Pravna razmerja ljudskih učiteljev na Kranjskem. (Obravnava učiteljske konferencije pri sv. Petru na Pivki v dan 2. julija t. 1. — Matija Eant.) (Dalje in konec.) IV. Predplače od delateljenih dohodkov ljudskim učiteljem. Kar je enemu za obstoj njegov koristno, prav in potrebno, naj se drugemu brez škode deželne blagajnice na škodo prizadetemu ne odtegujel Vsak kmetovalec ima raej letom o svojem času setev, a zopet brez posebne nesreče o svojem času žetev. — Tudi ljudskemu učitelju, osobito po bolj oddaljenih in samotnih krajih na deželi, bilo bi jako pomagano, ko bil bi ob času pospravljanja poljskih pridelkov in drugih sadežev glede nreparjev" toliko pri moči, da bi si vsako leto ob enem najnavadnejega živeža in drugih potrebnih reCi v času pospravljanja taistih prec iz prve roke bolj po ceni za celo leto mogel nakupiti. Zopet drugikrat prikrade se v družino bolezen, katera izrednim potom tudi izrednih in preobčutnih denarnih svot požre. Več! Primeri se selitev, katera učitelju uže tako lehki žep hudo potrese. Znano je pa le predobro, da je raej ljudskimi učitelji, ne zavoljo lastnih krivd, nego radi nemile osode, katera jim v naši kronovini prav pičlo skorjico trdega kruhka privošči, le malo takih, katerim okrogli bog po posebno ugodnih okolišfcinah ravno prehude preglavice ne dela. — Sosebno je pa učiteljstvo vsega tukajšojega šolskega okraja, ne radi svojega zadolženja, nego temveč zavoljo neprestanih sporednih izredno slabih in nerodovitnih letin, ter od dneva do dneva vedno se množeče nezaslišane draginje vsega za najskromnejši obstoj potrebnega, hudo in preobčutno prizadeto. Dohodki so vedno enoisti, postranskega — postavno dovoljenega zaslužka zavoljo splošne bede (sosebno po enorazrednicah) ni nobenega, a draginja vsega se pa slednji dan v nezaslišanih % očividno množf. Ni drugače, da je pri takih okoliščinah človek naravnost primoran, da sebe in svoje preživlja s posojili. Srečen ta, ki ima pri imovitih še kaj kredita; a ta kredit je pa britek, grenak in nad vse nezaslišano zoprn, ter človeka v še veče skrbi in zadrege pripravlja. Ako imajo uže vsakovrstni c. kr. uradniki, profesorji, mestni učitelji, pri železnicah službujoče osobje itd. doma v svojih gotovih dohodkov predplačah zavetje, zakaj se ta dobrota in mila pomoč ravno ljudskim učiteljem po deželi naše domovine še ne privošči in postavno ne zagotovi? — Posebnih in stvarnih razlogov za-to, mislim, da se ne nahaja! In, — ako bi se tudi, — zakaj ravno pri uže tako pičlo plačanemu ljudskemu učiteljstvu? Ravno ljudsko - učiteljski stan je oni, kateri ima prevažno nalogo za vso družbo človeško reševati, zavoljo česar naj bi se ga tudi tu in tam nekoliko bolj v milo naklonjenost in blagodejno zavetje ugoduejših pravnih razmer jemati izvolilo. Gospodje učitelji ljudskih čvetcrorazrednic so zadnji čas res na svojo roko in le za svojo lastno osobnost pričeli nekako javno agitacijo v izboljšanje njihovega graotnega položaja, ob kateri, zdi se mi, jini pa na splošnera gmotneru blagru vsega učiteljskega stanii ni kaj ležeče. Pristranost in preziranje sotrudnikov se pa gotovo nobenemu stanii lepo in čedno ne prilega, ni rau v čast, nego temveč v nečastno posmehovanje drugirn. Taka maroga v kakem stanu se le prehitro od drugih zasletii in jim služi v vsakovrstno predbacivanje. Povsod, glede izboljšanja splošnega šolskega napredka, kakor tudi poštenega prizadevanja za izboljšanje pravnih razraer, naj bi raej vsemi ljudskimi učitelji brez izjeme veljalo vodilo, da v edinosti je moč. Delujmo torej povsod nerazdvojeni nvsi za enoga in eden za vse", ako hočemo, da nam milejša prihodnost tudi skoraj prisveti, ter naiu naš skromni položaj blagodejno zboljša! Za nameček svojim ravno navedenim lamentacijani dodajam še sledeče nasvete: Slavna učiteljska skupšeina Postojinskega Solskega okraja naj sklene, da se z vsemi postavno dovoljenimi pripomočki in sredstvi v to dela in stvarno tudi pri merodajnih krogih na to vpliva, da se 1) tudi starejim ljudskim učiteljera na Kranjskem polnoštevilne starostne doklade brez prikrajšanja določijo in odmerijo; da se 2) §. 