samo po vseh evropskih državah, temveč da segajo tudi onostran oceana — v Ameriko. Kar se tiče presojanja rezultatov pogajanj, ki so se vršila povodom tega obiska, posebno pa glede vrednosti mešane francosko-nemške komisije za proučevanje možnosti gospodarskega sodciovanja med Francijo in Nemčijo, gredo mnenja navzkriž že v obeh prizadetih državah samih. Tako francoski kakor nemški desničarski listi odrekajo omenjeni komisiji vsako pravo vrednost. Prvi so nadalje pod vplivom slabih skušenj, ki jih' je doživela Francija s svojo popustljivostjo do Nemčije v zad- -njih dveh letih, ter naglašajo, da bo praktični rezultat sodelovanja ta, da bodo šle nove francoske milijarde v Nemčijo, s čimer bo Francija pomagala zopet na noge svojemu nepomirljivemu sovražniku onstran Rčne. Nemški desničarji pričakujejo na drugi strani od sodelovanja, ki se obeta med obema državama, le novo utrditev francoske hegemonije v Evropi. Zato si ne more obetati Nemčija od obiska francoskih ministrov nič dobrega. Oni listi v obeh državah, ki se v vsem obsegu zavedajo resnosti sedanjega hipa v zgodovini Evrope, pozdravljajo berlinski sestanek med francoskimi in nemškimi odgovornimi državniki kot dogodek prve vrste, ki pomeni začetek nove dobe na evropskem kontinentu. Pri tem pa naglašajo, da se od prvih korakov, ki so se napravili po novi poti, ne smejo pričakovati čudeži, ki naj spremenijo položaj Iz temeljev že prvi dan. Tako pariški »Temps« kakor berlinska »Germania« soglasno povdarjata, da gre šele za temelje stavbe, ki naj se začne graditi za bodočnost. Resen optimizem preveva tudi druga glasila, ki ne stojijo tako blizu obema vladama, vštevši tudi glasila levih strank. Glede stališča ostalih narodov je predvsem zanimivo, toda tudi naravno, da so za faši-stovske liste rezultati berlinskega sestanka popolnoma negativni. Vsi italijanski listi so objavili posebne, brez dvoma inspirirane rimske note, v katerih se naglaša, da je vsako direktno zbližanje med Francijo in Nemčijo, pa tudi samo gospodarske narave, popolnoma izključeno. Ideja tega zbližanja se da ustvariti le v okviru široke evropske akcije, pri kateri bi sodelovale vse evropske države. To stališče fašistovskega tiska je v popolnem skladu s temeljnimi načeli Mussolinijeve zunanje politike glede Francije. V smislu teh načel je fašizem že a priori proti vsaki akciji, za katero daje pobudo Francija, naj gre že za kakršnokoli področje evropskega sodelovanja. Kako malo odgovarja to stališče resničnemu položaju, nam postane takoj jasno, če pomislimo, da bo spadalo v področje mešane komisije tudi vprašanje izmenjave nemškega premoga za francosko rudo iz Lotaringije. Bogastvo Alzacije in Lotaringije na rudah je znano in lahko se reče, da je to bogastvo eden izmed najvažnejših vzrokov neizgladljivega zgodovinskega spora med obema državama, kajti posest obeh obrenskih pokrajin pomeni obenem tudi industrijsko in gospodarsko nadmoč one države, ki ji obe omenjeni pokrajini pripadata. Ce promatramo gospodarsko sodelovanje med Francijo in Nemčijo s te točke, nam postane takoj jasno, da mora dovesti, ako bo sistematično izvedeno, tako da bo imela tudi nemška industrija korist od bogatih lotarinskih rudnikov, prej ali slej do ublažitve najusodnejšega nasprotja med obema narodoma. Velike važnosti bo tudi direktno sodelovanje francoskega kapitala v nemški industriji. Pomen tega sodelovanja pa presega okvir fran-cosko-nemških odnošajev in ima že mednaroden značaj. Anglija in Amerika sta investirali v Nemčiji ogromne kapitale. Anglija bi svoje v Nemčiji naložene kredite sedaj krvavo potrebovala ln bi prav rada odstopila svoje mesto Franciji. Glavna skrb Amerike glede Nemčije pa se suče okoli usode njenih ogromnih investicij v tej deželi, ki se dajo rešiti le pod pogojem, da se Nemčija gospodarsko popolnoma ozdravi. Iz navedenih dejstev pa je razvidno, da se more doseči ta ozdravitev le s sodelovanjem Francije. Zadnji obisk francoskih ministrov v Berlinu je imel za cilj ravno praktično ustvaritev ideje takega sodelovanja. S tem nam postane tudi razumljivo, zakaj so v Angliji in Ameriki — v razliko od fašistovskih komentarjev — omenjeni obisk kakor tudi njegove rezultate na splošno prav toplo pozdravili. Ce presojamo berlinski obisk francoskih ministrov s tega stališča, se nam predstavlja tudi kot nekak uvod k bližnjemu obisku francoskega ministrskega predsednika v Ameriki. Sklepi berlinskega sestanka tvorijo temelj za nove ini-cijative glede gospodarskega sodelovanja na svetovni podligi, o katerem bosta govorila predsednik Hoover in Laval v Washingtonu. Te pobude in z njim združeni sklepi morejo dovesti v prihodnjem letu v zvezi z razorožitveno konferenco do takih sporazumov in sprememb v mednarodni financi in potem tudi politiki, da bo z njimi sedanja svetovna kriza odločilno ublažena in usmerjena na pot k ozdravitvi. Drobne vesti Dunaj. 