oi^ v/. Oak S+ Chisholm.Minn. JUNIJ 15 T Vid 16 S Benon, 5kof 17 C A vit 18 P Efrem + 19 S Julijana Falc. 20 N 5. pob ink. 21 P Alojzij 22 T Pavlin 23 S Eberhard, šk. S 24 (3 Janez Krstnik 25 P Viljem + 26 S Janez in Pavel 27 N S. pobink. 28 P Irenej 29 T Peter in Pavel 30 S Spom. sv. Pavla amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) STEV. (NO.) 123. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 26. JUNIJA — SATURDAY, JUNE 26, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. Nemil zbira ladje pred Spijo - Policiste zaslišujejo Nemčija odposlala v španske vode 18 bojnih ladij, toda istočasno zagotavlja, da ne namerava ničesar podvze-, ti. — Domneva se, da boste Nemčija in Italija odkrito . pomagali Francu. — Franciji in Angliji preostajate . dve skrajni možnosti. London, Anglija. — Angleškim in francoskim diplomatom sivijo lasje od skrbi, kam utegne drzno obnašanje Nemčije tekom zadnjih dni spraviti Evropo. Od ure do ure namreč postaja situacija resnejša in nihče si ne upa napovedovati, kako se bo izteklo. Nemčija je istočasno z Italijo, kakor je bilo že včeraj poročano, izstopila iz medi a-rodne patrulje, ki s svojimi ladjami straži špansko obrežje, da pazi na morebitne dovoze prostovoljcev v Špani o. Uradni nemški krogi so pov-'darili, da si bo Nemčija s tem činom sicer zasigurala i"proste roke" glede Španile, vendar pa so tudi obljubili, cla ne namerava Nemčija nič odločilnejšega podvzeti BOJE SE ZA AMERIKO Dva senatorja se nalezla iz časopisja skrbi. Washington, D. C. — Dva starčka sta preteklo sredo zapela v U. S. senatu jeremi-jado in z zaskrbljenim glasom zatarnala, kaka velikanska nevarnost grozi Ameriki; češ, da bo šla po isti peti kakor Rusija, Nemčija in Italija, ako ne bo predsed- 'k Roosevelt brž kaj ukrenil. Eden od teh je illinoiški senator Lewis, drugi pa znani Borah. Očividno se je njun govor nanašal na sedanjo stavko in na gibanje CIO. Enako je tudi očividno, da v> sta se nalezla svojih skrbi iz španskih vodah. Da se temu ne more verjeti, je dokaz to, ker je v četrtek pomnožila svoje brodovje, ki ga je imela doslej ob Španiji, s številom novih bojnih ladij; skupno ima tam zdaj baje 18 la- čitanja kapitalističnega časopisja, kajti svarila sta pred fašizmom. To časopisje je namreč zadnje čase izpren.e-nilo taktiko: Prej je rohnelo, da je vse komunistično, med temi tudi Roosevelt, Lewis in 'dij. Tujezemski diplomatski CIO; ko to ni nič zaleglo, je krogi se resno vprašujejo, čemu bodo Nemčiji te ladje tamkaj, ako ne namerava ničesar podvzeti. Toda k tej obljubi pa je Nemčija dostavila, da bo takoj podvzela protikorake, ako se bo na njene ladje izvršil le najmanjši napad. In tak napad je lahko kaj hitro izzvati, ali pa si ga izmisliti; saj se resno domneva, da je trditev nazijev o nekem napadu španske podmornice na nemško ladjo Leipzig le bajka, kajti drugače bi se nemška vlada ne upirala tako odločno zahtevi Anglije, da se okoliščine o tem napadu mednarodno preiščejo. Razvidno je torej, da imate obe fašistični državi, Nemčija in Italija, neke načrte glede Španije, bržkone te, da boste odvrgle dosedanjo masko,pod katero ste kolikor toliko skrivaj pomagale generalu Francu, in mu boste odkrito poslale svojo pomoč. Da boste v tem slučaju morale tudi Anglija in Francija nekaj storiti, je očividno. Toda kaj? Obe ste še vedno odločeni, da preprečite splošno vojno za vsako ceno, ki bo mogoča. Iz-vzemši napovedi vojne jima boste preostali le dve stvari: Prva je ta, da proglasite mednarodni nevtralnostni odbor, 27 evropskih držav, ki so se obvezale k nevtralnosti napram Španiji, kot brezpomemben. Ta odbor se bo nato razpustil in španski vladi se bo dalo dovoljenje in priložnost, da dobi v neomejeni množini pomoč iz tujezem-stva, v vojaštvu in v orožiu. To bi utegnilo prestrašiti Nemčijo in Italijo. Druga možnost pa bi bila, da se španski vladi da prillika, vložiti pritožbo pri Ligi nart>dov proti obema fašistična drža- zdaj začelo groziti s fašizmom. -o- MLAD SLOVENSKI PAR SE POROČI Chicago, 111. — To soboto si obljubita zakonsko zvestobo Miss Mildred Kukman in Mr. Anton Špolar. Nevesta je hči znanega slovenskega trgovca, Mr. Joe Kukmana, 1857 W. Cermak Rd. Poroka se bo vršila v cerkvi sv. Štefana s sv. mašo ob 10. uri. Ženitovanjska slavnost se bo obh^iala zvečer v šolski "dvoran!. Mladi par si bc uredil stanovanje v hiši nevestinih staršev. Bilo srečno! -o-- AFL PROTI CIO Chicago, 111. — Ljuta no-tranja borba med obema delavskima organizacijama, delavsko federacijo in Lewiso-vo CIO, bo stopila v tukajšnjem mestu v odprto borbo, kakor se povzema iz proglasa, ki ga je izdal preteklo sredo tukajšnji načelnik unije gradbenega delavstva, spadajoče pod federacijo. Sklicati namreč namerava tekom prihodnjih dni h konferenci vse voditelje unij federacije v tem mestu in organizirati kampanjo, da se prepreči razširjanje vpliva CIO. STAVKA V WARREN, 0. Splošna stavka ni bila dov lj organizirana. Warren, O. — V četrtek popoldne se je končala v tem mestu generalna enodnev.a stavka, ki je bila proglašena od raznih CIO unij v protest, ker