41. deželne šolske novele z 9. marca 1879. 1. v toliko izpremeni, da bodo po njem in v njega smislu tudi ravnatelji ljudskih enorazreduic priinerne opravilne doklade se svojimi dohodki vred prejemali; da se 3) §. 62. deželne šolske postave z 29. aprila 1873.1. o učiteljskih pravnih razmerah tako preosnuje, da bode v njegovem sraislu ljudskim učiteljem tudi leta njihove prve službe po dovršencm zrelostnem izpitu kot službena leta v dosego pokojnine šteta; da se 4) ljudskim učiteljem po vsem Kranjskem predplače njibovih delateljenih letnih dohodkov ob gotovih slučajih postavno določijo ia zagotove. (Vsi nasveti bili so soglasno odobreni in vzprejeti.) V dosego vsega tega delovala naj bi konferenca po svojem izvoljenera stalnem odboru, po svojih v deželno učiteljsko konferenco odbranih zastopnikih in pa po BSlovenskem učiteljskem društvu" v Ljubljani. (Soglasno vzprejeto in odobreno.) Učiteljska konferencija mestneg^a okraja Ljubljanskega. (Dalje.) Gosp. Ivan Bele: nRazpravljati mi je vprašanje: »Kdaj in kako naj se poučuje drugi deželni jezik". — Prvi del tega vprašanja, o času, kdaj naj se začenja s poukom v nemščini, so, kakor čujetno, že višje šolske oblasti rešile v zraislu, naj se z nemščino začenja v tretjem razredu (t. j. 3. šolsko leto). Torej boril bi se za pridobljeno trdnjavo, ali pa bi moral braniti izgubljeno mesto, ako bi to točko dalje razmotraval. Za letos veljal je ukaz sl. dež. šolskega sveta z 9. avgusta 1883. 1., vsled katerega je po zahtevi sl. mestnega zbora slovenski jezik postal učni jezik za vse predmete; nemščino se je imelo poučevati že v drugi polovici prvega šolskega leta. — Tudi drugi del moje naloge rešil je večinoma pred mano predgovornik gosp. A. Žumer s svojina predlogom o preustroji učnega črteža glede poučevanja nemškega jezika. Naj izpregovorim samo nekoliko o načinu, po katerem naj bi se po mojem mnenji učil ta predmet. Glavno vodilo nam ima biti to, da je nemški jezik živ jezik, katerega se je našim učencem treba naučiti najprej za vsakdanjo rabo; v drugi vrsti še le nam je gledati na to, da v njem položimo podlago poznejšemu pouku na srednjih šolah. Zatorej pri nas nemška slovnica nikakor ni glavna stvar, — gojiti jo je treba samo toliko, da otroci za najvažniše in najnavadniše jezikove razpole dobe lastno razsodbo o pravilnosti; — nego jezični pouk teži pri nas na vaji, na vaji v govoru in pisavi. Treba bo popolnoma otresti metodo, katera je k nam zašla iz srednjih šol in pri kateri se iz početka največ časa uporabi za ubijanje in ponavljanje pravil, pozneje pa za prestave. Za mrtve jezike, v katerih se je baviti pričetkom največ z oblikami in pozneje s temeljitim prebavljanjem realne in miselne tvarine, nakopičene v klasikih, je ta učni način popolnoma priležen; tu se učenec vglobeva v jezikove in pisateljeve posebnosti, v njih duh — to je poležno, mirno delo. Druga pa je z živim jezikom; temu je treba žive besede; treba je, da se uho navadi na točno poslušanje in razločevanje, in jezik da se navadi na brz odgovor, kar Nemec imenuje ,,Schlagfertigkeit". S kratka: mrtve jezike se ,,študira", živega jezika pa se je treba navaditi. Ko je bil latinski jezik še občevalni jezik — to je trajalo deloma do Marija Terezijine dobe — gledalo se je n. pr. po jezuitskih institutih drakonično na to, da so učenci že srednjih gimnazijalnih razredov izključljivo latinsko občevali. No, kaj takega dan danes za nemščino pri nas zahtevati bilo bi abotno! A, tu se nam kaže naopačna pot, na katero se je zašlo. Ko se je koncem minulega in pričetkom našega veka v drugo porodil bumanizem, oziroma klasicizem, pokladalo se je največjo važnost — kakor to mora biti — na točno