23. Številka. U Ljubljanu v petek. 29. lanuvafla 1909. „Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.........K 24 — pol leta.........„ 12 — četrt leta.........„ 6 — aa mesec........„ 2-— v upravništvu prejeman: celo leto.........K 22- poi leta..........t1~— četrt leta.......• . . , 550 na mesec . ........ 1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, uredniatvo: Knaflove ulice št. 5, (I. nadstropje levo), telefon št 34 Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike. InseratJ Veljajo; peterostopna petit vrsta za enkrat po 14_ vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna Številka velja 10 vinarjev. -'-- Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna*- telefon st. 85. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.........K 25"— pol leta.........• 13 — Četrt leta.........■ e-so na mesec.......... 2 30 za Nemčijo: celo leto.........K 28 — za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka, upravaližtvo s Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 80. Volitev v trgovsko In oM-nisio 3bornico. Včerajšnja dopolnilna volitev v trgovsko in obrtniško zbornico je prinesla narodno - napredni stranki lep uspeh. l'ri sadnji volitvi so iml klerikalci zmagali v kategoriji male trgovine in v kategoriji male obrti. Trdno so pric-akovali, da se jim t<> tudi sedaj posreči, tako trdno so bili prepričani o svoji zmagi, da so ošabno odklonili ponuđeni jim kompromis in sli z razvitimi zastavami \ *>oj. Toda pričakovanja klerikalcev so se le v mali meri izpolnila. Kleri-kalei so pač tudi sedaj ohranili kategorijo male obrti, a zmagali so le z jako neznatno večino menda kakih sto glasov — izgubili pa so kategorijo male trgovine in seveda propadli tudi v vseh drugih kategorijah. Kategorija male obrti šteje okroglo 6000 volilcev, ki so raztreseni po najneznatnejših vaseh. V tej kategoriji je izid volitev vedno negotov. Navzlic temu, da je agitacija vsled raztresenosti volilcev silno težka in je čisto naravno, da imajo domari duhovniki po vaseh na te volil-ee mnogo vpliva, vendar je narodno-napredna stranka dobila v tej kategoriji nad 2000 glasov in samo kakih revnih sto glasov manj, kakor klerikalci. To je dokaz, kako velikansko napreduje narodno - napredna stranka celo v tej kategoriji in zmagala bi bila že sedaj, da niso klerikalci uganjali nezaslišanih sleparij vsake vrsti' in da niso neinšku-tarji pomagali klerikalcem. V kategoriji mah' trgovine je narodno - napredna stranka zmagala gladko in brez težav, iztrgala jo je klerikalcem takorekoč na mah iz rok. Ko so pri zadnjih volitvah v tej kategoriji zmagali klerikalci, so zagnali velikanski krik in širokoustno so pripovedovali, kako prodirajo zmagovito na vsi črti. Zdaj so bili iz te kategorije sijajno ven vrženi. Zmagala je zopet narodno - napredna stranka. V kategoriji srednji« trgovine je seveda sijajno zmagala narodno - napredna stranka in ravno tako v kategoriji velike trgovine. V icj kal« -gori ji so klerikalci kandidirali dr. Lampeta. Konsumar — kandidat v veletrgovini. To je res nekaj smešne-ga. Na zmago klerikalci niti misliti niso mogli, a računali bo, da postane dr. Lampe vsaj namestnik. Pa tudi ta račun se je izjalovil. Dr. Lampe je popolnoma propadel. Narodno - napredna stranka je i itos poskusila zavzeti tudi kategorijo velel ndustrije, ki je bila do sedaj minska domena. Šlo se je samo Za »mi mandat, kar glede zbornice pač nima pomena, pač pa je ohčenarod-nega pomena. Čast slovenska je zahtevala zavojevati kategorijo vele-industrije in posvedočiti, da je tudi veleindustrija na Kranjskem slovenska, to bi bilo toliko večjega narodnega pomena, ker kriče Nemci vedno, da je vsa velika industrija na Kranjskem nemška. Presti/, slovenski je torej zahteval, da se poskusi zavzeti to kategorijo. Med volilci te kategorije je 50 pristašev narodno-napredne stranke, 14 klerikalcev m nekaj nad 70 Nemcev in Italijanov. Zmaga je torej mogoča, a dosegla se ni po krivdi klerikalcev. Narodno - napredna stranka je ponudila klerikalcem kompromis. Napela je vse moči, da bi jih pridobila za skupno postopanje zoper Nemce. Toda klerikalci niso hoteli ničesar slišati o skupnem postopanju zoper Nemce, nego so indirektno priskočili na pomoč nemškutarske-mii kandidatu Pammerju in mu tudi res pomagali do zmage. Narodno napredni kandidat je propadel pivdi nemškutarskemu kandidatu samo, ker so klerikalci svojih bornih pet glasov, ki so jih imeli na razpolago, dali posebnemu kandidatu Kobiju. Ko bi bili klerikalci glasovali za slovenskega kandidata, bi bil nem-skntarški kandidat propadel, tako pa je vsled klerikalnega postopanja zmagal nemškntar Pammcr t večino dveh glasov« To je naroden škandal prve vrste. Postopanje klerikalcev postane, um! j ivo sele, če se pogleda, kako so nemškutarji glasovali v drugih kategorijah. Povsod so namreč najgrj* aemškutaiji, najostudnejši kazinot-je, na jh udobnejši nasprotniki slovenskega naroda glasovali za klerikalce in kaj je naravneje, da so -levi tega klerikalci pomagali nem škutarjem v kategoriji veletrgovine. Ni se še posušila slovenska kri, prelita 2U. septembra, in že vidimo zopet klerikalce roko v roki z nem-škutarji. O tem, ka \o so klerikalci p«1 trli volitvah slcparili, bomo govor: li o drugi priliki Va\ tianes naj na- vedemo le eden iz, a i. Klerikalci S" oddali celo glasovnico pred par tedni umrlega poslanca La\reneiča. samo s stališča pijetete je to grdobi -ja, nego tudi dokaz velike brezstid-nosti, s katero so klerikalci postopali pri tej volitvi, kajti to vendar ni bilo verjetno, da bi se Komisija pri skrutiniju ne spomnila, da je poslanec Lavrenčie mrtev. Je so se klerikalci upali oddati Lavrenčičev glas, si lahko mislimo, koliko drugih mr-ličev je volilo za klerikalce. Toda niti sleparija niti nemška pomoč ni pomagala klerikalcem. Ohranili so za sedaj se kategorijo male obrti, pri prihodnjih volitvah pa botlo zleteli tudi iz te kategorije tako gotovo, kakor bodo zleteli iz kategorije veleindustrije nemškutarji. Parlamentarno ministrstvo? Dunaj, 28 januarja. V parlamentarnih krogih se z vso gotovostjo zatrjuje, da se po predložitvi jezi-k v nega zakonskega načrta sestavi parlamentarno ministrstvo. Na čelu U ga ministrstva ne bo sedanji ministrski predsednik baron B en en h. nego docela druga oseba V vladnih krogih ni mogoče izvedeti, da li ta vest odgovarja resnici ali je samo na-vaaaa kombinacija. Proračunski odsek. Dunaj, 28 januarja. Proračun ski od-*ek je v današnji sfji razpravljal o poglavju nMimstrskt svet in upravno sodišče.u Debata se je seveda gibala v dooela drugem okvirju. N*-moi so razpravljali o „bumluu nemških buršev v Pragi, o tlaku, ki ga popravlja mestna občina praska pred nemško kazino in poštnih razmerah na Češkem. Dr. Heflmann-Welleiihof se je v svojem govoru upomiDjal oelo ljubljanske pošte ter zatrjeval, da poštni uradniki v Ljubljani zvesto posnemajo v vsakem oziru svoje Češke tovariše. Slovenski poslanec dr. Korošec je zahteval, da se jezikovno vprašanje uredi tudi na jugu monarhije, ter kritiziral institucijo ministrov rojakov, ki je v drekt-nem nasprotju z ustavo. Sedanji nem ški minister rojak dr. Sohreiner je sprejel v svoj delokrog oelo nacijo-naino agitacijo. Koncem