...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 C NASLEDNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA26. JUNIJA 2002. Ob obletnici za živahnejši utrip mesta Brežice - Ob 680-letnici mesta Brežice je bila na brežiškem 2rajskem dvorišču osrednja prireditev, na kateri so meščani ter gostje iz Hrvaške in Slovenije prisluhnili Requiemu madžarskega skladatelja Hidasa v spomin na žrtve vseh vojn v zgodovini človeštva. ^dzupanja Milena Jesenko, predsednik DZ Borut Pahor, župan Ladislav Deriič in Vanda Kostevc Zorko Slavnostni govornik, predsednik DZ RS Borut Pahor, je mestu režice prenesel čestitko vseh poslanskih kolegov ter v svojem govoru orisal zgodovino do sodobne mestne in splošne družbene hralnosti. Poudaril je še, daje na tej ravnici gotovo nekaj poseb-ga, saj so stotine generacij mesto razvijale, razvajale in ga uporno ranile pred vsiljivci, ohranjale in negovale ljubezen do kraja, elodija značaja upornih, a strpnih ljudi ob meji, pa je bila kos Sem izzivom v vseh časih. ___ ...na strani 8 IZ VSEBIME. Ministrstvo prodaja v°jaška stanovanja... ...stran 2 Gr°zd s suhimi ja-8°dami ne odžeja... ...stran 3 n°vi avtocesti leta 2004.,, ...stran 5 ZD Brežice za pravičnejšo kadrovsko razporeditev... ...stran 6 Za subvencije 2300 vlog več kot lani... ...stran 7 Oldtimerji na Krmelju... ...stran 10 GIP.O POSAVJE m TOGREL KRŠKO m SGP POSAVJE SEVNICA m GIPO-GRADNJA ZAGREB rn BSR G/PO SARAJEVO Olr-O »OlAVJ« Krika ... 41«, MM Krti.« .«■ Nagrajenci občine Krško Krško - Občinski svet Krško je na svoji 33.seji 23. maja s sklepom potrdil predloge za dobitnike letošnjih občinskih priznanj. Podeljena so bila na slavnostni seji 7. junija v Galeriji Božidar Jakac. Po prepričanju župana Francija Bogoviča so letošnji dobitniki brez izjeme osebnosti, ki uživajo veliko naklonjenost in spoštovanje javnosti, saj na svojih področjih dela delujejo več desetletij. Najvišje priznanje, Veliki znak občine Krško, je prejel direktor Nuklearne elektrarne Stane Rožman za odlično sodelovanje elektrarne z lokalno skupnostjo. Rožman je med drugim tudi guverner Svetovnega združenja uporabnikov jedrske energije in podpredsednik Asociacije ameriškega inštituta uporabnikov jedrske energije, kar je za strokovnjaka iz Evrope velika čast. II V zahvali občinskemu svetu v a imenu vseh nagrajencev je Stane ^ Rožman poudaril, daje dobro sode- § lovanje z okoljem temeljna zaveza -nuklearne elektrarne in tega načela i§ P se bodo držah tudi v prihodnje. ... na strani 3 Župan Franci Bogovič z letošnjimi nagrajenci občine Krško 20 let PGD Primož Primož - V tej krajevni skupnosti je Gasilski dom edino zbirališče krajanov, ki želijo prispevati svoje ideje in delo za razvoj vasi. Gasilci delujejo v kulturi, v humanitarnih in delovnih akcijah. Predsednik PGD Silvo Vin-tar (na fotografiji) in predsednik krajevne skupnosti Janez Divjak tesno sodelujeta. Verjameta, da bodo v prihodnosti njihove vasi bolj obljudene, saj čez Primož teče tudi Gomje-dolenjska vinska cesta. Zaenkrat trasa ni niti v celoti označena niti ni oblikovane ponudbe ob njej in vendar se občasno kaj dogaja. To nedeljo, 16. junija, bo tradicionalni pohod vinogradnikov s Studenca na Dedno Goro. Štartali bodo ob 8.uri, vabilo velja vsem, ki ljubijo pohodništvo. ...na strani 11 30 let prijateljstva Brežice - Na jubilejnem srečanju so se v sklopu prireditev ob praznovanju mesta Brežice v viteški dvorani na koncertu srečali pevski zbori iz zamejstva in Slovenije - koroški “Zarja” iz Železne Kaple, tržaški “Vasilij Mirk” iz Prosek-Kontovela ter iz domovine “Svoboda” iz Stražišča pri Kranju in gostitelj - domači brežiški zbor. Pomembnost dogodka je s svojim obiskom potrdila tudi ministrica za kulturo Andreja Rihter. Med drugim je poudarila, da rada prihaja v Brežice, v kraj, ki nosi toliko let zgodovine, ter dodala, da ta večer briše meje in pre-glaša vsakodnevno politiko. ...na strani 9 Jernej Žnideršič, predsednik KUD Brežice, in ministrica za kulturo Andreja Rihter DOBRODELNI KONCERI KRAjEVNA skupiNIOST PEČicE'KmŽE il\ PGD KltiŽE ORCjAlNliziRATA DOBRODELNI KONCERT ZA IZGRADNJO DOMA KRAJANOV V KRIŽAH, ki bo v špoRTNi dvoRANi "POD BALONOM V BREŽICAH" v pETEk, 21. juNijA, ob 20. URi NASTopili bodo: ZUti zvoki, Bonis KopitAR, BRodisiki, FrancI RAjql, PRifARski MUzikANijE, Frano VEqElj, KRESNičkE, MAjdA ArIh, ToNi Soiošek, TRio PIamen, ans. Ivana PuqljA, Skeč BANd, GreCjOR Gramc, TREbEŠki dROTARji, BREŽiški flosARji, HARMONikARji iz PodbočjA, Majo1I kakor so zdaj postavljene po Sloveniji, bodo °b novih pokrajinah obdržale sedanji status in teritorialnost, t0r . u noviti pokrajinah obdržale sedanji status m tentonatnost „e-ebo prišlo do zmanjševanja števila enot, je še poudaril mini tua^a kompletni servis državljanov v duhu antibirokratskega progra-potrebno sočasno krepiti kakovost dela občinskih uprav. B.D. Povezovanje podjetij Grozd s suhimi jagodami ne odžeja Krško - Povezovanje podjetij sorodnih programov z enakimi poslovnimi interesi v obliki, da ta ne izgubijo svoje samostojnosti, so ekonomisti poimenovali grozd. Po tem principu je naše gospodarstvo nekoč že delovalo, vendar so se -tudi zaradi politike - veliki gospodarski sistemi v novi državi zrušili. Grozdenje je bila tema “srečanja ob kavi”, kakor krški župan Franci Bogovič imenuje mesečne neformalne sestanke s predstavniki lokalnega gospodarstva. Franc Černelič iz občinske uprave in Martin Bratanič iz Valvasorjevega raziskovalnega centra sta spregovorila o takšnem povezovanju v Posavju, kjer se v grozd povezuje lesno predelovalna industrija, so pa še tri gospodarska interesna združenja (GIZ), ki nikakor ne zaživijo. Povezovanje zaradi večjih možnosti razvoja in osvajanja tržišča z nižjimi stroški terja zrelo ekonomijo, torej podjetnike, ki so presegli namišljeno nezaupanje v partnerja in zavist pri ocenjevanju koristi udeležencev grozda, so se strinjali maloštevilni udeleženci tokratnega srečanja. Direktor Savaprojekta Peter Žigante je opozoril še na pomembno dejtvo - podjetja v grozdu morajo imeti vizijo, kadre in kapital. Kdor živi “iz rok v usta”, v grozdu ne bo čez noč pridobil, saj se rezultati te oblike povezovanja kažejo na dolgi rok. S tem se je strinjal direktor Kmečke zadruge Krško Anton Planinc, saj je na primer v kmetijstvu z malo profitabilnimi panogami združevanje še bolj občutljivo. Kdo bo namreč vzel v partnerstvo reveža? Gospodarsko ministrstvo daje v svojih programih grozdenju velik poudarek, sredstva spodbud pa niso velika, tudi programi pomoči Evropske skupnosti so pretežno namenjeni le projektom povezanih podjetij, je spomnil Egon Lapuh iz Podjetniškega centra Krško. Direktor območne gospodarske zbornice je spomnil na drugo dimenzijo grozdenja; podjetje, ko enkrat več ne želi sodelovati, lahko iz sistema zelo enostavno izstopi in ostalim povzroči škodo. Povezovanje je zato ob interesu tudi odgovornost. Nosilci grozdenja morajo biti torej zainteresirani podjetniki, zbornica po vsej verjetnosti ne bo, ker niti nima sredstev za tak projekt. Branka Dernovšek ftfIKET A Vse pravljice nimajo srečnega konca Posavje - Svetovna nogometna mrzlica je zajela tudi Posavje. Sprva je ljudstvo ponosno zrlo v slovensko nogometno reprezentanco. Po prvem nastopu varovancev selektorja Srečka Katanca z igro proti Španiji ni bil tako rekoč nihče razočaran, sporna sodniška odločite\’ pa je vendarle pustila grenak priokus. Potem strto vsi nestrpno čakali drugi nastop naše izbrane vrste proti Južnoafriški republiki. A namesto, da bi iz našega tabora prihajale vesti o pripravah naših nogometašev, smo bili deležni ledenega tuša. Selektor Katanec in zvezdnik Zlatko Zahovič sta si spet skočila v lase. Rezultat - Zahovič je pospravil kovčke in odšel, Katanec naj bi odšel po končanem prvenstvu. Za mnenje o dogajanju na SP smo povprašali tudi ttaključne mimoidoče... Boštjan Gregoršanec, delavec iz Krškega: S samo igro slovenske reprezentance sem sicer zadovoljen, ne glede na dejstvo, da smo izgubiti prvi dve srečanji. Kar zadeva spor med Katancem in Zahovičem bi rekel, daje to največja sramota v zgodovini slovenskega športa in kaj takšnega si res ne bi smeti privoščiti. Zdi se mi, da spor ni vplival na igralce na tekmi proti JAR, vseeno pa bi bilo veijetno boljše, če bi Zahovič zaigral. Tadeja Cetin, študentka z Mosteca: Nogomet spremljam in z igro Slovenije sem zadovoljna, še posebno s prvo tekmo, čeprav so imeti naši nogometaši smolo s sodniškimi odločitvami. Kar zadeva drago tekmo, se mi zdi, daje vpliv okoliščin vendarle bil prisoten in reprezentanca je bila dobesedno nerazpoznavna. Slovenija se je tokrat po zaslugi Katanca in Zahoviča žal pokazala v najbolj temni luči; to je velika sramota za Slovenijo. Joško Meke, obrtnik iz Brežic: Morda smo vsi skupaj preveč pričakovati. Morda sem vendarle nekoliko razočaran, prepričan pa sem, da kakšne kuhinje znotraj ekipe ni bilo. Na tekmi proti Španiji je bila tista sodniška odločitev res sporna, tako kot tisti dve med Hrvaško in Italijo. Kar zadeva Katanca in Zahoviča pa menim, da če so določeni spori obstajati, bi jih morati rešiti doma še pred odhodom na SP. Žan Tkalec, osnovnošolec iz Krškega: Naši so sicer dobro igrati, čeprav bi lahko proti JAR braniti gol. Zdi se mi, daje spor med Katancem in Zahovičem zelo vplival na igro naših proti JAR, vse bi lahko bilo drugače, če bi Zlatko igral na tej tekmi. Sicer pa mislim, da igralec ne sme trenerju nikoli nasprotovati, Katanec je dobro vedel, zakaj ga je dal iz igre proti Španiji. Kar seje dogajalo, je res velika sramota za Slovenijo. 0?, Alja Senica, referentka iz Sevnice: Svetovno prvenstvo spremljam vsak dan. Ker sem prej spremljala našo reprezentanco in njeno igro, sem jim želela, da pridejo vsaj v osmino finala. Pomembna se mi je zdela tekma s Paragvajem, žal je že vse odločeno s porazom z Južnoafriško republiko. Škoda za razdor v reprezentanci, a stoodstotno podpiram selektorja Katanca. Za referendum o deponiji smeti v Dobravi Kapele - Iniciativni odbor za pridobitev mnenja krajanov Kapel proti izgradnji deponije v dobravskem gozdu, ki ga sestavljajo predstavniki društev iz Krajevne skupnosti (KS) Kapele, od petka zbira podpise za referendum o izgradnji deponije na tej lokaciji. Lovska družina, turistično društvo, društvo za razvoj podeželja, aktiv kmečkih žena, čebelarji, jahalni orkester, moški pevski zbor, Športno društvo Kosec in Gasilsko društvo Župelevec so podpisani kot iniciativni odbor, ki od petka po vaških skupnostih zbira podpise proti izgradnji deponije v Dobravi in hkrati zahtevajo, da se o tem odloča na referendumu, Dobravo pa naj bi zaščititi. V pismu krajanom navajajo, da svet KS Kapele nadaljuje z aktivnostmi za izgradnjo deponije smeti na približno 22 ha gozdov v Dobravi in jim ni mar, kaj menijo krajani Kapel. Dodajajo še: “Ker se krajani Kapel v dosedanje aktivnosti niso vključevati, je prav, da vsi tisti, ki smo proti izgradnji smetišča, izrazimo svoje nestrinjanje s podpisi.”Te bodo zbirati nekaj dni. Govorice med Kapelci je sprožila odločitev občinskega sveta, ki je sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Brežice za obdobje 1986 do leta2000 za izgradnjo deponije za občine Brežice, Krško in Sevnica. Tudi sami ugotavljajo, da informacija ne bi smela biti novost, saj so biti krajani o tem obveščani, opravljena pa je bila tako javna razgrnitev dokumentacije kot javna obravnava v KS. A razen dveh krajanov in enega društva, ki so podati pisno nestrinjanje, navaja inciativni odbor, so se preostati s tem molče strinjati, trdi Svet KS Kapele. V imenu iniciativnega odbora pravijo: “Krajani Kapel in sosednjih KS moramo ohraniti našo zeleno Dobravo in pustiti našim otrokom živeti v takšnih razmerah, v kakršnih smo zrasti sami.” Suzana Vahtarič Občina Krško med dvajseterico Ljubljana, Krško - Pred kratkim je bilo v državnem zboru veliko besed izrečenih tudi ob obravnavanju vladne novele Zakona o lokalni samoupravi. Kot je namreč znano, so poslanke in poslanci zavrnili vsa dopolnila k členu o uveljavitvi pravice romske skupnosti do predstavnika v občinskem svetu v občinah, kjer so Romi stalno naseljeni. Burni razpravi in vsem dilemam navkljub pa je ob koncu obveljala vladna rešitev, po kateri bo 20 občin dolžnih zagotoviti pravico v občini naseljene romske skupnosti do enega predstavnika v občinskem svetu do rednih letošnjih lokalnih volitev. Med to dvajseterico pa sodi tudi občina Krško, medtem ko občine Brežice ni poleg. Kaj pomeni ta odločitev za občino Krško je bilo vprašanje, na katerega odgovarja župan Franci Bogovič: "Novelo Zakona o lokalni samoupravi, ki predvideva tudi članstvo Romov v občinskem svetu v občini Krško pozdravljamo, kajti prepričani smo, da bo s prisotnostjo svetnika v občinskem svetu tudi z njihove strani ena pravica, istočasno pa tudi odgovornost glede na to, da bo njihov predstavnik med ostalimi svetniki poročal o njihovih pravicah, predvsem pa tudi o obveznostih na drugi strani. Ta novela vzporedno prinaša tudi financiranje za samo delovanje romske skupnosti, istočasno pa bodo tiste občine, ki bodo imele člana v občinskem svetu, imele tudi pravico do sofinanciranja infrastrukture, se pravi do ureditve bivalnih razmer med Romi. Sam sem prepričan, da bo ta zadeva lahko le še pospešila vsa prizadevanja, ki jih imamo v zadnjih letih v naši občini, se pravi, da naselje legali- ziramo, odkupimo zemljišče in ga tudi prodamo Romom in poskušamo urediti normalne razmere, istočasno pa od njih zahtevati vse tiste obveznosti, ki jih morajo spoštovati ostali državljani in občani naše občine.” Poslanci so pustili odprto možnost, da bi lahko ta člen še spremenili v tretjem zakonodajnem branju. A če bo pri takšni rešitvi ostalo, bodo imeli krški Romi pred seboj težko nalogo; izbrati takšnega kandidata, ki bo znal predstaviti romska vprašanja v občini, in ki si bo znal izboriti v imenu ostalih Romov pred svetniki svoj prostor pod soncem. Karmen Molan Izziv in (zamujena) priložnost Krško - Medtem ko so v Ljubljani tekla pogajanja o koncesijski pogodbi za gradnjo HE na spodnji Savi, so posavski gospodarstveniki in politiki v Krškem modrovali o združitvi potencialov na gospodarskem in političnem področju ter o priložnostih in izzivih, ki jih ponuja projekt izgradnje verige HE na Savi. Ljubljanska pogajanja so bila vzrok, da sta na posvetu manjkala dva pomembna poznavalca zadev, Niko Galeša in Lado Tomšič. Koncesijska pogodba zagotavlja reševanje ekološke, poplavne in ostale problematike Posavja, zaščito kmetijskih površin, racionalno rabo prostora, zmanjševanje brezposelnosti v Posavju in zaposlitev gospodarskih družb. Poleg tega bo Posavje pridobilo še most na območju HE Blanca in Mokrice za osebni javni motorni promet, zagotovljena bo prehodnost jezovnih zgradb posamezne HE, koncesionar bo so- financiral betonsko brv preko Save za prebivalce Kompolj a, med drugim pa bo koncesijska pogodba določala tudi letne koncesijske dajatve posamezni lokalni skupnosti kot odškodnino za razvrednotenje prostora v višini med 60 in 90 milijoni SIT letno po elektrarni. Če bodo pogajanja tekla po terminskem planu, bo koncesijsko pogodbo 18. junija obravnavala posebna pogajalska skupina Po- savja, 26. junija jo bodo obravnavali in njeno vsebino potrdili vsi trije posavski občinski sveti -po možnosti na skupni, zgodovinski seji, 27. junija naj bi pogodbo potrdila vlada, 1. julija pa bi sledil podpis koncesijske pogodbe s strani predstavnika kon-cendenta in koncesionarja. Po terminskem planu naj bi se gradnja HE Boštanj začela 8. novembra ob sevniškem občinskem prazniku. N.Č.C. mnenja, odgovori, popravki... Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne jizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridružuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s srnjo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. “Razburljiva 16. seja DZ RS” SavaGlcis, št. 55 Gospod poslanec Jože Avšič je v SavaGlasu z dne 29.5.2002 na strani 8. v svojem komentarju o vojnih grobiščih Koaliciji Slovenija očitat poizkus, "da bi skozi ta zakon spremenila zgodovinski spomin na dogodke v 2. svetovni vojni’’. Ker ne verjamem, da bi g.Avšič želel s tako izjavo in z navedbo citiranja domobranske zaprisege žaliti razpravljavce, ki razmišljajo nekoliko drugače kot on, mi dovolite kratko dopolnilo. Spoštovati pokojne pomeni spoštovati njihova hotenja in njihove sanje, pomeni skušati razumeti njihova dejanja. V vsej razpravi sem želel le eno - preseči čmo-belo in do skrajnosti krivično sliko o tistih, ki so končali v množičnih grobiščih. Zavračal sem stališče nekaterih poslancev, ki so kar počez vsem domobrancem odrekali kakršnokoli “ljubezen do domovine ”. Državljanska vojna je prav zato groteskna, ker se v njej obe strani “borita za domovino”, čeprav si vsaka stran drugače predstavlja bodočo politično ureditev te domovine. In kot s povojnimi zločini ne moremo obremenjevati vseh partizanov in celotnega partizanskega gibanja ter kar počez vsem partizanom naprtiti breme kolaboracije s Stalinom, tako tudi z zločini črne roke ne moremo obremeniti vseh domobrancev in jim kar počez naprtili hlapčevstvo Hitlerju. Nista bila samo okupacija in boj proti okupatorju, bili sta tudi revolucija in kontrarevolucija, bila je državljanska vojna. Nekateri poslanci menimo, da brez teh dejstev ne moremo razumeti dogodkov, ki se jih dotikamo v razpravi o vojnih grobiščih, drugi poslanci pa vztrajno zavračajo kakršnokoli omembo revolucije ali državljanske vojne. V tem je končno jedro parlamentarne polemike. Pred 30 leti je Tito rekel: “Bio je to, dakle, gradjanski rat. No o torne nismo htjeli govoriti u toku rata, jer nam to ne bi koristilo” (Vjesnik, 24.5.1972). Bil je torej čas, ko se o tem ni smelo govoriti, potem se je na veliko govorilo in postavljalo spomenike revoluciji, sedaj pa se zopet ne sme govoriti, ker nekomu to ne bi koristilo. Kdo torej kar naprej “spreminja zgodovinski spomin ” in ga podreja dnevni politiki? Koalicija Slovenija zagotovo ne. V državnem zboru sem res citiral domobransko zaprisego. Priznam, naredil sem napako! Nisem pričakoval, da bom s tem sprožil toliko negativne energije in nestrpnosti. Z dolžno pieteto do pokojnih sem v kontekstu Zgodovinskih dejstev skušal le razumeti to usodno domobransko dejanje, kar pa ne pomeni, da ga tudi odobravam. Strinjam pa se s poslancem, ki je re- kel, "da take razprave v parlamentu zahtevajo ljudi z dobrim srcem ”. France Cukjati, poslanec ------— • ---------------- Kaj počnete, gospod župan? Mnenja, odgovori, popravki, SavaGlas, št. 55 Po sprejetju proračuna občine Krško (januar 2002) se je pojavilo kar nekaj pisem v časopisu SavaGlas v rubriki pisma bralcev. Pisma s podobno vse-bino pa so se pojavila tudi v verskem tedniku Družina in ostalih lokalnih časopisih. Zanimivo je, da se pisci pisem bralcev niso nikoli podpisali z imenom in priimkom, kot to naredijo ostali. Prvič se je pod pismo podpisala svetniška skupina NSi, potem so bile samo začetnice imena in priimka, v zadnjem pismu v prejšnji, 55. številki SavaGlasa, pa se je pod pismo Z naslovom “Kaj počnete, gospod Župan?" podpisalo 45 zaskrbljenih občank in občanov. Anonimni pisci so se, kot pravijo, dejansko prepričali, da so bile kritike na moje dosedanje delo napisane preblago in premilo. Pisma bralcev se pojavljajo hkrati s plačano kampanjo podjetja Togrel, ki v naročenih člankih razlaga, kako je občinsko vodstvo krivo za stanje v njihovem podjetju in kako jih občinsko vodstvo dobesedno sili v selitev sedeža podjetja. Skupno pojavljanje pisem in člankov verjetno ni naključno, saj kampanjo podjetja Togrel vodi Danilo Koritnik (AF je kratica njegove agencije), ki je hkrati tudi občinski svetnik in predsednik SDS Krško. Zanimivo je, da sedanje vodstvo podjetja Togrel (g. Ivan Navoj) za “promocijsko akcijo ” najame agencijo, ki jo vodi politik, ki se tudi očitno ne strinja z mojim delom in menda že danes sklepa koalicijske dogovore za jesenske volitve. Jože Avguštinčič iz Brežic je upravni enoti Brežice očital, počasnost pri delu in podal daljši komentar zaradi neizdaje gradbenega dovoljenja za objekt v Ulici stare pravde, ki ga je na koncu moral po - inšpekcijski odločbi porušiti. Vodja oddelka za okolje in prostor ter promet in zveze na Upravni enoti Brežice univ.dipl.arh. Mihaela Prevejšek je v odgovor zapisala: “Jože Avguštinčič iz Brežic je v zvezi s spornim objektom na Ulici stare pravde, ki mu je bil po njegovih navedbah letos neupravičeno porušen zaradi počasnega delovan-ja občinske uprave, na Upravno enoto Brežice v preteklosti naslovil dve vlogi za priglasitev del, vendar tudi obe umaknil, zato je upravna enota v skladu z zakonom izdala sklep o ustavitvi postopka. Prvič je vložil nepopolno vlogo junija 1996 in sicer za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih vzdrževalnih del na objektu delavnice - skladišča in sicer za zamenjavo strešnih letev in kritine, zamenjavo oken, vrat, strešnih žlebov, notranjih vrat, obnovo fasade in instalacij (vodovoda, kanalizacije, elektrike) ter zamenjavo lesenih oblog stropov. Ker je upravna enota v zvezi s tem objektom julija 1996 prejela odločbo pristojnega Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, s katero je bilo investitorju Jožetu Avguštinčiču naloženo, da mora do 1.10.1996 odstraniti zgrajeni del gospodarskega poslopja tlorisnih dimenzij 13 krat 3,40 m, ker je zgrajen brez lokacijskega dovoljenja, in vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške. Glede na navedeno inšpekcijsko odločbo je upravni organ ugotovil, da se zahteva za priglasitev del, ki jo je mogoče izdati le za vzdrževanje obstoječih objektov, nanaša na objekt, ki je zgrajen brez ustreznih dovoljenj, zato priglasitve del za takšen objekt ni mogoče izdati. Ker je investitor zahtevo za priglasitev del kasneje umaknil, upravna enota ni vsebinsko odločala o zadevi, temveč je postopek ustavila. V konkretnem primem bi moral investitor pričeti s postopkom za legalizacijo čme gradnje, kar pomeni, da bi moral začeti s postopkom za pridobitev lokacij skega dovoljenj a, česar pa investitor nikoli ni storil. Očitek investitoija, daje objekt star že 300 let ter da je vrisan v katastru in vpisan v zemljiški knjigi, je neutemeljen, saj je iz inšpekcijske odločbe razvidno, da je v konkretnem primem šlo za novogradnjo objekta tlorisnih dimenzij 13 m krat 4,30 m. Tudi če je na tem mestu stal objekt in ga je investitor pred pričetkom gradnje porušil, bi za rušitev objekta v skladu z zakonom o urejanju prostora in drugih posegov v prostor moral pridobiti najprej ustrezno dovoljenje za rušenje in za tem dovoljenje za nadomestno gradnjo, če bi bilo to v skladu z veljav- nim Ureditvenim načrtom za območje mestnega jedra Brežice mogoče. V maju leta 2002 je pri brežiški upravni enoti ponovno vložil zahtevo za priglasitev del za isti sporni objekt, ki jo je v naslednjih dneh tudi umaknil, zato je upravna enota postopala enako kot z zahtevo za priglasitev del iz leta 1996 - v skladu z zakonom je ustavila postopek. Ravno tako je neutemeljen očitek investitoija delavcem upravne enote, da mu niso hoteli pomagati. Dejstvo je, da je investitor sporni objekt zgradil brez ustreznih dovoljenj ter da mu je bila v letu 1996 izdana inšpekcijska odločba o rušitvi objekta, o čemer je bila zaznamba vpisana tudi v zemljiški knjigi. Takšna odločba se lahko izpodbija samo v ustreznem postopku s pritožbo pri pristojnem upravnem oiganu drage stopnje, ki pa v skladu z zakonom o urejanju prostora in dragih posegov v prostor ne zadrži izvršitve. Po zaključenem pritožbenem postopku se lahko zahteva ustrezno sodno varstvo v upravnem spora, upravna enota pa ni pristojna za spreminjanje inšpekcijskih odločb. Ker mu pristojni inšpekcijski organ z odločbo ni naložil legalizacije objekta in pridobitve ustreznih dovoljenj, je tukajšnji upravni organ vezan na odločitev inšpekcijskega organa. Vsekakor pa je res; da investitor lahko dobi dovoljenje, predvsem priglasitev del na obstoječem objektu, v zelo kratkem času, kot mu je pojasnil tudi upravni delavec, vendar le, če vloži popolno vlogo.” Marijana iz Kostanjevice je opozorila na neizvedeno ulično razsvetljavo v Kostanjevici na vogalni hiši v prečni ulici pred hrani-čkom z Oražnovo. S pobudo, da se namesti luč na izvedeno napeljavo na objektu, so se