Posamezna številka 40 c. Poštno tek", račun. Conto correntc con la posta. PAM CI GORICA, dn« 1, novnmkruf 1 *)'i't Izlili ju dno 1. In 15. vsakega meseca. — Uredništvo in nprav-nlStvo v Oorlcl, Via C. 1'avettl 9. Tiska Narodna TIskarna. Izdajalci) In odgovorili urednik 1'ran-ce 1'odbiSlč. Cena oglasom: 1 milimeter visočliio v širini enega stolpa L. - .80 za trgovske reklame. Bančna obvestila. poslana, o-Miirtnice, vabila, naznanilu Itd., vsaka vrsta 11..- Celoletna naročnina 'O 1. Z n inrmntavo 113 I. Cuk pri blagorodnemu ministru Fakti. Važni politični dogodki zadnjih dni, ojna odškodnina, razdelitev naše deže--'. posehno pa nepričakovani spor dr. (i. "(Jor. Stražo«, so me napotili na mi-rl, da se podani naravnosJ v Rini na naj■ išje mesto in zastavim ves svoj upliv w ugodno rešitev omenjenih, za naš i;/rod perečih in za vsakega posa= neznika eminentno važnih vprašanj. To lejo sem udejstvil tem lažje, ker je zad--i ji čas dotok novih delovnih sil naše in-eligence v mesto tako silen, da v ka-urni »Adriatico« manjka že stolov, bil- jardov in šuhovskih desk, ter so morali en izvod j>«S7oi\ Narodij« nadomestiti z dvema, da se mladi duhovi lahko hitreje in uspešneje poučijo o kulturnih in političnih razmerah Sloveticev, ki žive v I tali i i. () mojem nameravanem koraku sem se že posvetoval s plesnim učiteljem in nekaterimi drugimi odličnimi rodo--Ijubi, nakar sem odpovedal dve seji, pe\-sko vajo, hrano za pet dni in sestanek z gdč. Sovko, ter sem se podal na pot. Ko sem stal r predsobi min. pred: sednika, v kateri se je širil vonj po ob; I juhah, mi je tolklo srce. Vendar sem sc opogumil in sem oddal vizitko. (iospod lakta me je morda zamem jal s kakim poslancem, ko je bral moje ime. Dejstvo je, da me je povabil v so= bo in mi pokazal naslonjač.{ (iospod lakta je zelo prijazen mož, to moram reči, oliko zna. Sedel sem. Sedel je tudi on m se udobno naslonil ter me zrl do--stojanstveno, kol človek, ki zmore vse in ima čisto vest. Jaz sem bil ponižen. Silno ponižen. Vrtel sem cilinder po stari slovenski na> vadi in toliko, da mu nisem /Kiljubil ro> ko. »Ci os pod Čuk, kaj V us je pripeljalo k me/i/?« je vprašal lakta čisto mirno. »Mene?« sem dejal in požrl slino. •Mene?« in požrl sem se enkrat slino. »Važni politični ruzgoi'ori. J a/, sem, o-prostite, časnikar, pravzaprav najboli čislan list vseh Slo\'eiu:ev, ki žive v Italiji, sem. Moja bese J a je merodujna, i* fnehi odsevu mišljenje našega ljudstva. « 6* temi besedami sem ga hotel /meša* ti. Ni pomagalo. On je bil dostojan-idven, samo prikimal je. Ja/ pa ilalje: »Želel bi 7 Vami kratek tuztl da pa vzanyz, tudi če ni. Tako mora bi/i!« »Dobro*, sem dejal. »Pa povejte mi, kako za vragu se je moglo /.Voditi, da so nekateri, ki jih moj kljun ne bo imeno val, ravno pod Vašo modro in »pravično«. vlado vganiuli, kur so hoteli in nam delali velike krivice « -Prvič«, me je prekinil g. F akta, »jaz o tem, ničesar ne vem. Drugič, tudi če bi vedel, ne bi legu smel pritrditi. Tretjič, so Slovenci poškodovali soome* m k nu Krnu. * »Prosim*, sem mu planil v besedo, »uradna konusi/a je dognala, du je ■" <>■ menik poškodovulu strelu * Fuktu: -j'o z.ume ni merodu-no. Listi sit prinesli tuko in tega do danes niso Itreklicali. To je glas ljudstva, zato je glas božji!« Zadnje Fuktove besede .so bile tako odločne, du se nisem upal ugovarjati. (ibmolknil sem /n btp in ga hote/ ravno vprušutl, če je brni /n svetovno politiki> velepomembno polemiko r naših listih, ko je Fuktu z.ainuhnil z roko in dejal: , »Saj mi je nazadnje vseeno. Kadili ie ne jaz. Vam nisem nasproten.« Debelo sem pogledal. Srce se mi je razširilo. Torej je Fuktu res tisti dobro-liušni človek, kot so gu imenovali fašisti r Neapelju? Saj bije v njem človeško srce. Samo znati je trebu. •Ali res?* sem zajedjal. »Rudi mene*, je dejul Fuktu in /mige nil z. rameni, češ to je njemu mulenkosl. »Rudi mene imejte deželo celo, uvtono* m i jo, vhu vojna odškodnina naj se iz.plu> ču tuko j jutri.* Moj Bog, ju/ sem norel. Kur nuŠi poslanci in Nam Kosič s svojim jezikom ni mogel doseči, to sem dosegel jaz v eni minuti. Ali se morda ministru blede? »Hvala«, sem se mu klanjul^ »Torej Vi niste nasprotni. Ali mi daste se?« »Seveda nisem nasproten. Kako? Podpisov pa nc morem dati, ker nisem več minlsterski predsednik....« Padel sem vznak. Gospod Laktu se jc v svoji dobrodušnosti smejal. Po uli* cah so že vpili s časopisi, da jč odstopil in jaz tega nisem vedel. Kaka škodu, sa* mo podpisu je še manjkalo... V trenutku, ko lahko vse obljubi odstopi. „Mirna" vožnja. Humoreska. »Kako pridem po najbližji poti in na najlepši način v Zagorje?« »Moj Bog«, mi je odgovoril preprosti človek, »to je čisto jcduostavno. Greste lahko peš, ali se tudi popeljete z vozom ali z avtomobilom. Najlepša, najkrajša, naj-mirnejša vožnja pa je z železnico. V pol ure ste tam.« »Hvala lepa«. Stopil sem na kolodvor, si kupil vozni listek, sedel v voz in čakal, da odide vlak. V vozu so bili kmetje in kmetice, delavci in delavke, par gospodov in '»ar prekupccv. V kotu je stal visok človek, gledal mračno, kot bi se hotel prepirati in ui zinil l)cscdc. Vlak sc jc premaknil, prišel je i/prevodnik: »Prosim vozne listke.« Oni visoki človek: »Jaz sem ga že dal«. »Meni ne.« »Vam ali komu drugcnr.i. Stoku t rs ne bom dajal.« »Pravico Imam, da ga zahtevam ■l!nkrat pač, dvakrat ne.« »Zdaj ga zahtevam prvič«. «Ni res. Pokazal sem ga že.« »Nemogoče!« »Kaj mislile, da si^ boin dal šikam tati!« »Kdo šikanira? Vi ste sitni!« »Jaz siten?« »Vi, da! Zahtevam listek! Sicei , »Kaj sicer? Ali mislite, da Jaz ur ■..„ postav? — Tu ima Ic'listek!« »Aha vidite. Listek nifcle še mL,! pokazali. Sicer bi bil preluknjan!« »Cc ga pa prej nlslc preluknjali -»Jaz »a nisem videl. Sicer pa |c /.I., vseeno. Z norcem se nc Ihhii prepiral - »Z norcem? Kdo jc norec? Tu |r nu rcc, ki dvakrat zahteva listek. Jaz iii-.u norec! Ali si slišal. Misliš. 6; si dam-službi pri moji duši ali slišiš.. I < m ne boš! Ti še ne! Te jc premalo...« Sprevodnik se je oddaljil v dru^i I n pč, »mirni« sopotnik se je obrnil (im vsem: »Ali nimam prav? Mene da I*, kanlral? Kaj?« Nihče mu ni odgovoril. Tedaj se j« ■ brni! name: * Recite. ali nimam prav? A sme zahtevati listek?« ' Skomignil sem z rameni, ves \ /.i dregi. »Ne vem««. »TI nič ne veš! Kaj pa tedaj veš?. Rdečelasec od okna se je oglasil: »Tiho bodi! Ti moraš pokazati list« l kadar sprevcnlnlk zahteva in mir!