svojega go vera ;e izjavil, da bodo Slovenci glasovali proti d is pozicijskemu f jndu. Dunaj, 28 januarja. Slovenski poslanci bodo v proračunskem odseku stavili predlog, naj se črta placa nemškemu inimstru-iojaku dr. Sohrei- nerju. Aneksijski odsek. D u n a j , 28. januarja. Predsednik dr. Paoak je naznanil, da sta skupna minibtra baron Aehrenthal in baron Bnrian odklonila, da bi se udeležila razprav amksijskega odseka. Češ da sta samo odgovorna delegacijam. Poslanci Mors y, dr. Krek in dr. Susteršič so protestirali proti temu, da je skupni naanČm minister dovolil ogrski komercialni banki poseben privi leg v zadevi zemljiške razbremenitve v B )sm. Vodja ti jančnega ministrstva Jorkasoh je obljubil, da bo v tem oziru energično interveniral pri bosanski vladi. Češki poslanec Kalina je govoril proti aneksijski predlogi ter predlagal, naj se razprava odgodi, dokler se zakonski načrt v obeh državnih polovicah enotno ne tekstira in dokler se ne predlože diplomatski zapisniki o sporazumu mtd Avstro Ogrsko in Turčijo Ministrski predsednik baron Bienerth se je temu uprl, nakar je odsek odklonu Kalinov predlog. V generalni debati je baron Bienerth naglašal, da bo ustava za Bjsno in Hercegovino zgrajena na popolnoma konstituoionaimh in svobodomiselnih načel.h, da se bo sporazum s Turčijo sklenil v najbližji bodočnosti in da bo vsled tega tudi v kratkem ponehalo tudi b-zn, dr, Tavčarja in dr. Trillerja ur izrazil željo, da bi društvo kdaj videlo v svoji sredi tudi državne poslance kranjske, ker so interesi Ljubljane tako ozko spojeni z deželnimi, da bi tudi poleg ljubljanskega državnega poslanca prišli lahko med dništvenike tudi ostali državni po-poslanci. LISTEK. U itMWv;kih Ljubljanska povest. (Dalje.) IV. »Na las je taka, kakor sem vara jo popisala,« je rekla grofica Lici zi-baje se rahlo na svojem pletenem stolu. »Sicer jo bodete pa sami videli Morda še danes. Neka slutnja mi pravi, da pride danes in moje slutnjo me niso še nikoli varale. Ta glava, te oči in li lasje — čudovito vam r čem! Telo močno in krepko razvito. Obleka beraška. Ko bi imelo to dekle lepo obleko — knežje in grofje bi se zaradi nje streljali.« »Beži, beži,« se je smejal grof Attems, ki je ležal na pleteni zofi in pušii iz debele pipe. -Prav čudim se, da si ti tako navdušena. Navadno iniaš jako malo simpatij za ženske.« »Da, to je res, žensk ne maram,« je pritrdila grofica Lici svojemu možu. »A v tem slučaju sem napravila izjemo. Kaj hočeš, v Ljubljani jo tako dolgočasno, da bom še umrla od tega dolgega časa-« Baron Spinetti, ki je sedel kraj male mizice in pušil cigareto, je očitajoče pogledal grofico, kakor bi ga bila obdolžila kdo ve česa. »A kila j se vendar prikaže ta čudežna krasoticat« Saj sem vam že rekla, da naj-brže danes,« je odgovorila grofica. »Pričaknjem jo že .štiri dni in čudim se, tla hi že prišla. A morda misli, da je zahteva dobre vzgoje priti na tako povabilo šele čez nekaj dni. V teli malomeščanskih krogih imajo svojo posebno etiko in še strožje se je drže, kakor na dvoru.« »Meni se pa zdi, da je sploh ne bo,« je dejal grof Attems. »Tako preprdsto dekle izgubi ves pogum, če pride z visokimi krogi v dotike« Grofica tega ni hotela verjeti in je neprestano zatrjevala, da pride Helena gotovo in da jo brez dvoma !e Ji. Bila je nevoljna, da je prišel baron Spinetti prezgodaj, še predno je šel grof Attems z doma. Rada bi bila sama z baronom Spinetti jeni. Ne, ker je želela poslušati njegova ljubezenska zatrjevanja. Ta so ji ž«; presedala. »Poznam vos vaš repertoar ljubezenskih fraz,- mu je rekla zadnjikrat, ko je začel ubirati takt* strune, s»a ker vem. da \ ase sive ni primeren lokal za nežnejša čuvstva, vas ne maram poslušati.« Rada pa se je vendar pogovarjala z baronom. To se pravi: prerekala sla se neprestano.A prav ta boj, to kosanje, polno namiga vanj, ta prepir, ki se je vedno raztegnil do skrajne meje dopustnosti, je delal grofici Lici veselje. Bilo ji je v velik;) zadoščenje, če je baron Spinetti z vso svojo italijansko zvijačnostjo ni mogel ugnati, če ga je spravila v zadrego in ga odslovila v trenotku, ko je bil najbolj razdražen in razburjen in bi bil storil vse, če bi jo smel le poljubiti. To ji je bilo toliko večje zadoščenje, ker je bil ernopolti italijan- ski aristokrat tedaj najbolj v modi. Vse ljubljansko ženstvo se je zanj zanimalo in imel bi bil lahko ljubic kolikor bi jih bil hotel. Toda nič, prav nič se ni vedelo o njegovih ljubezenskih razmerah. Občeval je v najrazličnejših rodbinah in z vsemi količkaj veljavnimi damami, a dasi ga jo vse opazovalo in zasledovalo, se vendar ni ničesar o njeni razve-delo. V onih dnevih, ko je še grofica Lici delala svoje izlete na Grad in ni bilo barona Spinettija v tistih urah nikjer \ideti, ga je nekoč grof Attems v kazinski kavarni nenadoma vprašal, kod da se potika od dveh popoldne do mraka. Toda barona Spinettija to ni spravilo v zadrego. »Po mestni periferiji hodim, po tivolskem gozdu, po mestnem logu in po takih krajih.« »Kaj vendar delaš tam,« se jo začudil grof Attems in ž njim vred se je začudila vsa družba. »Vrle hčere tega kremenitega naroda navajam na krepostno življenje,« je s ciničnim smehom odgovoril baron Spinetti in napravil pogovoru konec tem, da je poklical karte. Kadar so bile karte na mizi, tedaj jc bilo konec tudi najzanimivejšemu pogovoru med takratno ljubljansko aristokracijo. Baron Spinetti je torej sedel nu hodniku pri Attemsovih in pušeč cigareto za cigareto, jezil grofico Lici na poseben način, s tem nam reč,da je njenega dolgočasnega in lenega soproga kar najbolje zabaval. Grof Attems je ljubil ljudi, ki so mu znali zanimivo pripovedovati mične stvari, ne da hi bilo treba njemu kaj govoriti. (Jrofiea Lici je sedela na svojem zibalnem stolu, ogledovala svoje nohte in se jezila, da se' njen mož tako dobro počuti, da niti z doma neče. 2e je izgubila upanje, da se bo ta dan mogla po svoje zabavati z baronom Spinetti jem in že se je hotela odstraniti, ko je na vratih pri stopnicah zapel zvonček. Hišna je koj na to naznanila grofici Lici, da želi ž njo govoriti neka tuja gospodična. »To je ona to je moja znanka,« je vzdradoščeno vzkliknila gro-fica Liei. »Zdaj jo bodeta videla in zdaj se pokaže, če sem prav sodila.« Grofica je pozabila na vso svojo aristokratsko visokost in je kakor kak deklic stekla po hodniku. Heleni nasproti, jo prijela za roko in jo ljubeznivo pozdravila. Skromno sicer, a vendar nekam samozavestno je odgovorila Helena na ta pozdrav in se opravičila, tla ni že prej prišla, češ, da je bil njen brat bolan. Resnica pa je bila, da zato ni prišla že prej, ker si je morala šele pripraviti primerno obleko. (Dalje prihodnji«.) 