obrnili na več naslovov, pa ne najdejo pravega. Pravi naslov za odgovor je Občina Krško, oddelek za komunalno infrastrukturo, kjer je vodja oddelka Rafael Jurečič povedal, da so pri tem primera odkrili, da se lastnik objekta, na katerem naj bi stala javna razsvetljava, ne strinj a z njeno postavitvijo oziroma se ne strinja, da bi tam svetila luč. Predlaga, da se krajanka, ki je izpostavila bodico, dogovori z lastnikom ali da se prebivalci dogovorijo med seboj o morebitnih vzrokih, ki stanovalca motijo, ker, kot opo-zaija, bi to vprašanje tako najhitreje rešili. Obstaja tudi možnost, da se dogovorijo, da razsvetljava delale del noči, potem pa se izklopi. Sonja iz Krškega je opozorila na priljubljeno oddajo Oprah Winfray shovv in sprašuje, zakaj je Pop TV več ne predvaja. V omenjeni televizijski hiši so v službi za stike z javnostjo povedali, da poskušajo čimbolj zadovoljiti željam gledalcev in so zato oddajo Oprah Winfray Show predvajali najprej na Pop TV in nato še na Kanalu A in jo prav zaradi različnih okusov umaknili iz programa in jo poskušali Zadnje pismo bralcev je sinteza vseh dosedanjih. Kakšen je namen akcije pol leta pred lokalnimi volitvami? Kdo torej spodbuja “različne igrice in politične spletke”, ki so glavnega direktorja Ivana Navoja in upravo družbe Togrel privedle v današnji položaj, kot je bilo zapisano v enem od teh člankov? Denar je očitno res sveta vladar, kar je v 51. številki SavaGlasa zapisala tudi občanka Z.D.. Zavedam se, da moram kot župan občine delovati javno in transparentno. Zato redno objavljamo občinske informacije v različnih medijih. Vsak občan, ki je najavil termin za razgovor, ga je tudi dobil. Zavedam se, da nihče pri svojem delu ni popoln in da ni nobeno delo narejeno tako dobro, da ne bi moglo biti še bolje. Z vso odgovornostjo pa lahko trdim, da je v omenjenih pismih in člankih mnogo neresnic, polresnic in zavestnega zavajanja. Zato nisem odgovarjal na ta pisma, saj je nemogoče na omejenem prostoru odgovoriti na toliko pavšalnih ocen in tez. Ocenil sem tudi, da je osnovni namen teh pisem polemiziranje ali če hočete politiziranje. Če bi bil namen drugačen, verjamem, da bi se pisci podpisali z imenom in priimkom. Če se motim, se avtorjem in 45 podpisnikom opravičujem in jih javno vabim, da se ses- ... | nadomestiti z oddajami podobnih vsebin. Kot so še pojasnili, bodo, če bodo zahteve gledalcev za ponovno predvajanje te oddaje velike, pobudo predstavili programskemu svetu, ki bo na podlagi odkupa pravic za predvajanje ponovno odločal o uvrstiti Oprahine oddaje v program. Nada iz Rakovca je izpostavila vprašanje glede izplačila škode po elementarnih nesrečah za leto 2001. Pomočnik vodje Oddelka za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve na Občini Brežice Roman Matjašič je pojasnil, da bodo oškodovanci, ki bodo izpolnjevali zakonska določila, po zagotovilih Ministrstva za okolje in prostor po predhodni izdaji ustreznih vladnih odločb prejeli sredstva predvidoma v začetku junija. Ker gre za veliko število oškodovancev, so na Ministrstvu za okolje in prostor uvedli informacijski telefon (080 1009), kjer bo mogoče dobiti potrebne informacije in se pritožiti na odločbe. Brezplačna telefonska številka je začela delovati junija Ivan s Križ je v bodici opozoril na vzdrževanje telefonskega kabla na Križah, kjer je menda že dve leti okoli 30 metrov kabla poleženega po tleh. Franc Zvagen s Telekoma Slovenije, PE Novo mesto je povedal, da so poleženi kabel namestili v prvotno stanje dva dni po izpostavljeni bodici, ko so se predhodno posvetovali, kje točno poslušalec opozaija na težavo. Pojasnili so, da je bil nadzemni kabel snet z nosilca na enem drogu. Za to napako niso našli prijave v njihovi službi. V prihodnje pa prosijo poslušalce in bralce, da morebitne napake sporočijo na telefonsko številko 116. Za večje napake pa lahko posredujejo pisne prijave na PE Novo mesto, Novi trg 7a. Franc s Senovega je v pisni bodici v imenu prebivalcev na Tomšičevi cesti vprašal, kdaj bodo dobili javno razsvetljavo ulice. Navedeno vprašanje so krajani 18. novembra 1999 po' slali županu občine Krško id kopijo v vednost krajevni skup' nosti, vendar do sedaj še niso dobili odgovora. Odgovor smo dobili na Oddelku za gospodarsko infrastrukturo Občine Krško; vodja oddelka Ra' fael Jurečič je povedal, da v letošnjem letu v občinskem proračunu ni predvidenih sredstev za javno razsvetljavo na Tomšičevi-Imajo predvidena sredstva za ele-ktrosoglasje in izgradnjo samega stikališča za prižiganje javne razsvetljave. Prosi, da se obrnejo na krajevno skupnost, ki vsako let° namenja določena sredstva za javno razsvetljavo, iz občinskega proračuna pa bodo primaknili za omenjeno elektrosoglasje in stika-lišče. tanemo na skupnem sestanku, kjer^, mo zagotovo razčistili večino VP šanj in dilem, ki jih odpirate. Na vprašanja, ki jih postavljate (S‘l je občinskega proračuna, gosp°a ska situacija v občini Krško, sp0 ^ zum o NEK, izvajanje investicij v čini Krško,...), bom, zaradi konipk ^ nosti in obsega vsakega vprašanji", sebej, natančno odgovoril v n&si njih številkah SavaGlasa in v oV macijah občine Krško, ki jih kot pr‘ ^ go Posavskega obzornika brezpD ■ prejemajo vsa gospodinjstva v op Krško. Franci BogoV‘ Župan občine Kr GOSPODARSTVO, TURIZEM SavaGte, 12.6.2002 Kostak o svojih načrtih ^rško - Kostak je delniška družba z 256 zaposlenimi, njegov osnovni program je gradbena ^javnost, opravlja pa tudi komunalne storitve v občini Krško. Družba je v večinski lasti dolenjskega Begrada, dobrih 20 odstotkov delnic ima občina, GIP-o dobrih 10 odstotkov, Preostale pa so razporejene v lastnem skladu in pri malih delničarjih. Za lansko poslovno leto so ježili milijardo 950 milijonov . T prometa, le 30 odstotkov ga Je bilo na račun gospodarskih jav-n'h služb, ostalo iz tržnih dejav-n°sh, pri katerih načrtujejo letos ■ztržiti 50 milijonov SIT dobička na skupno preko 2 milijardi SIT Planiranega prihodka družbe. Trenutno teče gradnja kanala ?a čistilno napravo v Vipapu, do-°nčujejo čistilno napravo Kostanjevica, dela na cestah, priča-ujejo pa tudi posel pri gradnji hi-°elektram na Savi. Po besedah ^'rektorja Boža Resnika in njenega pomočnika za tržne dejavnosti Miljenka Muhe so predvi-da bo prišlo med posav-s gradbinci do tvornejšega odel o vanj a ravno v zvezi z grad-J° elektrarn. Pred dvema letoma ustanovljeni GIZ (gospodarsko eresno združenje) pa kljub o^adevanju posameznikov in •nočne gospodarske zbornice 6. Zmore najti skupnega, komer-a no naravnanega jezika, ki bi ^•n zagotavljal boljša izhodišča •^Pridobivanje poslov v prihod- Ob tem je direktor Resnik še V£dal, da Kostak željno priča- kuje razsodbo višjega sodišča o dveh zadevah v zvezi s firmo To-grel; o lastništvu nad Togrelom, ki je po prvostopenjski odločbi sodišča v lasti Kostaka, vendar z njim upravlja GIP-o, ki tudi zatrjuje, da je večinski lastnik, ter o vračilu kredita v višini 159 milijonov SIT, ki jih je Kostak posodil Togrelu. Božo Resnik Kostak s svojo zastopnico v organu družbe ni imel moči vplivati na poslovne odločitve, ker je bila preglasovana, zato je tudi odstopila. Direktor Kostaka je namreč izrazil dvom o uspešnih rezul- tatih Togrela, s katerimi se ta predstavlja v javnosti. Zgodba o razumevanju lastništva nad Togrelom bo torej dobila končni epilog na drugostopenjskem sodišču, medtem pa Kostak ne zanemarja razvoja v svojem neprofitnem sektorju, to je komunalni dejavnosti, za katero je zadolžen Jože Leskovar. Eden zahtevnejših projektov je načrt ločenega zbiranja odpadkov za celo Posavje, ki je v pripravi. Veliko pozornost bo Kostak namenil osveščanju javnosti, začeli so pri najmlajših. Z OŠ Senovo so podpisali Eko listino o ravnanju z odpadki, sledile bodo še druge šole. Občanom pa so se tudi zavezali, da jih bodo oskrbovali s kakovostno pitno vodo. Za Brestanico in Senovo iščejo ustreznejši vodni vir od površinskega na Dobrovi, ki se ob deževju skali in gaje potrebno klorirati. Tisti iz rudnika pa se po mesecu dni črpanja tudi ni najbolje izkazal. Šolam Brestanica, Koprivnica in Senovo so zato namestili vodomate in pokrivajo polovico stroškov, da so učenci preskrbljeni z ustekleničeno pitno vodo. Branka Dernovšek Razstava kontrastov jursko - Podjetniški center Krško deluje štiri leta, pred dnevi a so se s projektom “delo na domu” in odprtjem e-točke Odstavili na Dnevu odprtih vrat. di {.°^e obiskovalcem povedali Marijah ^niškega cen trs (ja Jd Krusic, imajo sicer vsal< Pot ?dl5rta vrata za vse tiste, ki . ebujejo podjetniško svetovan- kr;it>0S^0Vn'razv°lni načrt. To-savc^3 S° met'se povabili tiste Po-okrC£’ ^ 'Z£lc 1 ujcjo uporabne iti obnasne. Predmete umetnostne vai !mponujajo trgu. Obisko-Po ,! So občudovali in kupovali j?(j !, ane steklenino, kvačkane pre , e> različne šivanke, lesene larske 6te Za ^orn 'n Pa^et0 čebe- kontrastov; na eni strani ohranjanje in spodbujanje rokodelskih talentov, na drugi pa najsodobnejše komuniciranje s svetom, ki ga bo tistim brez domačega računalnika omogočala e-točka Podjetniškega centra. Javnosti bosta na voljo dva računalnika z internetom in usposobljena oseba za pomoč in in-štrukcije. Tajnica Društva za razvoj podeželja Kapele Jožica Penič je Krčanom povedala, da so lahko zadovoljni z delom Krušičeve in njene ekipe, saj vlaga neverjetno °b Janezu Levstiku v novi 1 jo je kot vodja projekta pomagal Ševjij^tru ljubljanskega Pospe-darst e§a centra za malo gospo- __• i r ur\ 1 novi slovenski čel - -1 ...n j/1 \/jl /\ 1 l, yumagal snovati. ^viru ljubljanskega Pospe- energije v to, da bi 1 ^ega centra za malo gospo- deželju dobili možno; 0 namreč teče projekt “Delo no dejavnostjo zašli -ot dopolnilna dejavnost tolar in kar je morda ,evTJRn nekmečkih gospodinj- nejše, da pustijo na p spoju . acb> Kvas je povedal, da varjalnosti. B.D. Za dej JaJ° ustanavljanje društev --------------------- b°d0 ® na domu, ob koncu leta Za taj,-ZTl0stavili prodajno mesto Za prQSlle ‘zdelke, skrbijo pa tudi tui>ni 1 Pc’-i° tovrstne ponudbe v se je slovenskih izdelovalcev Sejtjju ^stavilo na februarskem bo j]Q mnkfurtu, najesenskega žbirajo ® naših razstavljavcev, bajni s ^ *nteresente za pro-bir5em decembra v Milanu. V p!?r. občinske uprave vrat bnšek je o Dnevu odpr-ejal, daje bila to razstava ČASOPIS /A ŠIRŠO POSAVSKO DEŽELO Pomoč pri zaposlovanju invalidov Slovenija, Posavje - V Posavju je med brezposelnimi osebami okrog 17 odstotkov invalidov. Letošnja usmeritev Ministrstva za delo je, da skozi denarno pomoč delodajalcu stimulira večje zaposlovanje invalidov. Na Območni službi Zavoda za zaposlovanje opozarjajo, da so v Uradnem listu št.42-43 objavljeni štirje razpisi za različne oblike zaposlovanja invalidov. Razpis za nadomestitev plače invalidu in težje zaposljivi, nad 45 let stari osebi, delodajalcu mesečno zagotavlja za obdobje največ treh let od 20 do 80 odstotkov minimalne plače, ki jo prispeva Zavod za zaposlovanje. Nadomestilo je odvisno od tega, za katero brezposelno osebo iz ciljne skupine gre. Naslednji razpis je namenjen za sofinanciranje odpiranja novih delovnih mest za brezposelne invalide in sofinanciranje prilagoditve njihovih delovnih mest. Za zaposlitev zavod prispeva 9 minimalnih plač v fiksnem znesku, vendar z zavezo delodajalca, da zaposlitev ohrani najmanj dve leti, za prilagoditev delovnega mesta pa zavod pokrije dejanske stroške, vendar največ 10 minimalnih plač na zaposlenega invalida. Program Invalidi invalidom - gre za pomoč na domu oseb z lažjo obliko invalidnosti težjim invalidom - ponuja možnost zaposlitve predvsem osebam nad 50 let, ki več let niso našle službe. Za Posavje z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti se v ta program lahko vključijo tudi brezposelni, ki ne sodijo v kategorijo težje zaposljivih oseb. Zavod za to zaposlitev subvencionira od 100 do 120 odstotkov minimalne plače. Za manj razvita področja pa velja še razpis za ohranjanje delovnih mest, ko država nadomesti del stroškov na zaposlenega. Za vsako ohranjeno delovno mesto znaša višina pomoči do 3 minimalne plače (284.025 SIT ali po prijavitelju največ 25.000.000 SIT. Rok za prijavo na omenjene razpise I poteče 14. junija 2002. B.D. Lačna vrana sito pita... Sevnica - Leta ’92 se je v Loki pri Sevnici v stavbi Blagovnih rezerv pričela proizvodnja obutve firme Clann, ki jo je vodil podjetnik Novosele. Projekt je obljubljal 300 novih delovnih mest, ki jih ni realiziral, in je leta 1994 propadel. Občina je v duhu spodbujanja podjetništva Clannu obljubila triletni brezplačni najem hale, z Zavodom za blagovne rezerve pa sklenila pogodbo, da je ona plačnik najemnine. Takratno vodstvo je dogovor razumelo kot fiktivno pogodbo, češ, da je znesek mesečne najemnine 750.000 SIT sicer določen, ni ga pa občini potrebno plačevati. Kot se je po propadu Clanna izkazalo, je šlo za zmotno prepričanje Občinarjev, da je pogodba zgolj formalnost brez realnih zahtev po denarju. Toda na Blagovnih rezervah so mislili zares in Občina Sevnica se je pred leti znašla v tožbi zaradi neporavnanih obveznosti. Občina je tožbo sicer izgubila, a na vse načine skušala doseči razumni dogovor, ki bi jo oprostil plačila. Brez uspeha in dolg je z obrestmi vred narasel na skoraj 200 milijonov SIT. Po črki zakona bi imela država pravico do izvršbe, zato je župan Kristijan Janc ves čas svojega mandata iskal možnosti poravnave oziroma odpisa. Vendar ni bilo junaka v vladi (ne v Drnovškovi ne v Bajukovi), ki bi glede na pravnomočno odločbo upal zastaviti svoje ime in občini oprostiti dolg. V minulih dneh pa se je Jancu vendarle uspelo dogovoriti za varianto, da občina v sedmih letih odplača revalorizirano glavnico dolga, ki je leta 1999 ob pravnomočnosti sodbe znašala 37,5 milijona SIT, plačila obresti pa je oproščena. Občina Sevnica bo torej državi obročno plačala okoli 74 milijonov SIT. Branka Dernovšek Terme Čatež se širijo Čatež ob Savi - Nadzorni svet Term Čatež meni, daje družba lani poslovala v skladu z načrti in dosegla za svojo panogo nadpovprečne rezultate. Na skupščini delničarjev, ki bo 27. junija, bo tako predlagal dividendo v višini 350 SIT na delnico, kar naj bi za delničarje pomenilo 41,2-odstot-no povečanje vrednosti naložbe. Sicer pa je družba Terme Čatež prejšnji teden postala 73,5-odstot-na lastnica Marine Portorož. Prvi mož Term Borut Mokrovič je z uspehom ponudbe izredno zadovoljen in je dejal, da marine ne nameravajo ukiniti, temveč jo želijo z vlaganjem širiti. Terme Čatež, ki svojo dejavnost opravljajo na treh lokacijah, in sicer v Čatežu, Mokricah in Kopru, se nameravajo po uspešnem lanskem poslovanju še naprej širiti tako po Sloveniji kot tudi v državah nekdanje Jugoslavije in po Evropi. Že lani so tako pridobili večinski delež v trgovskem podjetju Delikatesa, letos pa še v Marini Portorož in Turističnem podjetju Portorož. V BiH so ustanovili podjetje Terme Ilidža, v katerem imajo 90-odstotni lastniški delež, še letos pa naj bi začeli graditi hotelsko-re-kreacijski termalni kompleks. L.K. Po novi avtocesti 2004 Ljubljana - Družba za avtoceste v RS (DARS) je sklenila pogodbi za nadaljevanje gradnje dolenjskega avtocestnega kraka. Gre za izgradnjo 3,5 kilometra dolge trase na drugi etapi avtocestnega odseka Kronovo - Smednik, torej od Dobruške vasi do Smednika, ter za izgradnjo treh objektov na avtocestnem odseku Krška vas - Obrežje. Objekte, most, viadukt in nadvoz, na odseku avtoceste Krška vas - Obrežje bo gradilo podjetje GIZ Gradis iz Ljubljane. Pogodbena vrednost del znaša 862 milijonov SIT, rok za dokončanje pa je 15 mesecev od uvedbe izvajalca v delo. Kot so še sporočili z DARS bosta traso avtocestnega odseka od Dobruške vasi do Smednika skupaj gradila ljubljanski SCT in Cestno podjetje Novo Mesto. Pogodba v vrednosti 1,5 milijarde SIT pa poleg gradnje avtocestne trase obsega tudi gradnjo deviacij (prestavitev) kategori- ziranih in nekategoriziranih cest oziroma poti, izvedbo regulacij, vodnogospodarskih ureditev, prestavitev komunalnih vodov in naprav, izvedbo klica v sili ter krajinsko ureditev in zasaditev. Pogodbeni rok za dokončanje navedenih del je 22 mesecev od pričetka. Skupna vrednost obeh sklenjenih pogodb znaša 2,37 milijarde SIT. Po trditvah DARS bosta avtocestna odseka Kronovo - Smednik in Krška vas - Obrežje dokončana in predana prometu predvidoma v letu 2004. S.V. Končan remont NEK Krško - Nuklearno elektrarno Krško (NEK) so 5. junija ponoči ob 1.13 sinhronizirali z elektroenergetskim omrežjem. S tem se je končal redni letni remont, ki se je začel 11. maja. V letošnjem remontu so zamenjali 33 svežih gorivnih elementov od skupno 121 ter izvedli celoten načrtovan obseg vzdrževalnih del, preverjanja opreme ter modifikacij. Ob standardnem obsegu so izvedli nekaj del, ki niso rutinske narave. V primarnem delu elektrarne so preverili vijake obodnih plošč reaktorske sredice in odprtine na reaktorski glavi. Na sekundarnem delu elektrarne so opravili obsežen remont električnega generatorja. Izvedli so več kot 20 modifikacij, ki obsegajo izboljšave, dopolnitve ali spremembe opreme in tehnoloških sistemov elektrarne. Med njimi v NEK izpostavljajo zamenjavo kompresorjev instru-mentacijskega zraka in vgradnjo opreme, ki bo omogočila zamenjavo kotlov pomožne kotlovnice med obratovanjem elektrarne. Kot del projekta za posodobitev bazena za izrabljeno gorivo so med remontom vgradili dodatni izmenjevalec toplote za hlajenje bazena za izrabljeno gorivo. V sklopu gradnje razdelilne transformatorske postaje Krško 400/ 110 kV (RTP) so opravili večino pripravljalnih del za bodočo povezavo stikališča NEK in nove RTR Remontna delaje ob organizaciji NEK opravljalo več kot 400 domačih in tujih specializiranih delavcev. Rezultati vseh pregledov so bili v mejah pričakovanj in so dobra osnova za varno in zanesljivo obratovanje elektrarne v 19. gorivnem ciklu. S.V. investiranje Bikovski trend na Ljubljanski borzi se je počasi začel umirjati, v času pisanja prispevka pa so tečaji delnic, s katerimi seje zadnje čase največ trgovalo, začeli padati. Tako pada vrednost Leka, Krke, Mercatorja, Žita, Petrola, Gorenja, Triglava 1, Zvona»l, Zlate monete 1. Razlog padanja tečajev je v vnovčevanju dobička, saj so vsi tisti, ki so delnice kupili pred nekaj meseci, že zelo lepo zaslužili in želijo ta dobiček tudi vnovčiti. Delničarji Atene so bili te dni zaskrbljeni, saj se njihova delnica ni več pojavljala v pidovski tečajnici. Razlog je delitev delnice z oznako AT1N na dve delnici: - ATFR-AKTIVA FIN, finančna družba d.d., nominala 1.000 SIT - ATPR - ATENA PID, pooblaščena investicijska družba d.d., nominala 100 SIT. Formula za izračun novega števila je dokaj zakomplicirana, zato vsaki stranki izračunamo sproti, kot primer pa navajamo naslednji primer: 3800 AT1N = 206 ATFR + 1740 ATPR 2850AT1N= 154 ATFR + 1310 ATPR 950 AT1N = 51 ATFR + 440 ATPR Delnice ATFR že kotirajo na borzi, njihova vrednost je okrog 780 SIT, delnice ATPR pa začnejo predvidoma kotirati v nekaj dnevih. V zadnjih časih se pojavlja kar nekaj primerov dedovanja. Veliko ljudi še nima urejenih prepisov delnic, ki sojih podedovali, ko pa se odločijo za prodajo, se vse ustavi. Kljub temu da imajo dediči sklep o dedovanju, v katerem točno piše, da so podedovali določene delnice, jih ne morejo prodati pred prepisom lastništva. Preknjižbo lahko uredijo sami pri Klirinškodepotni družbi (KDD) v Ljubljani ali pa uredijo pri borzno posredniški družbi. Če se odločijo dedovanje urejati neposredno pri KDD, je rok preknjižbe od 4 do 6 mesecev, v primeru posredovanja borzne hiše pa do 4 tedne. Potrebna dokumentacija za preknjižbo vrednostnih papirjev: - original pravnomočnega sklepa o dedovanju (žig o pravnomočnosti dobite na sodišču, na katerem je bil sklep izdan in sicer po izteku pritožbenega roka); - kopijo dokumentov (osebni dokument s fotografijo ter enotno matično številko, davčno številko, številko tekočega računa ali hranilne knjižice; - dokument z EMŠO pokojnega. Razlika med obema možnostima je torej v času od vloge za preknjižbo in prejetim obvestilom o izvedeni preknjižbi ter v stroških same transakcije. Mojca Špiler, borzna posrednica M&D Špiler k.d. Krško, tel: 49-05-678 http://www.web-klik.com, mojca.spiler@web-klik.com Pogodbena enota GB D d.d. SOLSTVO, ZDRAVSTVO SavaGfe, 12.6.2002 ZD Brežice zahteva pravičnejšo kadrovsko razporeditev Brežice - Dosedanje določilo pravi, da je lahko zdravnikov na posameznem področju 10 odstotkov pod ali enak odstotek nad povprečjem. To lahko pomeni, opozarja direktor Zdravstvenega doma (ZD) Brežice Slavko Sušin, da je preskrbljenost prebivalstva z zdravniki po državi tudi do 20 odstotkov različna. Razpis za štipendije Zato ZD Brežice predlaga, tako Sušin, da tisti zdravstveni domovi po državi, ki imajo kadrovsko zasedenost do 10 odstotkov nad republiškim povprečjem, zadržijo dosedanjo zasedenost kadrov, tistim domovom, ki zaostajajo za povprečjem, pa naj dovolijo vsakoletno povečanje števila kadrov za eno ekipo, da dosežejo sedanjo izravnavo slovenskega povprečja. Predlaga, da bi vrzeli zapolnili najprej tam, kjer so največje potrebe, čeprav bi to morda pomenilo, da bi bil kdo pred ZD Brežice. Zahtevo so posredovali Zdravniški zbornici Slovenije, resornemu ministrstvu in Zavodu za zdravstveno zavarovanje ter drugim. Zdravstveni dom Brežice bi Slavko Sušin, dr. med. nujno potreboval enega zdravnika za potrebe družinske medicine, to je Sušin poudarjal že lani, ko je sprožil arbitražo, kije ugotovila pomanjkanje zdravnikov v ZD Brežice in naložila v pogodbenem V društvo Ozara, pisarno za informiranje in svetovanje, se vključujejo ljudje s težavami v duševnem zdravju, prav tako se oglasijo vsi tisti, ki se znajdejo v stiski. V tokratni številki vam predstavljamo prispevek članice skupine za samopomoč. Deklica je zbežala v noč Začelo seje lani, ko sem spoznala tega fanta. Vse leto je bil priden, mnogo je postoril v hiši in okrog nje. Včasih je zvečer govoril grde stvari o meni, ki jih je baje slišal od drugih. Včasih sem jokala. Pila sva šampanjec - vsak mesec šestindvajsetega. Fant je počasi začel piti, tudi zato, ker je pač delal v našem vinogradu. Ponoči sem večkrat poskušala uiti, pa je po ledu v spodnjih hlačah tekel za mano in prekleto nerodno padel. Vrnila sem se. Vračala sem se. Toliko o preteklosti, ki tudi ni bila rožnata. V sredo sem šla k prijateljici v Ilirsko Bistrico. Hotela sem se vrniti do dveh, ko fant pride iz službe, da ne bi vedel, da sem kje bila. Dobila sem pošteno klofuto. Zaklenila sem vsa vrata. Mama mu je odprla. Spet me je strahoval. Ko se je stanje umirilo, sem šla spat. Zvečer je ves “poscan ” kot cucek klical in jokal. Šla sem z njim v vikend. Nisem in nisem mogla pozabiti klofute, kot takrat ne, ko me je prevaral s svakinjo. Osredotočimo se na včeraj. Nedelja. Obiski. Fant peče kotlete v kleti in se ga “nažinga ”. Krut je, želi, da ostanem; razmišljam ali naj prespim ali grem. Pri njem ni enostavno jokati in iti. Kako naj grem z avtom, obrnjen je v nasprotno smer. “Kam greš?” vpraša. “Grem na stranišče,” rečem. Zadere se, da ne smem kaditi. V spalni srajci sem. Popokam torbico, hlačt, zgornji del trenirke in bežim. Nasproti gre avto, nič mi ni mar. On nag teče za mano, ne more brez obleke. Skrijem se na poti in se oblečem. Grem peš. Končno zatipam denarnico torbici, kar je dober znak. Če bom šla po cesti, me bo z mojim avtom ujel in strahoval. Res pridrvi, ko grem po cesti navzdol. Da moram takoj v avto in me bo peljal na policijo, mi reče. Že v zidanici mi je grozil, da moram v Ljubljano k dr. Švabovi, da me bodo “našopali ” z injekcijami. Pa ljudje božji, kdo je tu bolan; mar jaz, ki bežim pred nasiljem, ali on, ki me strahuje in ko se napije, je še nasilen. Bežim po travi. Pred vsakim avtom se skrijem v mrzlo travo, bežim, vsa sem premražena. Samo priti domov, to me. žene. V Bušeči vasi skrenem s ceste in grem po poljih v Cerklje. Vsa sem umazana, premražena. Končno najdem poljsko pot. Toda kako bom šla preko mostu. Dolgo fem hodila po travnikih. Utrujena sem, ubita psihično in fizično. Preko mostu skušam teči, pa ne morem. Doma me čaka mama na balkonu: “Hčerka, ja kaj pa je ? ” Dvakrat me je iskal doma, da sem skočila z balkona, in grozil, da me je treba peljati na policijo in v Polje. Grde misli ima ta fant. Gniloba je v njegovi duši. Vzamem tri leksaurine in zaspim, ko