prelaganje in razumevanje klasikov, — a malokateri osmošolec bi si vedel latinski izprositi ali kupiti kos črnega kruha. Odgovorilo se bode: černu bi znal govoriti mrtev jezik? Res je, a živ jezik naj se ravno go vori, in zato se meni zdi, da dozdanji način poučevanja — se ve da nasledek naših učnih knjig, — po katerem se je ali brez konca rolatilo suhoparna pravila, ali pa eno vajo po 10- in 20krat prelagalo, ni bil pravi; zato se je potratilo in drugim predmetom pokralo brez mere časa — a doseglo se je primeroma prav malo. Kako naj li to predmgačimo? — Kakor za vsak drugi predmet, bodi tudi temu glavna, najvažniša in najobširniša učna knjiga učitelj sam. Razlaga naj sicer — to se ume samo ob sebi — vsako stvar v maternem slovenskem jeziku, a sicer naj se — v nemški uri samo — poslužuje kolikor moč nemške besede. Govori naj v kratkih, lahko umevnih stavkih in naj po moči tudi od otrok s časom zahteva odgovora v novem jeziku. Izgovarja naj čisto in pravilno, to je temelj za pravopisje, ter tudi zarano pazi na to, da i pri učencih iztrebi lokalizme v izgovoru in v oblikah, to osobito pri otrocih, ki sem ter tja doma ali drugod slišijo kako netnško besedo. — Kedar so se otroci nemškega branja naučili in se preide k jezičnemu pouku — pri katerem naj se oblikoslovje po moči ob enem s sintakso obdelava — začne naj takoj z izdelavanjem svobodnih stavkov (freie Satze) po vprašanjih, ako treba, naj jim satn poda nekoliko besed na izbor. — Vaje, ki so v slovnici, naj sam najprej prestavi, otroci naj se jih nauče, in učitelj naj potem vprašuje po subjektu, predikatu i. t. d. N. pr. Vaja: nDer Schiiler rechnet". Wer rechnet? Was thut der Schiiler? Pozneje: Wer rechnet noch? Was thut der Scbiiler noch? Tudi lahko pokliče učenca, ki po vrsti ali po svoji volji stavi poleg knjige taka vprašanja, učitelj pa kliče sproti druge, kateri naj na-nja odgovarjajo. — Izdelane proste stavke naj eden učenec bere, drugi pa naj jih ročno prestavlja. Drug pot naj ta deček bere vprašaDJa, katera je učitelj na tablo napisal, uni pa naj po svojem zvezku ali pa prosto na-nja odgovarja. — Vaje, ki so v kojigi v ednini, naj pre- lagajo v množino ali naj pozneje nadomestujejo glagole v predikatu s saroostavniki, n. pr. vaja: BDie Gans schnattert". Was ist die Gans? Wie ist die Gans? Ali naj zamenjava besede raznih stavkov, n. pr. vaja: nDie Gabel ist eisern. Das Messer ist stumpf. Das Beil ist scharf." Die Gabel ist stumpf. Das Messer ist scharf. Das Beil ist eisern i. t. d. — Vaje naj se jemljo kolikor moč h vsakdanjega življenja in naj se mnogokrat menjavajo, da se ne bodo nahajale v vsakej besede: Vater, Schiiler, Schvvester, Garten i. t. d. Sploh pa je treba vaje vrediti tako, da se na eno lahko mnogokrat ozira; n. pr. vaja: MDer Tischler hobelt. Der Maler zeichnet". (Prestava.) 1. Vprašaj po subjektu, po predikatu! 2. Zamenjajte subjekte! Der Tischler zeichnet auch. Der Maler hobelt nicht. 3. Preložite stavke na iunožino! 4. Was bobelt der Tischler? i. t. d. 5. Was fiir ein Tischler hobelt? 6. Kadar se pride do polpreteklega, ali prihodnjega, ali preteklega časa šibkih glagolov, da se lahko preložiti to vajo, katera je že tolikrat služila, v dotični čas. 7. Kadar pridemo do adverbijalnih določil, damo zopet lahko iste stavke določevati. Vidi se, da na ta način tudi slovnično znanje škode ne trpi. A treba se bo učitelju na ta nauk vestno pripravljati, da bo lahko veleval: Poiščite vajo 5, 20, 40 in dopolnujtel Ne bo mu potem treba ene in iste prestave po 10- in 20krat prežvekovati; raznovrstnost privela bo živahnost, učenci se bodo za nauk zanimali in napredovali v jeziku, ob enem pa se urili tudi v brzera in točnem mišljenji in odgovarjanji. Dokler nimamo tako vravnanih knjig, pomagajmo si s tem, da primerne vaje narekavamo; otroci pa naj jih po številu urejene prepisujejo v poseben zvezek, katerega naj nosijo vedno s saboj. — Tik