15 FD Poročilo odbora o delovanju društvi« v preteklem Udu je podal predsednik. Odbor jc imel S pej; Pisarna je rešila 80 dopisov. Praznih stanovati j je brlo oglašenih llO, pisarna jih je oddala 7(\ č'ez 1000 slučajev je bilo prometa s strankami. Glede deželnih doklad je poslal odbor deputacije k deželnemu odboru in deželnim poslancem. V ravno tej zadevi je pisarna vložila 40 prošenj pri de/el-nem odboru. Kakšen uspeh se j*4 (U)_ segel, je znano. Deželni zbor je razveljavil sklep deželnega zbora z due 24. novembra J905, da se oproščen je deželnih doklad podaljša za pet lei, ter sklenil, da se izterjujejo zaostanki teh doklad. Društvo se je bacilo nadalje s potresnim brezobrestnim državnim posojilom in dasi je minister Koryto\\ski obljubil, da se bo s pobiranjem čakalo do 1912., je vendar došel odlok, da se prošnji ni ugodilo v smislu obljube. Glede reforme hišnega davka se bodo tozadevni predlogi predložili v posebni spomenici vladi. V tem oziru jc bil govornik pri dveh sejah zaveže društev avstrijskih hišnih posestnikov na Dunaju. Stvar še ne bo tako kmalu rešena in se načrt vlade ne sme uresničiti, ker bi bil novo breme za hišne posestnike in nobena olajšava. Najboljši bi bil progresivni davek, da plača davka vsak po svojih dohodkih. Društvu je pristopilo preteklo leto 47 novih članov, tako da jih je zdaj 27'3, kai je pri številu 1800 do 2000 hiš v Ljubljani malenkostno število. Dohodkov je imelo društvo lti22 K vin., stroškov pa 1388 K 97 vin., torej 2 33 K 25 vin. prebitka. Revizor Ilndovtrnik je našel vse knjige in račune v redu. Govornik izreka željo, da bi se delovanje društva št* bolj razširilo in da bi mu stopilo čim največ hišnih posestnikov, ker le z organizacijo se da kij doseči. Društvo je doeela nepolitično in in »a pred očmi le gospodarske interese članov. Hišni posestnik je danes le oskrbnik hiše. Društvo je mnenja, kar jc bila tudi tendenca zborovanja zaveze na Dunaju, da naj se davek prevali na hišnega najemnika, ki naj ga plača sam. pri tem no pa imel stanovanje samo cenejše. Poročilo se je odobrilo. Pri volitvi odbora so bili soglasno z vzklikom izvoljeni gg.: Do b c r i e t , d r. 0 r e g o r i č . K o r -sika. M a u r e r , dr. P o ž a r , Petkov še k, dr. Pire, S t o d -r y , K o g c r in V e r o v š e k. Revizorji so B a h o v e e , H u d o v e r -n i k in Al. V o d n i k. Članarina ostane ista, in sicer do J000 K najemnine po 2 K, do 2000 K po 3 K. do 3000 K pio 4 K in čez 3000 K po 6 K. Pri točki »posamezni predlogi« so jc vnela dolgotrajna debata o pobiranju deželnih doklad in kaj bi bilo ukreniti proti tozadevnemu sklepu deželnega zbora. Prvi je govoril k tej stvari dr. Gregor i č. Deželni odbor je odklonil predlog o olajšanju deželo ili doklad. da so namreč hiše. ki so proste državnega davka, za isto dobo proste tudi deželnih doklad. Ko so se te doklade jele pobirati od deželnega odbora, je društvo rekuriralo na upravno sodišče, ki je pa izreklo, da dokler se v tem oziru ne izreče deželni zbor. ono ni kompetentno o tem razsojati. Zdaj ko je govoril deželni zbor, ki je/ odklonil dr. Triller-jev predlog, da se vsa v Ljubljani po 2. juliju 1900 zgrajena poslopja oproste deželnih doklad za najmanj o let in sc vrhu tega začasno ustavi izterjavanje znstaiikov, v kolikor ne presega dobe petih let, zdaj sc vpraša občni zbor, ali naj se rekurira proti temu Sklepu deželnega zbora na upravno sodišče ali kaj mu je storili. Dr. T r i M e r je govoril kot deželni poslane«*. Rekel je: Kot sem obljubil društvu, sem stavil v deželnem zboru predlog v prid novohišar-jem. Stal sem na pr«\nem stališču in stojim še danes, da so dobili pravico do ugodnosti (Ic-žclnozliorsk^a sklepa iz leta 1905. vsi, ki so zidali JaiŠe po 2. juliju 1900- in sicor za isto dobo, za katero s<> bile oproščene prejšnje hiše. zgrajene po potresu. Stavil sem preje od predsednika omenjeni predlog. Predlog je pa padel že v finančnem odseku. Opozarjal sem na juristično nedoslednost, če se sistira oni sklep iz leta 1905. Marsikdo je zidal, ker je bil varan in zapeljan. Opozarjal sem na značilno razliko med besedilom državnega zakona z dne 23. junija 1895 in deželnega z dne 17. decembra 1890., ki je taka, da se ne da kar kratko-malo zavrniti trditev, da imajo tudi posestniki hiš, zgrajenih po 2. juliju 1900 ex lege in ne glede na sklep z dne 24. novembra 1905 pravico do oprošcenja od deželnih doklad vsaj za pet let Svoj predlog sem taktično spremenil, naj se vrne stvar deželnemu odboru v svrho, da jo vnovič piv študira s pravnega stališča in ozi-raje se na gmotni položaj posameznih prizadetih posestnikov, ta čas začasno ustavi vsako nadaljnje izterjavanje deželnih doklad. Toda tudi ta predlog je padel, ker je glasovala proti S t. S. in veleposestvo. Kaj je zdaj storiti. V juristično razmotri-vanje se ne maram spuščati. Vaš 1 > ravni zastopnik naj preštudira stvar in potem ukrene, kakor se mu zdi najboljše. Ce so hišni posestniki dobili kako pravico z deželnozbor-skim sklepom z dne 24. novembra 1905, potem jim je nihče ne more vzeti. Pravično bi bilo, če bi se bilo v deželnem zboru kaj storilo za Ljubljano. To bi ne bila nobena milost. »Le za kmeta« je bila deviza v deželnem zboru. Hišni posestniki bodo bremena prevalili na svoje stranke. Seveda bi bilo pravičnejše, či« bi se davek plačal progresivno in v tem smislu bi bilo treba spremeniti davčno politiko v deželi. Vrtnar K o r s i k a je menil, naj sc stori, kolikor se da. Hišni posestniki so bili zapeljani. Ko bi ne bili zidali, kje bi bila zdaj dežela iskala dohodkovtNaj bi bili zahtevali takoj prvo leto tiste doklade pa bi bilo boljše. Je za pritožbo. 2 leti imamo še čas, če sc vsi štriki potrgajo. Dr. Pire obžaluje, da se občinski zastop ljubljanski ni potegnil za novohišarje in da bi bil podpiral dr. Trillerjev predlog v deželnem zboru, saj je. pri tem tangiran pred-vsem interes Ljubljane. Če se ljudem da prilika za podjetnost, si mesto zasigura višje doklade. Pritožba na upravno sodišče bo rešena šele v par letih, vkljub temu pa bodo okse-kvirali hišne posestnike ves ta čas Najemšcino bo treba povišati, to je edino sredstvo. Novohišarji jo morajo povišati za 15—20r/< . Hišni posestnik ne more sam plačati doklad; pri tem sc bodo okoristili samo sta-rohišarji, ki bodo tudi povišali najemnino. Vsaj za prihodnjost mora breme doklad odvaliti od sebe hišni posestnik, pro praeterito je itak že vse izgubljeno. Dr. K r i s p e r meni, da pritožba ne bo tako brezuspešna, kajti vsaka krivična stvar najde remeduro. izreka zahvalo dr. Trillerju, da se je potegoval s toliko vnemo za hišne posestnike. Sicer pa meni, da zadeva glede deželnih doklad od začetka ni bila dobro uprizorjena. Zakaj se je seglo po 18 ćili celo 25 letih pri olajševanju f Dosti bi bilo samo 5 let. Tako pa smo prišli hišni posestniki v zagato, pa tudi deželni odbor, ker so deželne finance slabe. Skrbeti moramo, da se tistim revežem, ki bi sicer izgubili eksistenco, odpiše dolg prej ali pozneje. Nato je padel dr. Krisper po uarodno-napredni stranki, ki da je prva pokopala zahteve hišnih posestnikov, na kar se zdaj sklicuje tudi S. L. S., ki nas pomiluje pu je dipl o matično stvar izkoristila. Tudi veleposestvo je zapustilo hišne posestnike. Od deželnega odbora torej ni pričakovati nič. Kakor rečem«, pritožba ni tako brezuspešna, kot se sodi, saj svojeoasni rekurz še leži pri upravnem sodišču. Zadnji sklep deželnega zbora ni jui-ističen, ker se sklep iz leta 1905. ne sme razveljavili. Pazvel ja vi j en je se izvrši lahko za naprej ne pa za nazaj. S splošnega političnega stališča se ni pritožiti. Pritožba se mora smatrati kot privatna stvar vsakega posameznika. Zato je govornik mnenja, naj se proti deželnemu odboru nadaljuje postopanje, vendar naj pa društvo