se malo umijem. Ob devetih zjutraj vstanem. Grem v Brežice, z njegovim avtom. Na društvu mi pametno svetujejo. Opravi s policijo, fant mora ven iz hiše. Tudi Buda je rekla, da rabim mir. Članica skupine za samopomoč Društvo Ozara,Gubčeva 10 a, Brežice, tel. 07/49-63-590, vsak delavnik od 9. do 15. ure. Internetni naslov: www.ozara.org , e-mail: br@ozara.org. rojstva v porodnišnici brežice Od 27.5. do 10.6.2002 Dečke so rodile: Darinka Vegel iz Kočarije, Marjeta Zajc s Ceste, Nataša Mirt iz Leskovca pri Krškem, Katarina Mikulič iz Lastniča, Marija Sokolovič-Živič iz Pleterij in Nataša Brajdič iz Krškega. _ Deklice so rodile: Tatjana Osojnik iz Dednje vasi, Darja Novak z Zgornjega Obreža, Alenka Petretič s Kalce-Nakla, Brigita Čerkuč s Trebč in Hedvika Lopatič z Dolenje Pirošice. letu 2002 ponovno preverjanje preskrbljenosti na ravni cele države. Drugi problem je organiziranje zobozdravstvene službe ob sobotah. Zdaj morate prositi “Boga”, da vas ob koncu tedna ne zaboli zob. Prva dežurna služba dela v Sevnici oziroma Novem mestu. Občina Krško in odbor za družbene dejavnosti občine Brežice zahtevata, da vsako soboto dela en stomatolog za zavarovance obeh občin. Sušin opozarja, da bi prišel posameznik na vrsto dvakrat letno. Pristopili so vsi in podpisali pisna soglasja, le eden zasebnik v Brežicah ne želi delati. Kljub opozorilu Občine Brežice, v čigar pristojnosti so koncesijske pogodbe, si ta zobozdravnik ni premislil, in tako v Brežicah ostajajo brez zobozdravniške oskrbe ob sobotah. Ob tem pa Zdravstveni dom Brežice poziva tudi občino, da pristopi k spremembi koncesijskih pogodb. Suzana Vahtarič Manjši odziv Krško - Krvodajalska akcija, v organizaciji Območnega združenja Rdečega križa Krško se je iztekla. Ugotovitve organizatorjev pa so, da se je tokrat odzvalo kar precej manj darovalcev, kot je bilo to običajno. Tako je v Leskovcu pri Krškem darovalo kri 117 darovalcev oziroma 30 manj kot sicer, na Senovem jih je bilo 88, kar je kar za dobrih 40 darovalcev manj kot običajno, v Krškem jih je bilo še največ in tudi odstopanje je bilo najnižje, kri je darovalo 174 darovalcev, v Kostanjevici na Krki pa je bilo 78 darovalcev oziroma 20 manj kot sicer. O razlogih ni, da bi razglabljali, so pa žal več kot na dlani, in zavoljo tega so še najbolj prikrajšani tisti, ki jim je kri namenjena. Sicer pa je RKS obležil 4. junija Svetovni dan krvodajalcev. Ob tem dnevu so v poslanici zapisali, da se RKS zahvaljuje vsem krvodajalcem, prostovoljcem, sodelavcem, strokovnjakom, organi- Slovenija, Posavje - Izšel je razpis za republiške in Zoisove štipendije za šolsko leto 2002/2003. Časa za prijavo je dovolj, saj za dijake poteče rok v začetku septembra, za študente pa v oktobru. V Posavju ta čas 2034 dijakov in študentov prejema republiško štipendijo, čeprav je bilo poslanih 1000 vlog več, a so prosilci izpadli zaradi preseženega cenzusa. Ta za prosilce, ki bodo obnovili vlogo, znaša 775.294 SIT na družinskega člana, za tiste, ki prvič prosijo za štipendijo, pa 704.813 SIT. Andrej Mihelin z Zavoda za zaposlovanje, območne službe Sevnica opozarja na letošnjo novost pri oddaji vloge; ni namreč potrebno potrjevati družinskih članov in priložiti potrdila o državljanstvu. Oboje bo služba zavoda preverjala sama, takšne so usmeritve vladinega antibirokrat-skega programa. Vloga za republiško štipendijo je objavljena na spletu in jo prosilci lahko enostavno natisnejo iz računalnika. Poleg republiških v Posavju še 900 dijakov in študentov prejema Zoisove štipendije, ki se nadarjenim podeljujejo od leta 1986. Podelijo jih okrog 50 letno, kandidate pa običajno predlagajo šole. Pred dvema mesecema je Zavod za zaposlovanje odprl elektronsko borzo Zoisovih štipendistov, da bi podjetja videla, s kakšnimi kadri lahko v Posavju računajo. Prijavljenih je 27 delodajalcev in čez 200 štipendistov. Če se bo e-borza obnesla, bodo vanjo vnesli še podatke o vseh ostalih štipendistih. Iz ankete, ki jo je zavod naredil pri Zoisovih štipendistih je namreč razvidno, da se jih le manjši del želi čim prej zaposliti in petina med njimi je že navezala stike s podjetji, ostali pa želijo študij oziroma specializacijo nadaljevati. Od sedaj evidentiranih se jih 6Jzobražuje v tujini, 11 pa v podiplomskem študiju doma. B.D. zatorjem, delodajalcem in medijem za prispevek in skrb za sočloveka. V svoji poslanici sta predsednik RKS Janko Predan in generalna sekretarka RKS Tatjana Kostnapfel Rihtar še zapisala, daje krvodajalstvo najplemenitejša solidarnostna dejavnost, kajti brez ljudi, ki so prepričani v načelo solidarnosti, si pač ni mogoče predstavljati naše skupne prihodnosti. K.M. Čudež neke šole Sevnica - Atrij sevniškega gradu so do zadnjega kotička napolnili obiskovalci, željni videti, kako je Srednja šola zasnovala svojo deveto prireditev Pomlad je čudež, s katero se ob zaključku šolskega leta vedno izkažejo. Najprej so prišle coprnice in pričarale en lep večer. Če je bil prva leta na prireditvah poudarek na modni reviji lastnih kreacij, se je iznajdljivi kolektiv domislil ohranjati privlačno in razgibano dogajanje tudi ob dejstvu, da tekstilni program na šoli usiha. Tako so že lani vpeljali predstavitev ustvarjalnih dejavnosti, ki potekajo v okviru šole, v obliki delavnic, ki so si jih obiskovalci z zanimanjem ogledovali. Revija atraktivnih frizur je pokazala, da ima šola dobre učitelje in seveda dijake, ki so se predstavili kot odlični manekeni še za Liščine kopalke, blagovno znamko Mo-ja, trgovino Bombi XXL in obutev Kopitarne. Kot gost večera pa je nastopil letos ustanovljeni Big band Sevnica pod vodstvom Roka Štirna. B.D. Pomagajte njim, da boste pomagali tudi sebi! Krško - Humanitarni koncert za nakup urgentnega reševalnega vozila reanimobila, ki je potekal v športni dvorani Krško, je bil tretja tovrstna humanitarna prireditev, potekala pa je v sklopu prireditev praznika občine Krško. Izkupiček od prireditve je znašal 250.000 SIT in kot je povedal direktor Zdravstvenega doma (ZD) Krško dr. Rudolf Ladika, so hvaležni predvsem vsem tistim posameznikom in delovnim organizacijam, ki jim niso obrnili hrbta, ampak so njihova prizadevanja podprli po svojih najboljših močeh. Prav po njihovi zaslugi, dodaja dr.Ladika, je trenutno zbranih več kot 50 odstotkov vrednosti reanimobila, ki sicer stane okrog 30 milijonov SIT. Žal smo se Posavci še enkrat pokazali v ne najlepši luči, humanost je očitno spet zatajila; prav bi bilo, da se začnemo zavedati, da v resnici nikoli ne vemo, kdaj bomo sami potrebovali pomoč zdravstvenega osebja in prevoz s takšnim avtomobilom. In če ga ne bo, koliko življenj bo s tem ogroženih. Direktor ZD Krško dr.Ladika ob tem zaskrbljeno ugotavlja: “Sramotno in žalostno je, da moramo denar za avtomobil, ki naj bi reševal življenja, zbirati in prositi na takšen način”. In če bi vendarle radi priskočili na pomoč in s svojim prispevkom pomagali pri nakupu urgentnega reševalnega vozila, to lahko Še vedno storite, če svoj[ prispevek nakažete na številko ZR 51600-603-30902, sklic na številko 00 11004, namen nakazila “Za rea-nimobil” ali pa se kar osebno oglasite v krškem zdravstvenem domu, kot je to nekdo že storil m s svojim prispevkom polepšal dan osebju, ki se iz dneva v dan bori za zdravje in velikokrat tudi za življenje ljudi. Karmen Molan Mladi potrebujejo prijatelje Sevnica - V Galeriji Ana seje na letnem zboru Društva prijatelje^ mladine Sevnica - Boštanj sešlo skromno število tistih, ki želijo delati ; z mladimi in za mlade v okviru omenjenega društva. S skromnimi: sredstvi 300.000 SIT so pripravili več prireditev; oktobrski vrtiljak' tradicionalnega dedka Mraza, pustovanje za otroke in za najstnik®-glasbeno plesno prireditev “Pozdrav pomladi” ter več poučno zabavnik: delavnic. Meta Pfeifar z Zvezdicami iz vrtca, ki rade zapojejo. Enak program z dodatkom prireditve ob majskem dnevu druži®6 načrtujejo tudi za novo šolsko leto, a z. veseljem sprejmejo še novt pobude, širšo javnost poziva predsednica društva Meta Pfeifar, ki J6 prepričana, da mladi za zdravo odraščanje potrebujejo zrele prijaj je, zato pričakuje širše sodelovanje. Svojo pomoč je obljubil podžupan Andrej Štricelj, sicer član društva, ki se je včasih velik1 ukvarjal s športno vzgojo mladih v Sevnici. B.D. Dražji vrtec Sevnica - Občinski svet Sevnica je potrdil nove cene v vrt®'*1' ki veljajo z junijem, a so še vedno najnižje v primerja^'5 posavskimi občinami. Kot vedno, kadar občinski svet Sevnica obravnava predlog vrtca o potrebnem zvišanju cen, se je tudi tokrat razvila polemika o tem, daje občina po povprečnem osebnem dohodku na repu Slovenije, da plače v negospodarstvu, ki vplivajo na rast stroškov vrtca, preveč naraščajo in podobno. Vodja oddelka za družbene dejavnosti Darja Lekše in direktorica vrtca Danica Božič sta obrazložili, da predlagano zvišanje, ki je za vrtec Krmelj dobrih 12 odstotkov, za Šentjanž 16 ter za Sevnico 15 odstotkov, upošteva minimum povišanja vseh stroškov, ki v bistvu niti ne jamčijo pozitivnega poslovnega izida leta. Toda, kot je dodala Božičeva, se v sev-niškem vrtcu obnašajo izredno varčno in kljub temu zagotavljajo kakovostno prehrano in programe, ne more pa si dovoliti kršitev dogovoijenih kolektivnih pogodb, ki oblikujejo plače zaposleni® ^. Polemika svetnikov se že v let vrti ravno okrog plač vzgoj iitel' 'rtlf jic, na kar lokalna skupnost11)1 hj Svetniki menijo, da D' j z gC vpliva. morala biti tudi predšolska vzg'. v celoti skrb države, tako kot s stvo- (gm Nekateri od svetnikov so Pf verjali, ali bi bilo možno Pre£^, gano povišanje cen pokriti iz činskega proračuna in ne °bf menjevati staršev, toda prof®6 tega denarja nima. Sicer pa bo• datno obremenjen z izplačil ^ - * A° razlik v ceni, saj je v vrtcu p> ^ polovice otrok, katerih starši ne plačujejo nič ali pa so v % nižjih plačilnih razredih. Št®v tistih, ki imajo vrtec brezpl®^ celo narašča, kar je posledic® tžU tbed11 brezposelnosti v občini kot l socialne situacije. Branka DernC' v/ KMETIJSTVO, PODEŽELJE Za subvencije 2300 vlog več kot lani Slovenija, Posavje - Na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je do petka, 24.maja, ko se je uradno iztekel rok, prispelo približno 66.298 vlog za letošnje subvencije v kmetijstvu, °<1 tega so jih le 89 dobili po 24.maju, vendar pa do 31., kar pomeni, da bodo tem upravičencem subvencije zmanjšane za 5 odstotkov. 25 vlog je prispelo na agencijo po l.juniju; od teh ima 5 vlagateljev za prekoračitev roka opravičljiv razlog, ostale vloge pa bodo zavrnili. Napovedi so se torej uresničile, na agenciji so vendarle dobili 2.293 vlog več kot lani; od skupaj 66.289 Jih je vloženih 12.812 za kmetijski okoljski program (SKOP). Po besedah direktorice Agencije za kmetijske trge Sonje Bukovec je letos 'e 7.950 vlog takšnih, ki so jih vrteli vlagateljem za dopolnitev oziroma jih dopolnjujejo na posameznih registrih, ker vlagatelji Niso imeli na voljo uporabnih podatkov. .. Po podatkih posavskih kme-'jskih svetovalnih služb je večina uPravičencev do petka, 24.maja, sypje vloge oddala. V brežiški občini sojih pričakovali krog 1550, 0 zadnjega dne sojih prejeli 1503, o 31.maja še 19, skupaj torej 1522, je 37 več kot lani. V krški občini "jo jih pričakovali med 1300 in 400, do izteka roka so jih prejeli 46, do 31. maja sojih prejeli še > skupaj torej 1373, kar je 70 več °‘ lani. V sevniški občini so jih Pučakovali nekaj več kot 1000, do Poteka roka so jih prejeli 1030, do ■ maja še 8, skupaj torej 1038, ^ j® 60 več kot lani. Na vseh treh sedežih so tudi povedali, da v času IjJemanja vlog uradno niso ime-Podaljšanega delovnega časa, f^li so po potrebi. V sevniški mi so se letos celo odločili za natančen umik, po katerem so upravičenci prihajali k njim; s tem načinom so bili oboji zelo zadovoljni, še posebej kmetje, ki jim ni bilo potrebno čakati v vrsti, kot se je to dogajalo lani in predlani. Dodali so še, da omenjeni številčni podatki veljajo le za vloge, ki so bile oddane preko svetovalne službe, še vedno pa je tudi nekaj takih upravičencev, ki to storijo sami. Sicer pa je za neposredna plačila v kmetijstvu letos namenjenih 18,7 milijarde SIT, kar je približno 5 milijard SIT več kot lani. Od tega je za neposredna plačila na površino oziroma na žival (EKO 0) na voljo 12,35 milijarde SIT, za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (EKO 1) 4,02 milijarde, za neposredna plačila iz Slovenskega kmetijsko okoljskega programa (EKO 2 in 3) pa je na voljo 2,36 milijarde SIT. Na agencijo je bilo letos prvič potrebno oddati obrazce s podatki o namolženem mleku na kmetijah. “Uredba o ureditvi trga z mlekom in mlečnimi izdelki” in “Navodilo za vodenje evidenc količin mleka in mlečnih izdelkov ter poročanje”, nalaga vsem rejcem krav, ne glede na to ali mleko prodajajo v mlekarne ah prodajajo mleko in mlečne izdelke neposredno strankam ali Evrosad v razcvetu ^tara vas - Podjetje Evrosad je v sklopu prireditev ob prazni-u občine Krško proslavilo sedemletnico družbe z odprtjem n°Ve hladilnice, ki so jo pričeli graditi v letu 2000, v nasled-,m tetu zaradi pozebe in toče gradnjo kar dvakrat prekinili oktobra investicijo pripeljali pod streho. Vredna je 745 'hjonov SIT, 24 odstotkov od tega je prispevalo kmetijsko 'uistrstvo, ostalo so bila lastna sredstva in krediti. (Igi^Ucihnic0 je otjpri kmetijski minister Franc But, praznovanju sow)CeV Evrosada pa so se pridružili še poslovni partnerji iz petih Jru -^av ter posavski gospodarstveniki in politiki, ki so prišli zini Kozole čestitat za uspešno delo. Pre rU»^a Evrosad je leta 1995 od M-Agrokombinata odkupila vil; °ZenJe sadjarstva in prevzela 95 delavcev. V tem času so obno-ka 90 hektarjev sadovnjakov, skupaj pa v hladilne in sortime ^Paeitete investirali 2 milijardi SIT. Pred izgradnjo nove hladilnice t^eč 1998 obnovili obstoječo iz leta 1968. Moderna hladilna ttta °-0gija ne pomeni le dviga kakovosti skladiščenega sadja in slovJS'h izSub’ ampak je tudi ekološko pomembna, je na otvoritveni p0 ®Sn°sti poudaril prof.dr. Janez Hribar iz Biotehniške fakultete. atT|S ar' tehnologiji bi Evrosadova linija za hlajenje potrebovala 3 tone °n,aka, danes le 250 kg. ^stnib' Kozole, sadna kraljica Anita Pavlovič, minister But, K'an Kozole in župan Bogovič 5() |e‘JStn'k podjetja Ivan Kozole je ob tem, ko je spomnil na pretečenih Pil še Modernega sadjarstva v občini, sam je v panogi že 23 let, ome-jai,tVon;*rte za prihodnost - obnova hladilnice na Blanci, saj s Sad-skijpn na Blanca Evrosad kapitalsko sodeluje in sadje prodaja pod Starj magovno znamko, gradnja centralne sortirnice in pakirnice v Da aSi ter nadaljevanje obnove sadovnjakov. »a dr^^nja kapaciteta hladilnice je 10.000 ton oziroma 5 kg sadja bij) .avUana, kar predstavlja 20-odstotni proizvodni delež v Slove-J2a bližnjo prihodnost pa je pridelati 10 kg sadja na državljana. Branka Dernovšek mleko porabijo doma v gospodinjstvu, ali ga pokrmijo teletom ali prašičem, da morajo voditi evidenco o prirejenem mleku in proizvedenih mlečnih izdelkih in o tem vsako leto poročati Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge. Kmetje so morali podatke, ki bodo osnova za prihodnjo dodelitev mlečne kvote, prav tako oddati do konca maja. Na agenciji so pričakovali okrog 40.000 takšnih obrazcev, do izteka roka so jih dobili nekaj manj kot 29.000. Ali je to večina, še niso analizirali, ker razpolagajo z dvema podatkoma - po registru proizvajalcev mleka je teh 16.000, po registru ženskih govedi iz leta 2001 pa je proizvajalcev 45.000. Jelica Koršič Pokličite “sušafon” -080 1009 Ljubljana - Na Ministrstvu za okolje in prostor so za vsa morebitna vprašanja glede državne pomoči za odpravo posledic lanske suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu uvedb informacijski telefon. Ta je začel delovati 1. junija na brezplačni telefonski številki 080 1009. Za takšen ukrep so se na ministrstvu odločili zaradi številnih vprašanj v zvezi z omenjeno problematiko, ki so jih občani naslavljali na ministrstvo in državno komisijo za sanacijo. Na tako imenovanem “suša-fonu” so občanom odgovori na njihova vprašanja zagotovljeni vsak delovni dan od 8. do 15. ure, če je to mogoče takoj, če pa ne, pa v čim krajšem možnem času. Povratne informacije, ki jih bo na ta način neposredno pridobilo ministrstvo, pa bodo pripomogle delu državne komisije za sanacije. J.K. Vinski letnik 2001 prav dober Otočec - V okviru prereza vinskega letnika 2001 vinorodne dežele Posavje je na Otočcu potekala vodena degustacija najbolje ocenjenih vin letnika 2001. Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto je tudi letos organiziral ocenjevanje vin letnika 2001, letos prvič kot pooblaščena organizacija za oceno mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina, in v okviru 3. prereza letnika vinorodne dežele Posavje predstavil rezultate. Sicer pa so že pred tem po skoraj vseh vinogradniških društvih v Posavju, na Dolenjskem in v Beli Krajini potekala ocenjevanja, na katerih je bilo ocenjenih preko 5000 vzorcev. Na ocenjevanju za prerez letnika je sodelovalo 15 priznanih slovenskih degustatorjev, ki so ocenili 60 vzorcev vin, med njimi jih je bilo kar nekaj tudi iz posavskih treh občin ter sosednje Šentjernej ske, Novega mesta, Metlike in Črnomlja. Največ je bilo vzorcev cvička ptp, kjer je najvišjo oceno 16,02 točke dobil cviček Janeza Žarna iz Nemške vasi pri Leskovcu, dobro ocenjeni pa so bili še cvički Jožeta Ka-plerja iz Leskovca, Jožeta Unetiča iz Kostanjevice, Alojza Pirca, Petra Janca, Alberta Pirca iz Krškega in Kmečke zadruge Krško ter Franca Martinčiča (slednji je poslal na ocenjevanje še vzorca modre frankinje in bele zvrsti vina), Vinka Štembergerja (na ocenjevanje je poslal še vzorec modre frankinje), Franca Junca, Mateja Rešetiča in Jožeta Dvojmoča iz Šentjerneja ter Kartuzija Pleterje, ki je edina sodelovala še z vzorcem penine. Andrej Fabjančič iz Brestanice je sodeloval z vzorci rozeja, laškega in renskega rizlinga, pri slednjem je dobil najvišjo oceno - 18,10 točke - ter sauvignona. Matjaž Jenšterle je sodeloval z vzorci chardonnaya, kernerja, sauvignona, in laškega rizlinga -izbor. Kmečka zadruga Krško je sodelovala z vzorcem modre frankinje, kjer je dobila najvišjo oceno - 17,90 točke, in z dvema vzorcema sauvignona. Vino Brežice je na ocenjevanju sodelovalo z vzorcem modre frankinje, z vzorcem bele zvrsti vina ter predikati - laškim rizlingom-jedeno vino in modro frankinjo-ledeno vino. Z vzorcem laškega rizlinga pa sta sodelovala še Slavica in Jakob Grobelnik iz Zabukovja. Sicer pa so po besedah enolo-ginje Katarine Merlin bili degustatorji najbolj navdušeni nad sorto sauvignon in so letnik 2001 na koncu ocenili kot prav dober. Jelica Koršič Čaji za boljše počutje Krško - V avli Kulturnega doma v Krškem so minuli petek dopoldne v sklopu praznika občine Krško odprli razstavo, ki so jo na kratko poimenovali “Čaji”. Članice Društva kmetic Krško so v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo zbrale 55 vrst zelišč in sadja, iz katerih je mogoče pripraviti zdravilne ali samo osvežilne čaje. S pomočjo strokovne literature so pripravile tudi navodila, kateri deli posamezne rastline so primerne za čaj, kako ga pripravimo in katere bolečine lahko lajša. Razstava je bila na ogled do sobote zvečer. J.K. Danica Molek in Sonja Vrbovšek v ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Af1 Območna enota Brežice Letni časi in različna dela v gozdu Narava ima svoj ritem, rastline znotraj naravnega kroga tudi. V gozdu stvari “tečejo na dolgi rok”, v primerjavi s kmetijsko pridelavo pa sploh. Vendar imajo tudi v gozdu in gozdarstvu pomembno vlogo različni letni časi. Je obdobje mirovanja, čas nagle rasti,.... vsako obdobje pa je za rast in razvoj pomembno na svoj način. Prav je, da naravni ritem upoštevamo pri naših ukrepih v gozdu. V prejšnjih gozdarskih nasvetih smo pisali o negi mladega gozda, danes pa predstavljamo najprimernejša obdobja za določeno vrsto dela. POMLAD je v gozdu “najburnejši” letni čas. Za kakovost in zdravje gozda bomo največ naredili, če ob tem času v gozdu ne bomo počeli ničesar. Pomlad se v gozdu pravzaprav prične že 14. februarja. “Valentin ima ključ od korenin” ni pregovor kar tako, ampak ima svoj pomen. Po deblih se pričnejo pretakati sokovi, pravimo, daje drevje v mezgi. Sečnja in spravilo lesa iz gozda v tem času povzročita nepopravljive posledice. Poškodbe na deblih so neizogibne in kakovost lesa v zrelih letih bistveno slabša. To je čas, ko se ptički ženijo - spletajo gnezda in za to potrebujejo mir. Zato v tem obdobju tudi ni primemo opravljati nege v mladem gozdu. S spoštovanjem ptic v gozdu lahko za stabilnost in zdravje naredimo veliko. Ptice nam bodo našo opreznost poplačale z uničevanjem insektov, ki ob prenamnožitvah lahko postanejo škodljivci. Edini ukrep, ki ga spomladi s koristjo opravimo, je sadnja na tistih površinah, kjer se gozd ne bo obnovil po naravni poti. POLETJE in poletna opravila se lahko pričnejo že pozno spomladi. Nega mladja, ki je že dobro olistalo, odstranjevanje vzpen-jalk ter nega gošče v tem času lahko koristno spodbudijo boljšo rast mladega gozda. V zgodnjem poletju je tudi primerno opraviti prvo obžetev. Na bogatih rastiščih sta velikokrat potrebni dve ob-žetvi. Z dovolj zgodnjo obžetvijo omogočimo sadikam boljšo in hitrejšo rast. JESENI se prične narava pripravljati na počitek. Kjer smo obžetev opravili že v začetku poletja in so se trave, praproti ali ovijalke ponovno razbohotile, je potrebno ta ukrep pred zimo ponoviti. Sneg lahko poleže zeli in s tem zaradi teže povije mlade sadike. Popravimo tudi zaščito sadik - poravnamo in nadomestimo količke ter ponovno pritrdimo mreže, kjer je to potrebno. Ponekod še stelja-rijo - grabijo listje. Primemo je, da to delamo vsakokrat na drugi površini, da ne bi preveč osiromašili gozdnih tal. ZIMA je najprimernejši čas za sečnjo. Tla so zmrznjena, drevje v mirovanju in poškodbe so v tem letnem času najmanjše. Ko nam je gozdar označil drevje za prvo ali drugo redčenje (to še spada k negi mladega gozda), je to najbolje opraviti v zimskih mesecih. V tem času je tudi delo v gošči zelo primemo, če ni snega. Moramo pa zanesljivo prepoznavati neolistane drevesne vrste. Gošče, ki so poleti težko pregledne, so sedaj nekoliko lažje prehodne. Vse ukrepe v mladem gozdu delamo zato, da bi izboljšali kakovost bodočega odraslega sestoja in s tem povečali dohodek. Ob nepravočasno in nepravilno izvedenih ukrepih pa je lahko učinek našega dela prav nasproten. . Mojca Bogovič, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov kmetijski nasveti Za poljedelce Varstvo krompirja pred boleznimi in škodljivci Pridelovalce krompirja strokovne službe obveščajo, da opravijo škropljenje proti krompirjevi plesni. Priporočajo uporabo sistemičnih ah polsistemičnih fungicidov Acrobat MZ, Ridomil gold, Tattoo ah Equation pro. Pozorni bodite tudi na izleganje ličink koloradskega hrošča. Škropljenje opravite s pripravki Bulldock, Actara, Regent ali Bancol, vendar šele ko je izleženih 30 - 50 odstotkov ličink. Za vinogradnike Vinogradnike strokovne službe obveščajo, daje sedaj nevarnost pojava peronospore. V nekaterih vinogradih so zasledili močne okužbe, ki se pojavljajo tudi na kabmikih. Zato priporočajo škropljenje s polsistemičnimi in sistemičnimi pripravki, kot so: Antracol combi, Aviso, Forum star, Equation pro, Melody duo ali Ridomil MZ 72 WP Ker so zasledili tudi prve pojave oidija, priporočajo uporabo pripravkov s sistemičnim delovanjem ah strobilurinskih pripravkov, to so Crys-tal, Falcon, Folicur EW. Sabithane, Eclair 49 WG ali Stroby. Za sadjarje Proti jablanovemu škrlupu priporočajo uporabo dotikalnih pripravkov, kot so Delan, Merpan, Dodin, Captan ah Polyram. Presledki med škropljenji so lahko 10-12 dni. Upoštevajte količine padavin. Če pade več kot 30 mm dežja, je potrebno škropljenje ponoviti. V nasadih, kjer so težave z pepelasto plesnijo, lahko škropite z močljivim žveplom kot dopolnilom dotikalnim pripravkom v odmerku 2 kg na hektar. Spremljajte pojav rdeče sadne pršice. Prag škodljivosti je 4 - 5 osebkov na hst. Sadjarje tudi obveščajo, da so 3. junija zasledili izleganje ličink prvega rodu ameriškega kapaij a. O času škropljenja boste pravočasno obveščeni. Spremljajte pojave listnih uši. Če je presežen prag škodljivosti, kije za mokasto