je sodišče omejilo stavkarjem pravico piketi-ranja pred tukajšnjo Republic tovarno. ;Za stavko ni bilo posebnih predpriprav in zato je bila le delno uspešna, toda delavski voditelji povdarjajo, da se bo, ako bo potreba pokazala, proglasila dru^a, bolje organizirana. -o- PRED POROKO V ROOSE-VELTOVI DRUŽINI Wilmington, Del. — V sredo prihodnjega tedna se bo vršila v neki tukajšnji epi-skopalni cerkvi poroka med tretjim sinom predsednika Roosevelta, Franklin D. Roo-seveltom, Jr., in Ethel P. du Pont, hčerjo znanega milijonarja in municijskega industrijalca. fa poroka jasno kaže, kako malo se meni ljubezen za razna gospodarska, politična in druga podob?.a vprašanja. Zaradi teh vprašanj sta si' namreč du Pont in Roosevelt v ostrem navzkrižju, kajti du Pont spada med industrijske barone, katere je Roosevelt že večkrat tako neusmiljeno ožigosal kot "ekonomske rojaliste," kateri si laste predpravice pred drugimi. Ti dve družini bo zdaj spojila, zakonska zveza, d^sl bo težko premostila idejni prepad med njima: Roosvelt, borbenik za pravice m?Uh ljudi, du Pont, aristokrat in eden najbolj zagrizenih zagovornikov trdega individualizma. PREDLOG O SODIŠČU PRIDE V RAZPRAVO Washington, D. C. — Zaradi raznih drugih zadev, s katerimi se je imel baviti senat zadnje tedne, se je odložila debata o znanem predsednikovem predlogu glede reforme ' vrhovnega sodišča. Kakor pa se je v sredo izrazil demokratski vodja, Robinson, bo prišel predlo«? v razpravo bržkone koncem prihodnjega tedna. KRIŽEM SVETA — Rim, Italija. — Kakor trdijo poročila iz vladnih krogov, namerava predstojnik koptske cerkve v Abesiniji Abuna Kyriios, prestopiti v rimsko-katoliško ' cerkev in pripeljati s seboj tudi tri milijone drugih Abesincev koptske vere. — Dunaj, Avstrija. — Bivši angleški kralj Edvard je preteklo sredo obhajal svoj 43. rojstni dan. Proslave ni imel ob tej priliki nobene druge, kakor da je v neki tukajšnji hotel, kjer stanuje par dni s svojo ženo, povabil neko prijateljsko družino. _ Moskva, Rusija. — V svojem "čiščenju," ki ga izvršuje že več mesecev proti raznim sumljivim osebam, je sovjetska vlada odstavila min. predsednika in par drugih višjih uradnikov sovjetske republike Uzbek, ki leži v srednji Aziji. -o-- SEDEČI STAVKARJI SE MORALI PODATI Philadelphia, Pa. — 256 sedečih stavkarjev, ki so skoraj sedem tednov imeli zasedeno tovarno nogovičarske družbe Apex, so morali pretekli torek poslopje zapustiti, ker je sodišče odredilo njih izgon. KRALJ IN KRALJICA KITAJCEV vama, češ, da ste napadli njeno ozemlje. To bi utegnilo voditi do mednarodnih sankcij, podobnih, kakor so se ivoječasno naložile proti Italiji, toda z večjo ostrostjo in bi bile tudi gotovo bolj učinkovite. V obeh slučajih pa nasorotno obstoja nevarnost, da bi diktatorski državi v blaznem obupu kar na slepo ne udarili in s tem ne povzročili splošne vojne, kar Anglija in Francija ravno skušate preprečiti. PREISKAVA 0 SPOPADU Senatski pododbor zaslišuje chicaške policiste. — Film obtežuje policijo. Washington, D. C. — Senatski pododbor, ki ima nalogo preiskati krvavi dogodek, ki se je pripetil na Spominski dan v So. Chicagi, ko je pod surovim napadom policije na stavkarje izgubilo življenje deset oseb, je v četrtek poklical na zasliševanje dva chi-caška policijska stotnika, J. Mooneya in Th. Kilroya, katera sta bila neposredno udeležena pri omenjenem napadu. Prihodnjo sredo pa prideta na zasliševanje še dva najvišja uradnika, namreč ravnatelj chidaške policije, Allman,in stotnik Pendergast. Boljši dokaz kakor vsaka živa priča pa služi za ta dogodek film, ki ga je vzela ob tistem . času neka filmska družba. Dočim časopisje, ki drži z jekarskimi družbami, trdi, da so stavkarji izzvali in prvi pričeli omenjeni napad, se pa nasprotno iz filma vidi ravno nasprotno, namreč, da je policija prva udarila in sicer s tako surovostjo in barbarstvom, da se filmska družba niti ni upala javno kazati tega filma v gledališčih, da bi občinstva ne razjarila. -o- SWEITZER BI BIL SKORAJ DOBIL POKOJNINO Springfield, 111. — Malo je manjkalo, da ni poslanska zbornica državne zakonodaje preteklo sredo glasovala, da ima R. M. Sweitzer, bivši klerk okraja Cook, kateri je bil odstavljen od javne službe, ko se je našel v njegovi blagajni primanjkljaj ssioo,-000, dobivati pokojnino po skoraj $5000 na leto. Predlog, ki je bil stavljen zbornici, namreč zahteva, da dobe pokojnino vse osebe, ki so slutile v okrajnih uradih 20 let in so stare 55 let. Sweitzer je imel okrajne službe M in tako bi bi) upravičen do te pokojnine. Takore Iz Jugoslavije V Konjicah, kjer so zastavkali delavci v Lavričevi tovarni usnja in je bilo potem izgnanih iz države nekaj tujih državljanov, še vedno ni vse v redu. — Smrtna kosa in drugo iz starega kraja. Podjetje proti delavcem Konjice, 7. junija. — Po končani stavki v Lavrichevih tovarnah je bil v Ljubljani med zastopniki tovarne in delavstvom sklenjen poseben sporazum,ki sta ga obe stranki podpisali vpričo zastopnikov državnih oblasti. Ta sporazum je med drugim tudi določal, da podjetje v nobenem primeru ne bo zaradi stavke