Leto 29                   ANGELCEK                 Stran 99
A. Č.
Žalnica.
Dokaj velikOi dogodkov ste že doživeli, Ijubi prijaltelji »Angclika«, četudi vam, cvete še pomlad življenja. Zadela vas je občutna Siba strašne svctovne vojne, Po meglenih in mrfclih dneh stradanja, žalosti in boJesti je za-sijalo svetlo solncc, ki je obetalo boljše čase. Oddehnili smo se. Dočaka'H smo rojstni dannove damovine: prišli smo pod streho d&mače države Jugoslavije. SkupnJ domovini Srbov, Hrvatov in Slovencev jc zavladal skupni oče, narodni vladar in kralj Petcr I. iz slavnega rod-u Kara-gjorgjevičev, ki mu je zgodovina priznala časlni pridevek »Veliki, Osvoboditelj«.
Kralj Peter je zasede] prestol skupne dr-žavc Jugoslavije po neznosnem trpljenju, po silnih mukali in bridkostdh, ki jih je pa pogumso, vdano, junaško prenašal s svojo žilavo in vztrajno armado, ko se je sredi svetovne vojske morai uraakniti preko Albanije, da si reši zivljenie-Nadoloveški napori v vojski so mu, povzročili kal bolezni, ki ga ni več zapustila. Ni mu bilo prisoieno, da bi dolgo užival zmagoslavje svo-jega naroda.
Dne 16. avgusta 1921 proti večeru je zmago-valca, 77 letnega kralja Petra, poljubil sinrtni angel...
Po vsej državi so se vsa srca zedinila v iskrenem čuvstvovanju, saj je bil pokojni kralj
Stran 100                ANGELCEK__________Leto 29
ljttbljenec svo'cga naroda, zgled vestnega vla-darja in zvestega vojaka. Vsi časopisi so v svojih žalnih objavah in spominščinah proslavijali vrline pokojnega vladarja, ki mu dolgo življeDJe ni bil praznik, ampak neumomo in tnidapolno delo, neprestana zrtev za blagostan;;e, srečo, prospch državljanov.
Naj navedem samo cn ganlfiv dogodek iz pretekle vojne (pripovedoval ga je vojaški du-hovnik-očividec), ki jasno izpričuje, kako velik junak je bil kralj Peter I., in kako v Ijubezni vdani so mu, btii njego-vi voiniki.
Bilo je v dneh, ko je srbska vojska prvič omagovala, ker ji je zmanjkalo orož^a in stre-liva. Kaj storiti? Med svoje vrle vojnike pri-jezdi častitljivi starček, kralj sam. Nagovori ph z ognjevitimi besedami, naj nikomur ne upade -pogum, čcš, »jaz sam hočem iti in se boriti za domovino, če treba z golo sabljo«. Ljubczen do stiskane domovine je vnovič vzplamtela v srcih vdancga tnoštva, kri je za\rela v žilah raaloste-vilnih fiuiakov, pograbili so za bodala in prodrli mocncjše sovražne vrstc, ki so se jelc umikati.
Krcma vrhnam rajnega kraJja Petra je biia pa njegova živa verainverskoživlje-n j c. Rekior (vodatelj) beAgrajskega vseučilišča jc v zboru svojih tovarišev-profesorjev proslav-ljal krepwti umrilega kralja. Brez dvcana je govorifl odkrito, ko je rekei, da je občudoval v pokojnean vladarju »brezprimerno vero v Boga i!n brezprimerno zvesto iz-vršcvanje b o ž j i h zapovedi«.
Leto 29                    ANGELČEK_________Stran 101
To sta dve odlični čednosti, ki nam rajnega kralja, »očeta svotega liudstva« še bolj pri-kupita.
Pokažimo ludi mi svoje domoljubie v prvi \rrsii s tem, da smo zvesti najvišjemn Gospodu Bogu, da oatančno in vcsino izvršuicmo božjo voljo. To bo najboljša in najgotovejša podlaga pravc domovinske Ifubezni. »Dajmo Bogu, kar je božjcga — in kralju, kar jc kraljcvcga.«
Na dan pogreba, 23. avgusta, ko so imeli veliko mrtvaško opravilcr in pogrebne malitvc po pravoslavnem obredu v Belgradu,, so se iz-vršili tudi v katoliških cerkvah naše države posebni cerkveni obrcdi, kakor jih je odobrrla sveta sto-Uca v Riniu. Tako smo tudi katoličani pokazali svojo vdanost kralju in kraljevi hiši; hkrati smo pa molili tudi za blagor domovine, za srečo io blagoslov novemu   kralju,  Aleksandru.