« 1 Ta je vzrastel: »Jaz? Komu? Tel« Kaj pa si ti?« "* ; »Toliko že kot.ti?« »Toliko kot jaz? Norec!« »Boš pokazal norca!« »Kdo?« Ali si bil vojak? A?« »Vojak? Prava reč! Pa da ne I«, mislil, preje neg6 ti.« »Kaj? Ti šc na svetu nisi bil. ko n bil jaz že narednik.« »Saj sc ti pozna!« «Kaj se mi pozna? Zelenjava ti. /e lena! Sedem let vojne sem tolkel!« »Tudi jaz sem je sedem let. Trikra sem bil ranjen. Pa ti kaj pokaži!« »Jaz? Pol stegna mi manjka, ti >:r 7. kilava! Ali hočeš, da ti pokažem?« »Ne, ne maram videti tvojih stcp n Raje verjamem!« »Ne. Pokažem ti. Ali ti slečem hl.iu'J Ti meh napihnjen!« »Bodi pri inirni! Ali smo svinje? »Kdo je svinja? To svinjo hn- --e plačal...« »Pst! Mir! Ven ž njim!« Voz v je postavil naenkrat po robu. V tern hipu jc prišlo Zagorje Vlak je počasi vozil in se ustavil. »Skoda, da moram izstopiti. Jaz In i pokazal.« »Kaj izstopaš? Pelji se dalje! Sc |.» meniva!« »Pri moji duši, da se še vidiva je vpil ta skozi okno v vlak. »lioš ti potegnil kratko«, rdeče Ih m.-« iz vlaka. »Osel!« »Svinja!« »Pcjl« »Prasc!« V iein je bil vlak že predaleč in se nI sla več razumela moja »mirna« sopotnika Pravijo, da je kolesarsko društvo v \nojbi že vsejalo repo, iz katere hodo rezali medalje dirkačem, obenem je začelo zidati veliko »fabriko« za papir, iz kale; • »na bodo »drukali« diplome. Pravijo, da so v Sežani napravili na-i od rešitelji na Tabru tovarno. Stroj je ta-Ki; napravljen, da se vrže vanj živega zaj-i.i. i/, katerega pride po eni strani pečena iK-čenka, po drugi pa polhova kapa. Pripo-iirtjamo tovarno! Ko dosegajo te zmede pri nas žc v!« sek kulminacije mi zakrožijo debele oči po tem krompirju, ki ga zemlja imenujemo. Tam na otoku Angleškem si Llovd Zorž viha rokave. Petnajst let je mesil angleški kruh, dajal ovsa indijskim slo* nom in irskim osličem, zdaj so pa njemu dali popra. Kihnil je tako, da so vsi listi po svetu zašumeli, in jc padel z minister* skega stolca. Zdaj je mučen ik. Sc pri* pravlja na volitve in kuha volilni golaž. V grb svoje stranke ho vzel čuka, ker je moder«- Podpisani dvigam ogorčen protest proti temu, da se Uoyd Zor/. drzne, krasti mi pošteno ime. Pa ko se spomnim domovine, mila žalost me prešine! Koli; ko čukov leta okoli po naši deželi in vsi radi, da bi Veliki Čuk na palci pravil, kake debele oni pravijo! Tako te prepe--licc in blebetavke znašajo skupaj gnoj m pravijo, da mi prinašajo žlahtno zo-. banje v hrano. Naj se pazijo! Jaz nimam samo soli .iinam tudi tenko gaj/lo za vse. ki mislijo, da bo C\\k blato prodajal. 11 a It s Maul! Poleg teb za bodoči procvit človešt: va vitalnih vprašanj imamo še nehroj manjših. Povedni jih bom kar na krat* ko: Fašisti so zasedli deželni odbor v Gorici. Vsi deželni odborniki so vložili prošnjo za podporo brezposelnim. Ker pridejo sedaj fašisti na vlado, bo vojna odškodnina kmalu izplačana, "škoda! Našo žurnalistiko ho zadel s tem težak udarce: »Obnova Goriške« mora prenehati izhajali. Čujemo tudi, da je vojaška oblast naš list prepovedala slovenskim fantom. Razumemo. Fantje so se pri vajah vili <>«1 smeha. Zalo moramo pod novo vlado začeti pisati resno, resno, kot ima navado Cuk na fn&istovski pufei. PISMO 17. TURINA. Dragi Čuk na palci! Natakni očala in preberi, kar li piše mo mi. avtouiobilisti Iz Tinina, ki nismo pozabili nate, dasi nosimo avtomobile na kapah, kape na glavah, glave pa i:ad zve/ dami. Vsak dan se vozimo po (urinskih ulicah, prav |x>časi; ravno zdaj nam jc zmanjkal bencin, pa ravno pred gostilno, zalo ga zalivamo prav pridno. Naš Nine se pa še baše s >pašto a hurro,« da jr veselje. /daj je Ih-uciii nalit, peljali moramo svcjc avtomobile v kasarno, zakaj če si le predolgo vozimo, smo plačani zato. lega na ne maramo. Te lepo pozdravljamo, vse. posehro pa TcIhj. 1'voji: J usek. Nini, I i čari, Rehee, Gušlo, Pelrovčič, Volčina. I'a ganel, Ifruuar, Albreht, Pajer, Mikluš, Be deuk, Nemec. KAJ PRAVIJO V RIMU? (Dopis naših vojakov.) Pepičku iz Vrzotendorfa pravi: »Sinijor kapela no, škuža, mi nijente fa» rc »ramaca«, per ke jest no poša ško* vare kortil, per ke jest inal pansa tutla note, tista pasta šuta šahlu arja fare. Skuža, šinijore, anke kvela mija compa* nio povera majna putel Hrumat šempre kompanija fare galop v kandoto. Žiži iz Ruštela: Sinijor kaporal ma= žore, kome že sta roba kva, ke ini škva-žo oni /.orno fano di »ramaca«. ke žju* sticja že in sta kažerina? Porka »ma« štela«! K oporni: Šilencjo! Slija šul atenti kvaiulo parlate kon un šuperiore. Žiži: (glasno) Sinijor šil! (Tiho.) Orka malora, če bi se midva dobila pri Komelu. Tako bi letu kukr » I nuiajte«. Pepi iz Vrtojbe je moral le dni v »špital«. ker se je preveč najedel ta dob gib makaronov. CJrm-nur je moral, ker se je stepel s Cargoin radi čika, arestantoin pomivati posodo. ('.Virgo je rešil trdnjavo Monte Marin mučne situacije v noči, ko je strehi elek = tričen tok prekinila. Odkril se je in svetlo je bilo kakor po dnevi. Dan prej so ga na povelje stotnika »dinsllih« na ha* line ostrigli. V Metodu iz Šempetru se je kuharca otl majorja tako salame j nsko zagledala, da vso noč kakor klada pri miru spi. VOZNI RI '.D. V Trbižu |e -na Kihll ua-lepljčii poleg lahkega tudi ueiu^ij vo/nf red: »rahrplnu Ilir die 1'crnonOn/iige«. Nuki potruTk je 7.H-mak-:rjeiH> zil v 'U pnik, a ker ni razumel, se je oklenil, ter vprašal v bližini štojti-čega sprevodnika, ki je bil slučajno Pur* lan. »Prosim vas, tka j je tu na vrhu uApi-sano z debelimi čilkami?. irc»vt/ truda polni oroč-i v delu za narod drugo jutro obiili pri brivcu. ToJa glava. trudna od naiodiuga tldla. mu je padla na prsi. Brivec ga vpraša: »ObratiV Tedaj morate držati glavo po konci.« m Tega pa ne, za danes samo lase striči.« V PLANINAM. Gorski vodmi/k vodi mcsluo jjos|*odo no strmih pečinah. Ob silnem prepadu nravi: »Tukaj je lani*«) leto skočila neka'gospodična doli in se ubila.« Mestna gospodična razburjeno: »Ali iz mdkuihblije?« Vodnik: -Ne, iz Ljubljane!« STKALI V i IOTELIJ. Nedavno sent morati prenočiti v Itolc-lu v Ljubljani. Ko že mirno |>očivam in luč iiffasncui, zaslišini uuuaivndcn ropot lK)tl svojo posteljo. Nisem slinahopcUm človek, ampak v sed;uuiih časih. Iko čilatn vedno o nvpih in laitvinah ie vse mogoče; CiA sem i/1 h k! postelje čuden ghus: tik-tak. S|«nva lega nisem vzel za resno in seui ntirtio počival naprtil. Toda strah pod posteljo ni iniiKvval. Vedno glasneje iu ilMčilcJc iin liilreje so se pmravllall Klasovi pinl posteljo: tik- 1*. lik- tak. Tedaj me je pa «lr:ih prevzel. Najprej sem se poSleito skirll pod odej« Iu mislil zaspati. Toda udare! iiod postollo so bili vedno močuujši: tik- 'laik. iliMnik. lik-lak. Se danes v i-grj~».Krali]. Ludvik VI.