6. oktobra. A A. Ker je finančnf mfnf-ster dr. Redlich odstopil, je prevzel njegov resor državni kancelar. London, 6. oktobra. AA Spodnja zbornica je sklenila s 157 glasovi proti 44, da smejo biti kinematografi v nedeljo odprti. Pari*, 6. oktobra. AA. Peseta je notirals opoldne 228.50. Newyork, 6. oktobra. AA. Senator Dvvinght Morro'? je nenadoma umrl. Zadela sra f« Iran. Koncem tega leta bo dobršen del Gorenjske elektrificiran Kako napreduje elektrifikacija Dravske banovine Ljubljana, 6. oktobra. Veliko vprašanje elektrifikacije Slovenije, ki ga je praktično začela izvajati banovina, postaja vsak dan bolj resna in resnična zadeva. Prva faza je bila storjena že s tem, da je bila končana napeljava velikega daljnovoda iz Velenj na Črnuče. Ta daljnovod, ki teče iz Velenj skozi Savinjsko dolino in Črni graben naravnost k glavni transformatorski postaji na Crnučab, bo dovajal tej postaji tok visoke napetosti 60.000 voltov. Pred meseci je bil postavljen zadnji drog, na katerih je napeta žica. Od tedaj je delo zelo napredovalo. Glavna transformatorska postaja na Črnučah je skoraj dograjena, z žico je že zvezana z Velenjem. Zdaj montirajo v postaji, ki stoji tik Save ob črnuškem železniškem mostu poleg kamniške proge, že par tednov mogočne aparate, ki bodo spreminjali električni tok 60.000 voltov napetosti na tok 20.000 voltov napetosti. S tako napetostjo bodo dovajali stranski daljnovodi električen tok manjšim tranformatorjem po Sloveniji. Taki transformatorji bodo posredovali tok Še manjšim transformatorjem po vaseh, le-ti pa neposredno posameznim strankam v hišah. V delu je pravkar prvi tak stranski glavni vod, ki bo speljan iz Črnuč v Domžale ter dalje mimo Mengša v Moste, Komendo, Vodice, Smlednik, Prebačevo, naposled pa v Voklo pri Kranju, kjer bo stal zadnji transformator te proge. Na vsej tej črti postavljajo zdaj razni zidarski mojstri večje in manjše transformatorje, skupaj 18. Vsak tak transformator bo stal 15—20.000 Din ter bo zanj prispevala banovina polovico, ostanek pa bodo poravnale prizadete vasi, odnosno občine. V ta namen je bil že spomladi dosežen med občinami potreben sporazum. Omenjeni električni daljnovod gre iz glavne transformatorske postaje na Črnučah naravnost v Domžale, kjer bodo stali 3 transformatorji, in sicer za trg Domžale ter okoliške vasi: Depalo vas, Stob, Studo, Radico itd. Iz Domžal vzame daljnovod ravno smer čez polja proti Komendi. Blizu vasi Moste bo stal sledeči transformator, iz katerega bo šla elektrika dalje v tri smeri; glavna smer bo speljana šele pozneje proti Kamniku, Stranjam, Šmartnu v Tuhinju ter v Motnik. Zdaj pa se odcepi tu glavni vod proti Vodicam, kjer stoji za vas Vodice poseben večji transformator blizu znane opekarne. Iz tega transformatorja se napeljava spet deli: glavna smer gre dalje proti Smledniku, stranska proga pa bo šla do Skaručine. Glavna napeljava gre iz Vodic do prve sledeče postaje Zapoge. Tu bo transformator stal pod vasjo Dobruša, in sicer za tamkajšnje okoliške vasi: Repnje, Dobruša in Zapoge. Nato gre daljnovod do Smlednika, kjer stoji transformator za Smlednik, Hraše in Sv. Valburgo. Ta transformator stoji med Smlednikom in Hrašami ter je nekoliko večji, kakor so ostali. Odtod vodi daljnovod do vasi Moše, kjer stoji med Sv. Valburgo in Trbojami sledeči transformator. Iz Moš gre napeljava v Trboje, kjer stoji transformator pod vasjo ob cesti Kranj-Smled-nik. Sledeči tranformator stoji v Prebačevem sredi vasi; odtod bodo dobivali elektriko tudi v Hrastju pri Kranju. Zadnji transformator te glavne stranske proge stoji med vasmi Voklo in Voglje za obe te dve vasi. Iz Most se od glavnega stranskega daljnovoda odcepi stranska proga proti Komendi. Prvi transformator bo stal pri Podgorju za to vas in za Križ. Potem gre električna napeljava do sledečega transformatorja v Komendi, ki bo dovajal električni tok Kaplji vasi, Mlaki, Klancu, Gori in Potokom. Iz Komende vodi daljnovod do Lahovč, kjer bo transformator stal med vasmi Lahovče in Nasovče za vso tamkajšnjo okolico, pred vsem pa za Nasovče in Lahovče. Proga se nato nadaljuje do zadnje postaje Zalog. Ta zadnji transformator bo stal med obema Zalogoma ter bo posredoval električni tok razen tema dvema vasmi šp Dobravi. Dalje se odcepi stranska proga od glavnega voda pri vodiškem transformatorju. Daljnovod gre naravnost proti Bukovici, kjer stoji na polju med to vasjo in Sinkovim turnom transformator za te dve vasi, za Selo in za Utik. Odtod gre električna napeljava do razpotja banovinske ceste Vodice-Skručina-Št. Vid in občinske ceste Skaručina-Polje-Bukovica. Tu stoji zadnji transformator te stranske proge ter bo napajal z elektriko Skaručino in Polje. Ta transformator je najvišji