prepusti to posameznikom. Dr. T r i 1 1 e r: Sklenilo se je, da se podeljujejo hišnim posestnikom pri plačevanju doklad obroki. Naj se potegne društvo pri deželnem odboru prav intenzivno, da se pomaga revežem. Olajšanje za 5 let se zna doseči in naj sti izvaja to pravnim potom! Sieer bi bil pa tudi govornik proti predlogu, da bi se vsem, ki so po poiresU zidali, dalo olajšanje doklad 18 ali eelo 25 let. Neopravičeno je očitanje glede občinskega sveta. Mogel bi bil le vložiti peticijo na deželni zbor, toda dosegel ne bi bil nič. J )r. Ta v en r reagira na tir. K ris perje ve besede. Društvo je nepolitično, vendar je dr. Krisper govoril samo politično; dal je breo na-rodno-naprodni stranki, kot bi bila ta snedla ljubljanskim hišnim posestnikom olajšave. Dr. Krisper je govoril drugače, kot je bilo sklenjeno v deželnem zboru. Deželni odbor ni anuliral sklepa deželnega zbora o pobiranju doklad, pač pa z ozirom na slabe deželne finance sklenil, da se predlog zopet predloži deželnemu zboru, kar je bilo čisto pravilno. Na-rodno-napredna stranka ni imela večine v deželnem zboru. Govornik je mnenja, da se s pritožbo ne bo doseglo nič, ker proti sklepom deželnega zbora ne pomaga ne upravno, ne državno sodišče. Stopite pred deželni odbor in recite: Ti in ti so reveži, če jim ne daste olajšav za nazaj, so uničeni. Dr. Krisper pravi, da ni napadal, ampak le kritiziral. Ne gre, da bi deželni zbor sklenil, kar bi hotel. Pravico imamo se pritožiti. Dr. Pire pravi, da je edina pot samopomoč. Naj plača najemnik doklade! Nanj se naj navali vse! Tudi K o r sika je za povišanje doklad. Predlog, naj se društvo pritoži na upravno sodišče, pade. Sprejme se pa, naj se posamezni člani pritožijo na upravno sodišče, če hočejo in naj stori odbor pri deželnem odboru primerne korake, da se dovoljujejo revnejšim daljši roki za vračevanje zastankov doklad. Sprejelo se je nato, naj odbor deluje nato, da se vsi hišni posestniki zedinijo na samopomoč in zvišanje najemnine najmanj za 15—20%. Nato je dr. G r c g o r i č stavil tale predlog: Odbor se pooblašča, da se obrne do vseh denarnih zavodov, da ne bi delali hrezpotrebnih stroškov oniin, ki iščejo pri njih posojila in naj bi dotični zavod nastavil uradnika, ki bi vse uredil brez stroškov za prosilca posojila. Govornik je ožig(xsal -postopanje »Kranjske hranilnice«, ki je odpovedala posojila, v kar jc bila sicer opravičena, ne bilo bi pa treba tega storiti po odvetniku, ki pri posojilu 30.000 K za 15 vrstic računa dolžniku 50 K. S tem se delajo strankam nepotrebni stroški, ker bi se odpoved lahko zgodila od zavoda samega. Pri nobenem zavodu se ne ravna tako, da bi se varovali interesi dolžnikov, ki edini s svojimi obrestmi vzdržujejo zavod. Najodloč-nejše pa bi se moralo nastopiti, da bi ne smel biti v odboru ali celo na čelu denarnega zavoda tisti, ki bi imel kako osebno korist pri podeljevanju teh posojil in bi to stvar izkoriščal zavod in one, ki iščejo posojila pri njem. Zakaj ni »Mestna hranilnica« sama povedala, da prevzame vse dolgove za isto obrestno mero, kot so bili pri »Kranjski hranilnici«, ampak jo jc bilo zato šele prositi. Dr. T r i 1 1 e r je kot elan ravnateljstva »Mestne hranilnice« dejal, da kar se splošnih očitkov dr. Gregorieevih tiče, ne zadenejo »Mestne hranilnice«. Sodnijsko ni odpovedala nikdar niti enega dolga. Krivično jc očitanje, da »Mestna hranil-niea« ni takoj, ko se je pričel bojkot zoper »Kranjsko hranilnico«, razglasila, da sprejema dolgove po isti obrestni meri, kot so bili pri nemškem zavodu. Tak razglas je bil nemogoč v okviru pravil »Mestne hranilnice«, ki je morala vselej šele preiskati, Če je posojilo dosti varno. Do danes jc »Mestna hranilnica« dajala posojila po iffti visokosti, kot so bila dajana pri »Kranjski hranilnici.« Glede očitanja, da je bilo treba za to obrestno mero šele beračiti, jc odgovoriti: Ofieialna obrestna mera je pri »Mestni hranilnici« za posojila 4a/4/c, že zato, ker se dajo posojila ven iz dežele. Vendar se pa sme doma na Kranjskem dovoliti posojilo tudi po 41/2%, če znaša nad 10.000 K. V Ljubljani se je dovolilo to vselej, samo prositi je treba. Pri vseh denarnih zavodih morajo biti ljudje, ki so juristi, ker ju-rifitienega nasveta v ravnateljstvu ne morejo pogrešati. Kar se tiče izkoriščanja mandata, ki ga ima kdo pri kakem denarnem zavodu, naznanjam, da jaz vedno odklanjam vsako posredovanje pri podeljevanju posojil. Krivično ni, če ima kdo kaj koristi od svojega mandata, le izkoriščati tega ne sme. Uradništvo »Mestne hranilnice ima nalog, da če pride kdo prosit posojila, se mu reče, naj se posluži kake slov e n s k e pisarne v Ljubljani. Te pravice se ne sme odrekat i.Oe pa donesete dokaze, da se je pri nas izvršila kaka presija, naznanite le konkretne slučaje in ravnateljstvo »Mestne hranilnice« bo z vso brezobzirnostjo postopal o proti dotičniku. Zoper I zlorabo vsakega častnega mesta seru vedno. Da bi uradniki denarnega zavoda sestavljali prošnje, da se dobi posojilo, ni nikjer na svetu. V to bi bilo treba jurista. Naj nastavi organizirano društvo hišnih posestnikov človeka, ki bo opravljal te posle. Dr. P i rc pravi, da v ravnateljstvu in upravnem svetu »Kmetske posojilnice« ni nobenegii jurista. I>r. Grcgorić: Tudi v »r*jud-ski |K>sojilniei« so juristi. Dr. Gregoričev predlog prvikrat ni bil sprejet, ko se je pa glasovaio vdrugič, je pa bil. Predsednik je nato zaključil zborovanje in prosil deželne poslan-ee, mi j zastopajo enako vse hiša rje. Zahvalil se jim je, da so doslej zastopali teh interese. Dnevne vesti* V Ljubljani, 29. januarja. — Zaplemba in — grožnja. Včerajšnjo številko je nam državna oblast zaplenila radi uvodnika »Kranjska hranilnica«, ki je v zadnjem času postala sakrosankten zavod. Odlok, s katerim se je nam naznanila zaplemba, ima na koncu tole zagonetno pripombo, ki jo je pač smatrati kot grožnjo: »Ta naznanila ne izključujejo (izključuje) zasledovanja zastran drugih ne naznanjenih razlogov. —kr. deželno predsedni-štvo v Ljubljani, dne 28. januarja 1909.« P. \V r a t s c h k o , c. kr. policijski svetnik. — Volitev v trgovsko i u obrtniško zbornico. O izidu te volitve v obče in o njenem pomenu govorimo v današnjem članku, spisapenl po prvem površnem pregledu glasovnic. Danes dopoldne je bil skru-tinij končan. Definitivni rezultat je tak, kakor je označen v članku. V kategoriji velike industrije se Nemci sami niso mogli dolgo zediniti. Ce bi se bili klerikalci pridružili naprednjakom, bi bil nemški kandidat poražen. Toda klerikalci so raje oddali glasove za g. Kobija, kakor za naprednega kandidata in s tem pomagali kandidatu Nemcev in nem-škutarjev. Upravni svet »Pniona«, ki ima sedem glasov, je ostal doma. Gospod Kregar jc še v zadnjem tre-notku izjavil, da »LTniouovih« glasovnic ne odda, ker mu je to stranka prepovedala. Slovenski kandidat Kotnik je navzlic temu dobil ravno toliko glasov, kakor nemškutar Pammer. Moral je odločiti žreb in žreb je odločil za nemškutarja. To je uspeh kelrikalcev, ki so svojih par glasov raje dali Kobiju, o katerem so vedeli, da sploh v poštev ne pride, kakor pa slovenskemu kandidatu. — V niontauski skupini, kjer je le sedem volilcev, se je volitve udeležilo pet opravičencev. Slovenci