« že. v tretjem dc-I -',lpcvcla(; Tu potiva vojna odškodnina. I'ust i jo, mi j se spočije, naj mirno, liho v grobu spi, obljub mij tlim nad njo se vije, za prapor figo v zrak drži. Saj ni niti jeze vredno, da bi pehal sc Za njo, siuni zlati upi vedno, z njimi boš odšel v nebo. Kadar kdaj tvoj vnuk dorase, ko preteče mnogo (Jni, morda da ga tiste čase izplačilo doleti..... Čuk predava. DRAGI POSLUŠALCI. Čuk na palci Vain ima mnogo lepega povedati. Samo na to vas opozarja, da nc sinete dremati, ker niste v cerkvi, ve dekleta se ne ozirajte, ker ni fantov na ko-ru; najbrdkejši fant sem jaz, Sova moja žena ne Iki nič huda zato, ker jo ni zraven, če bi bila poleg mene,bi pa mislila, da gledate njo. V svojih govorili bom skušal odgrniti nekatere čednosti in nečednosti, ki so ravno na dnevnem redu in begajo naše občinstvo. Danes bom govoril o ženskih krilili. Zadnje čase so na dnevnem redu. Je to prav tenka stvar in niti Čuk jim nc sme iti preveč do dna. Oglejmo si jih zato le površno. Žensko krilo je bilo v starih časiJi, ko ženske niso nosile hlač ne dejansko niti v i)rene5cnnj\ pomepu, velik«?n«ke^n pohle- pa za javno moralo in varstvo proti Mlra. zli, bilo je nekilko nadomestilo za Iikov« l>ero iz paradiža. Kdo je izmislil u> noto ne vemo. Najlirže moški. Že sam njcnu stroj priča o tem. Vendar pa se čudimo da je nastalo krilo ravno oh času. ko je l» lo več čednosti na svetu kot dandanes. |)a nes je krilo kot tako že izgubilo svoj |K) men in ga ohranja samo Se tradicija. It tedaj nepolrebjia starina, strošek, ki ^ praktično nikakor ne obrestuje. Ženske so' se tega pričele že davi« zavedati, zato so se na različne, tudi m najbolj bistroumne načine, s pomočjo iik,l kili krojačev steveda, skušale odkri/ati t<| nadloge, ki jc edina ovira, da ne morejo Igrali uloge moških. Tako je nastala moda ozkih kril, kajere so sc oklepale tako tesm nog iu bedrovj da so se konservativni 111». ški, ki ne razumejo Ženskega hrepenenji po uoveiii in boljšem, iz ljubosumnja /j;ra žali iu odločno protestirali. Preozka krili so kljrnb dejstvu, da 90 cenejša hi d.i t ud praktično jijvlll morali manj škodujeju morala Izginili. Kaj šele, kjer so se poka zale takozvana hlačna krila. Ženska pa je neukrotljiva. Kaj m misli? Če lic; more krilo izginiti pniot oženja, izginila 1m> potom krajšanja, /al so začele ženske nositi vedno krajša kril; hlače pa nič daljše. Prizori v vetru, na kc lesih, če so šle po stopnjicah, so bili za /en sko mala reklama, če pomislimo, da 1110? ki ne poseduje rad tega, kar je vsem r čem na- razpolago. Ker pa večina žens Še ni ostrigla las na kratko, jih tudi met še ni srečala, zato pa tega niso uvidi le iii bati sc jc bilo resno, da sc bo va^ zgodovinska starina, žensko krilo, sprenv nilo v sam ozek pas in l>o nazadnje izg ni I še ta. Ko je prišel delni odpor, so n vse mogoče načine iskale ženske kosoi da podaljšajo krila. Knc so baje zato up rahljale stare cesarske zastave. Vendar j še del žensk, ki so tako trdovratno za menjale koleno za členke, da te noše 11 opustijo iu jc ne opustijo. Izjavile pa v da kril ne bodo več krajšale. Nekatere pa so si izmislile novo /vi jačo. Če se krilo ne sme niti krajšati iu ni ti ožiti, se bo smelo pač tanjšati. Zato vi dimo včasi tako prozorna krila kot pa j čolan, nazadnje pajčevina in končno m bo nič. Na to zvijačo merodajni činitelj še niso pazili in jih opozarjam nanjo Ženska jc zvita in jc prekanila celo hu diča. Ostane potem samo še ena možnosl -da bodo krila začela izginjati ob pasu ii bodo ginila navzdol. To je najnevarnejši možnost, da bi moške prevarile. Ali pa bo do nekega jutra začele enoglasno trditi da ženske sploh" kril nikoli nosile niso, pa< pa da so jih nosili moški. Vsled dejstva da stari spisi govore, da so moški poi!« sto nosili krila dasi ne dejansko, bo u> čenjakom težko dokazati nasprotno. Vse je mogoče, fino je pa gotovo, da se bo ta pravda vlekla še dolgo. Čr.ik na palci je samo znanstveno opredelil stvai in se nc vtika vanjo, ker nosi njegova žena Sova perje. Reče pa toliko, 'da se čudi da se ženske upajo kazati svojih 90 odstotkov ncleplh, na'o ali na x skrivljenili, predebelih aH pretenkili nog. Tistih deset od- stoikov, ki imajo lepe noge, bi moralo hiti nasproti onim, ki niso brez liibe, tako ga-laiitiiili, da bi ne kazalo svoje lepote. Za- kaj če bi ostali odstotek skrival noge, hi vsak mislil, da imajo grde noge, da pa preprečijo tako natolecviuije, jih raje po« kažejo. Strašna logika, ki ji ženska pamet ne more do dna. Jaz pa tudi ne. C.nk m palci. Kakšne čudodelne gostilne se dobe pri nas. In ni: mislite, da Žiga jc postal še bolj pijan, bil je trezen kakor zjutraj, ko se je zazoril dan. Kaven kakor jelka v gozdu je odšel že pred nočjo. Kes, poln vode, ali ženka zdaj /4» kregala ne bo. 1'igabirt takoj postreže z vinom čistim oberač, no, lo res je, da bi imč mu mogli dati Vodoloč. I-c preblizu te gostilne, virček gorski žubori, in krčmar vč, da po vodi glava gostov ne boli. (iospod Žiga se jc vinca sladkega močno napil, predno še /ušlo jc solncc, ves vesel je »v rožcah« bil. Pa ga nese k Figahirtu, da nalije do vrha, kar šc manjka in'izprazni par bokalov ga do dna. RESNIČEN DOHODEK. Slavni dunajski komik Aldksander (iirairdi se je nekdaj pdljal v tramvaju m je neltote stopil ndki dami na nogo. Ona. ki ga ni poanaiki, mu je >v razburjenosti rek hi: »Osel!« Odgovor njegov: »Gi-rardi.« V SEDANJEM ČASU. Nji dežela vpraša gostilničar ilotovi-ščarja: »Alli liočete sobo za 40 ali 60 kron?« Letoviščar: »Kalkšcn ra/.ločuk je pa v tem?« Gostilničar: »Za sobo 60ih ikron dobili* "tudi past za miši s se boli.« V PISARNI. Uradnik slugi: »Kaj je delal gospod ši f celo jutro v svoji pisarni?« Sluga: »Samo »dobro jutro« ie dejal m molčal.« MODERNO. »Mama, zapri vendar svoje oči!« »Zakaj?« — »Oče je dqja"l, če imaš ti oči zaprte, da pride -veliko denarja v hišo.* SE GA NE TIKA. Na Klavnem trgu je srečal nekdo svojega dolžnika. ki ga že eno leto ni vi-de'l. Zgrabil ga je za ramo teir ga z ivso jezo pričel zmerjali. — »Si mi prišel v past faloit hinavski falot hinavski. Zmiraj si mi obljubljal: jutri ti bom plačal in drugič zopet jmtri ti bom plačal. Vlekel si me dovolj časa za nos.