uš več kot 1-2 kolonije na 100 poganjkov, zeleno uš več kot 8-10 kolonij na 100 poganjkov uporabite pripravke Aztec, Pirimor, Actara, Basudin. Slednji deluje tudi na ličinke ameriškega kaparja, ki se izlegajo v tem času. Kdo bi lahko z mestom bolj čutil kot sami meščani? Brežice - 680-letnico mesta Brežice so z odprtjem razstave 34 lepo uspelih likovnih del z motivi mesta in njegove okolice v novem NC Brežice počastili člani Društev likovnikov Brežice in “Oko” Krško; meščani so z gosti iz Slovenije in Hrvaške z mestom množično praznovali na osrednji prireditvi na brežiškem grajskem dvorišču ob poslušanju Requiema madžarskega skladatelja Hidasa v spomin na žrtve vseh vojn v zgodovini človeštva, v viteški dvorani so na koncertu ob 30-letnici pobratenih MePZ užili melodično prelivanje glasov pevcev iz Stražišča pri Kranju, Železne Kaple, Prosek - Kontovela in Brežic, današnji večer pa prinaša v galeriji Dolenjske banke odprtje fotografske razstave “Brežice v objektivu”. Žal je Hidasev Requiem v skupni izvedbi Orkestra Slovenske vojske, opernih solistov in združenih zborov De Profundisa iz Kranja, Vive iz Brežic, Ljubljanskih madrigalistov in pevskega zbora Akademije za glasbo Ljubljana pod vodstvom Milivoja Surbe-ka (na fotografiji) prekinilo kdo bi iz zgodovinskega spomina črpal več moči in energije za vsakdanje življenje kot ljudje, ki živijo tukaj? Predsednik sveta KS Tone Zorko je orisal zgodovino mesta z vzponi in padci s poudarkom, da mesto ta trenutek doživlja žalostno usodo in po mnenju občanov in meščanov deževno nebo, ki je metaforično pokazalo na upor meščanov ob današnji podobi svojega mesta. Ker, kot je vprašal povezovalec programa prof. Martin Soško, tudi najbolj žalosten čas v zadnjih desetletjih, ko je umiranje starega mestnega jedra izrazito, in se pri tem kritično ozrl na odnos občinske politike do mesta kot upravnega, gospodarskega, izobraževalnega, zdravstvenega in kulturnega središča občine. Dodal je, da v imenu občanov in meščanov pričakuje, da bo mestu, ki je bilo z odlokom proglašeno za zgodovinski in kulturni spomenik, namenjena večja skrb. Pobudnik obeležitve 680-letnice mesta župan Vladislav Deržič pa je v govoru zaželel, da bi praznovanje spodbudilo prizadevanje, da bi v mesto vrnili življenje, da bi mu dahnili prijaznost in čarobnost preteklosti, obletnica pa je priložnost, da pričnemo resno razmišljati, kako združiti zgodovinsko dediščino s sodobnimi zahtevami občanov in meščanov za kasnejše rodove. Slavnostni govornik, predsednik DZ RS Borut Pahor, je prinesel sporočilo veselja in ponosa vseh poslanskih kolegov ob praznovanju mesta Brežice, popeljal prisotne skozi zgodovino do sodobne mestne in splošne družbene aktualnosti rekoč, da mora biti nekaj posebnega na tej ravnici, ko so stotine generacij mesto razvijale, razvajale in ga uporno branile pred vsiljivci, ohranjale in negovale ljubezen do kraja, melodija značaja upornih, a strpnih ljudi ob meji, pa je bila posavski poslanci Vrtci - pomemben del demografske politike “Cilj razvoja je, zagotoviti mrežo kakovostnih javnih vrtcev, ki bodo dostopni vsem otrokom in jim bodo zagotavljali ustrezno okolje in razmere za varno in zdravo otroštvo in za razvoj njihovih telesnih in duševnih sposobnost,, poleg tega pa bodo omogočali izboljšanje kakovosti življenja družin,” je zapisano v uvodu Zasnove javnih vrtcev (Bela knjiga 1993). Ali država in občine delujejo v tej smeri? Prepričan sem, da žal ne. Občinski svet občine Brežice je na 32. redni seji 25.3.2002 sprejel Sklep o preračunu cen storitev ut programe v vrtcih občine Brežice, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS 12.4.2002, veljati pa je začel 1.4.2002. Ta sprememba cen programov v vrtcih je povztvčila znatno podražitev vrtcev za starše v občini Brežice in sicer tudi za več kot 40 odstotkov. Tako visoka podražitev je posledica dviga ekonomskih cen vseh programov vrtcev, predvsem pa razveljavitve sprejetih sklepov Občine Brežice, na podlagi katerih je proračun občine Brežice v celoti pokril podražitev vrtcev v preteklih letih, ter sklepa, da je bila izhodišče za plačilo staršev ekonomska cena najcenejšega vrtca v občini Brežice. Dejstvo je, da so s to podražitvijo cene vrtcev v občini Brežice, ki jih plačujejo starši, ene najvišjih (če ne najvišje) v Sloveniji, kar je ob dejstvu, daje v občini Brežice povprečna plača nižja od državnega povprečja, nelogično in nesprejemljivo. Tako znaša na primer cena dnevnega programa vrtca (6-9 ur) v Vrtcu Mavrica Brežice za otivke v prvem starostnem obdobju (med 1. in 3. letom) 85.212 SIT na mesec, kar predstavlja izhodiščno ceno za plačilo staršev. Starši namreč plačujejo do 80 odstotkov navedene izhodiščne cene glede dohodke na družinskega člana. Posledice dviga cen vrtcev se poleg razburjenja in revolta staršev kažejo predvsem v dveh smereh in sicer, da so starši začeli bolj pogosto kot doslej izpisovati svoje otivke iz vrtcev oziroma, da jih izpisujejo iz celodnevnih programov (6-9 ur) in vpisujejo v poldnevne programe. Slednje povzroča, da so posamezni oddelki vrtcev še manj polni, kar posledično pomeni ponovni dvig ekonomske cene vrtcev. Smo v začaranem krogu, ki zelo neugodno vpliva na poslovanje vrtcev in občinski proračun. Poudariti velja, da izpisujejo otroke predvsem starši, ki plačujejo več oziroma sodijo v višje plačilne razrede, saj tistim staršem, ki že doslej niso plačevali vrtca in jim je vrtec v celoti plačevala Občina Brežice, podražitev ne pomeni nobene spremembe. Ne glede na zadnjo podražitev vrtcev so starši Že doslej razmeroma pogosto izpisovali in nato ponovno vpisovali svoje otroke v vrtec v obdobjih, ko so imeli za svoje otroke zagotovljeno lastno varstvo. To se je zlasti dogajalo v poletnih mesecih. S visokim povečanjem cen vrtcev bo to občasno izpisovanje in vpisovanje otrok še pogostejše, kar zopet dviga ekonomsko ceno vrtcev in bremeni občinski proračun Negativni učinki podražitev programov vrtcev v občini Brežice so že vidni, saj so na primer v Vrtcu Mavrica Brežice junija 2002 starši 8 otrok izpisali svoje otroke iz vrtca (vpisanega ni bilo nobenega otroka), medtem ko sta bila junija lani le dva izpisana otroka, vpisano pa je bilo pet otrok V prihodnjih mesecih je pričakovati še več izpisov otrok zato je potrebno nemudoma sprejeti ustrezne rešitve v smislu stabilnejšega poslovanja javnih vrtcev v občini Brežice. Glede na opisano posamezni člani Občinskega sveta občine Brežice menimo, da je potrebno v najkrajšem možnem času spremeniti in dopolniti sprejeti Sklep o preračunu cen storitev za programe v vrtcih Občine Brežice v smislu znižanj cen vrtcev za starše, ki sklenejo z vrtcem pogodbo o celoletnem vpisu otroka v vrtec in med letom ne izpišejo otroka iz vrtca in popust za starše, ki imajo otroka vpisanega v celodnevni program (6-9 ur). Stimulirana sta torej dva ukrepa, katerih cilj je večja zasedenost celodnevnih programov vrtcev, ki posledično prinaša znižanje ekonomske cene programov v vrtcih in enakomernejši vir prihodkov vrtcem in s tem dolgoročno cenejše in stabilno poslovanje javnih vrtcev. Cena posameznega programa vrtca, ki se uporablja kot izhodišče za plačilo staršev, mora biti za celo občino enaka in naj predstavlja najnižjo ekonomsko ceno posameznega programa vrtca v občini Brežice. Kot poslanec državnega zbora pripravljam skupaj s še nekaterimi poslanskimi kolegi ntdi spremembo zakona o vrtcih in spremembo zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja. Prepričan sem, da je vzgoja otrok v javnih vrtcih prepomembna v luči razvoja otrok in bi jo morala sofinancirati tudi država. mag. Andrej Vizjak, poslanec DZ RS kos vsem izzivom v vseh časih. Mesto Brežice za svoje 680-letne izkušnje res ni dobilo darila, morda pa je dobilo nove temelje in prihodnje generacije vsaj novo dobro upanje. Natja Jenko Sunčič Prvi koraki po pravi poti Gora - Na območju porajajoče Gornje dolenjske vinske ceste je v minulih dneh potekala tridnevna delavnica študentov krajinske arhitekture Biotehniške fakultete iz Ljubljane. Organizatorji delavnice, Občina Krško in krajani so z njo želeli osvetliti enkratne prostorske vrednote območja in določiti potenciale razvoja ter ohranjanja obstoječe krajine. Namen delavnice, ki je potekala pod vodstvom prof. Alojza Drašlerja, je dvoplasten, saj lokalnim prebivalcem ponuja ideje ob prostoru polnem potencialov, posameznikom pa kot običajno svetujejo pri opremljanju in ureditvi kmetij ob vinski cesti, ki se razprostira skozi območje krajevnih skupnosti Gora, Veliki Trn, Raka, Senuše in naprej v sevniško občino. Študentje kot bodoči načrtovalci in prostorski oblikovalci spoznavajo pomen upoštevanja potreb in želja naročnikov, meni Magda Krošelj z Občine Krško, ki je povzela njihove ugotovitve. Te izhajajo iz neskladja med staro in sodobno arhitekturi in med stroko in ekonomskimi vidiki, ki sicer zagotavljajo življenje ob porajajoči se vinski cesti. Enako so ugotovili izredno simbolizirajočo zimzeleno rastlino, ki bi jo veljajo vpeti v prepoznavnost omenjene vinske ceste, ki so jo pričeli označevati. S.V. Hočemo obnovljeno, pomlajeno in živo mesto! Brežice - Na ustanovni skupščini Društva za oživitev mesta Brežice so se sestali meščani, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z našim mestom. Sprejeli so statut in izvolili upravni odbor. Razmišljanjem o spoštljivi podobi mesta je prisluhnilo tudi Turistično društvo (TD) Brežice, pri katerem je bila ustanovljena posebna komisija, poimenovana Komisija pri TD za ureditev mesta. Pred društvom je bila oblikovana že komisija, vanjo pa imenovani Zinka Kristarič, Andreja Kos, Franc Filipčič, Jože Tomc, kot koordinator Florijan Bergant ter Ivan Tomše kot član po funkciji predsednika TD Brežice. Ti so se pred ustanovno skupščino društva od letošnjega 24. januarja sestali petkrat z osnovnim namenom, da registrirajo društvo. Kot je povedal koordinator Bergant, se sestajati niso začeli zgolj zato, ker je pobudnikom za ustanovitev društva nerodno ob videzu razpadajočega mesta, pač pa tudi za nekaj več - za odnos do dediščine, do tistega, kar so nam zapustili predniki in za odnos do tistega, kar moramo mi zapustiti našim zanamcem. Njihova razmišljanja in dogovarjanja so potekala že kar nekaj časa preprosto zato, ker imajo radi Brežice, posebej staro mes- tno jedro z željo, kako mu pomagati, da bi tudi po svoji 680-letni-ci, ki jo po volji občinskih mož praznujemo te dni, v svoji najlepši podobi preživelo in ne preživota-rilo. Vzporedno s tem gre tudi za propad različnih dejavnosti v mestu, govori se o porazdelitvi lastninskih interesov, propadajo hiše, neurejen je prometni režim, čudni so gradbeni posegi in še marsikaj. Združba, danes 26 ljudi, naj bi delovala predvsem s pridobivanjem javnega mnenja in preko tega s pritiski na oblast, da bi delovala pred očmi javnosti, z organizacijo okroglih miz in javnih razprav, s pripravo razstav, javnimi prireditvami, ter s strokovnimi predlogi in pripombami določenih vsebin v občinskem svetu, upoštevaje tri cilje: ekonomski, socialni in prostorsko-arhitektumi del prenove. Kot kaže, bo imelo omenjeno društvo tudi pravno podporo, saj predlog novega zakona o prostorskem oblikovanju predvideva v posege vpeljati javnost, večjo demokratičnost pri odločanju in predvsem v iskanju rešitev vključiti ljudi, ki na določenem področju živijo. Osnova vsemu delu pa mora biti prepričanost članov, da delajo prav. Tudi takrat, ko bodo dregnili v določene “fevde”, ki se kot rakasta tvorba širijo po mestu. V upravni odbor društva so bili potrjeni ing. Karel Filipčič, predsednik, Florijan Bergant, tajnik in Andreja Kos, blagajničarka. Ustanovne skupščine seje udeležil tudi nekdanji Bre-žičan dr. Mitja Guštin, ki je dejal: ”Majhno mesto se lahko združeno gradi z županstvom, gospodarstvom in ljudmi, ki tam živijo, društvo pa bo dalo domovinsko zavest.” Natja Jenko Sunčič Mostove gradijo s kulturo in glasbo Dobrany, Brežice - 18 učencev in 12 učiteljev Glasbene šole (GŠ) Brežice je gostovalo Češkem, kjer so bili gostje Umetniške šole “Johan S. Bach” Dobrany, ki ima poleg glasbene' ga tudi likovni program. Delegacijo je spremljala podžupanja Milena Jesenko, ker obe občih* že nekaj časa poskušata uresničiti idejo o medsebojnem sodelovanju. Prisotnost predstavi' ka Ambasade RS na Češkem Matjaža Puca pa je gostovanju dala še večjo pomembnost. Spet se je izkazalo, da politika caplja za kulturo, saj je slednja naredila prvi konkreten korak v povezovanju, ki bo gotovo postavil temelje še na drugih področjih sodelovanja. Ravnatelja Dragu-tin Križanič (na fotografiji) in mostove med različnimi. Na dveh uradnih sprejemih so se z gostitelji dogovorili o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju, ko bo brežiška GŠ od 26. do 29. septembra gostila dobranysko Umetniško šolo. Predlog bo podžupanja Jesenkova posredovala občinskemu svetu, dokument pa naj bi podpisali v času Festivala Brežice 2002, ker je Republika Češka letos na festivalu drža' partnerica. Mladi brežiški glasbeniki s° gostovanja odnesli izredno leP vtise in nenazadnje - mogočni pustili tudi pri gostiteljih, saj s se jim oddolžili z izrednim k0*1 certnim programom in se izkaza. li kot izredno uspešni kultu1^ ambasadorji svoje šole, občine države. N.J.S. Petr Šefi sta sodelovanje uresničila v mesecu dni, in sicer tokrat na pobudo ravnatelja Križaniča z osnovnim motivom, da glasbeniki niso gradbeniki, a kljub temu brežiška Glasbena šola že 55 let gradi mostove - mostove med ljudmi, mostove prijateljstva, dobre volje, mostove duha med znanim in neznanim, malimi in velikimi, Mladi brežiški glasbeniki na Češkem ! sikateremu narodu pomagala preživeti. Slovenskemu nedvomno. In ko stojimo na prehodu v Evropo, ki se kljub temu, da smo že od nekdaj tukaj in pravzaprav prehodov sploh ne potrebujemo, se je še toliko bolj potrebno zavedati, kako pomembna je naša posebnost, drugačnost. V tem, kar smo, iz česar izhajamo, in v tem, kar je lastno samo nam, se moramo oplajati za stoletje vnaprej. Ob Jubilejno srečanje štiriperesne deteljice Brežice - 30-letno prijateljstvo, združeno v pesmi, so ob 680-letnici mesta Brežice v viteški dvorani z lepim koncertom Potrdili pevski zbori iz zamejstva in Slovenije - koroški “Zarja” iz Železne Kaple, tržaški “Vasilij Mirk” iz Prosek-Kontove-la ter iz domovine “Svoboda” iz Stražišča pri Kranju in gostitelj domači brežiški zbor. Da je jubilej pomemben dogodek v celotnem slovenskem prostoru, je s prisotnostjo na koncertu Priznala tudi ministrica za kulturo Andreja Rihter. Ob zahvali za Povabilo je izrazila veselje, da yedno znova rada prihaja v Brejce in v prostor, ki nosi toliko let Rodovine, v nadaljevanju pa dodala: "Vesela sem, da sem no-c°j z vami. Da sem prisotna, ko So pesmi izbrisale meje, ko so gla-sovi preglasili vsakodnevno polivko in se spomnili težav, s katerimi ste se in se še soočate. In ko Pomo, upam, na naslednjem sre-c‘toju še za kanček bolj optimis-tično gledali v prihodnost. Slo-Venski narod je že skozi stoletja Prepoznan po svoji umetnosti, ki nasje ohranila takšne, kot smo, v Pjej smo obujali lastno in narodo-v° preteklost, se zavedali korenin ln v bogatih zakladnicah uma in razkošne invencije iskali samoza-Vest za pot naprej. Kultura je mar- Ljubitelje zborovskega petja je nagovorila ministrica Andreja Rihter. spoštovanju drugačnosti drugih je prav, da smo ponosni na to, kar nas same razlikuje od njih.” Pevkam' in pevcem, pobratenim v “štiriperesni deteljici”, je čestitko in veselje ob jubilejnem 30. srečanju z željo, da tradicija srečanj ne bi nikoli zamrla, izrazil tudi župan Vladislav Deržič ter vsakemu zboru podelil Plaketo občine Brežice. Ob koncu so zbori skupno zapeli pet pesmi, prvo med njimi Bratje zapojmo Radovana Gobca, ki jo je napisal ob 10-letnici štriri-peresne deteljice, tokrat je zazvenela dvajsetič, srečanje pevcev, ki jih povezuje skupen jezik - pesem, pa je sklenilo svoj osmi krog. Ta se bo gotovo nadaljeval, ker pesem ne pozna ne pregrad in ne mej in ker se je pričel, kot se prične mnogo velikih stvari - z idejo, vrženo med prave ljudi, ob pravem času in v pravem prostoru. Na tj a Jenko Simčič Parada valetnikov 2002 Brežice - Na pobudo Plesne šole Salsa in v sodelovanju z Mladinskim centrom Brežice so se ob zaključku osnovnega šolanja na brežiških ulicah zbrali osmošolci in zaplesali četvorko. Seveda z željo, da bi tudi osnovnošolci svoje osnovno šolanje zaključili na svojstven način, ki bi se ga v nadaljnjem življenju z veseljem spominjali. Organizatorji “Parade valetnikov” so na takšen način želeli prispevati k ustvarjanju slogana Slovenija - dežela plesa. To jim je tudi odlično uspelo. K.M. Varovanci VDC Leskovec - enota Sevnica so navdušili s folklorno obarvanim nastopom. Vzporedno s prireditvijo je bila v avli Mladinskega centra Brežice postavljena tematska razstava otrok z osnovnih šol Brežice, dr. Mihajla Rostoharja iz Krškega ter Ane Gale iz Sevnice, prav tako pa so s svojimi umetnijami sodelovali tudi otroci vrtca Mavrica Brežice z razvojnim oddelkom in Vrtca Krško, Zveza društev za cerebralno paralizo iz Ljubljane pa seje predstavila s sončkovo stojnico. Karmen Molan Drug ob drugem in eden za vse Bigonce - V počastitev krajevnega praznika Dobova so v obnovljenem gasilskem domu Rigonce na svečani seji Sve-13 Krajevne skupnosti (KS) Dobova priznanja KS prejeli: Turistično društvo (TD) Dobova za ohranjanje ljudskih običajev in širjenje turistične dejavnosti, Ana Deržič iz Ri-gonc za izdajo knjige “Pesem mojega srca” in Jože Urek iz ^lihalovca za vsestranski prispevek pri razvoju društvenega in gospodarskega življenja v kraju, TD Dobova Pa je podelilo priznanje vasi Mihalovec. Nazdravljamo novemu dosežku in novi delovni zmagi, azdravljamo uspešnemu zaključku prizadevanj naših pridnih ljudi, 1 tz leta v leto prav v prazničnih dneh s prostovoljnim delom, pa C l drugimi prispevki, obogatijo svoje in naše življenje ter vedno . novimi pridobitvami zagotavljajo vse lepšo podobo naše kra-Jevne skupnosti,” je uvodoma s ponosom pozdravil sokrajane in §°ste predsednik Sveta KS Mihael Škvarč. S tem priznanjem krajanom je poudaril, da se razvoj kraja nikoli ne ustavi in da jim, Prizadevnim kot so, nikoli ne zmanjka načrtov - tako včeraj kot anes. Vsebinsko bogati prazniki v KS pa so dokaz pestrega živ-J.enja in dogajanja, ki ga pripravijo njihova društva in organiza-^e’ kot so otroški in drugi pevski zbori, Likovna družina KD “Franc °govič”, Konjeniško društvo, nogometaši, 'strelci, igralci nami-nega tenisa in TD Dobova, ki bo za praznik v soboto, 22. junija, nPravilo “2. fašnikov piknik” na letališču v Mihalovcu. Db počastitvi krajevnega praznika pa je Dan izgnancev tisti, ki ■N Pravi pečat prazničnemu razpoloženju, ko se ob njem vedno Zfejo v zgodovino z vprašanji, kaj se lahko iz nje naučijo in kaj °rajo ohraniti v spominu, da bi bili boljši gospodarji današnjega asa in prihodnosti. Izgnancem so postavili spomenik, njihova nčevanja so zapisana v zgodovinskih in literarnih delih, od njih ya so se od osvoboditve do danes mlajši rodovi učili ljubezni do t Se§a, kar pomeni beseda domovina, domači kraj, domačija, ma-erm jezik, ko so ti iz izgnanstva naposled postali gospodarji na sv°jem. jj ^led včeraj in jutri so obujali spomine na manjše in večje uspe-Pri V SV°-ri KS, predsednik Škvarč pa je ob koncu s čestitko vsem .šotnim slavnostni govor zaključil z besedami: ^'h ko; Vsi rastemo iz reniti, tistih, ki so jih naši ljudje poglabljali stoletja in jih uspel izruvati niti tujec med 2. svetovno vojno. In te kore-“'•p bodo v prihodnje toliko globlje in močnejše, koliko bolj enot-°mo v dobrem in slabem tudi v prihodnje.” Natja Jenko Sunčič Zato ni tone b< Premiera brežiških dijakov sjc^torice - Priznani slovenski gledališki, pa tudi filmski igralec, dom v° roc*u Brežičan, je skušal del svojega znanja prenesti tudi v ace okolje. Na domačiji je obnovil staro poslopje in v njem je iak'Ve*a »todališka delavnica “Satiričnega gledališča Slavko Cer-Ekoln Prv' ProJekt je v koprodukciji z Gimnazijo ter $r ,noinsk0 in trgovsko šolo Brežice Slavko Cerjak postavil ^..toeveške pridige in balade Janeza Menarta. Po scenariju Vinka bot ernriorferja in v Cerjakovi režiji bo prva uprizoritev v so-cei ’ P- junija, ob 21.30 v gradu Brežice. Za sceno, kostume in Alo’ n° Bkovno podobo predstave je poskrbel domači akademik Sar** Konec, glasbo pa je napisal dijak Peter Urek. Nastopajo "erkovič, Polona Golobič, Urška Kotar, Maja Križnik, Tin a Bavlenč, Špela Pfeifer, Klemen Slakonja, Simon Šubic, ,a Tomažič in Ana Veselič. S.V. Sončkov “Hočem, da sem” Brežice - V Mladinskem centru Brežice so se zbrali številni gostje in obiskovalci, ki so si ogledali prireditev pod imenom “Hočem, da sem”. Predstavili so se otroci in odrasli, ki živijo drugačno življenje od ostalih, pa vendarle življenje polno ljubezni in veselja. Organizatorja prireditve sta bila Medobčinsko društvo za cerebralno paralizo Sonček in Osnovna šola (OŠ) Brežice. V dvorani Mladinskega centra Brežice pa je bilo za vse, ki so si prišli ogledat prireditev, prostora premalo. Občinstvo je bilo nad predstavljenim navdušeno in po dveh urah, ko se je prireditev iztekla, so se še malo zadržali in poklepetali z nastopajočimi. Vodja prireditve je bila ravnateljica OŠ Brežice Marinka Lubšina Novak, veliko zaslug za organizacijo prireditve pa gre tokrat pripisati pomočnici ravnateljice OŠ Brežice Darji Mandžuka in v prvi vrsti ustanoviteljici projekta Olgi Gorenc. Prav vsi nastopajoči so navdušili, posebej pa še otroci z OŠ dr. Mihajla Rostoharja s svojo igrico. Projekt je bil posavski, saj so na prireditvi sodelovale šole in ustanove iz vseh treh občin. Tako so se v svojem programu predstavili učenci OŠ Brežice in tudi oddelkov šole s prilagojenim programom, nastopili so otroci OŠ dr. Mihajla Rostoharja, zaigrali so igrico ter se predstavili še z nastopom pevskega zbora in rajanjem. Varovanci Varstveno delovnega centra Leskovec pri Krškem -enota Sevnica je navdušila z ljudskimi pesmimi in folklornim nastopom ter recitacijo. Gostje večera so bili učenci Glasbene šole Krško, plesalci ter plesalke Plesne šole Lukec iz Krškega, veliko navdušenja pa je požel duet Amalu - Luka Vodlan in Amadeja Plevel. Razstava slik v termoelektrarni Brestanica - Termoelektrarna Brestanica je bila v preteklih letih že večkrat gostiteljica raznih likovnih in fotografskih razstav domačih avtorjev. Trenutno je v avli družbe na ogled razstava likovnih del s čudovitimi motivi iz narave akademskega slikarja Vlada Cedilnik. Izmenjava duhovno kulturnega izraza Velika Dolina - Revija cerkvenih pevskih zborov desetih župnij dekanije Leskovec pri Krškem je potekala v domači cerkvi. Kot gostujoča zbora sta nastopila MePZ Duhovne sekcije KPD Slovenski dom Zagreb, ki poje pri slovenskih mašah v Zagrebu dvakrat mesečno ter domači MPZ Slavček. Pevcem sta izrekla dobrodošlico župnik Marko Burger in dekan Tone Trpin iz Šentjerneja. Zapeli so še zbori iz Cerkelj ob Krki, Šentjerneja, Svetega Križa-Podbočja, škocjanske podružnice Dobrava, Čateža ob Savi, Rake, Kostanjevice na Krki, Leskovca pri Krškem, Svetega Duha in Škocjana, revijo pa so zbori zaključili s skupnim nastopom pod vodstvom Eda Škulja. Moški pevski zbor Slavček Cerkveni pevski zbori leskovške dekanije imajo vsako leto revial-ni nastop v eni izmed župnij, ki jo organisti sami izberejo, vsako leto pa izberejo skladatelja slovenske cerkvene glasbe, tako da vsi zbori izvajajo pesmi istega skladatelja. Letos je bil izbran skladatelj Vinko Vodopivec, ker mineva 50 let od njegove smrti. Vodopivec je študiral teologijo v Gorici, v duhovnika je bil posvečen leta 1901, in je najdlje, do smrti 1952, služboval v Kromberku. Bil je glasbeni samouk, s svojevrstnim slogom je povezoval slovensko posvetno in cerkveno glasbo, zelo obsežen je njegov opus sakralnih skladb, napisal je veliko zborovskih pesmi in nekaj maš, skladal pa je tudi spevoigre in koračnice. Pokazal je izrazit smisel za spevne in melodične linije v romantičnem duhu. V času fašistične zasedbe na Primorskem je bil tudi pomemben narodni buditelj. N.J.S. Savat£ Lisica podlegla starim šarmerjem Krmelj - Šesto srečanje staro-dobnikov Lov na lisico, ki jo vsako leto organizirata Klub lastnikov in ljubiteljev klasičnih motociklov “C.M.O.C.” iz Ljubljane in Krajevna skupnost Krmelj, je bila tokrat nekaj posebnega. Popestrili in razširili sojo namreč še s tekmovanjem v lovu na lisico s toplozračnimi baloni. Lisica tako ni imela nobene možnosti za pobeg, saj so v Krmelju nanjo prežala vsa razpoložljiva prevozna sredstva -avtomobili, mopedi in motorji, toplozračni baloni, akrobatsko letalo s pilotom Tomom Poljancem ter dvanajst padalcev iz letalskega centra Prečna. Na tleh sta bila še dva kamiona, avtobus ter na bližnjem potoku Hinja čoln. Kot pravi Bogdan Jerič, dolenjski Ljubljančan, ki je ob Jožetu Ermanu nosil glavno breme prireditve, toliko aktivnosti na enem mestu prav gotovo sodi v Gui-nessovo knjigo rekordov. Potem ko so se baloni pognali v lov na zračno lisico, so se starodobna vozila pognala v lov na klasično lisico. Tako se namreč imenujejo tovrstna tekmovanja. Zmaga tisti tekmovalec, ki na skoraj 100 km dolgi poti po Posavju poišče vse kontrolne točke - tokrat jih je bilo deset, dobi žig na priročno sekirico, ki jo je ob startu dobil vsak tekmovalec in v treh spretnostnih preizkušnjah zbere najmanj kazenskih točk. Nada Černič Cvetanovski Najatraktivnejše vozilo Erika Doltarja - na novo restavrirano, edino tovrstno vozilo v Sloveniji - vojaško komandno vozilo DODGE, WC 57. Nagrado si je delil z vozilom BMW LIMUZINA Angela Penka. Od višine se zvrti... 