tu nimajo volilcev. Izvoljena sta bila nesrečni upravitelj mas advokat dr. Ambrosilsch in zvonar Samassa. Vnebovpijoč škandal je, da je c. kr. rudnik v Idriji, na čelu mu je menda »Ceh« Bilck, (Kidal svoj glas za kazinotsko listo. Erarično podjetje v slovenski deželi je tako drzno, da voli razvpite ultragermanske kriča-čc. Slovenski poslanci bodo vsaj vprašali poljedelskega ministra, kako je kaj takega mogoče. — V veliki trgovini sta izvoljena naprednjaka Ivan Hribar in Ivan Knez s 45 glasovi. V tej skupini so naprednja-ki oddali še ,16 glasov za g. A. Sara bon a. da si zagotovo tudi namestnika. Klerikalci so v tej skupini spravili skupaj 9 glasov, ki so jih oddali za dr. Lampeta, misleč, da postane namestnik, kar pa jim je iz podletelo. — V kategoriji srednje trgovine sta dobila napredna kandidata Hren in M e j a č po 379 glasov, klerikalna kandidata Horvat in Treven pa po 142 glasov. Naprednja-ki so torej dobili 237 glasov več kot klerikalci, dasi so za klerikalce glasovali vsi nemškutarji. — V kategoriji srednje obrti sta dobila naprednjaka L e n a r č i č in Majdi č po j 725 glasov, klerikalca Kobi in Zure ' pa 332, oziroma 318 glasov. Napredna kandidata sta torej dobila 393, oziroma 407 glasov več kot klerikalna, čeprav so nemškutarji vsi glasovali za klerikalce. — V kategoriji male trgovine so pri volitvah leta 1906. zmagali klerikalci s 4t20 proti 390 glasom. Volilcev je v tej kategoriji okoli 1000. Zmagali so letos naprednjak! s 699 glasovi, dočim so dobili klerikalci po 603 glasov, klerikalnih in nemškutarskih. — V kategoriji malega obrta so leta 1906. zmagali klerikalci s 1767 glasovi proti 1339 torej z večino 428 glasov. Ta znatna večina, se je sedaj grozovito skrčila. Volilcev je okroglo 5G00. Klerikalci so dobili 2193 glasov, naprednjak i pa 2133. Zmagali so torej klerikalci, a le z večino 60 glasov. Njih večina 428 glasov v 1. 1900. je torej že padla na 60 glasov. »Cinglok« klerikalcem tudi v tej skupini. — Končno bodi omenjeno, da je ljubljanska električna železnica glasovala za klerikalce. — L|ud*kl shod priredi v nedeljo, dne 31 t m , ob pol 11. nri dopoldne ,.N. D. O.** v veliki dvorani „Mestnega doma". Dnevni red: Položaj mifcničarjev v Liubljani, govori podpredsednik „N. D. 0." go««p. JuVan. Ljubljanska cestna električna železnica, govori predsednik nN.D. O. gosp. Ribnika r. — Socl|alnodemekratski divjaki „Rdeči prapor*4 je pisal 19. septembra m. 1. o ljubljanskih dogodkih tako le: „Nemško naoijonalni napadi v Ptuju so bili brutalni, d-v-jaški, sramotni — to je vse resnično. Ampak odgovarjati nekulturi z ne-kulturo tudi ni bilo nikoli častno"... nMesto da narodnjaki vzbujajo in podžigajo nizke a tras bi. naj bi vendar rajŠe mislili na resno delo.u Meseca septembra je torej rRie5i Praporu udrihal po Slovencih, ker so odgovo- j rili nemški nekulturi. Radovedni smo kaj poreče nR. P.u nato, da so njegovi pristaši v nedeljo na šišenskem shodu N. D. 0. odgovarjali kulturi — kajti na dnevnem redu so bila edinole kultnrna in gospodarska vprašanja— brutalno, divjaško, sramotno in do skrajnosti nekulturno. Je mar numeriranje kosti resno delo in praktiško izvajanje kulturnega programa socijalne demokracije? Slovensko gledališč«. Premijera igrokaza „Simona" je bila n* dau najvažnejše seje dei. sbora in ker tedaj nismo utegnili o njej poro čati, naj jo danes vsaj na kratko ocenimo ■ Literarno delo, umotvor, ta igra pač ni. Koi fl'kt ni niti nov, niti ta posebno org nalen ali vsaj sani. naiv način raspleten. Grof d' Aur n je prišel ob vse in pošlje svojo hčerko Simono k njeni silno bogati stari teti, naj izprosi od nje pomoči. Pa teta je trda ženska; ljubi na vsem svetu edino le svojega sina R barda, ki ja bil ali slučajno, najbrže pa is hudobnega nagiba na lovu prestreljen, kar mu je skazilo en del obrasa tako, da mora nosni polovično masko Teta je pripravljena pomagati svojemu bratu in ceh njegovi rodbini a s pogojem, da vzame Simona njenega sina Rihbrda, ne da bi ga prej videla. Po težkem duševnem boju se Simona končno vda. Ko pa pride po poroki z možem v svojo spalnico, jo obide groza pred možem in ko ji ta pokaže »voje skaženo lice, ga pahne od sebe. R hard ubeži od.nje, mati i j* gova pa umrje od razburjenosti. S mena se nato vrne k svojim staršem. Naenkrat vleži Rihtrd tožbo na ločitev zakona. Toda zdaj se Simona neče ločiti od njega, marveč mu prizna, da ga ljubi in da boče biti njegova žena Ribard ni vedel, da ga je mati njegova iz same ljubezni p e varala, zatrjujoč mu. da ga vzame Simona iz ljubezni, dočim se je Simona v to le odločila, da reši svojo rodbino Ko mu žena vse razkrije — se združita v srečni ljubezni. Igra spada v kategorijo „liihrstuckov* in ima polno neverjetnosti. Zlasti velika napaka je, da gledaleo ne izve, kako da se je Simona naenkrat zaljubila v svojega meža, ki ga od poročnega dneva ni videla in ki si ji je v poročni noči studil, da ga je pahnila od sebe. Pač pa je v igri nekaj jako dramatičnih, efektnih prizorov ki vzdržujejo pozornost in zanimanje gledalcev do konca. Tudi so različni značaji v tej igri le skioirani in ne psihološko iz-vedeni. Predstava je bila prav lepa in so se vsi .'gralci resno in z vnemo potrudili, da čim bolje izvedejo svoje nalcgtv Naslovno vlego je igrala gospodičaa "Winterova. Pred vsem se ji mora priznati, d t se je jako dobro naučila slovenski in izgovarja vseskos pravilno. Tudi se je na našem odru tako udomaćila, da je postala Trla sila naše drame in jo ima občinstvo tudi prav rado. Igrala je Simono z naravno ljubeznivostjo in našla tudi dramatične akcente. Prav lepo jo je bilo videti kot plaho dekle, ki stoji pred nepoznano ostro teto in si pridobi njeno naklonjenost. Sprint nim čutom in povse naravno je igrala prestrašeno mlado ženo, ki je obide groza pred možem tako, da ga požene od sebe, in mogočno, is srca prihajajoče je bilo v zadnjem dejanju njeno priznanje ljubezni do R barda. Izkratka: gdč. Winterova je dosegla je lep uspeh s to vlogo. Gospa Borštnikova nam je v tej viogi pokazala vso dozorelost svoje umetnosti. Njena teta, ta ostra, trd*, samo svojega sina ljubeča žena je bila res mojstrsko izvedena. Vsaka beseda, vsaka kretnja, vsaka gesta je karakterizirala rezki in brezobziroo energični, pa vendar lokavi značaj. Gosp. N u č i č je bil odi čen iu v posebno zaslugo mu štejemo, daje igral lepo umerjeno, s fluim taktom in brez nepotrebnega patoaa. Tako je dosegel jako lep uspeh v prizora po poroki kakor tudi v prizoru pred sodnikom. Pohvalno je omeniti tudi gg. D r a gut i n o v i ć a ia Toplaka, kakor tudi g. ili čiča, g Dragu -tinoviČevo in g. Danila. V igri je bila tudi izrečena razžaljiva fi ipiba zoper žuroaliste. K igri stvar sploh ne spada in ni v nobeni zvezi ž njo. Dotični igralec je te napade in za-sramovarga izbruhnil s posebnim poudarkom, jih govoril tukorekoć podčrtano in z vidnim namenom zadeti kake gotove osebe navzoče v gledališču. Tudi vse občinstvo je to tako razumelo. No, slovenski žurnalisti se ne morejo čutiti prizadete, ker take vrste žurnalistike kakor je bila ožigosana, je po Slovenskem uganjal samo Govekar, dokler mu niso pri vseb listih zaprli vrat. Sieer se bomo pa s Govekarjem že ob koneu sezone pomenili Dr nit t o