« Kričal ie -tako zelo, da jc polno ljudi privabil na okolu. »Tak človek ni v red um, kakor eno dobro mero klofut, sJcpar navihani.« Ljudi je bilo čez-dalje več. Dolžnik pa je vedno molčal, ter ugibal, kako 1 >i se zmazal. do bi ljudje ne znali, da gredo te psovke na njegov račun. Izlšrjaltc je bil vedno besnejŠi. »Najpametnejši bi bilo, vreči ga v morje, baraba sleparska.« Ko je umolknil, ga mirno vpraša dolžnik. Iki ie bil obkoljen od množice: »In ti, kaj si mu rekel?« V MINISTERSTVIJ. Državni podlajnik: »Ste opazili .kaj izvenrednega v tistem oddelku?« Inšpektor: «l)a likscelenca: šlirrje uradniki so čitali prošnjo za vojno odškodnino.« PO NAVADI. Kmel je sprejel novega hlapca v sluz« bo, pri katerem pa je takoj opazil, da razpolaga z i/bornim tekom. Takoj pr; vo jutro po zajtrku sta imela iti v gozd, nasekati drv in obročev. Ker se je pa to delo navadno zavleklo, so pogosto prišli domov popoldne, ali tudi kasno zvečer. »Jože, morda bova zakasnila za o= bed, dobro bi bilo, da bi kar sedaj obed = val,« jc rekel gospodar. »Oja,« pravi ra = dostno hlapec, »ne bi bilo slabo!« In ko se jc najel polno skledo žganccv, pravi vnovič gospodar: »Pa morda prideva ce= In kasno zvečer, ti boš lačen, an ne bi tudi kar sedaj povečerjal?« = »Tudi lahko.<-odvrne ravnodušno hlapce. In res se mu je posrečilo stlačiti tudi skledo krompir* ja z zeljem v želodec. Nato vstane go« spodar ter mu namigne rekoč: »No, sc; daj pa le pojdiva, Jože, in Bog daj srečo.« »Kam naj bi šla,« vpraša začudeno Jože, ki je imel še polna usta krompirja. »I nu, v gozd sekati drva!« »Hj, ju.« odvrne hlapec, »menda vendar nc. Pri nas doma imamo navado iti po večerji spat. Lahko noč gospodar, v hlev grem na listje!« Oospod Bumbum na političnem potovanju. V Trstu, 30. 10. 1922. Jaz sem boljšcvik. Slovenskih listov ne berem, ruzen »Dela«, ko nimam dela, kur je že v navadi. To so Vam prave caj* tenge, »Delo!« Veliko ko rjuha, notri ziU vijeijn vsako nedeljo dva para klobas in hlebec kruha, pu grem na delo za prole* tri jat. Ja, potrebno je, da mi komponisti širimo našo Idejo med •mase. Zato jo u* darim prav korajžno v ošturijo »Pri treh litrih«. Tam sedijo okrog miz mase: (Zdaj me objame groza, ko zagledam te zubupkunc kmečke obraze. Smrdi po pot itih nogah in tobaku.) Ampuk, pravim, le korajžno, žrtvuj se, odpri - tem ubogim ljudcin oči, ko bodo slišali, kaj sino bolj* M-viki. Naročim en liter in pijem. Kmetje debelo glcdujri. Nuj, du bodo vedeli, du imamo denur! Potem začnem polagoma udarjati na rdeče strune. Vojna odškod* nina, ljudje božji? Sleparija nad goljufi* jo, izkoriščevunje, lulupnriju! Ali veste zdaj, zakaj sc Scek tako bori za vojno odškodnino? Nese ta reč, nese. Zdaj si že mobiljo kupuje.... Zukuj, a, veste, za* kaj?, Kaj boste vi vedelil Kolarju včasih ne nosi in inobiljo kupuje, aha I Oddahnem si in popijem en glužek .sladkega. Zdaj je luknja v gorjunske pu» čc že prebita, vlijmo vanje malo rdečega komunizma! ZuČnem cvreti farje v kot* . lih; za zabelo pridenem še par farovških kuharic. Tako in tuko je bilo. Kdo pravi, da ni res? Kdor tako pravi, je izkorišČc* vilice delovnih množic, jc lump, je nc* vednež in gotovo nima mature kot juz! Mar je on videl, da ni res? Al? Vse tiho. Mož z rdečim nosom pri zadnji mizi pravi, da je fajn. Ko bi Via* dimir Jljie Ljcnin vedel, kako nagjo sem pridobil novega pristaša veliki sovjetski stvari! Dal bi mi brzojavno veliko me« daljo. Za komisarja kraških sovjetov sem že tako zapisan, ko bo prišla uru zmage. Do takrat pa moram mase pro* svetliti in farje goniti, da bo zmagal pro* letarijat! Potem jc prišla na vrsto revolucija. Te reči ljudje ne zastopijo, zato sem jim prav po domače pokazal, kaj jc revolu* cija. Razvil sem »Delo« in vzel iz njega klobasi. »Poglejte, sodrugi« pravim in dvignem prvi par klobas, »to je buržoa« zija, črna, mastna in debela! To buržoa* zijo bo pomandral komunizem in to bo sreča in veselje za vas«. Nato sem razre* zal .buržoazno klobaso in jo snedel. Ta čas se je razvila v občinstvu živahna de# bata; znamenje, da naša ideja prodira. Ko sem sncdcl buržoazijo, sem udaril po mizi in z močnim glasom vprašal: »Kaj o* stane od buržoazijc? Nič, prav nič. Ko« munizem jo jc uničil in mir besedi. To pa, dragi sodrugi«,- sem nadaljeval z ganjenim glasom in sem dvignil drugo, bolj tenko in suho klobaso v zrak, »to jc sovjetski boljševizem, ki zmaga in bo večen.« Nato sem zavil klobaso zopet v »De* lo.« In na vseh obrazih je bilo mnogo vc* selja. Tako jc prav veselo in z velikim u* spehom končal moj politični shod. Ko* munizem v kurji vasi bo zmagal. In či* gava zasluga bo to? Jaz, sodrug Bumbum sem prvi prinesel rdeči prapor v ta kraj, prvi sem dvigal našo zastavo, liter vina in dve klobasi v sinji psrak. Tako torej sem zavil preostalo mi klobaso v »Delo«, kamor spada in sem jo muhnil na kolodvor. In glej, po poti mi Šine v glavo misel, prava diplomatična misel, za kutero bi me zavidal sum Gičc? rin. V prsnem žepu imam'robček, rdeč kot kri. Malo ga povlečem ven in glej ču* do modrosti! Na eni struni se prikaže bela; lisa, na drugi pa zelena. Cela prava trikoloru kraljevine Italije! Zdaj pa naj inc Ic srečajo fašist i I Se salutirali mi bodo! P epe Bumbum. Pripis v ponedeljek: fašisti mi niso salutirali, pač pa moja žena. Ona pravi, du sem ga spil tri litre; pretaknila ml jc vse Žepe. 5£akaj pa sc ne imenuje gostil* na »Pri enem litru«? To je zahrbno.st in izkoriščevunje meščanske družbe! Ko zinaga pa komunistična družba, bomo spremenili v.sc table. In takrat ho žena morala molčuti, če bo hotelu. ZMAZAL SE JE, Blizu kolodvora sc' jc navihanec na* jedci in napil čakaje na vlak. Ko je vlak že odhajal je natakar klical s kozarcem v. roki, naj plača. Navihanec pa je odgovoril: »Kozarec mi dastej pa drugič. V RESTAVRACIJIJ,. »Prosim za zobotrebec, natakar.« »Oprostite, je ravno v rabi. Takoj!« VESTEN SINČEK. Napihovcc jc vedno učil svojega si* na, da se mora povsod imenitno obnu* Sati, kazati se visokega, da je takoj spoz* nati otroki* iz visokorodnef družine. Ne. ki dan je sedel na klop v ljudskem vrtu, sin pa se jc igral z drugimi otroci. Ko sta odšla domov, ga je vprašal, če se je do* bro zabaval in kaj je rekel otrokom. »Do* bro sem sc zabaval in imenitno sem sc držal. V svrho večjega efejeta sem dejal, da ti nisi moj oče, ampak moj slu* žabnik.