Juraj  Jurajevič
Srečanje
"T^eče potok, teče. Cez potok vodi brvca, od brvce •* dalje pa dve poti: ena prek travnikov, ena pa prek gozda Na desno prek travnikov drži pot k fari, na levo prek gozda pa v našo vas. Večeri se.
Na potoku pere riagluha ženica vreče. Eno je že oprala in jo dala kar ob poioku na solnce, druge so pa še v čebrici.
Pride mimo neznan gospod in pozdravi ženico: »Dober dan, žena!« — Nagluha ženica misli, da jo vpraša neznani gospod: »Kaj delaš, žena?« — pa mu odgovori: »Vreče perem«
»Oho. ta žena pa na ušesih sedi,« si misli neznani gospod. Ali mudi se mu dalje. Zamahne torej z roko, pokaže na pot, ob kateri se suši oprana vreča, ter vpraša s prav krepkiro glasom: »Žena, kam pa ta pot drži?« Ženica pogleda na vrečo, ki se suši ob potoku, pa odgovori: »Koliko ta vreča drži? — Tri mernike drži.«
Neznanec se posmeje, pa se obrne proti drugi poti in vpraša dalje: »Kam pa fa?«
»A koliko ta? Ta pa dva,« pojasnjuje žena, kažof na vrečo, ki jo je vzela v roko.
»Žena, vi ste pa gluha!«
»Naka, ne bo rjuha! Rjuha je bila, pa sem vrečo a n}e naredila «
Oospod: »Žena, vi ste gluhi kot noč!«
Zenica: »No, pa lahko noč!«
*
t39