proti komurkoli izvajalo kakšnih posledic. Zlasti ne bo nihče izmed delavcev odpuščen iz tovarne, čeprav je bil med stavkujočimi. Svoje besede podjetje ni držalo. Izkazalo se je da je bil podpis na zapisniku v Ljubljani storjen pač zato, da se v sili najde izhod, da bo tovarna mogla pač dalje obratovati. Drugače namreč ne moremo razumeti (postopanja tovarne, ki je te dni dostavila 38 delavcem poseben dopis, v katerem jim sporoča, V kitajskem delu mesta v New Yorku se je nedavno vršil otroški kon-test, v katerem sta odnesla zmago korenjaka, ki ju kaže gornja slika in ki sta bila proglašena za kralja in kraljico ter jima je kitajski konzul sam posadil krono na glavo. Na levi je kralji ca, tri leta stara Yee Yoke Poy, in poleg nje kralj, štiriletni Calvin Lee. da so "radi stavke od dela pri meni odpuščeni in pošljete lahko po delavsko knjižico." V dopisu sicer podjetje istočasno navaja, da bodo delavci lahko po potrebi zaposlitve v naslednjih treh mesecih za nekaj časa zaposleni, kakor je to določil sporazum, podpisan v Ljubljani, toda obenem podjetje v dopisu strogo poudarja, da "če nočete priti po knjigo, zavračam že vnaprej vsako odgovornost, ki bi iz tega lahko nastala. S spoštovanjem: L. Lavrich, tovarna usnja v Konjicah." Istočasno pa, ko so ti delavci dobili ta odpovedna pisma in je skupaj v Konjicah brez zaposlitve še okroglo 50 delavcev, je podjetje Lavrich sprejelo v delo še dva nova delavca, ki prej nista bila zaposlena v tovarni. Tudi s tem je podjetje izigralo sporazum, ki je glede sprejema novih delavcev točno določil, da bo podjetje najprej zapo- Nesreča s samokresom Vrhnika, 3. junija. — Na bližnji Zaplani se je v ponedeljek dopoldne pripetila šol. upravitelju Hartmanu Janezu huda nesreča. V družbi z nekim svojim znancem je doma v šoli pregledoval svoj samokres. Pri tem je tako nerodno ravnal, da se je samokres sprožil in smrtno zadet se je Hartman zgrudil na tla. Z reševalnim avtomobilom so ga sicer prepeljali v ljubljansko bolnišnico, tam pa je davi podlegel hudim notranjim krvavitvam. Pokojnik je bil komaj 35 let star, dobre 2 leti je bil na Zaplani, zapušča pa ženo z dvema otro-čičema ter mater. -o- Smrtna kosa Na Suhi pri Kranju je umrla Frančiška Basaj, mati ravnatelja Zadružne zveze dr. Basaja v Ljubljani. — V starem trgu pri- Škofji Loki je koč v zadnjem trenotku so poslanci uvideli, kako bi sefnSlilo vse dosedanje delavce, osmešili, in se je nato dosta- ' vilo predlogu, da so izvzeti tisti, ki so bili odstavljeni. -o-- STARO SOVRAŠTVO SKUŠAJO VZDRŽATI Bruselj, Belgija. — Vroče demonstracije so preteklo sredo vprizorile množice vojnih veteranov v bližini kraljeve palače in policija je morala napeti vse moči, da je upo-stavila red. Veterani protestirajo proti temu, da bi se izrekla pomilostitev nad osebami, ki so bile med vojnim Časom aretirane zaradi simpatij napram Nemčiji; zahtevajo, da se parlament, ki namerava odobriti to pomilostitev, raz. pusti in da se vprašanje pomilostitve predloži ljudstvu v splošnem glasovanju. -o-- ŠIRITE AMER. SLOVENCA potem bo šele po potrebi nastavljalo nove. Tako je nastal v Konjicah povsem nov položaj, ki ne^ varno zaostruje razmere v Lavrichevih tovarnah. Razumljivo je namreč, da je- o-stalo delavstvo razburjeno in da svojih tovarišev v skupnem boju ne bo moglo pustiti na cedilu. --o- Vlom v trgovino V viharni temni noči je bilo vlomljeno v trgovino Jerneja Martinčiča iz Dolenje vasi pri Cerknici. Vlomilci so sneli vrata s tečajev, se cd-križali psa ki je lajal in potem nemoteno gospodarili po trgovini. Odpeljali so raznega blaga v vrednosti nad 4000 dinarjev. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA umrl Franci Hafner, posestnik, glavnikarski mojster in občinski odbornik. — V Ljubljani je umrla Tončka Kuhar. V mariborski bolnici je umrla Ana Glas, soproga pekovskega mojstra stara 51 let. -o- Neprevidna vožnja Ob birmi je bilo, ko je bilo veliko vsakovrstnih vozil na cesti. Med to zmešnjavo se je ponesrečil . Karel Medvešček, sin trgovca in krojaškega mojstra v Trbovljah. Z družbo se je vozil proti Toplicam, pa je po neprevidnosti voznika zadel avto v železno ograjo na mostu v Šepovni s tako silo, da so potniki odleteli z vozila. Medveščka so naložili na drugi avto, da ga peljejo k zdravniku,pa je kmalu tudi ta zavozil s ceste. Šele z tretjim vozilom so vsega ranjenega pripeljali domov. -o- Tragična smrt V Spodnji Polskavi so našli v skladišču obešenega 55 letnega trgovca Ivana Skvar-čo. Vzroki strašnega dejanja niso znani. V S' >ošiljamo po dnevnem kurzu. Včeraj so bile naše cene: V Jugoslavijo: Za: Din: $ 2.5S _____________ 100 $ S.OO____________ 200 $ 7.20 .............. 300 $11.65 .............. 500 $23.00 ..............1000 $45.00 ..............2000 V Italijo: Za: Lir-- $ 6.50 ........... 