od vseh transformatorjev na tej progi, in sicer zato, ker bo odtod pozneje napeljava podaljšana še do Pirnič. Med Pirničami in Šmarno goro pa je večji hrib, zato bo tudi napeljava morala biti višja. Vsi navedeni transformatorji imajo biti popolnoma gotovi do 15. oktobra. Tedaj se bo začela v transformatorjih montaža aparatov, hkrati pa se bo od transformatorja do transformatorja potegnila električna napeljava. Postaviti bo treba seveda ogromno število drogov. Nato bodo transformatorji zvezani z lokalno napeljavo po vaseh, dočim je hišna napeljava že v mnogih vaseh končana, na drugih krajih pa se zdaj izvršuje. Prvega decembra letos bo v vseh navedenih krajih prvič posvetila električna luč, s čemer bo izpolnjena dolgoletna želja vsega prebivalstva. S tem bo seveda storjen tudi prvi korak k dejanski izvedbi elektrifikacije cele Slovenije. Zagorsko pismo Gradnja nove ceste — Izpopolnitev vodovodnih napeljav — Prireditve in razno Že več let se je razpravljalo o prepotrebni graditvi nove ceste, ki bi tekla vzporedno z glavno cesto. Načrti so bil-i narejeni, z delom pa se le ni pričelo. Bili so pač razni tehtni vzroki, glavni seveda denar. V zadnjih dveh letih pa se je pričelo ob Švepovnj precejšnje stavbno gibanje. Kjer je bil preje travnik in njiva, stojijo sedaj prav lične hišice. S tem se je seveda lice tega dela doline precej izpreme-nilo. Tako je postala gradnja ceste v tem delu neodložljiva, kar je uvidel tudi naš občinski odbor. Še ta teden se bo pričelo z delom na novi cesti, ki bo za enkrat izpeljana samo od Šve-povskega mostu do Reganc-inove hiše v dolžini 172 m, v širini pa 4 do 5 m. V načrtu je predviden tudi podaljšek do občine, kar pa pride pozneje na vrsto. Ob novi cesti bo izvršena tudi kanalizacija, s čimer je storjen prvi korak za kanalizacijo vsega Zagorja. Pa tudi parcele bodo dobile večjo vrednost, zidanje pa bo omogočeno na dosedaj neuporabnih zemljiščih. V vodovodnih napeljavah so se pokazale večkrat napake, katere bodo sedaj izvečine odstranjene. Te dni so polagali nove vodovodne cevi ter jih združili i onimi iz Švepovne. Tako je doseženo cirkuliranje vode in v ceveh se ne bo mogel več nabirati zrak. Dosedaj smo imeli vodo večkrat belo kakor mleko. Nova maša, kj jo je imel gosp. Venčeslav Snoj, je potekla zelo veličastno. Ves prostor od župnišča do cerkve je bil okrašen z velikimi mlaji, na katerih so vihrale našo trobojnice. Vsa cerkev je bila v zelenju in polna ljudi. — Sezono vinskih trgatev smo v glavnem zaključili. Njih bilanca je zelo različna od onih v minulih letih in seveda slaba. Živimo pač v preresnih časih, ki niso prav nič v skladu z vinskimi lr» gatvami. Kruh! Ta beseda doni po naši doliini. — Na sokolskem letnem telovadišču se je zbralo razmeroma mnogo ljudi, ki so upali v srečo. Čeprav se je tombola pričela z enourno zamudo, niso ljudje bili nestrpni, saj za trj tisočake se že počaka ... Prvo tombolo je dobila železničarjeva vdova ga. Katarina Mervik iz Zagorja, drugo Kmetič Leopold iz Trbovelj, tretjo pa Mežnar Franc iz Kisova. Ostale tombole so tudj ostale v domačem kraju in jih srečnim dobitnikom prav privoščimo. — Na svoj račun f* ni prišla v nedeljo naša športna publika, ker nismo imeli nobene nogometne tekme. SK Zagorje je namreč odšel v Trbovlje in tam odigral prijateljsko tekmo z B moštvom. SK Amaterja in podlegel v razmerju 1:2 (1:1). Leon Štukelj povabljen v Švico Nastopil bo v tekmi švicarskih telovadcev v Baslu 31. t. m. Maribor, 5. oktobra. »Kunstturner-Vereinigung Basel-Stadt« bo priredila dne 31. t. m. v slavnostni dvorani velesejma v Baslu veliko telovadno tekmo na orodju za prvenstvo Švice. Tekmovale bodo vse najboljše švicarske telovadne vrste, obenem pa bodo kot gosti nastopili tudi najslavnejši telovadci na orodju iz; raznih evropskih držav. K tej prireditvi, ki bo tedaj presegala pomen samo lokalne telovadne tekme, je švicarska telovadna zveza povabila tudi našega mojstra, svetovnega šampijona v orodni telovadbi, br. Leona Štuklja. V pismu, s katerim se zveza preko Jugoslovan- skega Sokolskega Saveza v Ljubljani obra ua na našega mojstra, naglaša, da polaga na njegovo prisotnost največjo važnost, obenem pa podčrtuje veliki pomen jugoslovanskega Sokolstva, ki predstavlja organizacijo, od katere se more ves svet veliko naučiti. S tem častnim povabilom je izrečeno br. Štuklju, kakor tudi vsemu našemu jugoslovanskemu Sokolstvu, največje priznanje. Br. Štukelj bo ves čas svojega bivanja \ Švici gost tamkajšnje zveze, ki mu bo priredila tudi časten sprejem. Tako vidimo znova, da zna tujina bolje ceniti naše ljudi, kakor jih, žal, znamo sami. Velik požar v Gorici pri Celju Pol milijona škode — Pet poslop Celje, 6. oktobra. Danes dopoldne okoli 10. je izbruhnil požar na strehi gospodarskega poslopja posestnika Antona