« Goriška „Trnjulčica". Ste čuli o Trnjulčici žc pravljico kedaj, zakleta bila v gradu jc dolgo let nekdaj. Okrog in krog obraščal je trnjev plot gradič, vse spalo jc na gradu, ga rešil jc kraljic. Trnjulčici podobno kulturi se godi, obrašča pajčevina jo, nič sc nc stori. Le miši sc po odru igrajo noč in dan, vsak drug, če ni v poIit'ki, je pa zcl6 zaspan., Kje našel se bo kraljic, ki oder naš odprč, in reši nam kulturo, prosveto nam otmč! Razširjajte Čuka na pal' ci Kaj Je novela ? Pravijo, da Jc nl>čiuska aprovizacija v štandrežu lako izvrstno gosj>odarila, da k prihranila I.O50..184 lir in <> ceni. 1» isolo razdelijo med bivše starejšim'. ;i uk na palci lega ue veruje. Pravijo, da se izvauredni komisar ustnega odl>ora za kohariški okraj ogib-lie skladov ne ceste Idersko-I.ivek. ker je i.i že itak v dobrem in gladkem stanu; /ato si jo pa le od daleč ogleduje, namreč i/ Kota. kjer je skladovua cesta res v slabšem in bolj zanciuarjcgicrn stanu. Pravijo, da I.okvar ji litKlijo kaj pridni k sv. maši, katero Imajo vsako drugo icdeljo. Le škoda, da je sv. maša tako ratka, da se ne morejo dogovoriti vsega cerkvi, braz tako podaljšal, da nikakor ne gre lia eno stran in bomo prisiljeni list iziti v povečani obliki, ako hoče, da mu islrtižemo. Pravijo, da na Vojskcin razsaja ne-reneliotna luida zima, da morajo vedno uriti v peči, samo od .sv. Ane p v Logr.i. Izprehajajo se le I.t do 14 letin deklice, katerih matere jim nič več ne ukažejo. ' Pravijo, da 1". v Logu namerava od-lati gostilno v -tiajeni, ker ga Žagarji ne iliiskujejO redno. Ložaui so pa bolj prclti-'i.nii. pijeji rajši Sočo. /'rav/70,'da pivski bratec Albert I*. 1/ Trstu ne simpatizira več z Maro K., ker ji ne' more ruzodeti svoje ljubezni, ker se njctii pogovori sučejo samo okoli ene točke: »Društveno delovanje«. Morda bo priklopila k svojemu dnevnemu redu šo točko »Slučajnosti«. Vprašanje je. čc g a bo potem sploh pustila do besede. Pravijo, da »Janez v Rusiji« le od /gube živi od kar je kupil v Pclrogrudii krasno vilo za 2 fniljomi rubljcv; tja se bo preselil šo te lune, takoj ko dobi potni list od Kcinul paše. Pravijo, da se ustanovi v Idriji društvo za negovanje ženske lepote; katere miklijo sodelovati, nuj se oglasijo v vin Amorc (Na rakali). Pravijo, da bo moralo lovsko društvo v Idriji plačali po letnikom odškodnino za ohjcdcnc zeljnate glave od zajcev, ker so se lovci premalo brigali zanje, ker so le lilerčke .streljali. Zajci so vložili pritožbo na mednarodni svet k »Marjan-ei«. Pravijo, da išče »Jam z« botra za prihodnji krst vina, ki se bo vršil ob deževnem vremenu, k kateremu so vabljeni vsi stalni gosi je, samo naj oči domu pustijo, ilu ue bodo videli v kleli skritega Čuka na palci. Pravijo, da se je v (..unčah i/najdla nova metoda /.a ilbivanje ovce; slavijo jih pod iKJŠtni avtomobil Kdor /cli |M>|asiiila, naj se obilic v C t niče. Pravijo, da je lelos v I ti dih dolu a »vendima-. Samo v Koj«4teni |e «lu/• ielo nad š(5Sldc ;et članov »lašja*. ki \ mi*, un Italije vpijejo »|>orki taljani!« Pravijo, da imajo na Njivicah take pse, da če se ziilclijo i>od avtomobil, ga prekucnejo. Pravijo, da se v Desklah ženijo za stavo. Oženil se bo tndi g. TrcbuŠink. Pravijo, da bo letos v Desklah mesto Martinovega-|>eleliiiov večer. Ob tej priliki postane Deskle mesto. Pravijo, da namerava »Bralno društvo« .na Iderskem prirediti za Božič izlet na Krn, a ne more dobiti -furmanov«, ker so šli vsi na počitnice v Drnjohlo. Doma jih je samo dvajset, a so vsi nadušljevi. Pravijo, da skuša v Kobaridu sosed soseda s črno srajco strašili. Pravijo, da so tia jlx>lj ra zim ril i kohariški zakonski pari poslali |x> vojni »pacifisti« ; to sklepa »Čuk na palci« po tem, ker kupujejo same punce. Pravijo, da stoji v Pod gori na vogalu Klančičevegii vrtu svetiljka že od pred« vojnega časa še precej v dobrem stanu; na nji je tabla z nanisom: »in veudila: rivol-gerst al N.o 201 o al Municipio«. Če katera ol)čina nima luči, lahko kupi to sve-tiljko. Pravijo, da K' bil hipnoti/.or v Idriji lak umetnik, da je še danes celo mesto v hipnozi (spanju.) Pravijo, da so Aovci pri »Leni« radi stanovanja po zimi v velikih skrbeli, iker mislijo peč v II. nadstropju podreti. Pravijo, da je iircdsloinik rudnika v L zelo hribin« glavica i«i da zadene žebelj vedno na glavo, zato prešle ie vsaki dan v uri žarnici in kovačiji vse poraMionc in ne-IHirahljene žeblie. Pravijo. da bi zreli solkanski mladeniči zelo Želijo, da bi se jih do prihodnjega pusta, katera usmilila. Ker se pa boje. da bi to prišlo v javnost, raje molčijo. Pravijo, da so tri lušliio ddklice i/. Tiinovice poslali samo enemu fantu v lira-prol, (ko je odhajal iv vojake, strašno vulik šop rož z na|»som: » Tisoči pozdrav!« In vse lo je s slastjo požrl isti konj, ki jc po tem odhajajočega strašansko veselo vozil. Pravijo v Kobaridu, da jc g. C., ubil pod stolom na jetrih bolnega /auca. Pravijo, da so kozli na Bovškem ustanovili »Zid r ligo | k> voljnih poškodovancev, kor deiiajo lovci njihovemu rodu picli'c. Ker je oberjager Puša stakni pniro čevalec »ČiAa« za Imvflki cA raj. bo gotovo v »Čliku« objavil imleiesanlno študijo o svojrh poskusih, na kar že sedaj opozarjamo bralce, zlasti pa lovske kinoge. Pravil«, (ki mnogi >v B. ne niorelo priti do voljne odškodnine za premičnine. Posrečilo se je ugotovili vznik. Koiikorda-tar, Iki jc v B., je v zdi dotučuic spise "s sa lw> v gostilno »Zlalorog« in 'iih 4am poza-Ifcil Gosliln-jč.tir jih je po/neie našel in ji|i !•■ t iiiaikličc.u 11'ož lal>Xij vi 1 ialt-1. da je svojim odjemalcem zavijal >v te spis -sardcloue. No, kazine h" *se jc konkordata-jju vse eno posiečilo dobiti na zali Izgub-ijene spise. Sedaj pa rnobedau uradnik noče vzeli v rtflce teh spisov. Iker so premočno par furnirani |n> isardelouih. zato ča-ikajo rešitve. dokler ue izgubijo svojega duha. Pravijo, da režiserjema solkanske d rti me (»ostavijo večen spomenik. Načrt Jc že dogotovljeu. Pravijo, tla v Kobaridu ne marajo, tla bi se (»opravila kanalizacija, kor nameravajo »Placarji« ustanoviti paroplovuio društvo. Pristanišče in čtikalnica da Im> pni S|>elionjeveui ognjišču Parobnod da lo menda tudi že naročen pri Škafa ffiu njou-žu« v Trenti, prošnje za službo kai»ttina in pobrebnih mornarjev I uda ženskega spola jc vil ožit i |>ri ftuajderju do prvega naliva. Pravijo, da občinski možje na Hužni pri Bovcu nosijo vsi lesene sahlic/ le župan ima bukovo. Pravijo, da je Bog delavcem Slandr škega