100 $ 12.25 __________ 200 $ 30.00 ____________ 500 $ 57.00 ............1000 $112.50 ............2000 $167.50 ............3000 Pri večjih svotah poseben popust. Za izplačila v dolarjih: a $5. pošljite $5.75. — Za $10. pošljite $10.85. — Za $25. pošljite $26.00. Dobivamo denar tudi iz starega kraja sem. Vsa pisma pošljite na: JOHN J ERICH 1849 W. Cermak Rd., Chicago, I1L r Stran 2 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Sobota, 26. junija 1937 [A.MERIKANSKI SLOVENEC Izdaja in tiska: I EDINOST PUBLISHING CO. Maric* vedništva in ifim: p849 W. Cermak RtL, Chicago Teldo*: CANAL 55M 2 a celo leto _ Za pol leta _ četrt leta _ Za Chicago, Za celo leto Za pol leta Za četrt leta .jSM „ Z 50 .. 1.50 .... 1.75 Ptlbliakcd bp: EDINOST PUBLISHING CO. Address oi p«bHcati>a «ffl« 1849 W. Cermak Rd., Cbic**® Pfaone: CANAL 5544 Sabacriptioa: F«r one year __— For half a year----2-50 For three mouth«------U0 Chicago, Canada end For one year---i— For half a year-- For three months___ J$6£Q 3.00 175 svoje izjave glede CIO gibanja. Mnogi izjavljajo, da Lewis sam ni res tak radikalec, kakor ga slikajo njegovi nasprotniki. Dokazano je celo, da je prav vzoren družinski oče in drugače poštenjak vseskozi. Toda vprašujejo se, kaj v slučaju ko se natrpa v to organizacijo vse razne elemente, ne bodo li radikalni elementi prevladali, ker zadnje čase se najbolj včlanjujejo v vrste CIO radikalni elementi in ti kakor znano vedno delajo po direktivah iz Moskve, odkjer prejemajo tudi vso moralno in gmotno podporo. Kdo bo mogel obvladati te elemente, ki bodo ob ugodni priliki začeli podžigati in razburjati? In končno, kje so zanesljivi nasledniki Lewisu ? Predsednik Ameriške delavske federacije Green je ob neki priliki izjavil: Mi CIO gibanja ne obsojamo zato, ker stremi, da organizira vse delavce. To je bil vedno tudi naš načrt in cilj. Toda treba je zdrave in solidne podlage, zmernih načel in čiste jasnosti. Naše delavske organizacije morajo temeljiti na zdravi, pametni in zmerni podlagi, ki je prikladna načinu našega ameriškega živ-, ljenskega standarda in načina. Vse to kaže, da stoji ameriško delavstvo pred veliko preorijentacijo in zanimivo bo, v katero smer bo krenilo. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na nredni-ftvo vsaj dan in pot peed dnevom, ko izide list—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne rrfcča.___________— POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.____ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post olfcee at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 187<).________ Udar na družino in dom Kakor znano je Ameriška medicinska zveza na svojem letošnjem letnem zborovanju s posebno resolucijo odobrila porodno kontrolo. Na ta korak medicinske zveze-je objavil neworleanski nadškof mil. g. Joseph F. Rum-mel naslednji ugovor: "Zelo težko je določiti iz časnikarskih poročil natančno vsebino in vse kar vsebuje resolucija, ki jo je sprejela te dni Ameriška medicinska zveza v zadevi porodne kontrole in tozadevnih preprečevalnih sredstev. Očividno je Ameriška medicinska zveza popolnoma preokrenila svoje stališče glede tega vitalnega vprašanja. Okoliščine, v katerih se je to zgodilo-, so zelo globoko za obžalovati iz razloga, ker bo ta resolucija imela dalekosežne posledice in upliv na versko, moralno in družabno življenje naroda. "Ako je delegatski zbor Ameriške medicinske zveze utemeljeval svojo odločitev na to, kar nekateri nazivijajo: "razščiščevanje javnega mnenja" — ki je naklonjeno porodni kontroli, potem se zdi, da so pristali na logično nezdravo načelo, da bi se moglo vprašanje morale razsoje-vati po javnem referendumu. "Nasprotno, vprašanja morale so in bi se vedno morala reševati edino le v soglasju in okvirju večnih neizpre-menljivih načel. Porodna kontrola in uporaba preprečevalnih sredstev je nemoralno prakticiranje, ki greši proti božji postavi in proti zakonom narave ter greši proti najboljšim interesom poročenih, proti družinskemu in doma- tekoči ,vocii "Woods Creek." čemu življenju, greši na debelo proti družabnemu življe-1Tukaj so živeli svoje mirno nju in končno je to zelo usodno za življenje vsega naroda. "Nauki katoliške cerkve glede tega vprašanja so jasni in čisti, določljivi in vežejo v vesti, kljub temu, če je kako takozvano "razščiščevanje javnega mnenja" naklonjeno porodni kontroli. V kolikor ti nauki temeljijo na znanih božjih in naravnih postavah, se morajo upoštevati od vseh, ki priznavajo in skušajo spoštovati suvereno voljo Stvarnika v urejevanju človeškega življenja in obnašanja. "Ti nauki zaslužijo vso podporo onih, ki verujejo pravice posamezništva, zdrave družabne razmere in pogoje, kakor tudi v zdrav razvoj naroda in državljanstva, Iz teh razlogov ni objavljena resolucija Ameriške medicinske zveze prav nič v dobro in korist ameriškega življenja in to neglede, kako jo kdo vzame. "Nesrečno in žalostno je, da je ta skupina drugače odličnih mož, ki uživajo tako velik ugled, tako nepremišljeno postala odgovorna za polom in razsul najvažnejšega stebra v družbi in posebno še za od Boga določeno pravico glede zakona in morale in zdravega razvoja ameriškega družinskega življenja." -O- V ." : J __i-i--- - ' ---" ■ • ZGODOVINA NAŠIH PIJO-NIRJEV — Z LATOISKAL-CEV V KALIFORNIJI San Francisco, Cal. Naj napišem nekoliko spominov na strica Janeza in slovenske pijonirje-zlatoiskal-ce. Bili