Veternika, po d. Solaka, v Gorici pri Celju. Ker je bilo poslopje s slamo krito in v njem vse polno sena in žita, je bilo namah vse poslopje v plamenih. V najkrajšem času je ogenj še zajel polegstoječi hlev ter kozolec na nasprotni strani ceste. Zublji so švigali kot rakete iz gorečih pošlo pij ter zanetili gospodarsko poslopje ter hlev soseda posestnika Franca Mirnika, po d. Le-šerja. Pretila je nevarnost, da bo vsa vas pogorela. V tem pa so že prihajale prve požarne brambe. Prvi so bili gasilci iz Lopate, nato iz Arje vasi ter iz Žalca. Žalski gasilci so prvi začeli gasiti. Kmalu nato so prispel' mestni gasilci iz Celja, gasilci iz Gaberja, Levca, Ložnice, DreSinje vasi in Babnega, tako da je bilo ij pogorelo — Požar podtaknjen devet požarnih bramb na kraju požara. Le spretnemu in skrajno požrtvovalnemu delu vseh gasilcev se je posrečilo požar pogasiti in preprečiti najhujšo katastrofo. Vodil jo vso gasilsko akcijo podnačelnik Virant iz Žalca. Poslopja pa so vsa pogorela do tal, uničen pa je seveda ves letošnji pridelek sena, žita in hmelja, poginilo pa je tudi nekaj svinj, dočim je uspelo ostalo živino rešiti. Pri reševanju se je posestnik Mirnik hudo ponesrečil ter dobil opekline na vsem telesu, ponesrečilo pa se je tudi šest gasilcev, ki go dobili več ali manj nevarne opekline. Škoda je pri obeh posestnikih ogromna ter le deloma krita z zavarovalnino. Kako da je požar nastal, še ni znano, sumijo pa nekega fanta, ki ga po požaru nikjer niso mogli najti, da je iz maščevalnosti podtaknil požar. Seja Poslovnega odbora Zveze mest v Ljubljani Kakor poročajo zagrebške »Novosti«, se bo vršila 17. t. m. v Ljubljani seja Poslovnega odbora Zveze mest. Na sejo so povabljeni zastopniki Ljubljane, Karjovca, Osijeka, Banja Luke, Splita, Sarajeva, Vukovara, Cetinja, Kragu-jeva, Novega Sada, Niša, Skoplja in Beograda, člani nadzorstvenega odbora in člani razsodišča. Na sejo lahko pošljejo vsa v zvezi včlanjena mesta svoje zastopnike. Seja se bo bavila s proračuni naših mest* glede na varčevanje. Uvedlo naj bi se po možnosti enotno načelo,, da finančno ministrstvo ne bo enim mestom nekaj odobrilo, drugim pa odreklo. Proračuni, kot je znano, morajo bili sestavljeni do konca leta. Nadalje se bo bavila seja tudi z znižanjem prejemkov mestnih uslužbencev, ki jih hočejo znižati v toliko, da pridejo na približni nivo s plačami državnih uradnikov. Zagrebška mestna občina namerava znižati doklade na plače uradništvu za 10°/o. Davica v mariborskem okrožju Obvestilo staršem Maribor, 5. oktobra. V mariborskem okolišu, oziroma na teritoriju okrožnega inšpektorata mariborskega, se lansko leto in še predvsem letos pojavlja da-vioa v zelo številnih primerih. Ker opozarjajo na to dejstvo tudi od drugod v naši državi in iz bližnjega in daljnega inozemstva, izgleda, da to ni prehoden pojav, nego je pričakovati, da smo prišli v dobo, ko se začenja zopet val da-vice širili, med tem ko Škrlatica pojema. Številni starši so v zadnjem času že prestali bridko preskušnjo v skrbeh za življenje svojih otrok. Opozarjamo radi tega vse, ki jim je pri srcu zdravje in življenje otrok, da podvzamejo ukrepe v svrho obrambe pred to boleznijo. • Znano je marsikomu, da zdravnik, ki pride k otroku bolnemu na davici, dd temu zdravilnega seruma, da tako zmanjša nevarnost ter pospeši ozdravljenje. Tak serum v nekoliko manjši množini dobe tudi zdravi bratci in sestrice bolnikove. Z vbrizganjem tega sredstva zdravim, doseže zdravnik to, da se otrok zavaruje pred nevarnostjo okuženja. To zavarovanje pa traja komaj 14 dni do tri tedne, kar je seveda malo, pa vendar popolnoma zadostuje za zavarovanje zdravili otrok pfred nalezeujem bolezni od obolelega člana družine. Predvsem Je ta način zavarovanja, pred infekcijo dober, ker nastopi zavarovanje že nekaj ur po vbrizganju seruma. S tem postopkom zdravnik prepreči nevarnosl razširjenja d a vice, obrani zdrave otroke, toda le za nekaj časa, za kratko dobo. V slučajih, kjer bolezni še ni v hiši, tega sredstva ne bomo uporabljali, ker nima smisla vsake tri tedne na novo otroke cepiti. Radi preteče nevarnosti obolenja in radi dejstva, da se davica pojavlja v vedno številnejših primerih, bi starši želeli sredstvo, s katerim lahko zavarujejo svoje otroke za trajno pred to boleznijo. In to sredstvo imamo, uporablja ga vse inozam-stvo, uporabljamo ga tudi pri nas, a žal še v premalo slučajih. Zato sporočam o tem in priporočam, da stari S; zavarujejo svoje otroke pred davico s tem popolnoma neškodljivim in popolnoma uspešnim sredstvo. To sredstvo je cepivo, takozvani anatoxin »Ramen«, ki za trajno zaščiti otroka pred davico. To sredstvo je poleg vsega tudi prav poceni; za cepljenje enega otroka potrošimo 7 do 10 dinarjev. V slučaju ubožnosti staršev se cepljenje izvrši tudi brezplačno. Torej 