zvonika zmešal jezike tako da ne morc/jo več z delom naprej. Obljublja -li, so namreč, tla ga sezidajo kot nekdaj Babilonci, t!o nebes. Pravijo, da Staudrežci dobe namesto vojne odškodnine v denarju seme za »vržoti« in eno »golitlo za lajhin«. Pravijo, da je Spimtar vprašal Mclov-ša, kako to, da nikdar ne pricicse zajca iz lova. Melovš mu |K>jasui. da vselej, ka dar strelja skače zajec »cik«cak«. Ka« (hir Ktrelja na »cik«. skoči zajec na »cak«. kad;nr strelja na skniči ita spaka pa na »cik«. Otl tod la smola. Pravijo, da Im> lelos še mnogo dežja. V nckii šoli je barometer lako nizJko padeL da se ie ra/.bil. Pravilo, da se bo moral kobar.idskii »borštinar« po vzorcu Črni - vrh == Mon-te Ncro.Crna prst ==" Difto mero i. t. d. podpisoval —• Nerogoi., Pravijo, da se primorskim dijakom v Ljubljani zelo slabo godi, odkar se je gdč. Liri izpodrsnilo, (jc delala prej -tako visoke ture. Zdravniki trdijo, da je malo u-panja več, da bi š.e kedaj toliko oklrovala, da bi ji bilo mogoče doseči zopet prcjšnšjo višino. ' Pravijo, da iin$i stari .vodovod v Stu-Tijali vsled ogromne množine vpde nn.padr ca talko silen pritisk, da «e pri pipali proti kioiicii vodovoda voda tako zgosti in strdi, da. še kaplje nc priteče; novi je pa tako itiiioluo lizpeljuii, da so cevi na Cermeiljc-vem dvorišču popolnoma suhe! Pravilo, da le sloga med AldavcJ .in SlUlCl 4a!kp. mogočna, d:| bodo v kratkem sezidali i|nd preobokaulm HtiMjciu, ki incji med pjimi, skupen, moderen občinski! lin narodni dom. ki bode na obeli istra-neh ljubila imel svodu' ppftclpic v liodo iik. •I a ko .aaiiK^t ud zgrajeno dvorane. da bodo imeti Ajdovci na svojem in Slurci aifi svojem (katastru občinske se|e. Pravilo, da sc )c g. P. v Ajdo,vSčM» ki je pridelal na vrtu 3 in pol litrov mošta, zavaroval za visoko svoto oroUi vlomu P(»d pogojem, da vlomiloc prinese denar s.selmj . j „ , \ Unkret k'sm flpjet nc rajžo po Pravil«, da se je g. kapelnik od »Le- HVUjtc? jc |>iu M , PlMpine, seminj. Pa. Ribntčan Urban. žjegnat njesc. Pa tuolku bi he^u bi blu zame, k' b* sc v^ kp^afe spla^le po dv«: riščeh, kuoder"njofc»d jVbniijeih, ne cajste b' se kuojni splaiiks jen krave jen vuoli zbezlali, psi b *e mino le j tale jen laja, li, kruotc jen žabe b' pr bajlem dnjevi ze mano regftfle jen jest f>* neČ ne nro* dau. Nasta gsou. da ien b|iosta'u nVajste šišo jen Vse no. vn kepiln/Pn seje rajs 'nkret. |-jrankuiiio< bilam prpjelov. Zjena, k' ga je žje uod djeleč spoznala, je kar brš Sišoj žežgalu. Jon k' se jc rankumobil ustavu, |e vsa vcsjola t jekla neprutc. Uon jd pa inun. gu z rankumobilom prit damu, pa nej hiu terne zedu, ainpek nuogo s' je piu zlum mu, $iše jc pa neprej gorejla. Jen keder jc vse zgorajlu, nejsta )t:. majla kam leči jen tiid ne prdstuora /t ješprojn skuhat, sta se zečjela pa kn iilirt-bande« v Idriji, potujoč po 4 porcuje sm tii<] je?it 5u. Sej naše ruoba muorc bt gat. Matjevž je nezaj pršu, uonii pa l un posluha izgubil v Pragi. Ko je 4o zvedel povsuod jen po cajlcm svajte. U ane uo- na terno čaka. Jest pa tud Jcumcj čak..v, dr. Trumlač. se,je takoi podal na pot s pr- štarijc, kso vampe prodajali, sm zemlje« de se uodpravem nc slovejnslcu * lašku Vim brzovlakoru, da pcišče g. kapclnika dov l ežnarjovjja Matevž^, k'je biu .naj* z muojo ruobo, pa sm kar pozdravu Ala. iti posluh. kej dougu cajta ne Laškeuii pa jrnc je nuo» tjcvjča jen tisto gspujsko pa s^n šu, ko. --^^----——:- tre poklicou. Pa nč kej rad nejsm ze mi* kerde b' me s pulfram pognou. Pa psjak, zo su, zetu k' jc blu tuolku ušaUncn Idi^ koku sc vse spreminc tle; vse drgaee jc nuotrc. Pr ta največje mizi jc blu ineh koker poprej. (J Snožječch, k sm' zini: RAZPIS DVEH NAGRAD. Odbor godbenega društva »Naprej- v ------- — rv' ."j" T« i-T »i TiT Lf ' TJ ~s'7'!"^!"' — ' hr^hvvici ie sklenil na svoii zadnii seii dvanajst apostelnu, majnde tiste, ki so rej lehku jerpergo na stale al pa u listje urestpvici jc sKJcnu na,svoji zaunj. seji, d()mavirio nc Kranjskem rejšile; Ze zi* dubu, sm muogu u oštarijo jcf jen toku dam so bli ane trje pijontarji z ^črichte dragu plačet, koker u inajste. j Pa nc sa= jenu sam rihUr; an padar, jeblajtar,/«n mu plačet, ampek Še sam dcjklsku dujlu duolitar, an binkcLšrajbar, cajtengšrais uopravlet. Pr večjerji, k' sm an ajmolit ■x , . . . . .. .. bar, an mašinfirar, šupfirar, polbirar jen jen firkclc vina poklicov, m' je uoštir šc spričevalo, da je pri zdravi pameti, ki mu kaj va-m kuoiku driij{c- nuobcl jen ušajt. pu litra vuodjč zraven prnjesu. Naka, jo izda posebna k ti junaška zemlja mila, harduš g«jž* Sc duobru, de nej biu hud, kar samu žena palci. Do druge nagrade nimajo pravi- |an Ančka prnes en Štefan stare slave smejau sc jc, pa uodnjesu., Pousuod ce Brestpvci, ker je v. tem področja urno- .dedovine, bravo Ančka, Hej Slovani, mi toku salamejnsku natirlieh, de se buh go čukov. Kdor prinese Čuka, naj predloži imamo vina«. " smilc. Drijge dan, k' sm biu u Ajdouščne. tudi izkaznico o istovetnosti.. Pa jedjau Matjevž, de mejnde nejso me je srbajlu, majnde sm se uši nclejzu (Denar hrani uredništvo Čuka na pal- ti Idjc Slovcjncu rejšile, čeprov imaJj pa sm šu u apotejko, dc'bme dale an ma Upamo, da se vsaj za drugo nagrado uobjeze u čoulah s slovcjnskc fane ner* lu tiste štiipe ze potrest podganam jen oglasi.) ' jene. \Jc djau Matjevž, de jc skuorej glih mišem, pa je gspud toku lepu zevijou u toku, koker nc Laškem. Prpbudavov jc, dvajch židaneh popirjeh, jest sm pa sraj» de buoio tam hmale tiid knuofc z Jaške fa co j>od vratam uodpjev, pa sm djau. dene ne hlače šivali. Jest no vajm, čc jc nej trajba toku ahtat na štiipo ampak nej da razpiše dve nagradi in sicer:, . I. nagrada L. 5000, članu dnuštva, ki jc v sviralncm iKKluku od dneva ustanovitve društva nazadoval. Predložiti mora kdo oglasi. IMA ŠE CAS. Gospod profesor Butec se lepo spre----,—..