so to trije slovenski "kralji zlata," vsak na svoji zemlji gospodar. Štiri milje od Sonore je malo zgodovinsko mestece Columbia, California. To mestece bi bilo leta 1852 skoro glavno mesto države Kalifornije. Pri volitvah ki so se vršile, omenjenega leta, je manjkalo samo dva glasa, pa bi postalo glavno mesto. Tiste čase je štela Columbia 20.000 prebivalcev, medtem ko jih je dandanes manj kot 200. Ostala je pa mestu lepa zgodovina o zlatu'. — Med tema dvema mestecoma je tam doma poznani "Saw Mill Flat" in "Sqebbletown" ob Borbe v delavskih vrstah življenje trije slovenski kralji zlata in sicer so bili to Martin Tome iz Primostka, Joe Ogulin iz Krvoškega Vrha in John Slane iz Rosalnic pri Treh farah. Sedaj imam pred seboj staro listino "Norddeutscher Uoyd, Bremen Dampfer 'Tra-ver' Bremen nach New York am juli 7 — 1886." Iz te izberem slovenska imena, ki so pod označko "Osterreich" potovali s tem parnikom: Imenovali so se: Franc Scheller, Elmi Cermak, Anton Broda-rich, John Kraschofitz, Mich. Flejnig, Miki Pezdirds ,Miko Okenhinich, Agnez Simonich, Maria Russ. in John Slanz. Ta slednji je bil "Stric Janez." _ Kdo pa je prav za prav bil ta stric Janez? On je bil starejši človek, nekako menda te starosti, kot Mr. Martin Kremesec iz Chicage in sosed v starem kraju. Bil je tudi mlajši brat strica Markota TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE V Združenih državah imamo pravkar gigantske btij« med delavci in veleindustrijalci. Novo gibanje, ki je na- J slanc> orožniškega postavoda-sta dve žlici olja in malo popra in dobro zmešaš. Nato ocvri na vroči masti. Daš z zmešanim krompirjem in solato na mizo. -o- PRAKTIČNI NASVETI Ako sušiš koščičasto sac* je (češplje in slično,) suši sprva pri nizki toploti toliko časa, da se sok več ne izceja, če odpreš sad. Ko je sadje toliko zvenelo, da več ne izločuje soka, poberi koščice ven. Tako posušene češplje so veliko boljše in tudi laglje uporabljive za kako pečivo. PO KONVENCIJI SNPJ. 11. PRIMITE TATU! P. Bernard Preko ceste od Cvetičevih pa živi tudi na lepi farmi vrla družina g. in ge. Joseph in Mary Coholich. Soprog je doma iz Pre-lošč na Hrvatskem in soproga pa iz Vinice na Belokranjskem. Oba sta zavedna Slovana in uživata spoštovanje in ugled. G. Coholich vodi lepo urejeno gro-cerijo in mesarijo v Etni že več let. On je v Ameriki že nad 23 živi malo ven iz mesta na lepi farmi. Imajo jako krasen vrt, ki je ves zasenčen od košatih dreves. Res lep kraj za živeti. (Dalje prih.) kot prikuho na mizo. Juha iz pese je tudi dobra. Peso dobro operi in drobno sesekljaj. V kozi razbeli mast in prepraži peso, dodaj še drobno zrezanega peteršilja in korenja, 4 unče oprane leče, zalij z vodo, osoli in kuhaj, da se zmehča. Ko je že vse skoro mehko kuhano, dodaj še dva olupljena in drobno zrezana krompirja in ko se je tudi krompir skuhal, je juha gotova. Zamešaj v juho žlico ali dve kisle smetane in žlico limonovega soka, premešaj in daj hitro na mizo. Če pripravljaš golaž, daj namesto moke v golaž tri sirove zribane pese, v ostalem 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. 7 Z JUGOSLAVIJE BREMEN-EUROPA Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremmerhaven zajamči udobno potovanje do LJUBLJANE Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi parniki: C O L IT M_B U S , HAMSA ^ DEUTSCHLAND HAMBURG era MEW YORK I zborne želez, zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga Pomagali vam bomo preskrbeti vizeje za obisk ali preselitev vaših evropskih sorodnikov. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali .HAMBURG-AMERICAN LINE. Konec Še ena točka je precej rogo-vilila v odgovorih na četrto brošuro Naše Straže. Cujte in strmite: Mi smo kradli! Na debelo smo kradli in prav grdo smo kradli! Najprej smo ukradli naslove nekaterih uradnikov pri društvih SNPJ. Potem smo kradli izjave članov SNPJ, posebno Lo-karjevo in Gornikovo izjavo, ki sta bili natisnjeni črno na belem v sami Prosveti! In smo tako naredili, kakor, da sta Lokar in Gornik nam poslala svoji izjavi in smo spravili oba moža v resnično zadrego, zakaj pravoverni SNPJ-evci so jima zamerili in so ju postavili na listo "p. v." Sumljiva sta postala in vsaj eden je moral dati javno izjavo na konvenciji SNPJ, da ni imel nobene zveze z nami! Pa je bilo nekje zapisano, da se mu ni prav iz srca verjelo, ker je dal izjavo šele ob koncu konvencije, ne pa takoj v začetku! In vendar je veliko vprašanje, zakaj bi bilo treba imeti z nami posebno zvezo, ko vendar znamo brati in beremo vse, ker smo poklicani za to, da beremo in ve-. mo, kaj se v naši javnosti godi. In zato, da moremo našo javnost opozarjati na to, kar se v njeni sredi godi. In tako smo brali samo tam in še danes komaj kaj več vemo, kdo sta Lokar in Gornik, kot smo vedeli takrat, ko smo izjave obeh — ukradli! In torej smo mi kradli, kar pomeni, da Lokar in Gornik nista sama dala svojih izjav nam, in kljub temu sta ona dva sumljiva, vsaj Lokar je sumljiv, čeprav je do-gnano, da smo mi kradli in ni i Lokar ničesar "zakrivil"! Ali j ni tukaj nekaj takega, kar