dela in gravitacijskih obm očjih zaposlenih na H rvaškem te r o nekaterih kazalcih funkcijsko-p rosto rske struk tu re Z agreba . P rom etno-geografske študije M iroslava Si- ča o razvoju m reže m estnega avtobusnega p rom eta na H rvaškem te r n jegove vloge v razvoju obm estij in o prom etnem pom enu V aražd ina so sila redk i, zato pa to liko bolj d ragoceni prim eri tovrstnih geografskih prizadevanj pri nas. Če ob navedenem opozorim o še na študiji D ragutina F e le ta rja o industrializaciji H rvaške, na študiji Tom islava Šegote o padavinah v Jugoslaviji v hladni polovici leta in o g ibanju vodostaja v Savi pri Z agrebu , na zanim ivi študiji A nd rije B ognarja o geom orfoloških značilnostih nižinske reke K arešice v B aranji te r o geom orfološki značilnosti M artin B rega, B rckovljanskega in Štakorovečkega hriba (soavtor Ištvan B lažek), o staneta le še razprava B ožene V olarič in Inge Lisac o klim atski delitvi H rvatske glede na letne tem p era tu re zraka in razprava Petriče N ovosel-Žic o cen tra l­ nih naseljih na K rku. Š tudije ob liku je jo zasnovanost na kvantitativnih m etodah , številne tabele in predvsem zanim ivi in dokaj kvalitetni kartografski prikazi. So zato ne le ustrezno g ra­ divo za poznavanje geografske problem atike H rvatske, tem več tudi uspešno dopol­ n ju je jo in ak tualiz ira jo vseh šest knjig regionalne geografije H rvatske iz leta 1974. M irko Pak Dimitrije Perišič: O prostornoin planiranju. Institu t za arh itek tu ro i urbanizam S rb ije , B eograd, 1985. Srbski geograf in prostorski p laner, sedaj univerzitetni učitelj za p rostorsko p lan iran je na beograjsk i univerzi, D im itrije Perišič, je 1. 1985 objavil obsežno knjigo o prostorskem p lan iran ju (340 stran i). D elo je v bistvu zbornik njegovih člankov, p redavan j, m etodoloških napotkov , prostorskih planov (večidel na regionalni ravni), recenzij in razm išljanj o problem ih prostorskega p lan iran ja in urbanizm a iz zadnjih petnajstih let. A v to r je publikacijo razdelil na več poglavij, ki si sm iselno sledijo ta ­ ko, da p reh a ja jo od m etodologije in vsebine prostorskega p lan iran ja k izdelavi p ro ­ storskih planov in k podrobnejšim te r konkretnejšim prob lem om , kot so načrtovanja naselbinskih om režij, življenjsko okolje ali p rom etno ure jan je . Z born iku se pozna, da ga je napisal planerski delavec z bogatim i jugoslovanski­ mi p lanerskim i skušnjam i. Z a to obsega po eni strani pripravo m etodologij za p ro ­ storske plane in podrobne napo tke za izdelavo prostorskih planov pri nas, po drugi strani pa podaja kritično preso jo jugoslovanskih in še zlasti srbskih in črnogorskih p lanerskih dosežkov in spodrsljajev . V svojih razm išljanjih se Perišič kritično ozira na jugoslovansko p lanersko prakso in opozarja na nekate re tradicionalne slabosti p lan iran ja , ki jih kljub štiridesetletn im skušnjam nism o uspeli odpraviti. Posebej opozarja na neusk lajenost m ed ekonom skim , socialnim in prostorskim p laniranjem . Zavzem a se za njihovo in tegracijo , vendar sodi, da še vedno m anjka ustrezna m eto­ dologija in da ekonom sko p lan iran je ni p rip rav ljeno sprejeti spoznanj in tem eljne prakse prostorskega p lan iran ja . Z arad i tega osta ja predvsem sek to rsko , razvojno in alokacijsko p lan iran je in se zaradi tega slabo povezuje s prostorskim i plani. Še vedno tudi zadevam o na naspro tovan ja , da bi vrednotili p ro s to r kot del razvojnih stroškov. Po drugi strani pa bi m oralo p rostorsko p lan iran je opustiti vse prepogosto izživljanje v faktografiji te r posvetiti več pozornosti ciljem in po tem , kako priti do teh ciljev. Postati bi m oralo »oblika struk tu re dogajan ja« . N erazčiščena je stara dilem a: ali je p lan iran je predvsem izbor ciljev ali izbor sredstev razvoja (plan želja ali plan akcije). P rostorski plani so ponavadi vse preveč statični. Še vedno ni raz jasn jeno , kako vk lju ­ čiti v plane varstvo oko lja , regionalni