List 6.
Gospodarske skušnje.
[Vestfalenske svinske gnjati so po celem svetu naj bolji čzšljane~). Mikavno bo tedaj zvediti, kako jih Vestfaljci suše; — takole: ko so prešiča zaklali, dajo gnjati (Schinken) 8 do 10 dni sušiti na zraku, da veči del vodenega iz njih izhlapi. Potem jih polože v slano vodo, da v nji leže spet 8 do 10 dni; za tem jih pomočijo v močno žganje, v kterem so bile zmučkane brinove jagode namakovane. Čez malo časa jih vzamejo iz tega brinjevca in jih obesijo v dimnik sušiti, kjer posebno z brinjevim lesom kurijo, pa tako, da se gnjati suše v bolj merzlem, ne pa v vročem dimu.
[Na Angleškem pitajo prešice % grahom^); meso je po grahu posebno dobro, in mast naj manj vdarja skozi kožo.
[Stene poslopja obvarje moče in zmerzline} sledeči firnež: Ka 1 funt na žerjavici sogretega lanenega olja se da 4 lote zdrobljene smole in 8 lotov svinčene gladine (BleiglatteJ. Ta zmes naj vre pri ognju potem tako dolgo, da v njo vtaknjena palčica rujaveti začne. Poleti, kadar je prav vroče, se s tim smolnatim firnežem premažejo stene poslopja, naj bo iz cegla ali ila. Ko se je namaz o 2 ali 3 dneh posušila, se nama— žejo stene tako še trikrat. Komur temna barva te namazi ni všeč, naj stene potem s kakoršno koli oljnato barvo premaže. — Z gori povedano mero tega firneža se da 18 kvadrat-čevljev štirikrat premazati.
[Kaljivost semenaj se da zvediti naj gotovše takole: V gube mokre volnate cunje, ki se pet-ali šestkrat vkup zloži, se seme položi, in cunja na gorkem, pa vedno mokra derži. Ako začne seme kaliti o navadnem času, je to gotovo znamnje, da je frišno in dobro.