bi po j vsej pravici spadalo v "Pasjo lo-;giko" blagega spomina? In uredništvo Prosvete ima še drugih vzrokov dovolj, da kaže na nas s prstom in vpije: Primi-te tatu! Ko je Lokar povedal svoje mnenje, da naj SNPJ preneha s protiversko gonjo, je u-rednik "komentiral" Lokarjevo reč in povedal, da je na naši strani vsa krivda. Ne damo miru, pa ga ne damo. Kdo bi rajši imel mir ko ravno urednik Prosvete? Ti, ljubi Mr. Lokar, ki sicer ne smeš imeti nobene "zveze" z nasprotniki, stopi tja v Lemont ali vsaj pismo napiši, da naj vendar prenehajo, potem bo z največjim veseljem prenehal tudi Mr. Janez! Mi smo brali tudi tisto komentiranje in smo se prijeli — za ušesa! Nismo se hoteli spuščati v debato, kdo napada in kdo se brani, kar brž smo napisali "Ponudbo". In tako resno smo mislili ž njo, da smo še danes pripravljeni na spravo na podlagi tiste ponudbe! Še več! Naša ponudba gre sedaj tako. daleč, da dovolimo uredništvu Prosvete po mili volji udrihati po Le-montu in njegovih "bradomasti-1 čih", in prepričan sem, da ne bom nepooblaščen govoril če rečem še več: Dovolimo celo udrihati po OSEBAH raznih Trun-kov, Slajetov, Jagrov in še ostalih slovenskih duhovnikov v A-meriki, samo KRŠČANSKE VERSKE RESNICE pustite pri miru!! Ako to storite, vam obljubimo, da boste imeli pred nami — mir. Vedite, da ni nobena krščanska resnica, ki bi rekla, da mi ne zaslužimo nobene kritike in nobene brce. Mi to vemo in takih reči smo vajeni kot berač mraza. Mi se v svoji "Ponudbi" nismo tako na široko razpisali ko v tem članku. G. urednik Prosvete bi pa, kot inteligenten mož, lahko razumel iz krajših besed, kaj smo hoteli takrat povedati. Najbrž je tudi razumel, pa ni hotel pokazati, da razume. Dolgo je molčal in priobčeval "domače naloge" tako dolgo, dokler se niso vsi njegovi učenci do dobra razpisali in izpisali. Sam se med tem ni mogel razpisati, ker je imel druge naloge, končno je pa vendar nekaj rekel tudi na našo "Ponudbo". Dejal je, da smo mi samo "enostransko" hoteli vezati k miru. To se pravi, vezati smo hoteli njega, samih sebe pa ne. Z drugo besedo: Njega smo hoteli obvezati, da neha pisati PROTI VERI, sami pa nismo obljubili, da bomo nehali pisati ZA VERO! Dobro zadel! K temu, da ne bi več pisali ZA VERO, se pa res nismo ne mislili ne hoteli obvezati. In k temu se resnično ne mislimo zavezati, dokler bodo imeli naši listi le še enega naročnika! Ampak kako naj sedaj Mr. Lokar in vsi drugi bralci onega "komentiranja" razumejo odgovor g. urednika? Po vsej logiki — razen po "pasji" — takole: "Ljubi Mr. Lokar, tu ne gre za to, če je kdo nasprotnik SNPJ ali ne. Ne gre za to, če kdo brca zoper Prosveto in njenega urednika ali ne. Ne gre za to, če je kdo naš prijatelj ali ni. Ne, za vse to ne gre. Tudi ne gre za to, če je kak duhovnik pošten član človeške družbe ali ni. Za nekaj drugega gre. Gre namreč samo za to, da so na svetu še vedno ljudje, KI OZNANJUJE-JO KRŠČANSTVO, IN TAKI, KI KRŠČANSTVO JEMLJEJO ZA RESNICO! Kadar bo takih zmanjkalo, bo pa tudi meni zmanjkalo "verskih kontrover-zij", ki jih ti, prijatelj Lokar, in še mnogi drugi s teboj, ne vidijo radi v našem glasilu!" Tu je point, nikjer drugje ga ni! Kakor sem jaz od naše strani povedal, da nam gre ZA VERO, tako je povedal urednik Prosvete od -svoje strani, da njemu in njegovim gre ZOPER VERO! Vse drugo je postranskega pomena. In ker uredniku Prosvete gre zoper vero, se pač tudi na zahtevo samega podpredsednika SNPJ ni mogel ozirati, zakaj vse grdenje duhovnikov in drugih vernikov in vse preklja-nje z ljudmi, ki nišo njegovega mišljenja, končno vendar kolikor toliko pomaga v boju ZOPER VERO. Mr. Kerže je povedal, da so biie pred ustanovitvijo SNPJ VSE podporne organizacije na katoliškem stališču. Ker organizacije sestavljajo ljudje, je očitno, da so morali biti do takrat tudi naši ljude VSI na katoliškem stališču. To se pravi: bili so ZA VERO! Kdo je torej zanesel boj in medsebojno preklja-nje v našo javnost? Ali mi, ki se držimo tistega, česar so se pred dobrimi 30 leti — po izjavi Mr. Keržeta — držali vsi naši ljudje? Ali morda vendarle oni, ki so POZNEJE prišli in začeli trositi med narod gonjo ZOPER VERO? Na to vprašanje naj si na podlagi zgodovinskega Ker-žetovega pojasnjevanja vsak sam odgovori! Mr. Molek pozna ta zgodovinski razvoj, čeprav ne kot očivičina priča skupaj z g. Keržetom. Mr. Lokar ga najbrž ne pozna, in so še taki med nami, ki ga ne poznajo. Mr. Molek jim ni hotel povedati, celo Kerže je povedal te reči le bolj nehote. Zato je pač treba, da povemo mi. Zdaj pa pride g. Molek in poučuje g. Lokar j a, naj gre v Lemont in zgrabi tatu! In še sam je posegel po njem, ne z roko, pač pa s svojim dolgim jezikom, in je na našo "Ponudbo" odgovoril, da nočemo vezati samih sebe. Da, če bi mi hoteli na ta način same sebe obvezati, da bi bili res TATOVI, ker bi pomagali narodu vzeti nekaj, kar je imel davno prej, preden se je g. Molek postavil na zadnji nogi, začel kričati v svet svojo svqbodno misel in kazati proti Lemontu in sploh na katoliški tabor, češ: PRIMITE TATU! -o- Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Ajnerikanski