10-— Din in otrok je varen pred davico. Cepljenje se vrši v Zdravstvenem domu v Mariboru ali pri privatnem zdravniku. Upravnik doma: dr. Vertovec. Surov zahrbten napad Sv. Križ, pri Litiji, 0. okt. V nedeljo popoldne je popivalo več fantov v gostilni na Obligorici, odkoder so se razšli vsak na svoj dom. Tako tudi Kekov Lojze iz .I«žcov. Spotoma je še srečal Štepčevega Franceta, katerega je kot običajno pozdravil. Že naslednji trenotek je Lojze dobil močan sunek z nožem v pleča, takoj na to pa je sledil eš drugi. Na srečo se je ta hip obrnil, sicer bi bil ta drugi sunek usodnejši. Prva poškodba je zelo težka, vendar je upati, da ne bo hujših j>osledlc, četudi je rana zedo globoka Zakaj je pravzaprav prišlo do tega nenadnega napada — ni znano, domneva se le, da je vmes preveč zaužito vino razgrelo kal starega sovraštva. Claude Anet: 61 žheijcmcL Roman ruske deklice. Bila je zatopljena v svoje delo. Preiskovala je svileno nogavico in odkrila slednjič nekje na koncu luknjo. Ne da bi izpremenila položaj, je izpregovorila z brezzvočnim glasom, kakor bi ga prosila, naj pozvoni po sobarico: »Kaj tl prav za prav pomaga, da sl razumnejši in bolj Izobražen, kakor so drugi? Ali res ne veš, da sem prišla k tebi nedotaknjena In da se nisem do tedaj še nobenemu moškemu udala?« Te besede so padle v sobno tišino. Konstantinu je bilo, kakor da mu je srce zastalo, kakor da je prostor napolnila žareča svetloba in ga neizmerno razširila. — Mislil je, da se zruši. V istem hipu, ko je slišal njene besede, je vedel, da je to končno vsa resnica. Spomin na njuno prvo noč se je zaiskril kakor blisk v njegovih mislih, slišal je otroški pohlevni glas, ki je zatrepetal: »Saj se nič ne branim.« Spomnil se je tudi nerazumljivega mu upora, rdečih sledov na beli postelji. — Toda nič ni potreboval teh spominov in dokazov. Višja resnica je prodrla in pregnala vse dvome, kakor prežene svetloba noč. Zmes silovitih občutkov ga je prevzela, da se je opotekel; ni mogel govoriti, ni mogel pogledati Arijani v oči. Kako naj prenese zdaj njen pogled? Potreboval je samote, svežega zraka, gibanja. Z naporom je napravil maloštevilne korake do vrat in šel iz sobe. XXIII. Begal je po mestu brez smotra in tja v en dan. Hodil je počasi, roke je zaril v žepe svojega kožuha, glavo je povešal ali pa gledal v ulično vrvenje, ne da bi zaznaval, kar je videl. V Sadovaji Je dolgo stal pred padlim konjem, ki si je zaman prizadeval vstati. Sele mrzli veter, ki mu je bril obličje, ga je prebudil iz otrplosti, nakar je nadaljeval svoje potovanje. Arijanina slika, njena gola silhueta pri oknu mu je še vedno lebdela pred očmi. Brezmiselno je ponavljal njene besede in mrtvi zvok njenega glasu, mu je ležal v ušesu. Prav tako kakor poprej ni tudi zdaj dvomil o resničnosti njenih besed; dejstva ni mogoče tajiti! Toda ta resnica mu je bila goreči trnjev grm, v katerem se je Bog Mojzesu razodel: slepila ga Je in žgala; ni mogel prenašati ne njenega bleska ne njene pekočine. Zato je zaprl oči in prestrašen zbežal kakor nočni ptič, ki ga je solnce presenetilo. Sel je v Kremi in stopil v stolno cerkev, ki jo je počasi obšel. V obličju neke bizantinske svetnice je nenadoma odkril črne, dolgobočne Arijanine obrvi. Zopet je stala pred njim! Moreč duh po kadilu je' visel ob mozaičnih stenah. Hotelo ga je zadušiti in stekel je ven, na prosto. Na terasi z razgledom na Moskvo, blizu spomenika Aleksandra II., Je nenadoma začel samogovor. »Ha, kako te zdaj poznam, ti mali, bledi, samozavestni otrok! Zdaj vem, da te je omamna vlado-željnost speljala iz gimnazije v posebne sobe hotela Londona in celo do predmestne hiše. Tvoj pogled, čigar moč poznam, je krotil poželjivost moških. Toda po kakšnem čudežu si se obvladovala in toliko časa krotila svoje hrepenenje po božanjih, ki si ga utešila šele v mojem naročju? Ti, ki si živela v vročekrvnem južnem mestu! Okrog tebe so se združevali in ločevali pari, teta Varvara ti poje hvalo svojega ljubčka, ti mala Arijana, ki si bila samo moja, pa si ostala čista! To je bila zmaga tvojega ponosa, ki te je rešil in te prihranil za moje poljube!« Jata kričečih vran, letečih nad njegovo glavo, ga je za nekaj časa vzdramila iz misli. Sledil Je letečemu roju, odražajočemu se od belih streh. Kriče so letela v ovinkih in izginile za hišami. Nadaljeval je svoj samogovor. Jz, Dravsfec banovine (1 Podeljen eksekvatur. Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 7. septembra je bil podeljen ekse-kvatur g. dr. Feliksu Orsiniju-Rosen-b e r g u, avstrijskemu generalnemu konzulu s sedežem v Ljubljani za področje Dravske banovine, in g. Andreju R a i n a 1 d i j u, generalnemu konzulu kraljevine Italije s sedežem v Ljubljani za področje Dravske banovine. d Pavel Šivic, absolvent kompozicije našega konservatorija pri prof. Ostercu in komponist operete »Prešmentana ljubezen«, je sprejet na praškem konservatoriju v mojstrovsko kompozicijsko šolo pri Josipu Suku. Čestitamo! d Prireditev »Slovenskega tednika« v Buenos Airesu. »Slovenski tednik« z dne 5. septembra poroča izčrpno o prireditvi ^Slovenskega tednika« v Buenos Airesu. Prireditve so se udeležili med drugimi: minister g. dr. Ivan Švegelj, Jugoslovanski vicekonzul v Rosariju g. Rubeša Branko, ataše g. Vasilij Burič, g. Cernogorčevič, predsednik Jugoslovanskega Kluba g. dr. Bulje-vič, družina Veljanovič, g. Albert Viller, arhitekt Biliinič, dr. Galante, g. Gjurkovič, g. Boja-nič, g. Toskovič, g. Jovič, g. Lupiš Vuki c in veliko število drugih prijateljev »Slovenskega tednika«. Na prireditvi so sodelovali: poleg Češko-slovenskega in ruskega Sokola Slovensko prosvetno društvo I, Slovensko prosvetno društvo II, Sokol La Patenal in Sokol Buenos Aires. »Slovenski tednik« poudarja o tej priliki, da je novi minister dr. Ivan Švegelj res demokratična oseba. Podal se je okoli po dvorani in segal našim delavcem v roke ter se z njimi razgovar-jal, zanimajoč se za njih potrebe, trude in težave, kar je na prisotne res dobro uplivalo, kajti na kaj takega do sedaj nismo bili vajeni v Buenos Airesu. d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12. 600 d »Vzajemna pomoč« reg. pom. blagajna v Ljubljani Borštnikov trg 3/1 je najcenejši zavod za zavarovanje posmrtnine. 1634 Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2 d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 770-9, termometer 6, relativna vlaga 9‘2%^'tiho, megla. V Mariboru je kazal barometer 770’3, termometer 6’8, relativna vlaga 88%, smer vetra SWI. Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 20-4 (5), v Mariboru 14-3 (4-7), Moetaru 22, Zagrebu 17 4 (5-7), Beogradu 16’3 (0-3), Sarajevu 17-2 (1-2), Skoplju 20-6 (0-2), Splitu.21-8. V oklepajih označena je najnižja tempejratura. C/ubljana Sreda, 7. oktobra 1931., Rožni venec. Pravoslavni: 24. septembra: Stevan Pr v. Nočno službo imata lekarni P i c c o 1 i na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. ^ ■ Ljubljanski Sokol je z današnjim dnevom uvedel telovadbo starejših članic od 5419 do 'A2.0 ure (od 'AT. do /8. ure zvečer), ki se bo za enkrat vršila vsako sredo ob tem času v društveni telovadnici v Narodnem domu. Sestre, ki bi želele pošečati to telovadbo, vabimo, da se prijavijo vodnici vrste v telovadnici sami pred pričetkom telovadbe. ■ Vsi Belokranjci, ki žive v Ljubljani, se vabijo na prijateljski razgovor, ki bo drevi ob pol 21. uri v mali dvorani restavracije Zvezda. Predmet: Kako pomagati Bclokrajini, ki je letos radi suše težko prizadeta. — Pripravljalni bdbor. ■ Drevi ob 20. i^ri prosvetli večer v dvorani Delavske zbornice z lepim sporedom. Vstop * ■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 2577! 1470 ■ Iz bolnišnice. 25-letna služkinja Marija štrempflova, stanujoča na Prulah 11, se je pri pranju o*parila s kropom lev0 nogo. — 32-letni zidar Karol Ocepek iz Križa pri Kamniku se je zaletel s kolesom v nekega nasproti vozečega kolesarja in zadobil pri karambolu hude poškodbe na glavii in po živolu. — 25-lelnega posestnikovega sina And reja Vrhovnika iz Tunjice pri Kamniku so v neki gostilni pretepli in osu-valri z nožem v glavo in hrbet. — 49-letnega užitkarja Janeza Pretnarja iz Radovljice so napadli neznanci in ga poškodovali na glavi. 44-letnega posestnika Martina Osojnika iz Žage pri Kamniku je v prepiru udaril sosed e polenom po hrbtu in mu zadal težko poškodbo. ■ Zidarski oder se je podrl. Pred opernim gledališčem se je radi preobteženosti podrl zidarski cder, na katerem je delalo 6 delavcev. Vseb šest delavcev je padlo na tla. K sreči sta se samo dva poškodovala in še ta lahko, in sicer zidarski pomočnik Anton Rozman in delavec Andrej Kerševan. Oba sta zadobila lažje poškodbe na desni nogi. ■ Poskus samomora. 24-letni brivski pomočnik Peter Werner, stanujoč na Dvornem trgu št. 1, Je v samomorilnem namenu spil večjo količino sode. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v splošno bolnico in mu izprali želodec, tako da je sedaj že izven nevarnosti. Zakaj je hoiel Wemer v smrt, se ne ve. ■ Napad na Draveljski cesti. Mizarskega mojstra Josipa Žagarja, ki je vozil z enovprežnim irozom po Draveljski cesti proti Št. Vidu, je pre-litel šofer nekega tovornega avtomobila, ki je vozil s tako naglico, da je malo manjkalo, da ni orišlo do karambola. Da ga posvari, naj ne vozi tako hitro, je rekel Žagar šoferju: »Norec, zakaj rva tako naglo voziS?