12 padalcev iz letalskega centra Prečna je doskočilo na prireditveni prostor. Med njimi je bil televizijski novinar Drago Bulc, ki je tudi svečano odprl prireditev. Najatraktivnejša voznica Barbara Zajec z vozilom MINARELI ALLCAR.V bistvu gre za moped, vgrajen v avto. Najatraktivnejši voznik je bil njen stric Andrej Zajec, ki je šel v neposreden lov na lisico. Med vožnjo se mu je namreč pod kolesa zapletla prava lisica. Pregovorno zvita lisica ni imela sreče, saj jo je ugnal že “ZAJEC”. Eno zanimivejših vozil na dirki - FORD DOCTOR COUPE, letnik 1929, last Vlada Čeha. Z Rudijem Ferležem, ki tudi vozi FORDA iste letnice, sta si razdelila nagrado za najstarejši avtomobil. Glavno nagrado, vredno 400 tisoč SIT, ki zajema bronasto skulpturo po predlogi Mikija Mustra, krmeljsko popotnico z jerbasom in vsem, kar sodi zraven, odojka, 50 litrov cvička, vikend paket na slikovitem Bojniku itd. sije prislužil Rudi Zupančič z motornim kolesom DUKATI GT3. V lovu na lisico s toplozračnimi baloni je zmagal znani balonar Slavko Šom-Avi. Posebno nagrado so organizatorji namenili akrobatskemu pilotu Tomu Poljancu iz Alpskega letalskega centra Lesce, kije prikazal točko, s katero je zmagal na državnem prvenstvu. Z najstarejšim motorjem, motociklom AJS 350 SV, letnik 1924, seje pripeljal Nemec slovenskega rodu Swen Dolenc, kije bil tudi najbolj oddaljeni voznik. Najlepše urejen motor pa je imel Mirko Rems iz Maribora in sicer BMW s prikolico, letnik 1950. Glavna promotorja Bogdan Jerič-Jerko in Jože Erman ugotavljata, da je stvar zelo naporna in da bo odslej prireditev verjetno le vsaki dve leti. Toda tako sta govorila tudi lani! Tekstiliada Posavje, Sevnica - Tradicionalno športno srečanje delavcev tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije, imenovano tekstiliada, je letos potekalo v Posavju. Posavje je bilo namreč lanskoletni skupni zmagovalec športnih iger. 1100 udeležencev tek-stiliade se je pomerilo v kegljanju, malem nogometu, odbojki, namiznem tenisu in v šahu. Glavnina tekmovanj je potekala na štirih lokacijah v Sevnici, kjer je bilo tudi zaključno družabno srečanje. Tekstilna in usnjarsko- predelovalna industrija v Sloveniji zaposluje 25 tisoč ljudi, od tega naj bi jih samo v letošnjem letu 5000 ostalo brez dela. Sindikat omenjene branže deluje po območjih, ki jih je v Sloveniji enajst. Območje Posavja vključuje delavce Lisce Sevnica, Jutranjke z Radne, Inpleta z Dolnjega Brezovega, Laboda oz. Julije z Libne ter Beti iz Dobove, poleg tega pa še sevniško Kopitarno. Prihodnje leto bo tekstiliada v Celju, saj je bila celjska regija skupni zmagovalec tokratnih iger. N.C.C. Trikrat zlata Andreja Šentjanž - Andreja Plazar, učenka 8. razreda OŠ Šentjanž na Dolenjskem, je že tretje leto zapored osvojila zlato priznanje iz znanja zgodovine. Priti do državnega tekmovanja ni lahko, osvojiti najvišje priznanje pa je zelo težko. Andreja se je prebijala skozi literaturo in poglobljeno spoznavala obdobje srednjega veka, svet na prehodu iz srednjega v novi vek in problematiko 17.in 18. stoletja. To lahko dosežeš le z vztrajnostjo in delavnostjo. In vse to Andreja ima. Ima pa tudi skrbne starše, ki so ji vedno stali ob strani. Verjemite mi, da je delo s takšnimi učenci pravi užitek. Vem, da Andreja tudi v srednji šoli, kamor odhaja, ne bo imela težav. Želim ji vse dobro in prijetne počitnice, saj si jih prav gotovo zasluži. Mentorica Stanka Dežman, OŠ Milan Majcen Šentjanž Kadar ne gasijo, pojejo Sevnica - Na 18. srečanju pevskih zborov in skupin gasilskih društev Slovenije, ki sta ga organizirala Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Sevnica in Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Sevnica, se je zbralo kar 17 zborov. Največ je bilo moških in sicer 11; Šmartno pri Slovenj Gradcu, Zreče, Lipa iz Raduš, Kozje, Lokovica, Lokrovec-Dobro-va, Hajdoše, Ravne na Koroškem, Ožbolčki puobi iz PGD Ožbolt, Vogrče ter Šmihel iz Novega mesta. Pela sta tudi dva ženska zbora - Gorišnica in Zefir iz Sevnice, ki ga vodi Silvija Blaževič, iz Gornje Radgone je prišel Gasilski oktet, prav tako iz Mežice, nastopile so še ljudske pevke iz Oseka ter Veteranke iz Kotelj. Pevci - gasilci na balkonu gasilskega doma čakajo na nastop. Po končani reviji so pred gasilskim domom družno nastopili še vsi moški pevski zbori. N. C.C. Vedno v kondiciji Boštanj - Društvo paraplegikov Dolenjske, Bele Krajine in Posavja je pod pokroviteljstvom direktorice Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca Milke Cizelj v Osnovni šoli Boštanj organiziralo košarkarsko tekmo na vozičkih. Pomerili so se z društvom z Gorenjske, v katerem so po besedah Mirka Sintiča, športnega referenta novomeškega društva, najboljši košarkarji. To se je pokazalo tudi z izidom tekme 70 : 89 v korist Gorenjcev. V Sloveniji je 6 ekip košarkarjev paraplegikov in košarka velja za zimski šport, medtem ko se poleti ukvarjajo z atletiko. V obeh discipli' nah prirejajo ligaška tekmovanja, v njihovih vrstah so tudi olimpijci-V košarki so Dolenjci na 3.mestu, na uradnem evropskem klubskem tekmovanju v Tuzli so zasedli 2. mesto, na mednarodnem košarka!' skem srečanju pa 3. mesto. Košarka na vozičkih ima nekoliko drugačna pravila; igra traja 4' krat po 10 minut, dovoljen čas v raketi je 5 minut, več kot dvakiat | pognan obroč pa šteje za “korake”. B.D. Varstveno delovni center tudi v Brežicah Brežice - Na 300 kvadratnih metrih nekdanje telovadnice spremljajočimi prostori v Dijaškem domu so svoj prepotrebni prost0 dobili duševno prizadeti mladostniki. Brežiška enota Varstveno del°v nega centra je sprejela prvih 12 varovancev, socialna delavka Daiflj3 na Pirc pa je prepričana, da se bo v kratkem skupina povečala, ^ bodo starši spoznali prednosti obiskovanja socialno terapevtsk1 delavnic za ljudi s posebnimi potrebami. B.D. ..................- • Staro mestno jedro v Sevnici izumira, zato je dobrodošla vsaka ti°^ dejavnost v lokalih, ki so na voljo. Pred dnevi je enega s svojo pat111 bo oblačil in obutve za mlade zapolnila trgovina Histerija. Dom krajanov na Križah - nov gonilec kulturne tradicije Pečice-Križe - Krajevna skupnost Pečice-Križe z vsega skupaj 200 krajani zagotovo spada med manjše slovenske vasi, pa vendar med prebivalci že dlje časa tli želja po zgraditvi doma krajanov, kjer bi se lahko ob različnih priložnostih srečevali in družili. Če so bili do sedaj znani le po “Ožbaltovi nedelji”, si v prihodnje želijo večje razpoznavnosti. Objekt širše namembnosti bi v največji meri zadostil potrebam tamkajšnjega gasilskega društva, ki ima “svoje” prostore in tudi vso Potrebno opremo zaenkrat v stari Banovi hiši. Taje hkrati tudi prostor za sestankovanja članov gasilskega društva, ki je v tej krajevni skupnosti prisotno že tri leta in nov dom tudi skozi njihovo optiko Pomeni elementarno nujo. Vzmet se je sprožila; začetna ideja je že prerasla v postopek iz- gradnje, tako da so krajani usmerili moči v pridobivanje ustrezne gradbene dokumentacije in prepotrebnih sredstev, kjer računajo na pomoč sponzorjev in širše lokalne skupnosti. Krajani so si enotni, da bodo večino del opravili sami, vendar pa brez pomoči stroke pri tolikšnem zalogaju ne gre, zato želijo za seboj potegnili čim večjo falango somišljenikov. Krajevna skupnost z željo po pridobitvi nekaj denarnih sredstev za čimprejšnjo izgradnjo doma krajanov na Križah tako v petek, 21. junija ob 20. uri organizira do- Krajani pri betoniranju temeljev Po napornem delu se prileže počitek. brodelni koncert v brežiški športni dvorani “pod balonom”, kjer se bodo predstavili Zlati zvoki, Boris Kopitar, Brodniki, Franci Rajgl, Prifarski muzikantje, Franci Ve-gelj, Kresničke, Majda Arh, Toni Sotošek, Trio Plamen, ansambel Ivana Puglja, Skeč band, Gregor Gramc, Trebeški drotarji, Brežiški flosarji, Harmonikarji iz Podbočja, Majolka, zabaval pa vas bo tudi humorist Jože Ekart. Da pa ne bi ostalo le pri zvokih glasbe in petju, bo v sklopu koncerta potekalo tudi nagradno žrebanje starih in novih naročnikov časopisa za širšo posavsko deželo Savaglasa z lepimi nagradami. Vstopnice so že naprodaj na Radiu Brežice, v hotelu Sremič v Krškem, pri Majdi Ban na Križah, zamudniki pa jih bodo lahko kupili tudi dve uri pred pričetkom koncerta pri vhodu v dvorano. V raztrganosti današnjega časa si želja po zgraditvi doma krajanov na Križah zasluži občudovanje, z obiskom dobrodelnega koncerta pa boste nemara tudi vi prispevali svoj košček opeke. Cvetka Šeško Cesta skozi Cerklje in Župečo vas bo dokončana Cerklje ob Krki - Rekonstrukcija ceste skozi Cerklje ob Krki in Župečo vas bo, kot kaže, ob napovedanem odprtju končana. Čeprav ne v celoti, bo to več, kot smo po zadnjih pripetljajih pričakovali. Sicer pa gre za državni pilotni projekt umirjanja prometa skozi naselja, ki bo služil kot izhodišče za izboljšanje prometne varnosti v naseljih. V zadnjem času smo se ob projektu umirjenega prometa skozi omenjeni ravninski naselji razpisali predvsem skozi zdrahe, imenovane stari in novi vodovod Cerklje ob Krki. Stari vodovod je namreč tudi oviral dokončanje ureditve ceste pri starem zdravstvenem domu in stanovanjskem bloku. Zdaj je župan Deržič pred svečanim odprtjem ceste, ki bo ta petek potekala ob prisotnosti ministra za promet, dosegel dogovor o ureditvi ceste. In sicer tako, daje KOP Brežice popravil stari vodovod na omenjeni lokaciji, Cestno podjetje Novo mesto pa kot izvajalec dosedanjih del dokončuje omenjeni nekaj desetmetrski odsek ceste. Vodja pristojnega oddelka na občini Bojan Tičar je v odsotnosti župana pojasnil, da naj bi si stroške razdelili občina in Krajevna skupnost (KS) Cerklje. Predsednik sveta KS Karel Kožar (na fotografiji) pa pravi, da stroške sanacije starega vodovoda KS ne bo krila, temveč jih bodo porazdelili med tiste krajane, ki se ne želijo priključiti na nov vodovod. Kot kaže, bo cesta le urejena, napeti odnosi v KS Cerklje ob Krki pa ostajajo nerešeni. Enako ostaja naselje brez enega avtobusnega postajališča nasproti pošte, kjer je zemlja v lasti župnije, pa z župnikom, tako pojasnjuje župan, ne pridejo do razumljive cene za odkup zemljišča. Tudi v Župeči vasi, v naselju pri križišču, nekaj metrov pločnika ostaja zaradi nerešenih lastniških vprašanj zemljišča nedokončanih. Suzana Vahtarič KS Primož ' \ H Primož - Najmanjšo krajevno skupnost v občini Sevnica poleg vasi Primož, po kateri nosi ime, sestavljajo še Mala in Velika Hubajnica, Znojile, Češnjice, Rogačice, Dolnje in Gornje Impolje, Dolnje in Gornje Orle ter Dedna in Orlska Gora. Ljud-Je> ki so še ostali v tem gričevju, so kot korenine drevesa, ki preprečujejo zemlji, da bi spolzela v dolino. Manj kot 300 jih je, pove predsednik krajevne skupnosti Janez Divjak. Danes so vasi med seboj pove-Zajie s solidnimi asfaltnimi cesta-rn*’ k povezava Primoža s Hubaj-mc°je dotrajana in potrebna obno-Ve- Pred dobrima dvema desetlet-!ftT'a.ie bil° drugače, saj so takrat °bili komaj prve metre asfalta in Vaski vodovod, ki so ga pomagali graditi brigadirji in danes sanitarno Vec ne zadošča potrebam kraja. Pa Je vendarle takrat, ko so se še po ra2drapanih cestah vozili v dolino, Vec Undi vztrajalo na domačijah. Vas Primož leži na dobrih 500 ^etrov visokem istoimenskem u z obsežnim razgledom do la^ancev, Kuma, Lisce... Od leta *y47 do 1972 je bila v vasi šola, ato so se učenci vozili na Telče in A* so tudi tisto ukinili, na Studenec r ,v Boštanj. Danes se v nižjeraz-ednico na Studencu vpiše le še za z°rec otrok, saj je za večino bolj Pntlačna devetletka v Boštanju. pred desetletji je bila peščica vaščanov tudi ob redno nedeljsko mašo, saj se je v tamkajšnji cerkvi sv. Primoža iz 17.stoletja porušil strop. Cerkev so sicer obnovili, župnik Franc Bobič s Studenca pa v njej mašuje ob največjih praznikih. Predsednik krajevne skupnosti Janez Divjak, ki že drugi mandat skrbi, da matična občina ne pozablja na potrebe “njegovih” vasi (je tudi občinski svetnik), je razmišljal, kako bi združil ljudi v praznovanju nečesa, kar bi lahko veljalo kot krajevni praznik. Vse te vasi je med vojno zaznamovalo izgnanstvo, saj so jih Nemci večino v celoti izpraznili, toda izgnanci so danes končno dobili svoj status in svoj praznik. Zatorej je ostal še Primož, svetnik, ki goduje 9. junija, in krajevna skupnost menda lahko slavi svoj god brez vsakršne zamete! Tako se že nekaj let na Primoževo nedeljo pa maši ljudje zberejo pri Gasilskem domu na družabnem steča- f>an Janc je ponosen na množičnost v občinskih gasilskih društvih. Učenci OS Studenec so z nastopom popestrili dogajanje. nju, lovci pa poskrbijo za golaž in vsi skupaj še za pijačo. Ničesar brez gasilcev Kraju brez šole in gostilne daje utrip Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Primož, ki šteje 50 članov, vodi pa ga Silvo Vintar. Razvilo se je iz gasilske trojke Studenec in slavi 20-letnico. Ob jubileju so s pomočjo sponzorjev razvili svoj prapor, praznovanju pa so se pridružila vsa gasilska društva v občini. Predsednik Občinske gasilske zveze Zvone Košmerl je ob tem poudaril pomen prostovoljstva ko ljudje žrtvujejo svoj čas in tudi denar, izpostavljajo celo svoja življenja. Zato mora država skrbeti za skladen razvoj gasilstva ter sofinancirati izvajanje nalog zaščite in reševanja. Zveza je s finančno podporo občine letos realizirala in celo presegla dogovorjeni petletni plan investicij v društva. Tudi Janez Divjak je pritrdil, da se Svet krajevne skupnosti pri razporejanju finančnih sredstev dobro zaveda, kdo je pobudnik različnih akcij, saj se brez gasilcev ne zgodi nič. Jože Novšak, Alojz Rak, Alojz Zgonc, Alojz Rupar ml., Alojz Mikulič st, Alojz Zgonc st, Silvo Blatnik, Matija Mrgole in Lado Zgonc, ki so s svojo predanostjo pripomogli k rasti PGD Primož, so prejeli priznanja, prav tako je priznanje Gasilske zveze 2.stopnje prejelo društvo. Ob letošnjem jubileju je župan Kristijan Janc iz proračuna zagotovil krajevni skupnosti nekaj dodatnega denarja za asfaltiranje dvorišča pri Gasilskem domu, iz sredstev krajevne skupnosti pa je zrasel nadstrešek, izpod katerega se ob prireditvah obiskovalci ne bodo dali pregnati slabemu vremenu. Branka Dernovšek V Sloveniji je okrog 30 cerkva posvečenih sv. Primožu. Primož in Felicijan sta bila brata iz Sabinjskih gora, rimska državljana, ki sta širila krščanstvo in bila zaradi tega pod Dioklecijanom leta 304 obglavljena. Njune relikvije so shranjene v cerkvi sv.Jakoba v Kamniku. Čaščenje teh dveh mučencev na Slovenskem sega v 9.stoletje, ko so naši predniki sprejeli krščanstvo. Na Primoževo nedeljo se menda lahko v kraju romanja dobijo posebni odpustki za grehe. Primož praznuje. Zvone Košmerl in Janez Divjak KULTURA Trenutek prijateljstva za večnost Krško - Člani Društva ljubiteljev fotografije Krško so v Galeriji Krško z odprtjem razstave na temo “Prijatelji” (na fotografiji) v nizu ostalih dogodkov počastili praznovanje občinskega praznika. Društvo deluje pet let in združuje preko 50 članov iz vseh treh posavskih občin, pa tudi ljubiteljev fotografije iz okoliških regij. Njihov cilj je promocija fotografije kot medija ustvarjalnega izražanja, dvig ravni umetniškega fotografskega izražanja članov in širšo promocijo lokalne skupnosti. Razstavljavci - fotografi Sonja Kralj, Branko Benčin, Miloš Kukovičič, Bernardka Zorko in Aleksander Tomažin so za letošnjo skupinsko razstavo ustvarili fotografije na temo prijateljstva z motivi živali, ki so prijatelji in ljubljenci človeka in so prijateljice druga drugi. Čustveno nabiti so motivi upodobitev moža na konju, para na klopi, moža s cigareto, kar pomeni, da prijateljstvo ne le bogati in izpolnjuje, včasih zahteva tudi žrtve in odvisnosti. Razstavljavci s svojimi deli ponudijo temeljno značilnost fotografije - neponovljivost fotografiranega trenutka in razmišljanje o eksistenci in minljivosti, razstavljene fotografije pa so barvne in črno bele ter tehnično kakovostne. Izbor del za razstavo je pripravila in o razstavi spregovorila kustosinja Katja Ceglar, v otvoritvenem programu pa sta zapeli in zaigrali Mateja in Jerneja Zarn. N.J.S. Sevnica - Adalbert Žvab-Adi je že drugi primorski slikar, ki se je v letu dni - v času obstoja galerije Ana - predstavil v njej. V Dutovljah rojenega Kraševca je zla usoda prek Sežane zanesla v Ljubljano. V prestolnici ima fizični dom, genski dom Kras pa v srcu. Kot je na odprtju dejal član galerijskega sveta Jurij Popov,, še nikoli v življenju ni srečal človeka, ki bi tako ljubil svojo očetnjavo kot Adi Kras. Žvab ni šolan slikar, kar pa ne pomeni, da ni izobražen slikar, saj seje šolal pri Jemcu in Gnamušu v Ljubljani ter Emiliu Vedovi v Benetkah.Učil seje pri največjem Kras v žilah slovenskem akvarelistu Robertu Halvatyju, zgledoval pri najuglednejšem slikarju Krasa Lojzetu Spacalu ter ure in ure preživljal v družbi uglednega Adalbert Žvab-Adi in Breda Drenek Sotošek slovenskega in svetovnega kon-struktivista Avgusta Černigoja. Čeprav je Žvab že v osnovni šoli začutil, da nosi v sebi umetniško žilico, seje odločil za srednjo gradbeno šolo in vrsto let delal kot tehnični obdelovalec projektov. Ko se je našel na seznamu tehnoloških viškov, je začutil grozo in olajšanje obenem. Posvetil seje slikarstvu. Doslej je imel več kot dvajset samostojnih razstav v domovini in tujini. Večinoma slika svoj Kras. “Ce hočeš slikati Kras, ga moraš imeti v žilah," pravi slikar, ki gaje zunaj in znotraj oblikovala kraška burja. N.Č.C. Marku Ferlanu so “usojeni” uspehi Verbert, Brežice - Na 2. evropskem tekmovanju “Andres Se-govia” mladih kitaristov do 19 let v nemškem Verbertu si je Marko Ferlan (na fotografiji) med 88 tekmovalci iz 15 držav v svoji starostni skupini do 13 let priigral 2. nagrado s priznanjem. Tekmovanje je dobilo naziv po najbolj znanem, a že pokojnem španskem kitaristu Segovii, pokroviteljica tekmovanja je bila vdova Emmilia Segovia in je potekalo v organizaciji Zveze evropskih kitarskih učiteljev. V Glasbeni šoli Brežice so znova zelo ponosni na Markov uspeh. Na uspeh, ki je plod njegove nadarjenosti in marljivosti, ki je rezultat vzgoje in podpore staršev in nenazadnje - tenkočutnega posluha prof.Tomislava Vrandečiča. Sicer pa Marko pravi, da se s sošolci ne pogovarjajo o kitari, igrajo se svoje otroške igre. On sam pa si želi postati profesor kitare. N.J.S. Ko poje in igra staro in mlado Brežice - Glasbena šola Brežice je z dvema koncertoma predstavila svoj letni trud za doseganje prijetnih tonov. Ob koncertu orkestrov in pevskih zborov so na zaključnem koncertu v viteški dvorani nastopili še solisti in ansambli. Razkošen zaključek šolskega leta Krško - Učenci in kolektiv Glasbene šole Krško so v dvorani Kulturnega doma z zaključnim koncertom podarili čestitko občini Krško ob njenem prazniku. V imenu šole je goste in ostale številne prisotne pozdravila namestnica ravnatelja Elizabeta Križanič in jih seznanila, da so med letom spreminjali, dopolnjevali in nadgrajevali glasbeno znanje, predvsem pa z radostjo delali to, kar imajo radi. Vse to so učenci z mentorji pokazali na izjemnem koncertu, ko so se z izbranim programom predstavili kitarski, godalni, harmonikarski in pihalni orkester, učenci in mentorji z igranjem na godala in oboi ter posamezniki na klavirju, vibrafonu in tolkalih. Med letom je veliko učencev tekmovalo na regijskih in državnih tekmovanjih, kjer so prejeli plakete, priznanja in nagrade. Za dosežene rezultate pa so najuspešnejši učenci na omenjeni prireditvi prejeli še priznanja šole in ravnatelja. To so kitarista Ornela Urbanč in Samo Štajner in njun mentor prof. Ivan Bakran; harmonikarji Primož Ciglar z mentorjem^ Štanetom Cetinom ter Saša Žičkar in Maja Zorič z mentorjem Josipom Hotkom; J v v v 7 pianista Primož Urbanč in Spela Troha, mentorja sta Branislav Biliško in Karolina Vegelj Sto- par; tolkalci David Urbanica, Gašper Vodeb in Lovro Ašič z mentorji Alojzem Gradiškom in Mitjo Kusljem ter trobilci Ana Šterk, Tomaž Praprotnik, Žan Tkalec in Klemen Glas z mentorji Dragom Gradiškom, Hali-fom Tubišo in Francijem Arhom, zasluge za dosežene uspehe pa imata tudi korepetitorja Martin Šušterič in Katarina Vegelj Stopar. Tako vsi glasbeniki krške glasbene šole na strokovnem področ- ju beležijo izredno uspešno leto, kar je zasluga homogenih medsebojnih odnosov. Ravnatelj prof. Drago Gradišek pa je ob zaključku v zahvali poudaril: “K izjemno uspešnemu šolskemu letu ste pripomogli učenci, učitelji, starši, lokalna skupnost in vsi, ki ste razumeli naša hotenja,” ter zaželel vsem kar se da lepe počitnice, seveda tudi z instrumentom. N. Jenko S. Orkester trobil Glasbene šole Krško Najmlajši “ansambel”) na fotografiji), ki zadnje leto po nekajletnem premoru oživlja praznino osnovnošolskega zborovskega petja, je pod vodstvom Petre Uršič očaral. Pa tudi vsi ostali; Big Bang v malem je pihalni orkester pod dirigentsko palico prof. Igorja Požarja in citrarski orkester Anite Strgar, ki predstavlja svojevrsten fenomen. Prebijajo namreč ledino organiziranega citranja in kot pravi ravnatelj šole prof. Križanič bo tudi to področje odslej podpriralo tudi ministrstvo. 