—;---------------: - - - haja po Korzu. Tedaj pa pride nekii mestni rajs al ne, ampek rjeku jc, de buojo hma* m jo kar ze srajco strjese. — , pbbaJinček in mu zakriči na uho: »Ob de- le tud cajtcnge u trejeh farban drukalc, U Gorice sm su h polbirarji, pa .ne setih me deni-te na strani« Gospod F^ofe- ruhe nc pojstlah bojo v trejeh farbah je kar u ano ruho zevj.v uofcul vralu. sor se ves razkačen obrne, da mu prisoll ? ^nfenku sc buo moglu zcljcnu. Jest najsm tu nč rečt, zetu k sm m.slu oLu »• n„tp rdjecc jen bajlu kadet. Stm buo puotlej de vaj, dc imam usi. An pjenzel je u zaušivoo. Pbbaliučekpa-je >^urmep^c ^ > ^ pa sm mis[ ^ - U)[ udb pJomuoču jen an-Firkclc ca j ta po žaj. m jo hitro ulije vo ulici Gospod profesor ku ijan> dc mi sapc majnkai k' toku go, fc mneou, puOtlcj pa po uobrazc rihou. pa za mim. Na tetri vn-atotomnemi begu ga vorif pg ncj.biu. Je djau, de hmale nc buo dc so sc mi čeluste uobrnile. Kaj sc hum sreča njegov prijatelj m ga vpraša: »Kam srou ne5če anga kuoščka popirje nc caj- najke šopirlu, sm djau, zckej sm blu /jopa ta mi je rekel, da ga moram ob desetih deti hedu, sm gruntov, čc buom muogu vse medje, ampk kar pliine ne žajfo, an ma na strani« —- »Zastnan tega ti ni treba .ta- peharje, sita, rajte, žlice, žličenke jen lu podergne pa uostr^a pa nej ^trajha: 4dri tku liep, da sem s kar jukulu, da jmam Tebe rada na-mjestt) njega. Za danes nj bu zadosti, kder hn kaj no v ga u S ukan, ti bum že pisala. Suj vjem, da rad slišiš od tojih ljudi. I.pu te pozdruvim in bošnem to j a Micka. VSE ENO. Mož ponočnjak je prišel ob štirih po polnoči domov. Žena: »Ti prokleti pijanec nesrani ni, ali noriš ali kaj ti jc?« Mož začuden: »Kuj pa sc je vendar zgodilo?« £cna: »Zgodilo! Mar ne vidiš, du jc že štiri ura po polnoči?« Mož: »Bog sc usmili, saj čc bi doma ostal, bi bila tudi štiri!« MIha in Luka. Miha. IJeju, l.ukii, kam pa tku licliš, kol de hi le strela nesla. Luka. A na hiš? Dele u (loiiia iki j dem. Majga puha sa un dan namyir)i u« jel, ka je (abak ncsii ti ruk/aku. Vsega sa mu pahnil. Kazu pa ni tev plučcl. /.alu sa Ka pa adpelal. Pc še aua jim je pabidav, ka jem ni šla pa iiosii. Miha. Tuste pa je i is silna. Al na boš sfrajev? Zdej (' p;i jest aua pahim. Du dan sa (cul uslahl an«a kje ncsii glih tku an rukzak na hrbtu kol luj |>ol>. I'a sa ua |m>-baral: »Ke koša |N>rlate?« Tu se pral) pa naše, kej de nese. An pa. uu hod len, jc sneti rukzak dele s hrbta, pa je dlan: »Ki bom prahu? Sami puglejtc nojr, boste že hidl.« Adn ad tistih, ka jema |>cra za klo-hiikam je ris pašlalav v rukzak pa je ašla-lav uiki tacga, de je hlv hud. kol de he ga sršeni aklal. Brž je letev h aiiinu karit, dc se je rače runev. Luku. IJejn, ki je blu v rukzaku? Mihu. Al na hiš? listu, kar vsaka k raba za saba pusti. Luku. Nehaj prabt, dc ad sanica sini-ha na počni. Zdej sm se damislu tud jest ana. Ta sc je pa prov men zgadila, al m* hrjameš, al pa neki dele u I stra pa amiiii apravku. Tam hldm anga dedca, ka Je sajga asllča tku saluiiiejiiska prelepou pa mu /.a aliedu dnar ni tcu jet naprej. Bej", sm djau, a histe kuj. Mala pupiikc vzmile pa uaiuažlc tam, kjer rep Jejna. Dedec ua ImhI lin, je lu ris mi redu. Tku saliiuiejiisku je letev aslič, de Ka brž j b i I >c0 bldcv. Mejil, je djav, kakra hmn pa z£. aprovi/.acije '|K>-leg koruzne moke preskrbe} tudi strr.ip, s katerim nuj si iste končajo svoje grešno življenje.) 4 ZAOOVOR IN REKLAMA. V češkem mestu B. hudomušnemu vojaku, kateri je simuliral za prismuknjencu, (>ridc na ulici nasproti stotnik, katerega vojak |Ki|H)lnoma prezrši nič ne pozdravi. Stotnik ga zato ostro vpraša, čemu da ne salutira. Hudomušne?, odvrne: Blagovolite oprostili, gospod »cugsfircr«, saj vidite da imam v eni roki »procak«, v drugi pa cigareto in Vam vslcd tega nc morem salutirali«. In k temu še dostavi (bil je namreč po civ. poklicu brivec): »Ce hočete-in mi iinate tudi s čim plačati, Vas pa lahko obrijem, gospod cugsfircr«. /. ZMOTA. Oče jc vzel sc seboj sina, ki je dr* varil, oglje kuhal in bivul vedno daleč od ljudi v gozdu, v bližnje riicsto. Sam jc bil, mati mu jc umrla. Nikdar ni videl ženske. Ko zagleda na poti žensko, pra* vi očetu: »Kaj pa jč to?« Oče osorno: »To jc zmota.« »Oče, prosim vas, kupite tudi meni tako zmoto.«. POZOR! Ženitvena ponudba. Mladenič, ki bo imel dvajset let in nikakor šc nc štiridc* set, zdrav (le po zimi kašija), ki ima krepke noge, brljavc oči in lepo premo* ženje, se želi poročiti z deklico, ki naj bo, če le mogoče, bogata. Ponudbe pod »Velika vsota« na uredništvo »Čuka na palci«. • ZA JURISTEl Prvi: Čo, velika novica, žena rhi je podarila sinčka. Drugi: Lepa reč, saj te ni bilo že cela večnost domov. Prvi: Pet let. • Drugi: Torej otrok vendar ni tvoj, tepec neumni! Prvi: O, seveda je! Drugi: Tepec! Prvi: Bil sem še otrok, pa sem nesel žito v mlin; med potjo sem zadel ob kamen in se prcvrgel tako, da se je poln ža-kelj dolgo časa premetaval navzdol In sc konečno razpočil, žito je ležalo daleč naokrog, pobirati nI bilo kaj. Jaz sem se pri-jokal domov, kjer me je oče pošteno pre-pilatll. Drugo leto je nsi-istijnn inestii zrastlo žfito v bujnem klasju. Oče je vzel dva delavca, da ga požanjpta. ! Žela sta In se potilaj tedaj pa pride gospodar zemljišča. »Jlolj!« je rekel, »njo nc bosta žela, zemljišče je moje.« »Kaj tvbje,« se je kregal moj oče, -saj jc moj sin posejal.« »Kar zraste na mojejin, je vse mojo,, jc odločil gospodar. Vidiš, tega mnenja sem tudi jaz; otrok je moj! CEPCI, V sodniji pravijo uradniki nekeim možu: »Sedite očka!« tyož se ogleda naokoli, a stoHce ni |)ilo nikjer. Nekoliko im-misli iu reče glasno: »Tu je kakor v na Še mu skednju, stolic in stolov ni nič, ce. pecv pu mnogo!« Uradnika je hi(o sram in od tedaj na prej je v sodniji mnogo stolov in stolic. NI MU BILO TREIIA ISKATI. OČe: »Sin moj, zadosti si že star, oženi se!« | Sin: »Vam, oče, je lahko (to reči, vi ste vzeli kar »nafto mater, jaz pa mora in vzeti 6isto -tujo Žensko !| NAJBOLJŠA POLICIJA. Francoz, Anglež iu Lah so se prepirali, kdo ima najboljšo: policijo. JMajpnv« pravi Francoz: »Mi imamo tako izvrstno policijo, da i i u,-uda n po zločinu že zločinca v rokah. »Kaj to,« pravi Anglež, »naša policija ima, že drve uri po zločinu zločinca v rokah. »To ni vse skupaj nič,« praivi LjjJ;, »naša policija je pri zločinu večino navzoča.« i TETA META. JANEZU. če je res, da sc oženiš, pa Ic glej, da kaj prižepiš! Ne glej na prsa, stas in licc, j • glej na srce in pcticc! Stas, lepota zalih lic kmalu mine, mnogo stane, a iz žakclja petič se v potrebi še kaj vzame. Če teta ti denar obeta. mi nikar ne glej na leta. Pravim ti, zapomni Si: »Ne glej na leta, -stas in lice, glej na srce in peticc!« i SONET NESREČE. Al' prava so načela ali sloga. se družba zdaj politikov srdita, z ljudmi prepira starega kopita, kdo njih pa pravo vč, za Boga? No, sodba naša ta je, pasja noga: Če dela ta z načeli, ki rad mir očita in drugi s slogo, sc oba borita, da rešena je domovina uboga, tedaj te pravde tudi konec bode, in narod nc ho trpel zrne škode. Če pa sc lx>mo bili za imena, se l>ode znalo nam celo zgodili, da jeze slana nas požgč strupena, in tujci nas požr6 nikoli siti. POSLUŠAJTE, VI RAZPRODAJ Al Cl •?