< Na te besede ga je šofer zagrabil za vrat in ga vrgel na tla. Tudi g* je večkrat udaril z roko po glavi in mu prizadejal lahke poškodbe. Za šoferjem je uvedeno zasledovanje. ■ Taivina obleke. Vozniku cestne železnice Francu Lamplju je bilo ukradeno iz zaprtega stanovanja v Mencingerjevi ulici št. 15 več kosov obleke v skupni vrednosti 1100 Din. ■ Sedež ukraden. Na mestnem magistratu je bil ukraden iz shrambe za premog raz tamkaj shranjenega kolesa na škodo Franca Mežka sedež, vreden 140 Din. ■ Dve tatvini kolesa. Mlinarju Ivanu Sešku, Vič 26, je bilo ukradeno iz veže neke gostilne na Ježici kolo, vredno 1000 Din. — Orožniku Francu Tavčarju je bilo ukradeno iz veže biše št. 19 v Pokopališki ulici kolo, vredno 1200 dinarjev. Maribor m Pojasnilo uredništva. Ker uredništvo ni sprejelo ob pravem času mariborskih vesti, iz-vzemši' telefonskih, so mariborska poročila včeraj izostala. Aktualnejša priobčujemo zato danes. m Razstava mesta Maribora. Da se omogoči tudi širšim plastem prebivalstva ogled jako zanimivega in poučnega materijala razstave mesta Maribora na ljubljanskem velesejmu, se razstava ponovi v Mariboru v času od 8. oktobra do vključno 22. oktobra 1931. v bivši kavarni v mestnem parku. Otvoritev razstave bo v četrtek, dne 8. oktobra t. 1. ob 'A 12. uri. Vstopnina znaša, in sicer za enkratni vstop Din 5-—, za permanentni vstop za dobo razstave pa Din 10-—. šole pod vodstvom učiteljstva so vstopnine proste, vendar pa se morajo slednje prej pravočasno prijaviti. m Seja načelstva Sokolske zveze. Danes ob 20. uri bo v Narodnem domu seja načelstva mariborske Sokolske župe. m Poziv javnosti! Zima trka na vrata in z naraščajočo gospodarsko krizo narašča tudi beda siromašnih slojev. Naša humanitarna društva se že pridno pripravljajo za veliko socialno delo, ki jih Čaka. Protituberkulozna liga v Mariboru, ki že deset let vršii svoje človekoljubno delo, je pričela te dni pobirati članarino in pro- , stovoljne prispevke, da bo tudi materijalno pravočasno pripravljena, če bo treba priskočili trpečim bratom in sestram ffa pomoč. Someščani, podpirajte to Človekoljubno akcijo in prispevajte k čim večjemu uspehu! m Znižanje plaž pri mestni občini. Tukajšnja mestna občina namerava znižati plače svojim uradnikom in uslužbencem za 7%. m Uspeh brezmotornoga letala. Akademski odsek tukajšnjega aerokluba je te dni priredil v Slovenskih Goricah tečaj za letanje z brezmo-tornim letalom »Kobilico«, katero je sam zgradil. PoBkUBi so se zelo dobro obnesli, in je »Kobilica« napravila že 29 poletov. ni Dijaški koncert. V soboto, dne 10. t. m. ob 20. uri bo v veliki dvorani Narodnega doma koncert v prid ubogim dijakom, ki ga priredi »Podporno društvo za uboge dijake na državnem moškem učiteljišču v Mariboru«. Na sporedu so orkestralne in pevske točke. Vabljeni vsi, k-i jim je pri srcu usoda naše mladine 1 m Sestanek trgovskih in privatnih nameščencev. Podružnica ZPNJ in Pomočniški odbor trgovskega gremija v Mariboru priredita danes, v sredo ob 20. uri v hotelu »Zamorec« velik stanovski sestanek za starostno zavarovanje trgovskih nameščencev. m Smrt bivšega avstrijskega podmaršala. V ponedeljek je bil tu pokopan podmaršal bivše avstrij^ko-ogerske armade pl. Schatzl-Zlinsky-Miihlhofer. Pokojnika, ki je dosegel 76 let, so spremili na zadnji poti številni znanci in prijatelji ter nekateri upokojeni in aktivni častniki Ob grobu mu je v slovo spregovoril evangeljski župnik g. Baron. m Popotni Rusi. Radi prekoračenja državne meje brez dokumentov so bili aretirani v soboto Herman Dimitrijev, Andrej Nazarovskij in Kurt Rutskovskij. m Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: Anton Vidovšek, sedlar in Brigita Vra-tičeva; šrvil.ia; Franc Pšeničnik, krojač in Marija Krojceva, delavka; Franc Martinček, inka-sant in Angela Gselmanova, delavka; Avguštin Lešnik, tkalec in Marija Golob-Novakova, hči posestnika; Jakob Ciglar, strojni stavec in Amalija Klethoferjeva ,dijakinja; Leopold Prilopič, ključavničar in Antonija Vilčeva, šivilja; Iv. Zupančič, strojevodja in Pavla Spindlerjeva, hči zidarja; Albin Rupnik, strojni ključavničar in Marija Gutoličičeva, delavka; Ivan Bednaršek, kamnosek in Marija Pobrežnikova, kuharica; Franc Herič, pleskar in Leopoldina Malekova, zasebnica; Josip Mikunda. mizar in Štefka Sor-nikova, hči posestnika; Leopold Gabri jan, ključavničar in Rezi Plaušičeva, šivilja; Josip Auer, posestnik in Helena Predikakova pos. hči; Ludvih Rožnik, trgovec in Jožica Hotzlova, pos. hči; Srečko Koren, trg. pomočnik in Jelica Ku-kovčeva, zasebnica ter Ludvik Frank ,natakar in Pavla Ozimova, šivilja. Bilo srečno! m Zahvala. Društvo vojnih invalidov se iskreno zahvaljuje vsem, ki so z darovi, delom in nakupom kart pripomogli do uspeha njegovi tomboli. Bog plačaj! m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Karel Krebs, sin kotlarja, 5 let star; Terezija Keršičeva, vdova po poštnem poduradniku, 64 let; Josipina Dolečkova, žena višjega poštnega kontrolorja, 86 let; Franc Verdnik, kovač, 82 let; Marija