slovenskih književnikov ln časnikarjev je imelo sooči ob 6. v uredniških prostorih .Slov Naroda" letošnji redni občni zbor. Ker je bil predsednik g. dr. Tavčar zadižan udeležiti se zborovanja, vodil je je podpredsednik g. Malovrh, ki je po običajnem pozdravu podal kratek pregled o delovanja drastra v preteklem letu. Najvažnejši dogodek je shod slovanskih časnikarjev, ki se je vi Sil pod društveno firmo Za ta kongres si je stekel največ zaslug društveni tajnik g. Pnstosiemšek, kateremu se je izrekla zahvala in priznanje za trud in požrtvovalnost. Is tajniškega poročila je posneti, da je imelo društvo 7 odborovih sej. Blagajnik g Beg je poročal, da so sna*, šali dohodki v preteklem letu 2810 K }4 v. stroSki pa 706 K 40 v, torej 2114 K 76 v pr^b'tka. Društveno premoženje znaša 9228 K 10 v. Članov j vrste je 23 II. vrste 31, 80 podpornikov in 13 ustanovuikov. R^viaor jrosp- Kor un je našel vse knjige in TaČnne v najlepšem reda Blagajnika a. B gu se je za dolgoletno blagaj niško delovanje izrekla iskrena zahvala. K«r se bo v kratkem vršil izreden občen zbor zaradi spremembe pravil, poverili so se posli dosedanjemu odbora do tačas, nakar je bilo zboro-vanj** končano. Člani društva .Pravnih" se opozarjajo, da se vrši danes ob 8 zve-gt r v mali Čitaniški dvorani v rNa-rodnem domnu v "Ljubljani glavna sbup§Sina. Odbor vabi tudi mlajše gg. pravnike, da se udeleže skupščine in pristopijo k društvu. Splošno slavensko žensko društvo11 irna v nedeljo 31. t. m. ob 5. popoldne svoj letni občni zbor z običajnim dnevn'm redom v svojih društvenih prostorih na B mski cesti štev. 9 Opozarjamo Častite članice na ta občni zbor s prošnjo, da se ga zanesljivo udeleže. Občni zbor „Sokola I." se vrši dne 7. februarja v gostilniških prostorih g. J Zupančiča Martinova cesta št. 16 z običajnim dnevnim redom. IV. planinski ples se, kakor ;mo že poročali, ne bo vršil le v So-:olski dvorani, temveč v vseh zgor ijih prostorih »Narodnega domau. elika dvorana v prvem nadstropja je prirejena za velikansko )laninsko z ze'eujem in turistovskimi »nihlemi opremljeno plesišče. P/i oživ-jajočih zvokih IL velikega orkestra ,Slovenike Fdharmonije* vrteli se >odo tudi ta planinski pari v poskočnih valČk h in počitka dajajočih :adrilJBh; tu pa ne bo take gnječe, ;er se bo nudilo vsem plesalcem žalosti prostora po drugih dvoranah. d glavnem vhodu v veliko dvorano losta na levi io desni strani stala 2 aviljona za cvetlice, saj vsak uanineo mora imeti za klobukom ali gnmbnici svoj planinski šopek, dosti |ih bo na razpolago planinskih in sveli, tako, da bo IV. planinski ples tel res zaačaj velike narodne vese :e na prostem na gorski planini. V >rvi stranski sobi na desno se boš [ahko v poznejšnjih urah okrepčal s avo in čajem. Z* gosposke in tedeljske turiste bo na razpolago iampinjski paviljoni ki bo v dragi IdamsKi) sobi na desno. Planinska uuštaost" pa se bo razvijala v prvi JlavČevi) sobi na levo, kjer bo zgor-ji veliki paviljon za vioo. Takoj po-?g bo. buifet, ki bo neizčrpno premljen s planinskim in dolinskim Irovijantom. Kdor je kdaj hodil po llaninah, ve, kako dobro se prilegajo rudnemu želodeu razne slaščice, Če-Irav velehriboveo navadno ne nosi )rt in šarkljev s seboj. Kdor se bo kotel, se bo torej lahko do dobrega psladkal v paviljonu za sladice, ki bo stal v drugi stranski ibi na levo. V mali dvorani v pr-|em nadstropja je veliko počivališče. )m. katerim bo Šumenje in vrvenje, riskanje in petje, godba in ples že [ekoliko pritegnilo in razburilo živce, Ušli bodo v mali dvorani miren [očitek in ne motano okrepčanje. Tu z vinarno združen buffet in varna. Vse to bo prepreženo in imreženo z bujnim zelenjem, iz ka-frega bodo zve'davo gledale razno-rstae planinske C7etke na ta hrnšč trušč Obetajo se naj mnogo vrst ejše narodne obleke; planinska oprava sama na sebi človeka pripravi k I ravemn neskaljenemu veselju, vrhu fga pa ima, kakor čujemo osrednji ibor pripravljeno še posebno presedanje, tako, da bo rado»t IV. pla-iskega plesa vsem obiskovalcem se Igo, dolgo šumela po ušesih in di-ila v dusi. Ali torej nimamo prav, io dan na dan ponavljamo, dne februarja zvečer vsi na IV. aninski ples. Poziv cenjenim narodnim fla- I Vse one častite dame, ki so-iujejo pri planinskem plesu in so j u bile poslati razne jest vi ue, se judno prosijo, da pošljejo obljub-£ne stvari v ponedeljek 1. februarja „Narodni dom" v času med 3. in popoldne. Nadejati se je, da >do vse jestvine fiae in okusne, saj aaše dame na glasu kot izborne Wice. &* planinski ples opozarjamo ce rSplošnega slovenskega žen-lega društva" s pozivom, naj se ga nieže v Čim največjem Številu. ..Monaka galerija v Simon Grofi*1**! čitalnici je to pot pri-PJJ °ađ vse zanimivo zbirko iz [Q^o 1© Rembrandtovih slik. Da je ""torandt eden največjih svetovnih J9"i je znano. Malo znana pa so n«ni njegova neumrjoča u met-de*&, ker naletimo na kak po-j njegovih slik le redkokdaj in isvečine na že znane stvari, ^izvirne Rembrandtove slike Slovenci sploh ni. Zato smo a " galeriji hvaležni, da je iz bo-;?* ***lada z veščo roko izbrala io s tem tudi nam podala priliko, pobliže seznaniti se 8 tem mojstrom velikanom. Beprezentovani so tukaj Rambrandtovi slavnosnani bakroreai in njegove oljnate slike, deloma posnete enobarvno, deloma pa v krasnih mnogobarvnih reproduk cijah. V podrobnosti se tukaj ne moremo spuščat ; v tem pogledu opozarjamo na tiskane razlage, ki so po-samesnim razstavljenim slikam pri-dejane Pač pa opozarjamo vse ljubitelje umetnosti, da naj ne zanemarijo dane jim prilike. Pravico Jatneatl je dobil tudi 2 razred mestnega dekliškega lioeja V Ljubljani. Najvišje priznanje se je izreklo ob priliki njegove upokojitve ravnatelja tobačne tovarne v Ljubljani Viljemu M o I 1 er j a Dvokroaskl d »nar se namerava vpeljati v Avstriji. Dosedanje goldi narje so Že precej pospravili v kleti avstro-ogrske banke in jih bodo za 150 milijonov kron preko vali v krone in petkronače, ostalih 65 milijonov goldinarjev pa bodo preko vali pri kaki poznejši priliki in potrebi Novi denar bo nekoliko lažji od sedanjih goldinarjev. Čebelarski sbod v Gro šuplju se viši v nedeljo, 31. t. m., ob pol 3. uri pop. pri gosp. županu in deželnem poslancu gosp. KoŠaku. Na shoda bo predaval o novoustanovljeni Čebelarski zadrugi in o eksportnom panju, kojega misli zadruga splošno vpeljati, g. nadu5itelj Likosar. Ker ima ravno Grosuplje zelo ugodno železniško zvezo in ker je stvar zelo važna, se pričakuje obile udeležbe od vse okolice Vsak naj izrazi mnenje. Bralno društvo v Trebnjem priredi 6. februarja v gostilni pri „Lipiu veselico s petjem, komičnimi prizori in plesom. Dalavske bralno društvo v Idri 1 priredi na Svećnieo, doe 2 svečana t. L, v pivarni pri „Črnem orluu predpustno veselico z naslednjim sporedom: 1. Z d dr azil: 0 a ver tura, godba. 2 Benda: Adagio in poleneza, klarinet solo z orkestrom. 3 a) Dr. Goj-mir Krek: „Vabilo; b) F. S Vilhar: „Lunioau, mešana zbora 4 Smetana: Sekstet iz opere „Prodana nevestau, godba. 5 a) Dr. G. Ioaveo: „Brodar", moški zbor; b) A. Hajdrih: „Petelin-čkova ženitev", šaljiv moški zbor. 6. Offđubach: „Savojardi*, onvertura, godba. 