17 citrarjev je lani na podobnem koncertu postavilo eno prvih tovrstnih postavitev, tokrat je igralo kar 22 od 24 citrarjev glasbene šole, kot solistka se jim je pridružila Nina Mandžuka, z njimi pa je zapela še Petra Uršič. Glas ljudske pesmi Brestanica - Območni javni sklad za kulturne dejavnosti Krško je prvo junijsko nedeljo na gradu Brestanica pripravil že tretje srečanje ljudskih pevcev in godcev občine Krško. V programu so ob strokovni spremljavi prof. Maše Komavec iz Glasbeno-narodopisnega inštituta pri ZRC SAZU Ljubljana sodelovali Pevci z Viher, ŽePZ aktiva kmečkih žena Pod Gorjanci, Ančka in Bernardka iz Leskovca, ljudski pevci Roženkravt, Koledniki iz Bušeče vasi, Pevci z Rake in Milan Praznik iz Krškega. Po srečanju so pripravili še koncert slovenske ljudske glasbe “preoblečene” v jazz, v izvedbi Renato Chicco Tria in Mladinskega pevskega zbora Glasbene šole Trebnje. S.V. slovenski dom - naš drugi dom S koncerti bogatijo sredine večere Zagreb - V zadnjem času so v Slovenskem domu koncertirali: na harmoniki mlada virtuoza Borut Zagoranski s Ptuja in Amadej Herzog iz Murske Sobote, njun koncert je omogočilo Ministrstvo za kulturo; v duetu pa sta se predstavili flavtistka Marina Novak in pianistka Kristina Bistrovič - Darvaš; koncerta sta bila glasbeno programsko izredno bogata in nadvse dobro obiskana. Harmoniko običajno povezujemo z narodnozabavno glasbo, razvoj v smeri klasične glasbe pa se je začel šele po 2. svetovni vojni, ko seje začela porajati literatura za harmoniko. Harmonika je danes v svetu že uveljavljena, virtuozi na tem instrumentu pa nastopajo kot solisti in v komor- Amadej Herzog nih zasedbah. Zato so mladi uspešni glasbeniki, kot sta 22-letni Zagoranski, študent FF v Pulju, in 17-letni Herzog, učenec Srednje glasbene in baletne šole Maribor, še kako dobrodošli, saj njihovi uspehi tudi pri nas utirajo pot harmoniki. Oba sta učenca doc.Slavka Magdiča, ki se je z njima udeležil enega izredno pomembnih harmonikarskih tekmovanj v nemškem Kligent-halu. Oba sta nagrajenca mnogih domačih in mednarodnih tekmovanj, Zagoranskemu pa naj večje priznanje pomeni uvrstitev v finalni koncert v du-najskem Konzert-hausu v spremljavi orkestra avstrijske televizije. Prenos je spremljalo preko 10 milijonov gledalcev. Novakova je rojena v Zagrebu, diplomirala in magistrirala je na Akademiji za glasbo v Zagrebu, od leta 1988 do 1996 pa je bila prva flavtistka Orkestra Opere in baleta SNG Maribor in Mariborske filharmonije, od leta 1996 dela kot docentka za flavto na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Kot študentka je prejela številne nagrade, danes je priznana pedagoginja in beleži vrsto celovečernih solističnih nastopov in nastopov z orkestri. Od leta 1994 redno sodeluje s pianistko Kristino Bistrovič - Darvaš, profesorico klavirja na Glasbeni šoli “B.Bersa” Zagreb, med študijem Borut Zagoranski dobitnico mnogih nagrad, in ki kot pianistka sodeluje v različnih komornih zasedbah. Kot duet se Novakova in Bistrovič-Darva-ševa v glavnem posvečata literaturi za flavto in klavir ter kot duet nastopata po FIrvaški in Sloveniji. N ulja Jenko Sunčič Prijeten večer, zaradi napovedanega slabega vremen prestavljen 1 grajskega dvorišča v dvorano Prosvetnega doma, med obiskovalci pa so bili v večini starši nastopajočih, so pričarali še harmonikarski orkester vokalna skupina Solzice ter godalni in simfonični orkester. S.V. napovedi 14. junij Sevnica - odprtje likovne razstave Sebastjana Popelaija, ob 19. uri, likovna delavnica, grad 15. junij Krško - literarni večer malo drugače, Sašo Pipič in Bojan Le-vak-Gus, ob 21. uro, klub Zvezda 21. junij Dobova - gledališka igra Butalci, OŠ Dobova, ob 8. uri, Kulturni dom 22. junij Brežice - predstavitev romana Milovanje Nine Kokelj, ob 20. uri, Mladinski center 27. junij Krško -tematski večer jazza, Dominik Kranjčan trio, ob 21. uri, klub Zvezda 28. junij Brežice - koncert Mie Žnidarič, ob 21. uri, Mladinski center 29. junij Studenec - izbirno srečanje za Zla' to harmoniko Ljubečne, ob 15. un. Kulturni dom 30. junij Sevnica skih pevcev in , Sevnica, ob 16. uri REPORTAŽE, NASVETI... Srečanje občinskih uprav Bukošek - Prvo srečanje posavskih občinskih uprav, ki se ga je udeležilo kar zavidljivo število zaposlenih, je potekalo v prijetnem okolju. Ideja o takšnem skupnem druženju je pravzaprav tlela že dve leti, letos pa so jo tudi uresničili. In sicer je do realizacije prve- medsebojno spoznati, se pozaba-ga tovrstnega srečanja prišlo po vati in nenazadnje tudi izmenjati sestanku direktorjev občinskih strokovno znanje in izkušnje, kaj-uprav. Tako so sklenili, da bo or- ti v prihodnosti se namreč obeta-ganizacijski odbor vodil Franci jo tudi organizacijske spremem-Pavlin iz krške uprave, ki je pove- be. Na takšnih druženjih pa naj dal, da so se na takšen način želeli bi medsebojno spoznavali tudi ^red zaresno tekmo je bilo prvo ogrevanje. Sevničani obvladujejo °dhojko. Za glasbo so znali poskrbeti kar sami. Kitara je najljubša spremljevalka tudi takšnih srečanj. Nogomet — tudi za občinske delavce pomemben šport strokovnost posavskega kadra. delovnim obveznostim so se ga Tajnik občine Brežice Ferdo udeležili tudi župani, sicer pa je Pinterič pa je povedal, da je na- bila zabava prijetna, tudi na šport-men prvega srečanja izmenjava nem področju, saj so udeleženci izkušenj, medsebojno spoznava- pokazali, da se ob številnih delov-nje in navezovanje stikov. Vseka- nih obveznostih znajo tudi zaba-kor je prvo srečanje uspelo; kljub vati in sprostiti. K.M. AUDI A6 avant 2.5 TDI Quattro Recimo, da bi se radi udobno J" v službo, da bi šli z istim °mobilom na dopust, se peljali 0 snegu in ledu, vozili ženina in eyesto na poroki, prevažali babi- obliko in jo ločili od klasičnih konkurentov, kar po Audijevo pomeni elegantno, klasično in obenem uporabno. Nekateri pravijo, da jim šestica ni všeč, daje oblika v^dka, vlekli čoln na morje, deli'' a'* P°časi, udobno se- de' V. 'n še kaj. Potrebujemo torej m0t VeUk avto’ki ima zm°g*jiv Šitev' 'n štirikolesni pogon. Re-Quattr ^ avant 2.5 TDI so i^Ud’ ^6 je velika limuzina, ki 1 nadeli nekoliko neobičajno žnmogijivosti: aJVlšja hitrost 219 km/h . sPešek 0-100 km/h: 9,1 s P°mba po podatkih proizvajal- * 6,3/B/l 1,2 100 km L stn° povprečje: 8,51/100 km neobičajna, vendar te ocene prepuščam njim samim. Nam je zdaj pomembnejše to, kar se skriva v uporabi takega vozila. Motor, ki poganja A6 2.5 TDI Quattro, je dobro znan, čeprav je zdaj močnejši. Najprej smo ga spoznali s 150 konji, zdaj pa jih ima že skoraj 180. Je šestvaljnik, •ki v različnih interpretacijah svojo uporabnost in zanesljivost večkrat dokazuje; tokrat še bolj, saj v kombinaciji moči s stalnim štirikolesnim pogonom nudi veliko možnosti uporabe. Voznikov delovni prostorje v nasprotju z zunanjostjo skoraj običajen. Tak je, kot smo ga v Audijih že vajeni. Volanski obroč in prednja sedeža sta nastavljiva tako, da lahko prav vsakdo najde svoj položaj, armaturna plošča je pregledna in funkcionalna. Ponoči je še lepša, saj je osvetljena v rdeči barvi in je tako predmet veselja vseh, ki imajo radi vpadljive merilnike. Med ostalo opremo, ki jo tako ali tako najdemo v vsakem Audiju, najdemo še avtomatsko zelo hvaležna. Nekoliko časa seveda potrebujemo za privajanje na velikost. Pri tem nas lahko malce ovira visok spodnji rob stekel, medtem ko nam pomagajo velika ogledala. Pazljivost vseeno nikoli ne bo odveč, saj so odbijači lepo pobarvani in jim vsaka praska kazi videz. Nekoliko navade je potrebne tudi pri vožnji. Vedeti je namreč porebno, da ta avtomobil (s takim motorjem) kar klimatsko napravo, ABS, šest “air bagov”, meglenke, metalno barvo, deljivo klop, električna stekla in ostale uporabne pripomočke. Vožnja s takim avtomobilom je Motor: • šestvaljni turbo diesel • prostornina: 2496 cm3 •največjamoč: 179KM(132kW) • navor: 370 Nm pri 1600/min. poskoči. 179 konjskih moči in 370 Nm navora ga uvršča med hitra vozila. Na testu je povprečno porabil 8 litrov in pol plinskega olja, poleg porabe pa je ponudil še odličen štirikolesni pogon in visoko raven kakovosti ter udobja. Iščete napako? Cena! Ta ni vsakdanja, čeprav je popolnoma primerljiva s konkurenco! Aleksander Krebelj moda Osebnosti iz modnega sveta. Tokrat gre za manekenko, ki jo nekateri obožujejo, drugi pa ne razumejo, kako je prišla do uspeha. Nedvomno pa je ena najbolj plačanih manekenk na svetu še danes! CLAUDIA SCHIFFER. 32-letni svetlolasi Nemki je v začetku devetdesetih uspelo priti na vrh! Pohvali se lahko z več kot 500 svojimi fotografijami na naslovnicah. Recept za njen uspeh je njen “blondie look”, pa tudi njena poslovnost. Zadržano Claudio so odkrili v eni od diskotek, ko je bila stara 17 let. Takoj je dobila pogodbo z agencijo Metropolitan, ki ji je uspela objava njenih fotografij v francoskem modnem časopisu Elle. Njihove reklamne poteze za Claudijo so bile zelo premišljene. Niso sprejemali vseh po- nudb, temveč so pametno izbirali. Nato je očarala znanega oblikovalca Karla Lagerfelda, ki jo je pripeljal v modno hišo Chanel. Postala je nov obraz Chanela. Ni trajalo dolgo, ko je nastopila v reklamni kampanji za takrat novi Guess Jeeans. Po tistem se je povpraševanje po lepi blondinki neverjetno povečalo. Postala je tudi Revlonova re- klamna lepotica in prišla na naslovnico sedmih znanih modnih časopisov. Claudija je prva manekenka, kije bila na naslovnicah časopisov in revij, kot so People, New York Times, Vanity Fair, Rolling Stone. Hkrati pa je nastopala na modnih revijah Versaceja, Dolce & Gabbane ter Jila Sanderja. Medtem ko je sklenila pogodbo tudi s Pepsi, je prodaja njenih “fitness “ videov in knjig hitro naraščala. Claudija je še danes najbolj plačana manekenka. Njena dolga ljubezenska zgodba s čarodejem Davidom Copperfieldom “naj bi bila samo reklama za njo”. Za ta stavek je tožila Pariz Match in prejela veliko denarja. Kmalu zatem pa seje njuna zveza pretrgala. Pred kratkim se je končno poročila. Glede na njen uspeh v karieri manekenke je Claudija dokazala, da ni neumna blondinka. Danes je veliko novih obrazov na modnem prizorišču, toda nobena ni tako na vrhu, kot so bile Claudija S., Linda Evangelista, Naomi C., Cindy C.... Mogoče prav zato, ker so bile posebne, vsaka po svoje je imela svoje posebnosti, svoj značaj. Lea Šinko Štraus za lepši videz Načini zdravljenja luskavice Poznamo več pristopov k zdravljenju luskavice ali psoria-ze. Odvisno od stopnje obolenja in načina našega razmišljanja o sami bolezni. Vsekakor je vredno poskusiti s kakršnokoli vrsto zdravljenja, potrebna je le vztrajnost in zaupanje vase. Zdravljenje s prehrano, naturopatija Veliko si lahko pomagamo s prehrano. Naturopati dajejo prednost polnovredni prehrani. Stanje nekaterih pacientov seje izboljšalo z nizkoproteinsko in nizkomaščobno vegetarijansko dieto. Lahko pomaga, če zmanjšate maščobe in omega-6 maščobne kisline, ki jih vsebujejo semena, večina oreščkov in rastlinska olja. V koži oseb z luskavico pa je vsebnost ome-ga-3 maščobnih kislin nizka. Te najdemo največ v mastnih ribah in lanenem semenu. Pri zdravljenju bo zlasti pomagal dnevno svež krožnik surovega sadja in zelenjave. Strokovnjaki priporočajo ananas - vsebuje encim bromealin in papajo -vsebuje encim papain, ki sta pomembna pri zdravljenju. Cink, ki ga najdemo v špargljih, zelju, repi, koruzi, stročnicah, čebuli, soji, je pomemben element, ki blaži luskavico. Naturopati še priporočajo naravna zdravilišča ali toplice, pa tudi kopeli in obloge z glino (razen pri odprtih ranah). Vse to pripomore k zmanjšanju stresa in s tem k boljšemu stanju luskavice. Zdravljenje z zelišči Tudi zeliščarji so mnenja, da je pri luskavici pomembna polnovredna prehrana. Po njihovem mnenju bi bilo potrebno črtati z jedilnika tudi mleko in mlečne izdelke, meso in ocvrte jedi. Priporočljivo pa je jemanje vitamina B kompleks. Zelišča, ki jih uporabljajo zeliščarji pri zdravljenju luskavice, so repinec, regrat, mahonija, kamilice in rud-bekija (povečuje odpornost proti infekciji). Predpisujejo tudi zeliščne losione za kožo. Pred samim zdravljenjem se je vredno posvetovati s kvalificiranim terapevtom, ki bo najprej temeljito preučil stanje bolezni. V naslednji številki bom opisala še ostale načine zdravljenja luskavice, saj je ta bolezen dokaj razširjena tudi pri nas. Alenka Dirnbek tel.št. ( 07/49-61-775 ) Za vsa vprašanja: alenka@alenkinstudio.com. ŠPORT kolesarstvo Po 1010 km so se srečno vrnili Slovenija - Prvo junijsko soboto se je pozno popoldne v Krško srečno vrnila kolesarska odprava, ki seje letos desetič podala na enotedensko potovanje s kolesi. Tokrat so se odločili, da ob jubileju prekolesarijo Slovenijo. Namreč, to je bila že njihova deseta “turneja” s kolesi. Prvič so jo mahnili na pot leta 1992 in tudi takrat je bila njihova vsa Slovenija oziroma 1100 km. Ker so bili nad podvigom navdušeni so se kaj kmalu odločili za drugi tovrstni maraton, odločitev je bila, da prekolesarijo pet prestolnic Evrope in skupaj prevozijo kar 1300 km. Če so bili dvakrat uspešni, zakaj ne bi šlo še v tretje. Tako je bilo junija 1994 na vrsti tretje tovrstno druženje od Monaca do Krškega v dolžini 900 km. Potem pa so junijski maratoni postali tradicija in tradicije se velja držati, so si rekli in se leta 1995 podali na 800 km dolgo pot od Ravensburga do Krškega. Peti maraton je potekal od Prage do Krškega, dolg je bil 850 km, šesti je imel 800 km, potekal je od Dubrovnika do Krškega, sedmi od Grossglock-nerja preko Benetk do Krškega v dolžini 850 km, leta 2000 so jo mahnili na 1000 km od Rima do Krškega, lani so “šli” iz Krškega v Vukovar in nazaj, skupaj 900 km, letos pa so jubilej proslavili spet s potjo po Sloveniji. Igor Kranjec, Stane Dvoršak, Bojan Žmavc, letos prvič tudi predstavnica nežnega spola Nelka Šalamon, kije bila prisotna na štirih etapah, na dveh pa Zadnji počitek pred končnim ciljem je bil v prijetnem ambientu na Bizeljskem. Kljub veliki utrujenosti so njihovi obrazi zadovoljni, nasmejani in srečni. Kako tudi ne, še enkrat so uspeli! letos prvič še Miha Urbanč ob pomoči spremljevalca Božidarja Ureka in serviserja Duška Čučnika seje na pot, dolgo 1010 km, odpravilo preteklo soboto, etape pa so razdelili na sedem delov. Poguma in moči ter moralno podporo je junakom vlival Marjan Geršak, ki je bil tokrat zaradi bolezni prikrajšan za prijetno avanturo. Maratonci so se srečno vrnili v domači kraj, kjer jih je pričakalo veliko prijateljev in znancev, že na Bizeljskem pa so jim dobrodošlico izrekli najbližji prijatelji in sodelavci, ki so bili s skupino v tem času neprekinjeno na zvezi. O podvigu prihodnjega leta potiho sicer že razmišljajo, a glasno o tem še ne govorijo, saj pravijo, da si bodo najprej pošteno oddahnili, potem pa se skupaj dogovorili, kako dalje in kam jih bodo pedala ponesla čez leto dni. Karmen Molan praznik občine krško Praznovali so tudi športno Krško - V počastitev praznika občine Krško so se v minulih dneh odvijale številne prireditve. Uidi športnih dogodkov je bilo v tem času na pretek. Skoraj pri vseh športnih prireditvah pa je bilo vreme neusmiljeno do organizatorjev in le redkim je uspelo prireditev izpeljati v primernih vremenskih pogojih. Še najslabše je bilo na speedwayu, kjer dirke za Zlati znak občine Krško in Pokal Zavarovalnice Triglav zaradi obilnih padavin niso mogli izpeljati. Modelarstvo Gimnastika Kljub vetrovnemu vremenu je modelarjem le uspel 10. modelarski miting, na katerega so se odzvali tudi gostje iz tujine. Med številnimi modeli, velikimi in malimi, je izstopala maketa vojaškega letala, ki je letelo po 2. svetovni vojni, model SF 25,20 kg motorno jadralno letalo, narejeno v razmerju 1:2, razpon kril pa ima 8 metrov. Lastnik makete je Johann Ogriz iz avstrijske Koroške (na fotografiji). Sicer pa so se na mitingu predstavili tudi brežiški padalci - Toni Baznik, Sandi Jakič in Simon Dular, ki so skočili iz Česne 182, pilotiral je Boris Resman, in tako odprli miting. Plavanje Plavalni klub Celulozar iz Krškega je bil organizator tradicionalnega plavalnega tekmovanja 31. Lilegov memorial, ki so se ga udeležili najmlajši plavalci iz Slovenije in Hrvaške. Vreme je bilo ugodno in tako so prireditev nemoteno izpeljali. 'e Streljanje Montažno strelišče v športni dvorani pri OŠ Leskovec pri Krškem je bilo prizorišče 33. tekme za Pokal občine Krško v streljanju z zračno puško, ki ga je organiziralo Strelsko društvo Leskovec pri Krškem. V počastitev praznika Občine Krško in zaključku državnega prvenstva v ženski športni gimnastiki Al-nacionalnega programa Gimnastične zveze Slovenije je v organizaciji Gimnastičnega društva ”Rain” v telovadnici OŠ Jurij Dalmatin v Krškem potekala “2. Slovenska gimnastična akademija 2002”. Tokrat je nastopilo 12 nosilk zlatih odličij in naslova državnih prvakinj s finala uradnega državnega prvenstva v ženski športni gimnastiki po posameznih orodjih: preskoku, bradlji, gredi in parterju, in sicer iz Gimnastičnega društva Koper, Gimnastičnega društva “Zelena jama” Ljubljana, Gimnastičnega društva “GIB” Šiška, Športnega društva “Studenci” Maribor in Gimnastičnega društva Ruše, domačemu občinstvu pa so se predstavile tudi selekcijske telovadke Gimnastičnega društva “Rain” Krško. Konjeništvo Konjeniški klub Posavje - Krško pa ima zadnja štiri leta z vremenom sklenjeno slabo pogodbo, saj je tudi na letošnji prireditvi dež kazil sicer prijetno prireditev. Šele proti koncu tega tekmovalnega dne seje sonce le usmililo organizatorjev in vseh prisotnih. Še posebno pohvalno pa je, da največji ljubitelji konjeniškega športa kljub deževju radi pridejo in tudi tokrat je bilo tako. Videli so lahko osem zanimivih kasaških točk in tokrat prvič tudi dva štarta galoperjev, kar je ob konjskih stavah, ki so požele veliko simpatij, še dodatno popestrilo prireditev. Aqua B in Franc Cetin iz domačega kluba sta začela odlično, prvi kilometer sta celo vodila, končala pa sta zadovoljivo. Sicer pa so v občini Krško v času praznovanj občinskega praznika pripravili še številne druge športne prireditve, med tednom so prevladovale nogometne. Ker pa krški nogomet slavi v tem letu visok jubilej, 80 let delovanja, so v čast tega dogodka predstavili tudi brošuro “80 let nogometa v Krškem”. Tudi šahisti so prispevali svoj delež k praznovanju in tako je v organizaciji ŠK Triglav Krško potekal mednarodni hitropotezni šahovski turnir, planinci so se odpravili na Bohor, drugi pa so šli mimo zidanic, medtem ko so se potapljači odpravili na otok Lošinj, kjer so v organizaciji Društva za podvodni ribolov Pozejdon iz Krškega v Nerezinah sodelovali na 7. mednarodnem prvenstvu v podvodnem ribolovu. ju-jitsu Občni zbor Globoko - DBV Katana Globoko je v začetku meseca junija opravil volilni občni zbor. Uvodoma so predstavili rezultate dela v letu 2001, v nadaljevanju pa predstavili plan dela za leto 2002. Izvolili so tudi novo vodstvo. Za obdobje štirih let je nov mandat predsednika po javnem glasovanju ponovno prevzel Stane Preskar, podpredsednik pa je Cveto Bahč, za tajniške posle bo še naprej skrbela Stanka Preskar. Predsednik Nadzornega odbora je Jože Ferenčak, predsednik disciplinske komisije pa Dejan Kink. V letošnjem letu se v Urugvaju obeta svetovno prvenstvo, na katerem ima pravico nastopa kar osem tekmovalcev Katane, ker pa gre tokrat za izjemno velik finančni vložek (kar 400.000 SIT na tekmovalca) upajo, da bodo v društvu uspeli zbrati skoraj 4 milijone SIT, da bi lahko na prvenstvu nastopila vsa osmerica. V nasprotnem primeru bodo v društvu prisiljeni opraviti selekcijo, kar pa bi bil izjemen hendikep za mlade in zelo uspešne športnike. Tega se v društvu seveda dobro zavedajo, zato bodo vložili vse napore, da bi potrebna sredstva zbrali. K.M. rekreacija Brežiški športni vikend Brežice - V okviru programa rekreativne dejavnosti Športne zveze Brežice bo v času od 14. do 16. junija potekal Brežiški športni vikend, ki bo zajemal kar enajst različnih šport-no-rekreacijskih prireditev. Prireditev bo že peta zapored, projekt pa je namenjen popularizaciji športa, predstavitvi programov športnih društev in klubov v občini ter možnosti povezave s turistično ponudbo. Dve aktivnosti bosta sodih tudi v sklop Odbora športa za vse pri Olimpijskem komiteju Slovenije, in sicer “Olimpijski tek” v okviru “Slovenija teče za zdravje” ter kolesarski maraton “Slovenija kolesari”. Vsi zainteresirani se lahko za dodatne informacije obrnejo na Športno zvezo Brežice, Cesta bratov Milavcev 18, Brežice. mali nogomet Nočni turnir Cerklje ob Krki - Ob otvoritvi novega igrišča pri Osnovni šoli Cerklje ob Krki bo v organizaciji ŠD Boršt in sodelovanju z Osnovno šolo v soboto, 22. junija, ob 20. uri potekal “Nočni turnir malega nogometa”. Zainteresirani lahko za dodatne informacije pokličejo 041-847-807. orientacija Brežičani tudi državni prvaki Krupa pri Semiču - Na letošnjem državnem prvenstvu v orientacijskem teku na dolgi progi ter dan kasneje še na štafetnem državnem prvenstvu so se izkazali tudi Brežičani. Na zelo zahtevnem terenu so se pomerili slovenski orientacisti iz vseh klubov in nekaj gostov iz Hrvaške in Avstrije. Med dobitniki medalj so bili namreč tudi štirje Brežičani: med ženskami nad 21 let je srebro osvojila Breda Bibič, zlati medalji pa sta osvojila Jaka Piltaver (fantjedo 18)inAndražHribarvkate-goriji do 20 let, ki je zmagal celo z absolutno najboljšim časom na najzahtevnejši progi, v moški A kategoriji pa je naslov državnega prvaka osvojil Boris Bauman. Slednji trije so nastopih tudi kot moška ekipa v štafetnem teku in osvojili še drugo zlato na letošnjih državnih prvenstvih. speedway Zmaga gostiteljev Ljubljana - Na prvi dirki letošnjega državnega prvenstva klubov je ekipa AMTK Ljubljana v postavi Aleš Dolinar, Matej Žagar, Jernej Kolenko in Primož Kraljič zbrala 40 točk in tako dosegla prvo zmago v tem tekmovanju. Na 2. mesto so se uvrstili vozniki AMD Krško Izak Šantej, Primož Klenovšek, Stanko Glavan in Denis Štojs. rezultati Plavanje - 2. kolo predtekmovanja državnega prvenstva PZS, organizator PK Celulozar Krško. Mlajši dečki: 1. Jaka Kramaršič 50 m prosto, 1. 100 m hrbtno, 1. 200 m mešano. Deklice: 3. Nina Mandl 50 m prsno, 3.200 m hrbtno^. 200 m prosto. Mlajši dečki: 2. štafeta 4 x 50 m prosto (Jaka Kramaršič, Nik Rožac, Krešo Ra-dunovič, Matic Gane). Deklice: 3. štafeta4x 100mmešano(Nina Mandl, Tamara Komočar, Karolina Zakšek, Tjaša Sušin). Karate - Mednarodni VI. Grand Prix karate turnir Bratislava: Karate Unija Slovenije: dekleta 9-11 let višji nivo, 2. Špela Poljšak. Fantje 12-13 let: 4. Jasmin Dautbegovič, dečki 9-11 let višji nivo: 1.Jernej Poljšak, 3. Aljoša Orač, dečki 9-11 let nižji nivo: 2. Samo Vrhovnik, 6-8 let: 2. Rocco Sušac. Članice: 1. Karolina Racman. Ekipno dečki do 11 let: 1. KUS (Rocco Sušac, Jernej Poljšak, Samo Vrhovnik) ženske: KUS 3. (Mirjam Vovko, Barbara Bevk, Nastja Grubar). Atletika - Atletski pokal Slovenije v Novi Gorici - l.dan, tek na 1500 metrov: 2. Borut Veber, AK Sevnica, (3:57,68), 2.dan. tek na 800 metrov: 1. Borut Veber, AK Sevnica (1:50,95). Konjeništvo - Kasaško-ga-lopske dirke na Bregah pri Krškem, organizator KK Posavje-Krško: 1.dirka - nagrada SKB banke d.d: 1. Aleksandra Vrta -Matej Osolnik, Stožice (1:21,2), 3. Racy Vrta - Martin Mars, Posavje (1:22,4). 2. dirka ■ nagrada NLB: 1. Pascal lobell -Simon Bele, Šentjernej (1:21,9), 2. Rodondo Vrta - Martin Mars. Posavje (1:22,1). 3. dirka -nagrada Nova KBM: 1. Ahil -Borut Antončič, Šentjernej (1:18,7). 4. dirka - Kmečka zadruga Krško: 1. Olimpiko Vrta -Janez Hrovat, Stožice (1:17,7), 5-Dorč Tornado - Martin Mars, Posavje (1:20,8). 5.dirka - Nu-mit in Elmont: 1. lf Gimli Vrta -Janez Hrovat, Stožice (1:17,7)-6.dirka - Občina Krško: 1. Dave MS - Marko Slavič, Ljutomer (1:19,2). 