vidik in regionalne specifičnosti. M anjkajo nam vrednostn i sistem i, k riteriji in ind ikato rji, s katerim i bi lahko ob jek tivneje razsojali ob d ilem ah, kaj so obči cilji, kako vrednotiti razlike m ed npr. republiškim i ali občin­ skimi vidiki, k je je m esto intuiciji itd. Perišič tudi razm išlja o časovnih horizontih , e tapnosti v p lan iran ju , o operacionalizaciji občih ciljev v prostorskem p lan iran ju , ka­ ko v družbenih dogovorih uskladiti in terese številnih in teresen tov in ob tem ohraniti dem okratičnost sp re jem an ja in odločanja te r kako postopati z nelegalnim i posegi v p ro s to r (črne g radn je). Ta del razm išljanj je nedvom no najbolj zanim ivi del knjige. V njem odsevajo d ilem e, ki jih občuti večina jugoslovanskih prostorskih p lanerjev že leta in za katere še nism o uspeli poiskati zadovoljivih rešitev, k ljub številnim inter vencijam in razpravam . Z elo zanim ivi so tudi izvlečki iz nekate rih prostorsk ih p lanov, npr. za obm očje SR S rbije, obalnega obm očja D onave m ed B eogradom in bolgarsko m ejo ali om režja m est in naselij v Srbiji (posebej za T im oško k ra jino ), ki so ilustrirani s številnim i gra­ fičnimi prikazi. Posebej je treba opozoriti na izvirne planske m etodološke dosežke pri p lan iran ju obm očij s posebnim nam enom ; prikazani so na prim eru rudarsko-ener- getskega-industrijskega kom binata K olubara. Z a slovenskega bralca so obravnavani prim eri to liko bolj zanim ivi, ke r sm o o njih veliko prem alo inform irani, čeprav gre za zelo obsežno in za jugoslovansko energetsko oskrbo nadvse pom em bno obm očje. Perišičeva knjiga je poleg M ušičeve in K rstičeve že tre tji zbornik člankov in raz­ prav s področja p rostorskega p lan iran ja , ki je izšel v zadnjih desetih letih . N astal je ob bogatih p lanerskih skušnjah in v tem je n jegova največja v rednost; ob tem so ostali zapostavljeni svetovni dosežki in problem i na področju p rostorskega p lan ira­ nja. D elu tudi lahko poočitam o , da ne upošteva slovenskih (ko t ob ičajno) in hrvats- kih dosežkov, k je r so v zadnjem času vendarle skušali razrešiti neka te re dilem e z no ­ vimi predpisi. Škoda tudi, da avtor ni bolj vestno navedel vire, bibliografijo in kon­ kre tne p ro jek te , kar bi dalo delu večjo d okum en tarno v rednost. N e glede na to je P e­ rišičeva knjiga koristen priročnik za vse jugoslovanske p lanerje in to to liko bo lj, ker je pisana na p rep rost in um ljiv način. Igor V rišer Iz inozem ske geografske književnosti Geography in China (G eogra fija na K ita jskem ), T he G eographical Society o f C h ina , str. 1-222, Science P resse . B eijing . 1984 N avedeno delo je izdalo G eografsko društvo K itajske ob svoji 75-letnici, k ar je obenem sovpadalo s 25. m ednarodnim geografskim kongresom (Pariz 1984). T ako je bila to tudi ugodna priložnost za p redstavitev društva in n jegovega dela svetovnem u geografskem u občestvu. K njigo sestavlja vrsta prispevkov različnih avtorjev o glavnih geografskih vejah , njihovem u razvoju in dosežkih , nalogah in perspektivah . U vod izpod peresa p redsed ­ nika društva H uang Bingwei-a nas na k ra tko seznani z najpom em bnejšim i geografski­ mi organizacijam i na K itajskem , zadnje poglavje (G eografsko društvo K itajske) pa p o d robne je s sam im društvom . P rim erjava kitajskih razm er s slovenskim i seveda ni najbolj u strezna, kljub vsem u pa je zanim iva. N a K itajskem je v okvirih visokega izo­ braževan ja 38 geografskih oddelkov s številčno zelo m očnim učnim kadrom - na un i­ verzi v N anjingu in na V zhodnokitajski univerzi jih je po preko sto. K itajska ak ad e­ m ija znanosti, n jene podružnice po provincah in druge lokalne znanstvene ustanove im ajo 13 geografskih institucij s povprečno 100 - 300 delavci. N ajvečji m ed tem i orga­ nizacijam i je akadem ijski G eografski inštitu t z okoli 600 uslužbenci. G eografsko društvo K itajske združu je okoli 10.000 članov v 28 podružnicah, s