7 a) M. Habad: „Ljub'ca povej, povej; b) N. Slavjanski: „Bol-garske pesmiu, mešana zbora.8 Parma: „Pozdrav Gorenjski", valček, godba. Ples O kester oskrbi si. Godbeoo društvo v Idriji Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina: za člane 30 v, za nečlane 40 v. Vabimo tem potom vse prijatelja društva, ljubitelje lepih pesmi, da se veseboe v obilnem številu ude leže. To tembolj, ker je Čisti dobiček njen namenjen fondu za proslavo društvene petindvajsetletnice v juliju 1909. Dvorana bo dekorirana in toplo zakurjena kot na lepo uspelem fantovskem plem. Torei na svidenje ! V Laz h pri Planini je umrl g. Josip KremenŠek, v 75. letu svoje starosti Bil i« prvi davkoplačevalec za knezom Windiscbgrazt-zom in zvest pr staS narodno napredne stranke. Pokojnik je bil mnog) let občinski odbornik, občinski svetovalec in je nekaj časa oskrboval tu Ji županske posle. Naj v miru počiva! Izredni občni zbor ,Narodne čitalnice" v Postojni se vrši doe 3 februarja ob pol 8 »večer v kavarniških prostorih hotela pri „ Kroniu. Na dnevnem redu je med dragimi tudi volitev predsednika. Pesizlet v Mslonjo vos priredi v nedeljo, dne 31. t. m. popoldne „Narodna čitalnica" v P. stojni. Sestanek izletnikov v gostilni gosp. Milana ŽnidaršiČa. Izlet se vrši ob vsakem vremenu. Prijatelji petja dobrodošli Ilirsko bistriške podružnice »Slovenskega planinskega društva1 občni zbor b» dne 1. februarja ob osmih zvečer v Ilirski B strici v hotelu »Tomšič" s običajnim sporedom. — Isto društvo in ^lovski klub napravita na Svečnioo v hotela „Ilirija" planinsko lovski ples. V Bsjhenbnrgn je včeraj umrl g. Viktor Jamšek, tamošnji učitelj. Pokojnik je bil odločnega na predaega mišljenja in dlje časa dopisnik našega lista. Pogreb bo jutri, v soboto popoldne B ag mu spomin ! Umrl Je na Bizeljskem veleposestnik i a mesar Ivan Malu s, vnet boritelj za pravice slovenskega naroda. Da vi C a se močno širi v seatpa-velskem šolskem okolišu na Štajerskem. Nekaj otrok je že nmrlo. Lastno polto dobi trg Gornja Radgona. Deielnozborske volitve na Štaterskem bodo, kakor se čaje, 10. maja. „Slovenske Matice" poverjenik za Gradec javlja, da se dobe knjige za 1908 v njegevem stanovanju Kopernikusga8se 21 p. 1. vsak dan od 2 do 4. popoldne. Ob enem se pobira letnina sa 1909. Tovarna za kolesa Pneb v Oradcn ni vsa pogorela, kakor so poročali nekateri listi; pogorel je le majši del, nekega poslopja. V tovarni se normalno dela. i Poneverjenje. Poljski mestni blagajaik Tomaso G a lan te, snan italijanski agitator, je poneveril is občinske blagajne večjo vsoto denarja in pobegnil. Semenj. Dne 27. t. m. je bilo na tedenski semenj prignanih 55 volov, 27 krav in telet, s&upaj 82 glav. Kupčija je bila srednja, ker ni nič zunanph kupcev prišlo. OffenJ. Saoči ob tričetrt na 11. je čuvaj na Grada s strelom nasaa* nil, da gori gospodarsko poslopje g. Bargmana na Zgornjem Ružaiku. Ljabljausko prostovoljno gasilno in reševalno dru*tvo je pohitelo pod načelstvom g. Lidovika Scrioelja takoj na bce mesta, a s brizgaluo ni slo do vrha, ker bi bilo vsled pomanjkanja vode tudi brezuspešno. Gasdoi so preprečili, da se tudi hiša, v kateri je gostilna, ni vnela. Poslopje je pogorelo do tal. Tudi viški ga siloi so prišli na pomoč, a niso imeli več druzega posla, kakor da so za-straždi pegorišče. K ko je ogenj nastal, se no ve — To poslopje je v teku 50 let že tretjič pogorelo. Prvič nekako leta 1847 ali 48 sta tedanjemu posestniau ćamerniku zažgala dra Lahe. ki sta kupovala od njega kravo. K.«rr se pa niso mogli v kupu pogoditi, sta mu ponoči zanetila ogenj iz jeze. Ifsftel Je poštni poduradnik g Karei Apih zavitek perila in ga oddal pri magistrata. Meseca decembra sta našla dva dečka zavitek bele kontenine, katero dobi izgubitelj pri županstvu v Sp. S.Ški. — Karel Muzetič, kojigovez pri Iv. Bonacu je našel delavsko knjižico. — Djak Alfons Capuder je izgubil drsalko. Konctrt prvega tamburaške ga zbora iz Petrinje se vrši v nedeljo zvečer v hotelu „Ilirijau. Uradne vesti. — Pod skrbstvo je dejalo okrajno sodišee v Velikih Laščah Antona Centa, delavca iz Cente zaradi sodno dognane blaznosti in mu postavilo za skrbnika Ignacija Viranta iz Velikih Lašč-. — Amortizacija. Po prošnji Elija Pre-doviča, veletržca in posestnika v Ljubljani, uvaja se postopanje v namen amortizacije po prositelju baje izgubljene hranilne knjižice mestne hranilnice v Ljubljani št. 46.740 z glavnico 50 K. Imetnik te knjižice se torej poživlja, da uveljavi svoje pravice v enem letu šest mesecih, ker bi se sicer po preteku tega roka izreklo, da hranilna knjižica nima moči. — Razpisane službe. Pri okr. sodišču v Postojni ali pri kakem drugem sodišču je zasesti mesto uradnega sluge. Prošnje je vlagati do 24. februarja pri predsedstvu deželnega sodišča v Lgubljani. — V okrožju fin. direkcije v Ljubljani je prosto mesto fin. svetnika v VII. čin. razreda. Prošnje je vlagati tekom 4 tednov (od 20. januarja dalje) pri predsedstvu fin. direkcije za Kranjsko.— Pri davčnih uradih na Kranjskem je prosto mesto davčnega ekse-kutorja. Prošnje je vlagati tekom 4 tednov (od 21. jan. dalje) pri predsedstvu fin. direkcije, za Kranjsko. - Rražbeni oklic- 5. marca 1909 dopoldne ob 9. bo pri okr. sodišču v Metliki dražba zemljišcne poloviee vi. št. 60 k. o. Grahrovec, b kateri spada lesena pripisana hiša na Gra-broveu z frospodarskimi poslopji in parcele vseh kulturnih vrst s priliki ino vred, ki sestoji iz živine in poljedelskega orodja. Nepremičninski polovici je določena vrednost 5509 K 42 v, najmanjši ponudek znaša 3672 kron 95 v. Drobne novice. — Za francosko brodovje. Francoski ministrski svet je sklenil zahtevati od parlamenta ^30 milijonov frankov kredita za zgradbo novih ladij. — teleti morilci. V Krakovu so zaprli štiri bandite, ki so v bližnji vasi umorili krčmarja Farberja, njegovo ženo in strežnico. V »i aretovanei so mski podaniki. Glavni kolovodja njihov je neki Bilski. — Duhovnik — slepar. V Pas- syju na Francoskem je policija are-tovala duhovnika Leovja ki je osumljen, da pripada družbi, ki ponareja vrednostne papirje. Pri Leovju so dobili falsifikatov, ki representujejo vrednost 1 mibjon 700000 frankov. HemJKa iralra - pred jofflftem. (Konec.) Korist S t i a s n y priseže po židovsko. Potrdi, da v resnici Miiller ni dal znamenja za rog in tako pustil Leserja obsedeti. Pri »stretti« je Leser pričel pol takta prezgodaj. Kapelnik pa je, namesto da bi bil to malo pogreško pokril z majhnim le-gato, dal znamenje, in orkester je utihnil, nakar je moral utihniti tudi Leser ter začeti iznova. Miiller je prišel po »stretti« na oder ter ni pu-I stil arije ponoviti, kar je že tudi prej rekel, pred predstavo, da bo šel iz orkestra, ako se bo zahtevala ponovitev. Ko je prišel po stretti na oder, se je pohvalil napram solistoma Tel-liniju in Mihajlovićevi: »Habt Ilir gehort, wie gut ich ihin abgekloptt I babe.