teh vaj mora se seveda tudi prestavljati, že zaradi primerjanja obeh jezikov, ki je pouku jako vspešno. Tudi tu si učitelj labko pomnoži in ponovi tvarino s tem, da daje stavke, pozneje lahke liste, katere je narekoval pri slovenski uri za slovenski pouk, v nemški uri na nemško prelagati. — Berila naj bodo lahka, a mikavna: Lahke basni, prilike, pripovesti, popisi; moralične razprave imajo sicer vsekdar dober namen, a ga nikdar ne dosežejo, zato je tudi Gospod sain učil v prilikah. Vsako tako berilo naj učitelj slovensko razloži, o priliki prestaviti da — v slovenski uri se je lahko napiše v domačem jeziku; — a i tu naj se stavi poleg berila lahka vprašanja v nemškem jeziku, na katera otroci tudi v nemškem jeziku odgovarjajo. če dobimo posebna, ali s slovnicami združena berila, naj bi se jini pridejala koncem tudi vprašanja. Za pravopisje je najboljši priporaoček pravilno in natančno branje (o, ii, eu, mm i. t. d.). Kar se tiče slovnice, bila naj bi sestavljena po induktivnej metodi: najprej vaja, potem lahko pravilo (a teh malo!); dalje naj bi bila tvarina skoz razvrščena sintetično, na način blizo kakor je sedanja II. nemška slovnica, in pa v koncentričnih krogih, n. pr. v III. razredu vaje z lahkimi samostavniki na el, er, en, ali kateri imajo končnico na n in en, v IV. razredu vaje z mešanimi i. t. d.; koncentrično bi se tudi pred vsem moralo postopati v pouku obeh jezikov, tako da bi se jemalo ob enem samostavnik (oziroma subjekt in predikat) v slovenskem in neraškem, v prvem obširneje in popolneje, v drugem vse v ožjem okvirji; enaka pravila bi se tako bolj vglobila, različnosti pa bi bile bolje razvidne. Da se nam knjige na tak način uredi in se mi potem resno potrudimo, smelo trdim, da bodemo, počemši z nemščino v tretjem razredu, vsaj toliko dosegli, kolikor smo do zdaj. Zdaj še lc nam bo mogoče gojiti nekatere predraete, katere smo morali dosle popolnem zanemarjati. Najprej naj oraenim nazornega nauka na najnižji stopinji. Vem sicer, da je ta predmet pri nas malo v čislih, in rad priznam, da se ga lahko zlorabi zgolj v igračo. V istini je pa ravno pri nas, kjer je za najnavadniša orodja in poslovanja toliko tujih besed v rabi, ne glede na veliki pomen, ki ga iraa pri pravi obravnavi za razvitek duševnih zmožnosti, tudi sile važen, ker se nain tu najprej in v odločilnem trenutku za otrokov razvoj poda prilika pocestni dialckt nadomestiti s pravilnim slovenskim jezikom. Potreben je dalje pri govornih vajah, katerih je mnogo treba za dobro izvršbo pisalnega in berilnega pouka po analitično-sintetični metodi, ki je pri nas obligatorično vpeljana. Do zdaj se je pri vsem tem, kakor tudi pri prvih pisnih vajah, njoralo jako površno in prenaglo ravnati, da je bilo moč druzega pol leta že začeti z nemškim jezikora — predno je bil temelj v branji in pisanji, še manj pa v materinem jeziku samem dobro položen. Že za Bach-Thunove vlade — danes je povsod drugače — pričenjalo se je z nemškim abecednikom povsod še le v II. in s slovnico še le v III. razredu; edino na slovenskih šolah vpeljan je bil že v I. razredu slovensko - neraški abecednik (pa za Rusine poljski i ruski elementarz); edine slovenske šole bile so brez slovnice za materini jezik, a so imele nemški: nPraktisches slov.-deutsches Sprachbuch fiir die oberste Classe der slov.-deutschen Hauptschuleu". In kaj je vzrastlo na tej zmesi? Troje prežlahnih želišč: preljuba nkranjska špraha", katero se nam toliko očita, tako zvana nkuhinjska nemščina" in pa na daleč okrog sloveči BLjubljanski nemški dialekt". Zdaj še le, ko se ne bo na vse zgodaj že mešalo obeh jezikov, nam bo mogoče položiti trden temelj enemu in s tetn tudi drugemu; zdaj še le nam bo raoč priučiti bodočemu obitniku ali kupcu nekoliko miselne vsebine na podlogi pametnega pouka iz realij; zdaj še le bodemo imeli priliko, preveriti se o dobroti novih šolskih postav". (Konec prih.)