Slovenec"'! f- Stran 4 •AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 26. junija 1937 ČRNA ŽENA" ZGODOVINSKA POVEST Priredil Javoran "Pušavec, ali si ti?" je klical mož že od, 'daleč, "zdaj je 'mrtvaški mostič' gotovo šel v zrak. — Grozno! Grozno! ... Saj je bil pa tudi že zadnji čas; — mislil sem, da rje smodnik najbrž postal moker in da se ne bo hotel vneti le še eno ali dve minuti naj bi. se ne bilo vnelo, pa bi bil sovražnik prišel v votlino — in potem gorje ženam!" "Pušavca ni tukaj," se mu je v odgovor Oglasil Kroparski možek, "pač pa sta tukaj dva dobra prijatelja, jaz in neki vojak, ki je prišel nam pomagat." "Ah — Kroparski možek!" je rekel prvi, "pozdravljam! — Si-li videl, kako je smodnik odnesel 'mrtvaški mostič' v zrak? Kaj ne, to je bilo zares nekaj strašnega?" "Da, nedopovedljivo grozno je bilo; to-cla na nesrečnem kraju gotovo leži mnogo ranjenih, napol mrtvih in razmesarjenih vojakov, ki si sami ne morejo prav nič pomagati; tem moramo pomagati, kolikor rje v naši moči in kar najhitreje moremo; povej, kdo si vendar? Ne poznam te." "Za prvega hlapca služim pri Anželju; pa sem šele od sv. treh Kraljev tukaj. Doma sem pa v Bohinju." "Toda kako pa je sovražnik mogel priti na Špik? In kje so graščinski dobili pomoč? Ali jih je mnogo prišlo? — Že niste dobro pazili, sicer bi jih morali opaziti, ko so se bližali iz Bodešič sem k stezi, ki vodi k "mrtvaškemu mostiču". Ali niste imeli nič straže?" "Seveda smo imeli stražo, toda sovražniki niso graščinski, ampak — Turki, ki---" "Turki! — Bog se nas usmili," je globoko vzdihnil France in se zamislil. "Turški pesjani?! — Ali je resnica? — O sveti križ božji!" je pristavil ves prestrašen možek. "Da, Turki; Bog nas varuj te strašne nesreče! — Mi smo imeli straže razpostavljene na vseh opasnih krajih, kjer smo mislili, da utegnejo priti graščinski. Ženske in otroke smo varno zastražili v votlini, vsi naši bojevniki so čakali pripravljeni, da udarijo na sovražnika ali da se zaženo proti gradu. Tedaj je prišel sovražnik, katerega se nismo nadejali, z Brd po opolski senožeti in se potem po ozki stezici tiho in oprezno bližal 'mrtvaškemu mostiču'. — Pesjani so prišli po cesti iz Radovljice. Okoli mesta je morala že strašno teči kri. Bog se usmili vseh, katere zadene ta povodenj! — Glavna njihova četa je gotovo še ostala v Radovljici, ali pa je šla proti Dolini, zakaj na Bled je prišel le ne posebno velik oddelek, navadno pa Turki poplavljajo v velikih množicah. Kakih šestdeset se jih je priplazilo po stezi; ti so vsekakor hoteli napasti naše pri votlini; so jih pač morali na kak način izvohati, saj pravijo, da ima Turek dober nos." "Ali so jih skozi Brda kar tako pustili mimo iti?" je vprašal Štefuljček. "Pustili? Kdo pa naj bi jim branil? -Mlajši so vsi oboroženi pri naših četah, žene in otroci so v votlini; kar jih je pa še doma ostalo, so se pa samoposebi umevno zbali take množice turških tako groznih vojakov. In pa, ker so prišli tako nenadoma in nepričakovano, nihče ni mogel razmišljati, kakor bi se jim ustavil." "Kdo pa je prvi opazil, da so Turki tu in da se bližajo Špiku," je zopet radovedno vprašal možek. "Jaz sem opazil," je odgovoril hlapec; "splezal sem namreč na ono visoko jelko tam ob Bregarjevi hiši, da bi se nekoliko ozrl po okolici, kaj se godi. Ko sem tako že kake pol ure ogledoval okoli sebe, sem naenkrat opazil, da se je v Bregarjevi hiši začelo močno kaditi in da so vsa okna postajala svetla in vedno svetlejša. To se mi je pa precej čudno zdelo, ker sem dobro vedel, da pri Bregarju ni nikogar do- ma "Kje pa so Bregarjevi?" ga je nagloma prekinil France, ki doslej ni zinil besedice, ampak le zamišljeno poslušal ves pogovor in nestrpno čakal, kdaj bo slišal kaj o svojih. "Kje da so Bregarjevi?" je začudeno pogledal hlapec in nekoliko pomislil; "čakaj ; Zalka, njena sestra in otrok so šli že danes opoldne v votlino pri. 'slepem Bogu', kjer so z drugimi ženskami vred popolnoma na varnem." "Hvala in čast Bogu!" je stokal France. Hlapec ga je začudeno pogledoval in o-pazoval, toda Štefuljček ga je zopet silil: "Pripoveduj vendar naprej in ne pusti se preveč motiti; — — — torej v Bregarjevi hiši je gorelo; kaj se je zgodilo pozneje? Povej vendar!" "Brž ko sem opazil, da res gori, sem hotel hitro splezati na tla in sklicati ljudi skupaj, da bi gasili ..." "Kdo je neki zažgal?" "Tega sicer ne vem — ampak mislim si lahko. — 'Črna žena' je bila zopet tu." "Kaj? Črna žena?" je kričal France tako glasno, da ga je hlapec začudeno opazoval in premišljeval, kaj mu neki je, da se je tako vznemiril. "Pripoveduj vendar nadalje!" ga je ne-voljno priganjal Kroparski možek, "nimamo časa, da bi dolgo čenčali prazne stvari. — Povej torej, kar veš!" "Kakor rečeno," je začel hlapec pripovedovati obširno, "sedel sem na drevesu in se oziral okrog sebe; ko sem opazil o-genj v Bregarjevi hiši, sem hotel naglo splezati z drevesa in klicati na pomoč; tedaj pa se je začela naenkrat pomikati po1 travniku sem — dolga, črna črta; neka-terikrat mi je prišel na uho žvenket sabelj