Janežičeva, zasebnica, 91 let; Franc Ozim, delavec, 57 let; Božo Rukavina, -'ojak, 24 let; Ivan Moser, pivovar 59 let; Anton Pristavec, gostilničar, 46 let; Ana Marciusova, žena zdravnika, 64 lot; Ivana Crnologarjeva, žena poslovodje, 58 let; Milan Berič, sin mizarja, 1 mesec; v bolnici pa so umrli: Marija Do-minkova, Karel Flucher, Josip Weingerl, Franc Votolen, Katarina Plajeva in Terezija Bizjakova. Naj v miru počivajo. m Invalidska tombola. Tombola invalidskega društva*v nedeljo jiopoldne je zelo dobro uspela. Prvo tombolo, kompletno spalnico, je dobil delavec Ivan Grizold; drugo, šivalni stroj, že- na mesarja Antonija Kličkova; tretjo, moško ko- lo, dijak Josip Antonič; četrto, kuhinjsko opremo, krojaški pomočnik Leopold Kaiser; peto, deško kolo, delavec Franc Stajnšek iz Studencev; šesto, otomano, kovač Franc Grčar; sedmo, voz premoga, trgovska pomočnica Alojzija Rei-chova; osmo, seženj drv, pa posestniški sin Jakob Kaiser iz Peker. Razen tega je bilo razdeljenih še več manjših dobitkov. m Kopališka ulica dovršena. Včeraj so bila dovršena tlakovalna dela v Kopališki ulici, popoldne pa je bila že izročena prometu. Sedaj se bo tlakovala še Tattenbachova ulica med Kopališko in Glavnim trgom. m Avtomatični buflfct v Mariboru. Za Zagrebom in Ljubljano bo tudi naš Maribor dobil svoj automatični buffet. Otvoril ga bo še letos v novi palači Hranilnice Dravske banovine v Slovenski ulici neumorno podjetni g. Juro Va-ljak, ustanovitelj »Grajske kleti« in kina »Union«. m Kinematografi. Grajski kino predvaja danes zadnjič film »Pred preiskovalnim sodnikom«, kino Union pa od danes dalje vojaško humoresko »Don Juani garnizije«. m Dražba na carinarnici. Danes ob 9. uri bo na glavni carinarnici javna dražba raznih predmetov in blaga. m Nezgoda motociklista. Včeraj dopoldne je pri Spodnji Polskavi padeJ z motornega kolesa 47-letni Mariborčan, elektromonter Matija Trabi in se ranil na glavi in desni roki. Prepeljali so ga v bolnišnico. m Pretep na Koroški cesti. Na Koroški cesti je v ponedeljek ponoči skupina petih moških napadla 32-letnega posestniškega sina Franca Plohla iz Št. lija v Slovenskih goricah in ga pošteno premlatila. Ko je prišel stražnik, so štirje pobegnili, ostal pa je 28-letni mesarski pomočnik Vilibald N., ki je hotel zvaliti krivdo na druge, kar se mu pa ni posrečilo. Bil je aretiran in odveden v policijske zapore. ^ m Tatinski zapeljivec. Brezposelno služkinjo Marijo B je v ponedeljek neznan moški pregovoril na Aleksandrovi cesti- da je šla ž njim v neko gostilno. Ko se je pozneje za trenutek odstranila iz sobe in pustila ročno torbico na mizi, je neznanec izkoristil priliko in ž njo izginil. V torbici je B. imela 97 Din in poselsko knjižico. m Avtomobilska nesreča na Pesnici. V nedeljo popoldne se je pri vožnji proti Št. liju ponesrečil v bližini Pesnice izvoščniški avtomobil Fiat 2-744, katerega je vodil neki I. Zupančič. Avto je zletel s ceste v jarek in težko ranil Zupančiča, katerega so morali prepeljati v bolnico. Ostali štirje potniki, med katerimi je bil tudi pravi šofer, 25-letni Albin Štoka, so k sreči pravočasno skočili iz vozila in ostali nepoškodovani. Spravili so s pomočjo pasantov avto ziopet na cesto in se vrnili proti Mariboru, kjer jim je na Aleksandrovi cesti zmanjkalo bencina. Stražnik je radi raznih vzrokov šoferja aretiral, voz so pa zapeljali v garažo. m Aretacija sumljivega moškega. Policija je aretirala v Vetrinjski ulici nekega A. S., ki se je vozil na sumljivem kolesu, v nahrbtniku pa je nosil 12 novih sekir, nekaj kladiv in druge predmete. Razen tega so našli pri njem tudi velik revolver z naboji in srebrno uro. O vsem tem ni vedel povedati, od kod izvira. Trdil je, da je vse kupil od neznancev. Možakarja so izročili sodišču. m Tatvina perila. Pavli Cerčetovi, stanujoči v Lekarniški ulici 7, je nekdo ukradel več kosov perila, vrednega 130 Din. m Nevarna ptičica. Šoferju Francu K. se je v ponedeljek zvečer pridružila v Ljudski kleti v Grajski ulici mlajša neznanka in mu izmaknila 70 Din. Šofer je odšel po stražnika, ko pa je ta prišel, je neznanka izginila, pač pa je pozabila svoj plašč. Zaradi tega se je pozneje vrnila in bila aretirana. Na policiji so spoznali v njej 28-letno brezposelno služkinjo Nežiko P. Deklina tatvino odločno taji, kar ji pa ne bo veliko pomagalo. m Dve tatvini koles. Trgovski pomočnici Karolini Skazovi je neznanec ukradel v ponedeljek iz veže hiše št. 124 na Betnavski cesti 2400 Din vredno žensko kolo znamke »Anker«,- štev. 210.045. Istega dne je bilo izpred gostilne Lovec na Meljski cesti ukradeno hlapcu Francu Novaku 1800 Din vredno kolo znamke »Styria«, št. 755.532. Pittf p Proslava v minoritski cerkvi. V nedeljo 4. t. m. se je vršila blagoslovitev renoviranega velikega altarja. Ob 9. uri je bila sv. maša, ki Jo je