7. dirka - Predtek velike nagrade Mobitel d.d.: 1-Jasna - Roman Jerovšek, Komenda (11:21,4). Galopska dirka -Pokal Kostanjevice: 1. Aufbiks - Janja Ključevič, lastnik Angel Babič, 2. Bolero-M. Rajkovič, lastnik Vlado Sotošek, 3. Lvphar-do - Bojan Račič, lastnik Dejan Trček. Galopska dirka - Pokal KS mesta Krško: 1. Profit-Janja Ključevič, lastnik Angel Babic- Radioamaterstvo - Odprto prvenstvo Slovenije, Domžalej kategorija ženske: 1. Eva Mimo - Krško, juniorji: 2. Danil0 Kunšek, 3. Luka Ločičnik, 4. Niki Žveglič (vsi Sevnica). KRONIKA Zagorela trafo postaja v Brežini Brežina pri Brežicah - Zadnji dan meseca maja so se zjutraj občani Brežic soočili z nevsakdanjimi nevšečnostmi z električno energijo. Na trenutke je namreč elektrike zmanjkalo, potem pa je bilo nekaj časa stanje spet normalno. Kaj kmalu pa je bilo jasno, da je vzrok tem motnjam požar. Točno ob pol devetih dopoldne je Regijski center za obveščanje Uprave za obrambo Krško sporočil, daje prišlo do požara na trafo Postaji pri nekdanji opekami Anhovo. Regijski center je obvestilo ° požaru prejel ob 8.15, ob tem Pa je takoj aktiviral enote zaščite in reševanja, Prostovoljni gasilski društvi Brežice-okolica in Bre-žice-mesto. Na kraju dogodka smo izvedeli, daje bil prav nastali Požar razlog za motnje pri napajanju z električno energijo po celotni občini Brežice. Takoj, ko je hil ugotovljen vzrok, so delavci Elektra stanje v občini normalizirali, požar na omenjeni postaji pa s° v slabi uri najprej lokalizirali, nato pa tudi dokončno pogasili. Delo pristojnih se je nato nadaljevalo s strokovnim ogledom, Vendar pa je bilo to zaradi načina gradnje postaje po besedah pristojnih z Elektra otežkočen, vendar pa bodo izsledke analize podali takoj, ko bodo opravljeni. Ta-Uat bodo jasni tako gmotna škoda kot tudi razlogi za požar, ki so ga gasili pod posebnimi varnostnimi ukrepi s peno, pred tem pa so postajo seveda izključili z visoko napetostnega omrežja, nakar je sledilo hlajenje po požaru in prezračevanje zaradi nastalih strupenih plinov. Po vseh teh varnostnih ukrepih so lahko strokovnjaki začeli s svojim delom in ugotavljanjem vzrokov za nastali požar. Policisti so med ogledom in zbiranjem obvestil ugotovili, da je do požara v transformatorski postaji prišlo zaradi dotrajanosti in nerednega vzdrževanja, kar je imelo za posledico, da so se Nedostopnost in nevarni plini so oteževali vnela glavna stikala. delo gasilcev. K.M. Najdena nabožna kipca Dolenji Boštanj - V mesecu maju sta bila v Dolenjem Boš-tanju pri Sevnici najdena dva nabožna kipca (na fotografiji). Kipca sta iz gline in predstavljata sv. Marijo in Jožefa, visoka sta 58 cm in poslikana. Na PU Krško prosijo, če ju kdo pogreša oziroma ve njun izvor, da to sporoči na telefonsko številko 113 ali na brezplačni anonimni telefon policije 080 1200. S.V. Pogrešana oseba Posavje - Od doma iz Pečic je 2. junija v Popoldanskem času odšla neznano kam Jožefa Klakočer, rojena leta 1937. Pogrešana je viso-a okoli 165 cm, drobne postave, kratkih tem-no rjavih že posivelih las in ljavih oči. V kakšna oblačila je bila oblečena, ni znano, domnevajo, ■j? nosila modro haljo in gumijaste škornje. Ce je kdo pogrešano opazil ali bi lahko o nJej podal kakšno informacijo, na PU Krško Prosijo, da pokliče na interventno številko 113 na brezplačni anonimni telefon policije 080 Družabno srečanje veteranov 1991 Brege - Na hipodromu Brege so se v soboto, 8. junija, na družabnem srečanju zbrali člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Krško in Policijskega veteranskega združenja “Sever” Posavje. Srečanja so se udeležili tudi državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve Miha Molan, župan občine Krško Franci Bogovič, član predsedstva Združenja veteranov vojne za Slovenijo Marjan Grabnar, predsednik PO ZVVS Posavje Mitja Teropšič in drugi gostje. Pozdravila sta jih predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Krško Rudi Smodič in predsednik Policijskega veteranskega združenja “Sever” Posavje Vlado Bezjak. Pridržanje do iztreznitve Krmelj, 8. - V večernem času so sevniški policisti intervenirali v tatinskem lokalu v okolici Krmelja, kjer je v vinjenem stanju ogrožal ^arnost gostov 40-letni M.P. iz Trbovelj. Kršitelj seje v lokalu sprl z Sosti, nakar je iz točilnega pulta vzel nož in z njim grozil, enega od oOstov pa je celo porezal po vratu. Ker se kršitelj tudi ob intervenciji j "c'stov ni pomiril, so policisti zoper njega odredili pridržanje do reznitve. Osumljeni je nato med pridržanjem poškodoval tudi prostor na Pridržanje na PP Krško in povzročil za okoli 50.000 SIT material-skode. Zoper osumljenca bo podana kazenska ovadba. Imel je lahko delo do ^ Urnovec’ 31- maj - Neznani storilec je v naselju Curnovec prišel Parkiranega vozila. Ker je bilo vozilo odklenjeno, je brez težav Pri vrata in iz notranjosti odtujil 73.000 SIT gotovine. Župan občine Krško Franci Bogovič v družbi Veteranov ZVVS in Združenja “Sever” Srečanje je potekalo predvsem v znamenju družabnosti, obujanja spominov in razvedrilnih športnih dvobojev ekip obeh veteranskih organizacij. Za dobro in prijetno vzdušje pa je poskrbel harmonikar Adolf Moškon. S.V. 10. regionalni odbor IPA Posavje Posavje - V okviru slovenske sekcije International Police Association (IPA), ki deluje od leta 1991, je bil v začetku leta ustanovljen 10. regionalni odbor IPA Posavje. Med načrtovanimi aktivnostmi so pred prvimi športnimi srečanji, jeseni pa načrtujejo strokovno predavanje. International Police Association je mednarodno policijsko združenje, ki je leta 2000 praznovalo pol stoletja delovanja. Organizacija danes združuje preko 300.000 policistov iz 61 držav vseh celin. IPA sekcija Slovenija deluje že 11. leto. Preko 160 posavskih policistov in upokojencev je bilo množično včlanjenih v najbližjo sekcijo Dolenjske. Ob začetku leta smo bili priča rojstvu posavske sekcije, predsednik upravnega odbora je Ivan Urek. Kot je dejal, bodo delo nadaljevali z izdajanjem biltena ter z izobraževanjem in organiziranjem različnih prireditev, ki naj bi v Posavju postale tradicionalne. Ena prvih akcij se bo začela ta četrtek, ko se na pot odpravlja skupina petih policistov kolesarjev, ki bo odpotovala s kolesi iz Krškega v Nerezine. Prvi dan bodo kolesarili do Kočevja, kjer bodo prenočili, naslednji dan do Šila na otoku Krku in nato do Nerezin, kjer se bodo srečali s hrvaškimi policisti, člani 1PE. V mesecu septembru bodo organizirali “Mednarodno ribiško tekmovanje v športnem ribolovu s plovcem” na ribniku Brestanica. Pričakujejo večjo udeležbo iz vse Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije in z Madžarske. V jesenskem času pa bo IPA Posavje organizirala še strokovno predavanje na temo “Ponarejeni dokumenti”. Kot poudarja Urek, je znano, daje ravno na območju PU Krško zabeleženih največ primerov tovrstnih oblik kaznivih dejanj in zaseženih največ vozil, ukradenih v državah EU. Suzana Vahtarič Zaseg orožja Posavje, 6. junij - Policisti so 38-letnemu J.L. iz okolice Sevnice zasegli revolver neznanega proizvajalca. Krški policisti pa so 50-let-nemu H.R. iz Krškega zasegli pištolo znamke Crvena Zastava, kal. 7,62 mm in pet pripadajočih nabojev. Kršitelja sta orožje posedovala brez ustreznih dovoljenj in bo zoper njiju podan predlog sodniku za prekrške. Vlom v osebni avtomobil Krško, 4. junij - Neznani storilec je ob koncu tedna na parkirnem prostoru ob Cesti 4. julija v Krškem vlomil v osebni avtomobil. Iz notranjosti vozila je odtujil kovček z akumulatorskim vrtalnikom, vrednim okoli 35.000 SIT. Pridržanje do iztreznitve Pogračeno, 1. junij - Nekaj po polnoči so policisti na hitri cesti znaj naselja Podgračeno kot voznika osebnega vozila ustavili 29-letne-ga G.S. iz okolice Kozjega. Med postopkom so ugotovili, da vozi pod vplivom alkohola, saj je napihal kar 1,72 g/kg alkohola. Kršitelju so policisti nadaljnjo vožnjo prepovedali, česar pa ni upošteval; čez nekaj časa so ga ponovno utavili. Ker je G.S. v vinjenem stanju s kršitvijo nadaljeval, so zoper njega odredili pridržanje do iztreznitve in podali predlog sodniku za prekrške. Zasegli vozilo Obrežje, 1. junij - 30-letni državljan Italije je z osebnim avtomobilom znamke Renault Clio italijasnkih registrskih označb prispel na izstopni pas mednarodnega mejnega prehoda Obrežje. Policist je med postopkom ugotovil, daje bilo vozilo ukradeno v Italiji. Osumljencu so odvzeli prostost in ga s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Krškem. e: univ. dipl. prav. Marta Jelačin je biti upnik kot ^nik, še zlasti to Ve,ia za RTV za dnevi je pred Zavodom varn° •n'ns^co ’n mvalidsko za-rnj0 VanJe v Ljubljani parkiral ka-Vest11 na*5*t s sodnimi spisi. In Ste1)6-p3 kakšno vsebino spisov gre9 2,“ »-dlesno vsebino spisov na ' a Pošiljka je bila namenje-Pokojencem, ker je izvršilno sodišče ugodilo RTV kot izvršilnemu upniku, da na podlagi pravnomočnih izvršilnih sklepov izterja od izvršilnih dolžnikov -upokojencev neplačane in prisojene RTV pristojbine. Jasno, red mora biti; naj plačajo, če so v zamudi; seveda pa stvar ni v plačilu glavnice, temveč v zakonitih zamudnih obrestih, ki sodijo k glavnicam izpred več let nazaj. Poraja se vprašanje, zakaj so bili izvršilni spisi poslani v izvršitev šele po več letih od pravnomočnosti, ki v praksi pomeni to, da glavnica npr. 7.000 SIT naraste na 40.000 SIT. Pa poglejmo, kako je naklonjena zakonodaja upnikom, zlasti pa še RTV, in poleg tega še sodišče. Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS št.51/98) v členu 102. določa, da lahko pri izvršbi na plačo upnik poseže na dve tretjini dolžnikove plače in nekaterih drugih prejemkov, vendar tako, da dolžniku ostane znesek najmanj v višini zajamčene plače (ta sedaj znaša 35.000 SIT) oziroma pri izvršbi za plačilo terjatev z naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ko jo je dejal (t.i. prednostne terjatve) , da ostane dolžniku vsaj dve tretjini zajamčene plače, torej da mu ostane vsaj 23.334 SIT. Ali je to sploh mogoče, daje dolžnik tako malo pravno zaščiten? Če je padel v položaj prezadolženosti, mora preživeti mesec s 23.334 SIT, pri čemer mora s tem denarjem shajati, ne da bi bil lačen, če že odmislimo vse položnice, ki stojijo in povzročajo novo zadolženost. Nisem prva, ki sem ob taki rešitvi zakonodajalca pomislila na našo lepo zapisano ustavo, ki v členu 2 določa, da je Slovenija pravna in socialna država. O tem so prizadeti dolžniki že sprožili ustavni spor. Ustavno sodišče pa je z odločbo, objavljeno v Ur. listu št. 11/99, 21.1.1999 odločilo, da iz okoliščine, da sme upnik poseči le na dve tretjini dolžnikove plače, lahko sklepamo, da je spoštovano ustavno določilo čl. 2 Ustave RS, daje Slovenija pravna in socialna država, saj dolžniku preostane za preživljanje še dovolj denarja za zagotovitev eksistenčnega minimuma. Torej po mnenju ustavnega sodišča je 35.000 SIT tista meja, ki kaže na to, da je naša država vendarle socialna, ker namreč ta znesek še zagotavlja dolžniku materialno in socialno varnost. Tudi to, da je potrebno v izvršilnem postopku zagotoviti varstvo eksistenčnega minimuma pri priviligiranih terjatvah (preživninah) in zato dolžniku zarubiti še pod zajamčeno plačo, ker ima še zagotovljen svoj eksistenčni minimum, saj mu ostane za njegovo preživljanje še vedno 23.334 SIT, je po mnenju Ustavnega sodišča v skladu z ustavo. Potrebno je namreč upoštevati, navaja ustavna odločba, da je v teh primerih bolj kot sicer potrebno zavarovati tudi položaj upnika, saj gre za izvršbo terjatev, ki so namenjene temu, da zagotovijo preživljanje upnika. Težko si je predstavljati, ali sploh še lahko govorimo o spoštovanju in dostojanstvu človeka, če zatrjujemo, da se z zgoraj zavarovanimi mejami preživetja lahko uvrščamo med socialne in pravne države. Čeprav veljata, tako imenovana “socialna” zaščita, za vse terjatve proti dolžniku, je prav ta okoliščina še posebno šla “na roko” RTV, ki se je izmislila še nekaj drugega, da bo lahko brezobzirno tlačila nevedne množice, pri katerih so ji zlasti simpatični upokojenci, ki imajo evidentne stalne, čeprav borne dohodke. Navidezni nepomembni člen 15i Zakona o RTV Slovenija določa, da se glede obračunavanja in plačevanja prispevka, zamudnih obresti, prisilne izterjave in drugih vprašanj postopka uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku. Ta člen naravnost bode v oči ! Pravzaprav tako niti ne piše, da se smiselno uporabljajo določbe o davčnem postopku, temveč da se uporabljajo, čeprav gre za pristojbine RTV, ki se ne določajo z odločbo kot pri davku in torej manjkajo vsi spremljajoči predpisi. .nadaljevanje prihodnjič RAZVEDRILO HOROSkOF OVEM Obdajala vas bo avra skrivnostnosti, morda zato, ker se boste želeli zares potuhniti oziroma oditi v ilegalo. Na finančnem področju izboljšanje, obeta se lažji in boljši zaslužek. Rojeni marca boste še naprej od sile resni. Bik Za vas se začenja novo, lepše in srečnejše obdobje. Ljubezen, radost in lepota (pa tudi denar) bodo v tem tednu dosegli predvsem rojene aprila. Dobili boste dokaz, da vas ima nekdo zares rad. DVO JCkft Zamislili se boste in ugotovili, da ne morete naravnost naprej, ampak se boste morali vrniti tja, kjer ste nekoč že bili in začeti od začetka. Nič hudega, na svoji poti boste naleteli na koristne družabnike in svetovalce. RA k Končno bo odpadlo breme negotovosti in začutili boste, da dobivate spet trdna tla pod nogami. To velja še posebno za rojene junija, ki vas čakajo prijetna presenečenja v ljubezni in prijateljstvih. LEV Če ste rojeni julija, ne porabite preveč denaija in napora za to, da bi dokazali svojo odličnost. Uspešni boste tako ali tako, saj ste v zadnjem času za to tudi nekaj naredili. Rojeni avgusta boste imeli srečo v ljubezni. DEVICA Občutno izboljšanje za rojene avgusta, ki boste v težavah dobili pomoč. Naklonjena vam bo oseba ženskega spola, ki ji lahko zaupate. Ce ste rojeni septembra, boste imeli nekaj več težav. Varujte se prenagljenosti in jeze. TEHTM1CA Prenehali se boste boriti in morda boste celo ugotovili, da boj sploh ni bil potreben. Če ste rojeni septembra, lahko od partneija pričakujete finančno pomoč, če oktobra, pa boste zelo živahni in dobre volje. ŠKORPI JOR Umiijen teden z več trdnosti v partnerstvu. Posebno tisti, ki ste rojeni oktobra, boste imeli v tem pogledu srečo. Ne navdušite pa se prehitro in svoje naklonjenosti ne pokažite preveč očitno. STRELEC Vaše življenje je zadnje čase res zabavno, dolgčas vam tudi ta teden ne bo. Prav nasprotno, kajti v partnerstvu, kjer je zadnje čase napeto, se bo pojavila še ena priložnost. Vi kar mimo čakajte. KOZOROG Vaše zdravstveno stanje zadnje čase ni ravno bleščeče, zato si privoščite sadno-zelenjavno dieto. Traja naj dva dni, da bo učinek popoln. Sicer pa dobra novica: rojeni decembra lahko v ljubezni pričakujete lepo presenečenje. VODMAR V petek lahko nenadoma rešite hud problem, nato pa bo šlo vse kot po maslu. S partnerjem se bosta lepo pogovorila, morda zato, ker bosta ugotovila, da sta sposobna reševati nesporazume in razne težave bolje od drugih. RIBI Če ste rojeni februarja, so pred vami zelo lepi dnevi. Naklonjena sta vam zlasti četrtek in torek, ko bi se na romantičnem področju moralo končno pokazati nekaj več upanja. Če pa ste rojeni marca, boste doživeli preobrat. nagradna križanka Nagrade Nagrade, ki jih poklanjajo RADIO BREŽICE, RADIO SEVNICA in SAVAGLAS za pravilno rešitev, prejmejo: 1 .nagrada -knjižna nagrada Tjaša Vraničar, Florjanska 47/c, 8290 Sevnica 2. nagrada - Igra “Človek ne jezi se” Mile Grubiša, Papirniška 15/a, 8270 Krško 3. nagrada -kaseta Martin Deržanič, Pot na Brod 2, 1433 Radeče Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: AMARO, PATAN, ARAM, ROLER, NAGANA, BROGO-VITA, KH, RIGOROZ, KAN, ITEROL, KAL, NERA, AMORALA, ON, KROMOSOM, VUHAN, AMIKO, ETOLIJA, AKIS, COLON-NA, TAN. Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 21.6.2002, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo! SAVAGLAS IZRAELSKI PREROK NOČNI METEORSKI ROJI MORSKI RAK TERME PRI PADOVI DEL LJUBLJANE IVAN ZAJC AVION MOČNO RAZSTRE- LIVO PESNIK Sandi TITUS OATES USB® MESTO PRITOK VISLE ISAAC NEWTON PRIST. V ALBANIJI VNETJE ŠARENICE KORALNI OTOK IGRALKA EKBERG SREDIŠČE MOLDAVIJE GOROVJE V BOLGARU ITAL. RTV KITAJSKE CITRE STANE NAREKS SODOBNIK KELTOV ZVOK NATRIJ VNETJE UŠESA JEZIKOVNA SKUPINA V VZHODNI AFRIKI RADIO BREŽICE POLOŽAJ TELESA V JOGI RADIO BREŽICE tttttti □□□□□ OBČINA BREŽICE ŽUPAN Cesta prvih borcev 18 8250 BREŽICE Na podlagi 16.člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št.35/97) in Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni list RS 109/99) Občina Brežice objavlja V. JAVNI RAZPIS ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM NA OBMOČJU OBČINE BREŽICE SPLOŠNI POGOJI Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati prosilec, da je upravičen do dodelitve socialnega stanovanja v najem, so: - da je državljan Republike Slovenije; - da ima stalno bivališče v občini Brežice in na naslovu tudi dejansko prebiva; - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim prebivajo, ni lastnik stanovanja oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja; - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oziroma druge nepremičnine in o tem poda pisno izjavo; - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik premičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja; - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, niso bili imetniki stanovanjske pravice oziroma najemniki stanovanja, ki jim je bil omogočen odkup po pogojih stanovanjskega zakona in so le-tega odtujili; - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni bil imetnik stanovanjske pravice, stanovanje odkupil po pogojih stanovanjskega zakona in ga odtujil; - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, niso lastniki ali solastniki podjetja oziroma nosilci obrti, razen v primeru samozaposlitve; - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, niso nezaposleni po lastni krivdi ali volji; - da je bil prosilec ali kdo izmed ožjih družinskih članov najemnik občinskega stanovanja, pa mu je bilo najemno razmerje zaradi krivdnih razlogov odpovedano;. - da prosilec ali kdo izmed ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni uporabnik stanovanjskih prostorov, iz katerih so bili v preteklosti že rešeni stanovanjski problemi. POSEBNI POGOJI Prosilec je opravičen do dodelitve socialnega stanovanja v najem, če si zaradi razlogov, na katere nima vpliva, ne more zagotoviti mesečnega dohodka na družinskega člana do višine, kot je dogo- vorjena raven socialne varnosti. Dohodkovni cenzusi za dodelitev socialnega stanovanja v najem so opredeljeni v 26.členu Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS št.54/92). Ta je izražen v odstotkih od poprečne bruto plače in znaša: 1. za otroke do dopolnjenega 7. leta starosti 29 % zadnje znane bruto poprečne plače v državi; 2. za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta starosti 34 % znane bruto poprečne plače v državi; 3. za otroke od 14. leta starosti do zaključenega rednega šolanja 42 % zadnje znane bruto poprečne plače v državi; 4. za odrasle osebe 52 % zadnje znane bruto poprečne plače v državi- V dohodek prosilca in njegovih ožjih družinskih članov se štejejo vsi njegovi dohodki in prejemki ter dohodki in prejemki njegovih družinskih članov; dohodki od dela iz delovnega razmerja, honorarnega, popoldanskega, pogodbenega dela, vse oblike osebnega dohodka, dohodki od opravljanja kmetijske ali samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov, dohodki po predpisih o varstvu borcev in invalidov ter civilnih invalidov vojne, dohodki od premoženja in preživnin® ter drugi dohodki. VLOGE PROSILCEV, KI BODO IZPOLNJEVALI SPLOŠNE lN POSEBNE POGOJE, BODO TOČKOVANE V SKLADU S PRAVILNIKOM O POGOJIH IN MERILIH ZA DODELJEVANJE SOCIALNIH STANOVANJ PO NASLEDNJIH MERILIH: - stanovanjske razmere, - število ožjih družinskih članov, ki z njimi stalno prebivajo, - socialne razmere, - zdravstveno stanje NAČIN ZBIRANJA VLOG Prosilci morajo vloge za dodelitev socialnega stanovanja v n®' jem oddati na posebnem obrazcu Oddelka za gospodarske javnf službe in gospodarske zadeve občine Brežice, ki ga dobijo na Oddelku za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve obči®e Brežice, Cesta prvih borcev 18, Brežice, pisarna 25,1. nadstropje- Vlogo z zahtevanimi prilogami je potrebno osebno oddati v pis®r ni Oddelka za gospodarske javne službe in gospodarske zadev občine Brežice, Cesta prvi borcev 18, pisarna št.25. Državljani, ki želijo pridobiti socialno stanovanje v najem, m or® jo oddati svojo vlogo do vključno 28.6.2002. Prosilci za dodelitev socialnega stanovanja v najem bod° razvrščeni na V. občinsko prednostno listo za dodelitev social®1 stanovanja v najem. Predlog V. prednostne liste bo objavljen n oglasni deski Občine Brežice, Cesta prvih borcev 18, Brežice. Z dnem objave V. prednostne liste za dodelitev socialnih stan0 vanj v najem preneha veljati IV. prednostna lista. Vse informacije lahko dobite osebno na Oddelku za gospod®^ ske javne službe in gospodarske zadeve Občine Brežice ali na tel fonski številki 07/49-91-514 pri Dragici Lazanski. Mini olimpijada za mini atlete Na atletskem stadionu v na. Namreč, že tradicija postaja Brežicah je potekala prireditev tovrstna prireditev, na kateri se v “mini olimpijada”, ki je bila sicer teku na 60 metrov, v skoku v dal-resda športnega značaja, a ker go- jino in metu žogice pomerijo otro-vorimo o najmlajših “vrtičkarjih”, ci iz krškega vrtca, tako je bilo tuje bila temu primemo tudi obarva- di včeraj, pri njihovem podvigu Spodobi se, da se olimpijada začne z otvoritvijo. Tako so tokrat v Zrak spustili balone. Sledilo je tekmovanje. Tako so se merile “dame” v teku na 60 metrov. Zanimivo je bilo tudi v skoku v daljino. Predvsem pa je bilo prašno, kar je malčkom v veselje. pa so jih bodrili starši. Pred sa- drili mlade športnike. O rezultatih mim začetkom prireditve je pote- ne bomo govorili, kajti tega dne kal kratek kulturni program, v ka- je bil prav vsak malček zmagova-terem so mini športniki tudi na- lec zaradi svoje dobre volje, šport-stopili, začetek prireditve pa sta nega duha in udeležbe na olimpi-popestrili klovnesi, animatorici, jadi, kije imela geslo: “Pomemb-ki sta tudi med tekmovanjem bo- no je sodelovati”. V OS Milana Langa iz Bregane na obisku v OŠ Velika Dolina y Velika Dolina - Osnovno šolo elika Dolina so obiskali gostje -j SOsednje Hrvaške. Točneje, pri-0 Je 20 učiteljev z ravnateljem OS Milana Langa iz Bregane. °t je povedal ravnatelj šole gos-| Bce Florijan Bergant, s to y° o že lep čas sodelujejo, pred-s(Sem na športnem področju. Tako v a z ravnateljem breganske šole karZ®°Voru Prršla Bo tega, kaj in in k° na Velika Dolina delajo let k° P^ka Pouk, še posebno Uv°S’ so zaoeli s poskusnim na^anjem devetletke. Ker se tudi .riškem obeta sprememba v skem sistemu, je goste iz Bre-l0ne seveda zanimalo takšno de-’ Priložnost seje pokazala in ta- Gostje so si z zanimanjem ogledali delo v računalniškem kotičku. Srečanje male šole s pravimi šolarji V petek, 17. maja 2002, je na Osnovni šoli Savo Kladnik Sevnica potekalo prisrčno srečanje med malošolarji in učiteljicami prvega razreda. Mali navihanci so najprej odšli s svojimi vzgojiteljicami po hodniku v likovno učilnico, kjer so se spoznali. Pevski zbor mladih pevcev je zapel nekaj pesmi, učenci pa so zaigrali igrico z naslovom Pomlad. Po programu so si otroci vrtca ogledali šolske prostore: računalniško učilnico, knjižnico in učilnice. Tu in tam so celo pokukali v razred. Vsi so bili zelo mirni, pridni in veseli, da bodo kmalu postali šolarji. Anja Drobne, 5.a, OŠ Savo Kladnik Sevnica «a,i “La' Bfilon vu, takšni so namreč obeti, so se z veseljem odzvali povabilu iz Velike Doline. Dodal je še, da so bili prvi vtisi zelo pozitivni in da je opaziti navdušenje nad takšnim delom s strani hrvaških učiteljic, ki so nekatere celo že izrazile težko pričakovanje in si želijo čim-prej začeti s takšnim načinom pouka. Peš na izlet V vrtcu pri OŠ Podbočje v skupini Polžkov (4-6 let) so bili celo leto vključeni v športni program “Zlati sonček”. Med drugim so šli tudi peš na izlet do vasi Šutna. Med potjo so prepevali in opazovali naravo. Na gozdni jasi so se okrepčali in pomalicali, se malo lovili in igrali, nato pa jo veselo mahnili naprej. Nabrali so tudi gozdne jagode in cvetje ter dobre volje, v ritmih “Naše četice”, odkorakali na kosilo v vrtec. Tina Čamžar, vzgojiteljica Počitek na gozdni jasi se je Polžkom prilegel. Prijateljica Nika (doživljajski spis) “Prijatelj ti pomaga, ko si v težavah in ti vsi drugi obrnejo hrbet”, pravijo. S tem se strinjam. Sama imam na srečo veliko dobrih prijateljic - Nino, Niko, Barbaro in vse sošolke. Še posebej pa mi je v spominu ostal dogodek, ki se je zgodil že nakaj let nazaj. Z najboljšo prijateljico Niko sva se igrali pred blokom. Stari sva bili kakšnih šest let. Zunaj je bilo še veliko drugih otrok. Eden izmed njih, dve leti starejši fant, se nama je pridružil. Jaz sem ga, otročja kot sem bila, začela dražiti. Ne spomnim se več, kaj sem mu govorila, vem le, da ni bilo preveč lepo. Nekaj podobnega kot: “Ti ne znaš igrati nogometa!” On pa nazaj: “Ti si pa še majhna in ne hodiš v šolo!” Še nekaj časa sva drezala dmg v drugega, nakar je on rekel: “Ti si pa podobna krastači!” “Joj,” sem si mislila, “pa saj to je grozno!” Začela sem jokati in stekla domov. “Mami! Rekel mi je, da sem podobna krastači!” sem tarnala. “Kaja, saj sem slišala, da si ga ti začela dražiti,” je rekla mami. “Ampak ... Rekel mi je, da sem podobna krastači!” sem hlipala. “Če bi ga pustila pri miru, ti tega prav gotovo ne bi rekel.!” Takrat pa je Nika odločno povedala: “Ne, ni ga ona dražila, jaz sem ga!” Mami jo je presenečeno pogledala: “Ti? Jaz pa sem bila prepričana, daje Kaja tista nagajivka. No, pojdita se zdaj igrat.” “Hvala!” Niko sem objela okoli vratu. Zunaj sem se dečku opravičila. Tudi on je zamomljal nekaj podobnega, kot oprosti. Nika je dandanes ena mojih najboljših prijateljic. Imam pa veliko srečo tudi s čudovitimi sošolkami in sošolci, s katerimi imamo zelo dobre prijateljske odnose in sem jim zato zelo hvaležna. Kaja Galič, 6.c, OŠ Brežice Slavnostno ob podpisu Eko listine V četrtek, 23 .maja, je na naši šoli potekal projektni naravoslovni dan “Ali je naše okolje čisto”? Začetek je bil malce drugačen, zato pa toliko bolj slavnosten. Pripravili smo krajšo slovesnost ob podpisu Eko listine, ki je še zadnji korak pred pridobitvijo Eko zastave. Prejeli jo bomo 5.junija v ljubljanskem Cankarjevem domu. V kulturni dvorani smo se zbrali vsi učenci in strokovni delavci šole ter gostje - župan občine Krško, predsednik Sveta KS Senovo, predsednik Sveta staršev, direktorica EKOPE Krško, direktor in namestnik direktorja Kostaka Krško, predstavnik Zavoda za gozdove in predstavnik Lovskega društva Senovo. Vse prisotne je prijazno pozdravil ravnatelj Vinko Hostar, Andreja in Ria pa sta predstavili program dejavnosti na področju ekologije, program naravoslovnih dni in delo eko krožka. Nastopil je zborček, plesalke, oglasile so se fanfare, ki so naznanile slavnostni trenutek - podpis Eko listine. Postali smo člani družine Eko šol, ki v Sloveniji zajema 104 šole, v Evropi pa 6500. Delo smo nadaljevali po razredih, v delavnicah in na terenu. Bilo je zanimivo, poučno in raznoliko. Na razredni stopnji so se pogovarjali o varovanju okolja, o gozdnem bontonu, o recikliranju, izdelovali eko igrače, spominke, plakate,... Na predmetni stopnji so proučevali vpliv rudarjenja na okolje, načine ogrevanja in vpliv na okolje, goriva, škropiva, čistila, predelavo gospodinjskih odpadkov,.. Člani biološkega krožka so predstavili rezultate proučevanja Dovške-ga potoka in lišajev. Likovniki so iz plastenk izdelali pravcato pošast, ki razteza svoje lovke od pritličja do podstrešja šole. Mladi novinarji smo pisali reportaže in izdelali zgibanko, s katero smo želeli Senovčane opozoriti na nekatere pereče probleme, ki zadevajo življenje ljudi in narave. Na šoli si bomo še vnaprej prizadevali storiti kaj za to, da bi živeli v zdravem, čistem in lepem okolju. Zelo smo ponosni, da nam je z delom uspelo dokazati upravičenost imena Eko šola kot način življenja.' Martina Cikač in Ria Sanda, OŠ TV. divizije Senovo OGLASI m AVTO KamNJlU M, BOOO Novo M*s«o PC TPV AVTO Brežice Cesta bratov Cerjakov 11, 8250 Brežice Tilu 0? 