« Priča je stal za kulisami in slišal te besede, iz česar sklepa, da je Miiller to storil namenoma. Leser je pel »stretto« prav lepo, aplavz je bil kolosalen, zagrinjalo je šlo sedem ali osemkrat kvišku, občinstvo je zahtevalo ponovitev. Ko se je dvigal zastor, to nekateri kolegi piskali no odru, da bi se bil dobil vtisk, kakor da to prihaja iz občinstva. Pri zagri-njalu je bil pravi boj na življenje in smrt; eden je vlekel gor, drugi dol. Leser je bil strašansko razburjen in je hotel v tretjem dejanju na oder skočiti; priča ga je komaj zadržal. Leser pripomni, da mu je Miiller že v prvem dejanju nagajal z napačnim aktom, ko je legato strašansko pospešil in namesto pravilnega tričetrtinskega takta delal sinkope. Priča O s e h 1 a g , strojnik v tiskarni »Celeja« v Celju pove, da je bil tisti večer v gledališču. Leser nm je ugajal in tudi drugim, s katerimi je govoril o njem. Po »stretti« je bil aplavz velikanski, zag-rinjalo se je dvignilo 6 ali 7krat, občinstvo je zahtevalo ponovitev, a kapelnika ni bilo nikjer. V parterju je bilo radi tega veliko razburjenje. Drugi dan dopoldne je prišel I^eser k priči, iščoč urednika »Deutsche \Vaeht«. Bil je zelo razburjen. Urednika niso takoj našli, nakar so šli na pošto, da odda Leser brzojavko Wolfu. Leser je bil tako razburjen, da je hotel oddati popolnoma brezmiselno (»unsinnig«) brzojavko, priča in neki njegov tovariš sta potem pomagala Leserju sestaviti brzojavko, s katero je hotel Leser ravnatelju le naznaniti, da pod kapelnikom Miillerjem ne more več peti. Rekel je, da je Wolf vesel, da ima tenorista. O kaki odpovedi ni bilo govora. Okrog polu 12. so našli urednika ilerana, ki je obljubil Leserju, da se ž njim sestane popoldne v »nemški hiši«. Dr. Ambroschitz: Ali je bil Leser telesno bolan % Priča ne ve odgovoriti, nakar pravi dr. Ambroschitz: No, saj ste hodili od ene gostilne do druge! Sodnik: To hočete reči, ali je bil pijan ? Pri č a odločno zanika to, trdeč, da dopoldne sploh niso bili v gostilni in tudi popoldne ni Leser nič pil. llil je pač strašansko razburjen, trdil je, tla celo noe ni nič spal, iu priča mu je svetoval, da stori naj-boli še, ako se vleže in odpočije. Po izpovedbi je priča zelo presenečen, ko mu sodnik pove, da mu bo sodišee pričnino doposlalo po pošti, češ, da nima denarja za vožnjo nazaj. Sodnik jra tolaži, da mu bo že kdo od drugi h dveh prič iz Celja pomagal nazaj. Priča Beran, urednik »Deutsche Wacht« ni bil pri predstavi, je zato, da se čujeta »oba zvona«, in proti temu, da bi se gledališče izrabljalo v osebne namene. Leser je bU zelo razburjen, ko je bil pri njem, in priča je dobil vtisk, da je bil duševno zelo pobit, da je bil v polni ekstasi. Imel je sam usmiljenje ž njim. Dr. Ambroschitz: Ali je bil telesno zdrav! Priča ne more odgovoriti na to vprašanje. Prizna, da je pohvalno kritiko v »Deutsche Waeht« sam pisal. Priča Karel B a 1 o g h , 43 let stt«r, notarski kandidat, Hmrednii: »Deutsche Wacht«, ni bil v gledališču. V nedeljo je priča govoril z Le-serjem zvečer. Leser je bil zelo razburjen. Drugi dan je pa prišel Leser v uredništvo ravno tako razburjen, da ga je komaj po dveinpolurnem govoričenju spravil iz uredništva. Na pričo je naredil v svoji razburjenosti vtisk naravnost abnormalnega človeka. Pritoževal se je zoper Miil-lerja, a priča ga je tolažil in skušal pomiriti. Končno pripomni priča, da je govoril z nekaterimi člani celjske godbe, ki so pa trdili, da je imel Miiller prav. i^ahteva 30 K pričnine, češ, da je zamudil poročilo o porotni obravnavi. Dobi po pošti. Priča kapelnik M ii 1 I e r -Prem potrdi, da bi bil Leser moral vedeti, da je 22. s-rupna skušnja za opero »Carmen«. Ker ga ni bilo k skušnji, je priča poslal po drugega tenorista Jochla. Opera se je uprizorila potem dne 30. decembra. Priča hoče nato govoriti o celjskem dogodku, dr. Ambroschitz stavi tozadevni predlog, dr. Ažman se mu protivi in sodnik zavrne predlog, češ, da priča ne more izpovedati v svoji lastni zadevi. Cela vrsta prič je pod prisego izpovedala o teh dogodkih, torej je dejanski stan dovolj pojasnjen. Zaslišana sta bila nato še detektiva P o 1 j a n e c in Demšar. Izpovedala sta popolnoma soglasno, da sta dne 23. decembra prišla k Leserju, da ga predstavita policijski oblasti radi nevarne grožnje (zaradi klofute, ki jo je dal Miillerju). Tedaj sta prišla dva gledališka slugi z za- prtim pismom in zahtevala, da naj Leser potrdi prejem tega pisma, če sar pa ta ni hotel storiti, češ, da na slepo ne potrdi ničesar. Sluga je ponujal nama pismo, da ga odpreva, za kar pa nisva imela naloga, in je končno sam odprl pismo ter ga dal Leserju, ki je pismo prečital, ga slugi vrnil in napisal Še nekaj na neki list papirja, ki ga je tudi dal slugi. Leser je bil zelo razburjen. Dr. Ambroschitz predlaga nato, da se zaslišita kot priči še koncertni mojster Fink in prvi cellist v Celju, dr. A ž m a n pa, da se rekvirira kazenski akt v zadevi onega kiofutanja na odru, da se z izpoved-barai tedaj zaslišanih prič dejanski stan tembolj pojasni. Obravnava se preloži na sredo popoldne^ Po skoro triurnem prepiru gle- norar. Igralni honorar računa po dneh, dasi ravno je osemkrat v mesecu garantiran. Dr, Ažman razširi tožbeni zahtevek na izplačo plač' in honorarja do 15. januarja. Leser izjavi, da se je po prihodu iz Celja dal na razpolago ravnatelju ter da smatra znesek 42 K 4 vin. kot predujem, znesek #0 K pa kot prejemek na tekočo plačo. Wolf pripomni, da Je res Leser prišel k njemu, on pa da je smatral ono brzojavko kot odpoved in se 11 i bolel več meniti ž njim. Sodnik zaključi razpravo in naznani, da izide razsodba pismenim potom. Telefonsko in brzojavno poročila. Poslanska zbornica. Dunaj, 29. januarja. Zbornica je danes izredno slabo obiskana. Na novo so bili vloženi ti-le nujni predlogi: Predlog posl. Cecha radi zatira nja Cehov na scverozapadnem Češkem, predlog dr. Concija radi italijanske pravne fakultete in predlog dr. Krha glede izvolitve jezikovnega odseka 52 članov. Zbornica nadaljuje danes razpravo o 0 nujnih pred In gib glede razmer na Češkem. Ta debata bo najbrže izpolnila vso današnjo sejo, tako da se ni nadejati, da bi prišel Hribarjev nujni predlog o septembrskih dogodkih že danes v razpravo. Skoraj gotovo se bo razprava o tem predlogu pričela šele v sredo. Kdinstvo nemških strank. Dna j, 29. januarja. Danes je prišel župan dr. Lueger po daljšem času zopet v parlament. Predsednik dr. AVeisskirchner mu je naznanil sporazum ljenje med krščanskimi so-eialci in nemškimi nacionalci glede skupnega postopanja v vseh narodnih vprašanjih rekoč: »Pravkar se je rodilo edinstvo med nemškimi strankami.« Lueger je na to odgovoril: »Te se imate meni zahvaljevati. Saj sem vedno pravil, ako gora neče k Mohamedu, mora Mohamed h gori.« Imenovanje slovenskega uradnika. Dunaj. 29. januarja. »\Viener Zeitung« priobčuje imenovanje dr. Janka Babnika za ministerialne-ga svetnika v pravosodnem ministrstvu. Vojni minister odstopi? Dana I 29. januarja. Siri se vest, da odstopi vojni minister Sohoaaioh. Proti njemu delujejo klerikalci in gosposka zborniea. Bisnerthovo pismo. Praga, 29. januarja. Župan dr. GroS priobčuje v listih pismo, ki mu ga je pisal min strski predsednik ba ron Bienerth v zadevi „bomlau nemških b ur še v. Kritičen položaj na Balkanu. Carigrad 29 januarja. List „Šaraj Umetu piše, da je vojna med Turčijo io Bolgarijo neizogibna. Vsa toraka armada je sa vojno in vojaki glasno zahtevajo, naj se jih pelje na bolgarsko mejo. Balkanska konforonoa. Bero lin 29. januarja. Listi potrjujejo vest, da je poslal knez Nikola črnogorski velesilam noto, v kateri predlaga, naj se skliče konferenca balkanskih držav.