Č(JKA«! Komaj čakate, da prifrtim v Vaše trgovine, da me razdate na vse strani. Saj tisoči rok slastno sega po meni. Nuj kdo reče. da ne opravljam vestno svoje službe! Da, da, druge zabavam. pojem, ?viž-tant, in se ha videz veselim — ko mi pa včasih po trebuhu tako kruli, da komaj po koncu stojim. Veste, lačen sem. lačen. Dohodki so manjši, kot stroški. Skrbim za Jruge, zase niči Ko se drugi smejejo, piš* ke obirajo, vince v grlu izlivajo — SE JAZ POSTIM! Kdo je temu vzrok? Temu ste vzrok vi, razprodajalci po deželi, ker mi redno vsaki mesec nc pošljete izkupičku mojih prodanih včasih slanih, včasih neslanih burk. Čuk ne živi le od zraka, itn po k od — Lir. — Tudi to povem: če hočete, da se zredim, da postanem "lep t, moram dobro jesti in piti, si kupiti novo tbleko. Vse to pa stane. Treba je Lire in Lire. Brez teh se dandanes nič ne doseže. Ko sem bil te dni v Rimu pri Pakti, in sem ; svojo odločno besedo zahtevaI avtono-nijo, sem si kupil cilinder in frak. Veste, 'ioliko me je to stalo? Osemsto L.f To je urno en primer! — Zatorej: a/telim/n na tizprodajalce na deželi: POŠLJITI: Ml V-D NO VSAKI MESEC l Z KUPIC P K 'ROD AN IN ČUKOV. Le na tu nučin po-tane ČUK »PEJST PANT«. »Čuk na palci*. Resna beseda. Resna beseda — Čuk? Morn tu u tam tudi biti. Nekateri zabavljajo u Čuka. Prav imajo. Mi ne moremo po* lagati, če so naročili list za vrtnarstvo, ke pač niso obrnili na pravo adreso. Ne» fateri so jezni zato, ker ni Čuk tak, ka> ršcn bi bil lahko pri 60 milijonskem na« odu. Čuk ili kriv, če nas je malo in zato ;i/polaga s skromnimi sredstvi. Neka. it i so jezni, ker ne prinaša njih muh. uk prodaja sicer telo, a nikakor ne du* c. če je še tako preprosta. Včasi res ni lilo vse tako, kot bi moralo biti, a Sloven i nimamo šaljivih listov, nobene tradU ije ni, na splošno vtiramo novo pot. v|ipa, čc je dober, čc tudi gre na nje-ivo osebo, ne. razume, naj gre v pušča« G. TEMIL = GORICA — VIA 6I0SUE CARDIKCI ŠT- 1 - - - -(nasproti TTlonlu)- • - - brusar in notar -prodaja (udi toaletne predmete - V delavnici ao nameščeni delavci apeclallati za omenjana dela kakor tudi za popravljanje vsek operacijah I h predmetov Itd. Delavnica na električno gonilno silo z bogato zalogo predmetov, kakor noiev, ikarij, brivnih nožev, najeleganlnejiih žepnih nožev, bergamskih osel, sploh vseh rezil — Brusi brivne in žepne nože, Ikarje, mesarske -- —— - in knjigoveike ter vse druge noŽc in rezila. — MF~ Za izvršena dela jamči preje: Hedžet & Koritnik, Gorica - v Corso Verdi 7, vogal Šolske ulice. Trgovina manufahturnega blaga, speciallteta moških in damskih obleh, velika izbira ino- M 11 I škega in ženskega perila, vse potrebščine za lM 11} (||||||| | neveste, kakor tudi za birmance. UI um,u 1 P. n. lastnika se priporočata slavnemu občinstvu na deželi in v mestu. Gostilna „Pri beleim zajcu4' v GORICI, nunska ulica Shajališče okoličanov in meščanov. Za obilen obistf se priporoča Jos. Molar restavrater Postrežba s svežimi domaČimi mrzlimi in gorkimi jedili ter z izvrstnim vipavcem, briccm, teranom in zelencem, o o o Na razpolago je tudi hlev za konje in shrambo koles- nunska ulica. To pravi Čuk na palci. A i***'" PoZor I Pozor ! estmija ,Pri zlatem jelenii MotOCl r GORICI, Pred nadškorijo ŠL 7. ajaliSČe mežčanav in okoličanov. Toči nigboljla In bela Tina In pivo. — Izborna kuhinja. — b«' za prenočišča. Snaga uzoroa. TosUjaliftle aulo-ibilov, ki vozijo t Bovec, Cerkno, Tolmin, Idrijo, obilen obiak se priporoča Naizfl W4«. reaUvratcr. z Syderaroin v dobrem stanu se proda po ugodni ceni. Več se poizve v (iorici, via Rafut T). Jostilna pri dveh honjičftiir na novo otvorjena gostilna z dobro domačo kuhinjo. Toči dobra domača vipavska, istrska vina ter kraški teran. Hlev za konje z dobro postrežbo. Ivanka Cubej. Goriška, Tržaška cesta. 2*ka| l)i samo fiuk na palci a»oj kljun nam Mikal w«cpov^oiiii vcmjto, da iiiii nič lil mar. . Na .Sioliioin Trgu" ,,1'iaiu Cavum" pil tlnlili kolo dolnl m Čuk 1S1IJ«* s svojim Hlrnjoiii mil liitro I1UČ0 ju iaft'l. V s« lam dohl kolo, miitni«, *«n kai sir6 m o polili!!? O, £ok »rdaj m vci oa palci, a kolraom sit okrog podi . /. GORICA / Piazza Cavour (Stolni trg) 9 (levo) Kupujte dvokolasa, Šivalne stroje, puške in samokrese edino pri tvrdki ELIJA ČUK, ki jamtt za solionost blaga. Cene konkurenčne. <3. Na debelo Na drobno Tvrdka A. KOMEL Trg sv. Antona 5 (blizu ..Zvezde" priporoča svojo zalogo jedilnega in kolonijalnega blaga. TRGOVCI! Olje, riž oves specijelne cene! Konkurenčne cene. Točna, postrežba. SVOJI K SVOJIMI Vodopivec Andrej trgovec z inaiiufakturnim blagom z lastno Žensko krojačnico V DOkNBliROU-SI. M4 sc uljnidno priporoča cenj. clomačinom iu okoličanom za obilen obisk, zagotavljujc točno in solidno postrežbo po zmernih cenah. Blago prvovrstno in trpežno. Ženske obleke sc izstavljajo iiajančno po meri iu najnovejših modah. K|. r IiiI.i pr.-l licu Dolina. sli,ji ( a.nfnlfe. tl. r ..... "kup.. v KiihMiiurrco zavije. JHIli otvtl C liku doHro zoiinn av.lllnu t.l..r k- | 'rmfit \ nu v n le i izbiun«. II %lll|ll l> .i«. Vi> " »» i"i«; l/. Krulki l„ |,„ ,„l lit Vi Lun. k !-'r hkr doirtnfijc Iti (lil Mi pro.-ilrulia Kdor im na pr •h ri opravilo. p. h.,.11 iri(\i. loži nec, loftitclj. v.uk po razprav topi iiii kotfiln. »n, Kari Priii/ii! 1. l/U j.: |;oiitiU lj . . ti 11 i dulir o .il rai ki vsa | kvurlin njcjjovi e O S T I L N A - Josip in Pavla Kamenšček - v Gorici, na K<»rnu it. 8 Ireže z izbornim belim brlSkim, vipavskim in črnim vnom — Kuhinja domača Gorka jedila ob vsakem času na razpolago 5naga vzorna Prenočišče za tujce -- Sobe in postelje snalne. Zbirališče rojakov Iz Gorice in Iz latlh hribin NAZNANII.O. Podpisani si usojam uljudrio naznaniti si. občinstvu tolminskega in ko-baniškega okraija. da sem odprl n Sv. Luciji VELIKO ZALOGO STAVBENEGA IN DRUGEGA LESA. desk. tiramov itd. - Za obilen obisk se priporočam, zagotavljajc bočno postrežbo z uirtkimi cenami uda ni Alojzij Slamič. treovec. ZA SAMO 4 LIRE dobite tri krasne knjige joriške Malice" ki izidejo koncem lep redna. Zglasile se pri gg. krajevnih poverjenikih. Kdor želi, tla se mu knjige dostavijo po pošti naravnost od založništva, mora - - - dodati zraven štirih Ur Se eno Uro za poSlnlno. - - -