49 9I 903, 49 tl 901 1 *§i 4o ^tNRN44c M. & L A •« o f j Ss 7, T3 CVETLIČNI ARANŽMAJI POGREBNE STORITVE ČERNELČEVA 9, 8250 BREŽICE TEL.; 07/49-61-090,07/49-93-240 FAX: 07/49-93-241 GSM: 041/619-455 1» Delovni čas: 7.00 -19.00 ob sobotah: 8.00 -13.00 Avto moto društvo Brežice vabi na MEDNARODNO MOTOKROS dirko, ki bo v torek, 25. junija, ob 14. uri na motokros stezi na Prilipah. NAGRADNO ŽREBANJE Radio Brežice, Radio Sevnica in časopis SavaGlas ponovno nagrajujejo stare in nove naročnike časopisa SavaGias. Naročite se do 20. junija in sodelovali boste v nagradnem žrebanju! BOGATE NAGRADE O STILLES Pohištvo v vrednosti 500.000 SIT - podarja STILLES Sevnica d.d. 2 vrednostna bona v znesku 10.000 SIT - AVTOLINE Krško ura SVVATCH v vrednosti 12.000 SIT - MEGAS Sevnica Biotan premazi za les v vrednosti 12.000 SIT - TANIN Sevnica d.d. 1 ovčja koža in 1 kozja koža - BOJAN KOZMUS s.p. Sevnica 3 vrednostni boni v vrednosti 3.000 SIT - Kozmetični salon Kleopatra Brežice menjava olja ter 2 majici in 2 kapi - TPV Avto Brežice 3 boni v vrednosti 2.000 SIT - Steklarstvo Aleš Zorko s.p. Brežice 2 bona v vrednosti 2.000 SIT - Pekarna KRUHEK Sevnica 2 knjižni nagradi ter še več drugih lepih nagrad Nagradno žrebanje bo 21. junija v Športni dvorani Brežice (balon) v sklopu dobrodelnega koncerta za izgradnjo večnamenskega doma na Križah. < < u Z QO? < z < ca < te urw te $ r:: 9 UJ o O 2 Obiščite obnovljene salone ekskluzivnega pohištva na Mostecu in v Krškem Zajamčeno cene pohištva v Evropi Mostec 6, Dobova. Tel.: +386 (0)7 49 92 400 Krško. Tel.: +386 (0)7 48 80 390 Junijski Polo basis. Svež in ugoden! V času SP v nogometu vas ohladimo z brezplačno klimo. Lahko pa se preprosto odločite samo za ugodnejšo ceno vozila- V obeh primerih lahko prihranite 190.000 tolarjev*- Prišel, prevzel, zmagal. Polo. 'cene v SIT so odvisne od valutnih razmerij Radanovič Brežice d.o.o. Čemelčeva ulica 5 Telefon (07) 49 92 150 8250 Brežice Telefax (07) 49 92 172 Radanovič Brežice TuRiSTiČNO dRUŠTVO BRESTANICA Tudi IeTOS pRipRAvljA TURiSTiČNO pRiREdiTEV "PETROV SEJEM" ki bo v soboTo, 29. juNijA 2002, S pRiČETkoM ob 9. uiti V TRŠkEM jEdRU - V STAREM RAjhENbuRqil, z boqATiM kubuRNiM pRoqRAMOM. Gre za NEZIVINSKI SEJEM. VAbijO VSE, ki SE ukvARjAjO Z obRTNO, Rokodelsko iN kRAMARsko pOINudbo TER S kMETijskO - pREklRAMbENO, dA S SVOJO pONlldbo pOpESTRijO pRiREdiTEV iN dopRiNESEjO k boqATi iZMENjAVi blAqA TER VESeIeMU RAZpoloŽENju! PRijAViTE SE ČiM pREj, dA VAM ZAqOTOVijO pROSTOR! Na RAZpoLqO jE Tudi NEkAJ STOJNiC. PRijAVE: - TD Brestanica, Cesta ^nancev 5, 8280 Brestanica -MiRko AvsENAk, Cesta na RibNik 7, teI. 07-49'79'l 95 UdElEŽENci iN obiskovAlci, vljudNO vAbljENi na Ietošnji "PETROV SEJEM"! Sava Glas, 12.6.2002 novosti knjižnice brežice Slikanica Zmagoviti gol je namenjena našim najmlajšim nogometnim navdušencem, ki bodo vključeni v letošnjo nogometno evforijo svetovnega prvenstva. Ali mi odpustiš je zgodba o prijateljstvu, iskrenosti in odpuščanju. Roman Stvor je napeta najstniška grozljivka, polna preobratov, srhljivih trenutkov v samotni hiši, kjer straši, na pokopališču, v globoki podzemni votlini sredi gozda in drugod. Glavne junakinje so priklicale stvora in ne preostane jim drugega, kot da se soočijo z njim. V branje vam ponujamo nov roman mladinske pisateljice Nejke Omahen Veliko srce, v katerem nesrečno zaljubljena Lara odide iz sirotišnice živet k stricu v Hišo sedmih kamnov, ki je ovita v strašljive skrivnosti. Napeto branje prinaša tudi knjiga Sadamova bomba s podnaslovom Pričevanje o iraškem jedrskem in biološkem orožju. Avtor je iraški znanstvenik, oče iraške atomske bombe, ki se mu je kot stanovalcu vladne palače posrečilo pobegniti in zdaj lahko poda zgodbo iz prve roke. V knjigi Borzna psihologija boste na zaba-yen način izvedeli za 70-letne izkušnje enega največjih borznih špekulantov. Nepogrešljiv priročnik Naše gobe za priložnostne in zagrizene gobarje predstavlja 262 vrst gob, med njimi 23 vrst prvič na Slovenskem. Daje napotke za pravilno nabiranje, uživanje in shranjevanje gob, opozarja na nevarnosti, ki prežijo na neprevidne nabiralce in uživalce gob, ponuja preizkušene recepte za pripravo gobjih jedi in še mnogo več. To znam že sam je knjiga o spodbujanju otrokove samozavesti. Ponuja kopico nasvetov, kako vzgajati samozavestne otroke, ne da bi jih preobremenjevali s svojimi Pričakovanji. Na Kitajskem prepovedano delo Dekle iz Šanghaja Je pisateljica napisala po lastnih življenjskih izkušnjah, knjiga pa Je bila sporna predvsem zaradi poudarjanja čutnosti in drugačnosti. Koman Beležnica je zgodba o ljubezni in dolgo neuslišanem hrepenenju. Odlično branje! Se en razlog več, da obiščete Knjižnico Brežice, sta dve veliki 11 ni s k i uspešnici Nikogaršnja zemlja in Harry Potter. Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:// Www.bre.sik.si/), v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v pro-§ramu Radia Brežice 14. junija ob 9.30 in na oglasni deski v Knjižnici Brežice. Sabina Strmecki uMo 93,7 87,6 najbolj poslušana regionalna radijska postaja (MmHim 2001) '* VAI.. rt o t, prt ttif 21, S240 prt NAROČILNICA SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tek: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVA GLAS *rrie in priimek ______________________________ P°djetje(naziv in naslov) _____________________ V avcna številka podjetja _____________________ Zavezanec za DDV ______________________________ Kraj ^lica Datum \ Poštna št. Telefon Podpis v'lo izvodov Naj0-0!!13 skuPaj s PTT stroški znaša 180,00 SIT na izvod. . °vCniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic \ ^cnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem Kino servis Brežice Četrtek, 13.6., ob 19.uri Kačji pastir, triler, ob 21 .uri Šelestenje, slovenska drama; petek, 14.6., ob 19.uri Kačji pastir, ob 21 .uri Šelestenje; sobota, 15.6., ob 19. uri Izvirni greh, triler, ob 21. uri Kačji pastir; nedelja, 16.6., ob 19. uri Izvirni greh, ob 21. uri Kačji pastir; ponedeljek, 17.6., ob 21. uri Izvirni greh; sreda, 19.6., ob 19. in 21. uri Anja in Viktor, komedija; četrtek, 20.6., ob 19. in 21. uri Anja in Viktor; petek, 21.6., ob 19. in 21. uri Anja in Viktor; sobota, 22.6., ob 19. uri Anja in Viktor, ob 21. uri Kaj ženske ljubijo, komedija; nedelja, 23.6., ob 19. uri Anja in Viktor, ob 21. uri Kaj ženske ljubijo; ponedeljek, 24.6., ob 19. uri Anja in Viktor, ob 21. uri Kaj ženske ljubijo; torek, 25.6., ob 21. uri Kaj ženske ljubijo; sreda, 26.6., ob 21. uri Ladijske novice, drama. Kulturni dom Krško Četrtek, 13.6., ob 20.30 Vsiljivci, grozljivka, triler; petek, 14.6., ob 18. uri Pa ne še en film za mulce, komedija, ob 20. uri K-Pax, avanturistično domišljijski; sobota, 15.6., ob 18. uri K-Pax, ob 20.30 Vsiljivci; nedelja, 16.6., ob 18. uri Pa ne še en film za mulce, ob 20. uri Vsiljivci; četrtek, 20.6., ob 18. uri Angelske oči, triler, drama, ob 20. uri Prah, drama western; petek, 21.6., ob 18. uri Varuh meje, slovenski triler, ob 20. uri Angelske oči; sobota, 22.6., ob 18. uri Varuh meje, ob 20. uri Angelske oči; nedelja, 23.6., ob 18. uri Varuh meje, ob 20. uri Prah. KANAL 2000 informativni TV kanal v občini Sevnica ZAHVALA Odšla si tja, kjer ni solza, ni trpljenja, ne gorja, ostala je tvoja dobrina, v naših srcih bolečina. Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame, tašče, sestre in tete ANICE ZORIČ iz Brežic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, pokojnici podarili cvetje, sveče in svete maše ter jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala Internemu oddelku Bolnišnice Brežice, še posebej dr.Zorkovi, Onkološkemu inštitutu Ljubljana in dr.Pajkovi ter njeni osebni zdravnici dr.Blaže-vičevi. Najlepša hvala družinam Tomin, Kromščik, Vučajnk in Jagrič za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala kolektivoma Regulatoija in Restavracije Štefanič, g.župniku Kšeli, pevcem Društva upokojencev Brežice, g.Lešu in Cvetličarni Tina. Hvala tudi Domu starejših občanov Krško ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega JOŽETA LEVIČARJA zavarovalnega zastopnika v pokoju s Ceste 11 pri Krškem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, podarili cvetje, sveče in za svete maše ter nam v teh težkih trenutkih kakorkoli stali ob strani. Hvala g. župniku iz Krškega za opravljen obred, pogrebni službi Kostaka za storitve ter pevcem skupine Valvazor za zapete žalostinke. Hvala tudi PGD Gora in PGD Krško, praporščakom in govorniku g. Gomilšku za besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala, tudi tistim, ki jih v zahvali nismo posebej omenili. Žalujoči: vsi njegovi mali oglasi Prodam Rover 416 GSI, letnik 92, kovinske barve. Avto je lepo ohranjen, ima električni paket, registriran pa je do maja 2003. Možna je tudi menjava za manjše vozilo. Pokličite 041-722-672. V Termah Čatež po ugodni ceni prodam kamp prikolico z lesenim bivalnim predprostorom ter ograjeno verando. Pokličite 040-262-382. Nudim apartma za letni dopust na otoku Pagu v Novalji in sicer za štiri do pet oseb. Pokličite 04-51-91 -676 ali 041-223-789. Prodam harmoniko frajtonarico, znamke BSAS. Pokličite 49-65-336. Kupim stare omare, skrinje, mize, stole, komode ter razne drobne predmete, stare okoli 100 let. Pokličite 07-34-66-320 ali 041-696-263. #8 * Sevnica 96.7,105.-4 V SPOMIN Kako prazno in žalostno je lahko življenje, se zavemo šele takrat, ko izgubimo ljubljeno osebo. 12.junija mineva žalostno leto brez našega dragega moža in očeta IVANA ZOBARICA z Žejnega Iskrena hvala vsem, ki z nami delite prijetne skupne spomine na našega ljubega Ivana in se ga z nasmehom in spoštovanjem spominjate. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem zadnjem domu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Njegovi: žena Berta in hčerka Berta z družino ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega očeta, starega očeta, tasta in strica MIHAELA MOHORČIČA iz Slovenske vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam denarno pomagali. Hvala g. župniku z Velike Doline za lepo opravljen obred, Zvezi borcev za podarjen venec in izrečeno sožalje ter g. Žičkarju za organizacijo pogreba. Hvala tudi vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in nam stali ob strani, a jih v zahvali nismo posebej imenovali, pa tudi vsem, ki so pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. ‘ Žalujoči: vsi njegovi Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.0.0., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Direktor: Peter Špiler Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 220 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. DVAJSETA Sava Glas, 12.6.2002 špranje in okenca posavcev “Zeli drugim to, kar želiš sebi - torej dobro.” Damjan Lah: Ko sva kar lep čas usklajevala ustrezen termin srečanja, so se mi budila vsa najina posavska soočenja. Ta so bila povezana z njegovo človekoljubnostjo kot življenjskim slogom, ko je bil še predsednik Zveze prijateljev mladine (ZPM) Krško. ‘Ta zavzetost mi je še danes prioriteta, kajti če sam sebi lahko nekaj privoščiš v materialnem smislu, je veliko zadovoljstvo zavedanje, če to lahko uspeš uresničiti tudi dragim, ki jim teh dobrin manjka, bodisi preko ZPM ali zunaj te organizacije.” Življenjska pot Damjana Laha se je začela 10.9.1961 v Murski Soboti, nadaljevala v Ljutomera ob mami Frančiški in očetu Janku, kot sre-dinčku med sestrama Lidijo in Janjo, in v osnovni šoli Cezanjevci. “V šoli sem se naučil javnega nastopanja, zahvala gre učiteljici slovenskega jezika, ki meje odkrila in angažirala pri recitacijah in dramskih krožkih. Bila je nekaj posebnega, znala je motivirati, že od malih nog pa sem imel čut za tiste, ki so živeli okoli mene. Po pripovedovanju staršev sem vedno delil tudi vrečko bonbonov. Ta čut se mi je kar nekako dograjeval in bi se počutil invalidnega, če ne bi posvečal pozornosti drugim. Sledijo najlepši spomini na gimnazijo v Ljutomera, na dva dobra prijatelja Miho in Igorja brez katerih sem mislil, da ne bi mogel živeti. A smo se po gimnaziji razšli, morah smo v vojsko, in se nismo nikoli več srečah. Zaradi tega sem kar malo žalosten.” V gimnaziji je postal bolj politično aktiven. Udeleževal seje mladinskih delovnih brigad, šh so po poteh slovenske delegacije zasedanja AVNOJ-a in jo v resnici prehodih peš od Ljubljane do Jajca. ‘To je bila koristna izkušnja, ko dojameš, kako lahko sam sebe premagaš na takšni pod in se naučiš preživeti nekaj časa z malimi količinami vode.” Vojsko je služil v Derventi in Slavonski Požegi, jo dojemal kot nekaj, kar moraš preživeti. “V tem času sem se naučil, da se lahko kaki stvari izogneš in lahko bi temu času rekel tudi - prebujena diplomacija.” Na sedanji FDV v Ljubljani sije pridobil naziv obramboslovec. ‘To je bil zanimiv študij, kjer smo dobih veliko družboslovnega znanja, vojaške teorije in prakse, kar je zanimiva kombinacija, pa saj sem že po naravi bolj družbosloven. Tam je študirala tudi bodoča žena Sonja (iz Leskovca pri Krškem), žena in služba pa sta me pripeljati v Krško. Konec leta ’86 je to mesto kar nekaj ponujalo mladim ljudem in daj alo možnosti za življenje.” Na Občini Krško je bil zaposlen na Sekretariatu za ljudsko obrambo, leta ’91 je prevzel fiinkcijo člana izvršnega sveta in istočasno kot sekretar za ljudsko obrambo “dal skozi” zadnjo vojno. Nalogo sekretarja je opravljal do leta ’94, do reorganizacije javne uprave, ki se je delila na lokalno samoupravo in državno upravo. 1.1. 95 seje zaposlil na Ministrstvu za obrambo, kje je prevzel funkcijo direktorja Regijske uprave za obrambo za Posavje. Marca ’99 je odšel na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v Ljubljani, kjer je z zelo dobro uigrano in aktivno ekipo kot državni sekretar za vojne invalide in žrtve vojnega nasilja vsebinsko veliko naredil. “Ce že ljudem ne moreš dati nekega bogastva zaradi pretrpljenega trpljenja, pa bi naj dobih vsaj neko malo zadoščenje in poplačilo za vse preživeto ponižanje. Največ te populacije je bilo ravno iz posavske regije; takrat sem Posavce spoznal na nekoliko drugačen način in sem vesel, da nisem zamudil te priložnosti, ko so molče povedati več kot z besedami. To je posebna kategorija ljudi, kijih lahko prizadeneš z dejanji in besedami.” Leta 2000 ga je junijska zamen- java vlade vrnila na Ministrstvo za obrambo, kjer je do februarja 2002 prevzel mesto namestnika direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje, po letošnjem februaiju pa funkcijo generalnega sekretarja na Ministrstvu za finance. Na vprašanje, kaj meni o današnji situaciji v državi, je odgovoril: ”Čas je posledica desetletnega obdobja in hkrati evidentne svetovne finančne in gospodarske recesije, je posledica trenutnih svetovnih gospodarskih trendov in ne slabega voden-j a države. Ne pomeni krize, ki bo dolgo aktualna, kar so tudi napovedi ekonomistov. Sem zmerni optimist in upam na skorajšnjo rast.” V luknjastem skupnem času mi pripoveduje, da ni dobro privoščiti nekomu, da ostane brez dela in kruha, ker brez tega ostanejo tudi njegovi otroci. S takšnimi se naučiš živeti in preživeti, ker smo družabna bitja in ker smo povezani. Ni zamerljiv, toda takšna izkušnja za v prihodnje pomeni šolo previdnosti. Od hobijev je izdvojil kolesaijenje in branje, ne ravno pretežke literature, tiste, ki se nas dotakne. In dotaknil seje Minattija. Klepet sva zaokrožila z njegovima deklicama - Kirn, dijakinjo 1. letnika brežiške gimnazije, in Pio, petošolko krške osnovne šole, in kako bi lahko drugače, kot z njegovim aktivnim podpredsedovanjem v ZPMS v Ljubljani. Natja Jenko Sunčič Če ste slučajno med zamudniki sajenja balkonskega cvetja in ste si zaželeli, da vaš balkon krasijo bršljanke, vam svetujemo, da ste skrajno previdni pri izbiri cvetličarne v Brežicah. Če ne boste zavili v “tapravo” cvetličarno, kjer jim je jasno, daje kupec kralj, boste lahko slišali, daje vaš čas za sajenje bršljank potekel, kajti v tem času se po njihovem mnenju sadijo rožice samo še po grobovih. Takšen je bil njihov odgovor na vprašanje, ali ponujajo bršljanke. Še sreča, da je v bližini - na začetku Čemelčeve ulice - še ena cvetličarna. Tam so bili zelo prijazni, ponujali so celo paleto bršljank, tudi za zamudnike, in nam niso servirali učne ure o sajenju cvetja, ampak so nam uslužno priskočili na pomoč tudi pri dostavi cvetja. Nespretni cvetličarki pa predlagamo tečaj “verbalnega sajenja rožic”. Direktorica vladnega urada za informiranje Alja Brglez se je udeležila odprtja nove hladilnice Evrosada v Stari vasi pri Krškem in bila v začetni ceremoniji prezrta s strani lokalnih politikov. Slovesnosti se resda ni udeležila po službeni dolžnosti, temveč je prišla kot prijateljica znanega režiserja Damjana Kozoleta, sina direktorja Evrosada. Če se že “lokalci” niso znašli v protokolu, bi jo lahko k svoji mizi povabil minister But, če se čuti predstavnika vlade. Ali pa je že nastopil predvolilni čas, ko se v javnosti grupirajo po strankarski pripadnosti? Proslava, posvečena bojem za vojašnico Cerklje ob Krki - Proslava, posvečena bojem za vojašnico, zajema spomin na obletnico napada Cankarjeve brigade julija leta 1943 na takrat Hitlerjevo letališče in napade pripadnikov teritorialne obrambe leta 1991 na isto letališče. Ti dogodki so po besedah podpolkovnika Stanislava Zlobka zgodovinska podlaga za 27. junij - Dan učnega centra logistike. Minuli petek so, ob generaciji novih vojakov in predstavniki legendarnega Cankarjevega bataljona, združili spomine na prelomne dogodke v dolgi in viharni zgodovini letališča in začetek usposabljanja aprilske generacije vojakov. V nagovoru zbranim je dejal, da v Slovenski vojski prihaja do velikih sprememb in odraz teh je tudi dogajanje v tej vojašnici, v učnem centru. Ta se namreč že ves čas odpira tudi do kulturnega življenja v vojašnici, kjer ne mine slovesnost brez opaznih kulturnih dogodkov. Tokrat je za starše in lep program pripravil pevski zbor Zdenka Vučajnk. Vojašnica se znance vojakov ter obiskovalce OS Cerklje ob Krki, ki ga vodi jim je za udejstvovanja na njihovih slovesnostih zahvalila s plaketo. Do septembra pa bo na ogled likovna razstava 68 podob na steklu Vilme Mavrič iz Celja, ki je v likovni svet zakorakala šele pred nekaj leti in razprla krila, saj se med različnimi motivi na steklu skrivajo predvsem letala. Ogleda vredna je zbirka vojaških pokrival, oznak, uniform in opreme Borisa Jevšnika, bila pa je še priložnost ogled razstave “Posavje v boju za osamosvojitev Slovenije” in spominska soba vojašnice. Podpolkovnik Zlobko se zahvaljuje slikarki Mavričevi. Suzana Vahtarič 6000 km sveta na kolesu Jeana Luisa Posavje - Mož zrelih srednjih let na nevsakdanjem kolesu z milo rečeno nevsakdanjo opremo se je iz Avignona v Franciji odpravil na dobrih 6000 km dolgo pot. Da sporazumevanje ne sme predstavljati ovir, je bilo jasno ob srečanju, kajti občutek, da ta gospod pač ni iz naših krajev, je bil kar pravšnji. Popotnik se je torej ustavil in na mojo grozo razen pozdrava ni znal niti ene drage angleške besede. Tako sva se nekako sporazumela v italijanskem, francoskem, nemškem, kdo ve katerem še in drobcu angleškega jezika. Povedal je, da mu je ime Jean Luis, prihaja iz Francije iz Avignona, da ga pot pelje po številnih državah. Tako je začel v Avignonu, obiskal Milano, Trst, Ljubljano, mimogrede spoznal tudi Posavje, mahnil pa jo bo na Hrvaško preko Zagreba, v Budimpešto, na Slovaško, Poljsko, Češko, Nemčijo, Avstrijo in Švico, potem pa se bo vrnil v domovino. Njegova pot je dolga dobrih 6000 km, dnevno jih prevozi preko 250. O svojem nevsakdanjem kolesu, ki je pravzaprav čisto običajno športno kolo, seveda iz sprednje strani, pa je povedal le, da gre za prototip in da je narejen posebno za to njegovo avanturo. V njegovem prototipu, ki je dajal izgled ovalnega potovalnega kovčka na kolesih pa je pojasnil, da ima spravljeno trenutno svoje življenje, od prehrane, do osebnih in higienskih potrebščin, garderobe in seveda tudi svoje trenutno stano- vanje, šotor, ki si ga vsak dan znova postavi na izbrani lokaciji, kjer si odpočije, prespi in se naslednjega dne odpravi dalje po svoji 6000 km dolgi avanturi. Občina “obdarila” vrtec Šentjernej - Občinski svet je na svoji 30. redni seji sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana, kar pomeni potrditev sprememb kmetijskih površin v stavbna tako za potrebe gradnje fizičnih oseb kot tudi podjetnikov in obrtnikov. Po hitrem postopku so svetniki sprejeli še Odlok o varstvu pitne vode na območju občine, ki določa varstvena območja virov pitne vode in ukrepe za zavarovanje zalog ter zdravstvene ustreznosti pitne vode iz teh virov in nadaljevali z obravnavo Poslovnega poročila Komunale Novo mesto. Svetniki so nekaj finančnih sredstev iz proračuna namenili tudi vrtcu Čebelica, ki te dni obeležuje 50-letnico predšolske vzgoje v občini, prav tako pa so na prošnjo staršev tega vrtca sprejeli sklep, da se pridobijo predračuni za izvedbo postavitve ograje ob vrtcu, njeno razširitev pri vhodu v zgradbo z vseh strani, postavitev javne razsvetljave v okviru igrišča in vrtca ter montaže klimatskih naprav v prostorih vrtca. K.M. Karmen Molan Jean Luis, njegovo kolo in pred njim še dolga pot po evropskih mestih Sadna kraljica Anita Pavlovič in kmetijski minister Franc But sta na odprtju Evrosadove hladilnice v Stari vasi poslušala povezovalko prireditve, kije vseskozi napletala tisto o jabolku in Evi, ki se ni mogla upreti skušnjavi. “Rad imam jabolka,” sije mislil minister, ampak kar se skušnjav tiče, pa en sadež ni nič v primerjavi...hm... s politiko!” Ostal je čisto sam na tem svetu Posavje - Ubogi smjaček ima le nekaj dni. Z mamico sta miru0 počivala v travi, ko so prihrumeli mogočni delovni stroji in s svoji111 hrupom prestrašili mamico srnico, ki je v strahu zbežala, malega, k°' maj rojenega smjačka pa v paniki pustila na travi. Preprosto, izgubi^ gaje. Na srečo pa je prav v tem času prišel mimo človek, kije opazl. ubogo nebogljeno bitjece. Pomagal mu je tako, da ga je vzel s seb°J in ga “posvojil”. Malček je še tako nebogljen, da gaje potrebno hran*1 po cuclju. Pridno “vleče”, še vedno joka za svojo mamico in klju" temu, da je njegov posvojitelj skušal pomagati tudi tako, da ga f vrnil na mesto, kjer sta se z mamico srnico razšla, nje ni bilo nazaj' Mali Miško se počasi privaja “novim staršem” in zdaj že pridnopti mleko. Ko zraste, se bo vrnil v naravo, kjer je njegov dom. Kakšna bo usoda malega smjačka, ki so ga poimenovali Mišk0’ ^ znano, a če bo vse po sreči, bo preživel, prebil letošnje poletje, jesC in zimo pri dobrih ljudeh, ki ga bodo prihodnjo pomlad vrnili v n ara'' Karmen M°la