in mečev. — — 'Jezus, Marija, sovražniki gredo — to so Turki!' sem si mislil sam pri sebi, in res, nisem se motil. Ko so sovražniki opazili ogenj, so namahi obstali in sicer ravno pod mojim drevesom. Stvar se jim je zdela sumljiva; zato je njihov poveljnik poslal pet ali šest mož k požaru, ki naj bi skrbno preiskali, če jim ni morda na ta način nastavljena past, ki bi jih tirala v gotovo pogubo. Vohuni so odšli in kmalu na to sem zaslišal od tam glasen krik — in potem so privedli ti poslanci s pogorišča — 'Črno ženo'. Morala je pač biti skrita nekje blizu Bregarjeve hiše. Njen obraz je bil oglenočrn, oblečena je pa bila v dolg, popolnoma bel plašč. Poveljnik jo je vprašal, kdo da je in kaj hoče tukaj. Tedaj je pa žena bliskoma vrgla svoj plašč na tla, potegnila nekaj črnega z obraza — in iz črne žene je naenkrat postal vojak v popolni turški vojaški opravi. (Dalje prihodnjič) Tudi katoličanom ne bo škodovalo če se držimo gesla * : Svoji k svojim! "tiskarna Amerikanski Slovenec" ticka vse vrste tiskovine, lično in točno za organizacije, društva, in posameznike. Cene zmerne delo dobro. Vprašajte nas s&a cene, predno oddaste naročilo drugam. 1849 W. Cermak Road Tel. Canal 5544 Chicago, Illinois POŽAR PRIVABIL OGROMNE MNOŽICE Chicago, 111. — Okrog 10,-000 oseb se je nagrnilo skupaj pretekli torek pozno zvečer okrog tovarne Berman Bros. na 1800 So. Canal st., ko je v tej tovarni izbruhnil požar, kateri se je silovito hitro razširil in je napravil škode za okrog $75,000. Promet na Canal st. je bil za več ur ukinjen. 6 -o- NEDELJE BO PREŽIVEL V JEČI South Bend, Ind. — Neki John Bilo je bil pretekli torek obsojen na 30 dni zapora, ker je vozil avto v pijanem stanju. Obtoženec je naprosil sodnika, da bi smel od-sedeti svojo kazen ob nedeljah. Sodnik je na zahtevo pristal in tako bo John skozi 30 nedelj zaporedoma delal svoje izlete v ječo. -o- ČUDNA SMRT Angleški udeleženec svetovne vojne Mackinson iz Surreya je na posebno tragičen način zaključil življenje. Pred 20 leti je bil težko ranjen pri ponesrečenem napadu na Dardanele. Krogla mu je obtičala tako blizu srca, da se niso mogli odločiti zdravniki za operacijo. Najmanjša napačna kretnja bi pomenila smrt. Od tedaj je ostal Mackinson skozi 20 let invalid v postelji. Letos se je odpeljal s soprogo na parni-ku "Empress of Australia" na nekdanje bojišče. Ležal je na krovu in ženi kazal one kraje blizu Galipolija, kjer ga je doletei usoden strel. Spomini so ga tako razburili, da se je krogla nepričakovano premaknila. Mackinson je postal žrtev 20 let starega strela. Parnik je dospel v Carigrad s spuščeno do polovice droga zastavo, kar pomeni, da ima ladja na krovu mrliča. ROOFLESS Phone WENT. 7442 Znižane cene za vsa dela. Nizke če-ne ali plačila na lahke obroke. DR. B. H. SCHEFFER dentist preko 25 let. 6223 SO. HALSTED STREET Ace Theatre Bldg. Res, prilika, kot je še niste imeli Kupite svoj avtomobil naravnost od U. S. Auto Finance Co., največja avtomobilska finančna družba v Chicagi, in prihranite več kot polovico. . Vsak avto, ki ga prodamo, je pristno garantiran avtomobil, ki je padel nam nazaj kot lastnina. Imamo preko 200 kar, od katerih si lahko izberete; nekatere so popolnoma nove, nikdar uporabljene, katere smo dobili v lastništvo od avtomobilskih trgovcev, ki niso mogli poravnati svojih plačil tovarni. Dvajsetletno financiranje avtomobilov in tisoče na tisoče zadovoljnih odjemalcev je vaša garancija, da boste zadovoljni. Vsak avto nosi našo brezpogojno 90 dnevno garancijo in 10 dni brezplačne vožnje na poskušnjo. 1937 in 1936 Buick —1937 in 1936 Terraplanes — 1936 Chevroleti — 1936 Fordi — 1936 Plymouths -1936 Pontiacs —1936 Oldsmobils —1936 Lafayetts— 1936 Hudsons — 1936 Chryslers — 1936 Dodges — vse po polovični ceni in nekateri manj kot pol. . .. Imamo tudi 1933, 1934, 1935 Dodges, Buicks, Chevrolets, Fords, Nashes, Hupmobiles, Cadillacs, Packards — sploh vsak izdelek in vzorec kar, ki se izdelujejo — nad 200 kar skupno, po nič več kot $45. Garantiramo, da vam prihranimo več kot 50%. Ne kupujte nove ali rabljene kare, dokler niste videli teh v resnici čudovitih prilik. Ni vam treba plačati v gotovini Sprejeli bomo vašo staro karo kot naplačilo in preostanek lahko plačujete v malih mesečnih obrokih celi dve leti. Vsak avto je garantiran, da vam bo služil in vas zadovoljil na leta, ali pa se vam vrne denar. Ne glede na to, kje živite, ne zamudite te čudovite prilike. Odprto vsak večer do 10. ure. — Zaprto ves dan ob nedeljah. U. S. Auto Finance Co. 1340 W. 63rd St., Corner Loomis St., Chicago, 111. Pisano polje J. M. Trunk PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN> — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. Anton Grdina in Sinovi POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem. Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem. 6019 St. Clair Ave., 1053 East 62nd Str. CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 2088 Odleglo. Ali je že odleglo, ali šele bo, ne vem. Znana brošura o — nevarnosti je marsikoga hudo piknila, dasi korajžno žvižga kakor kak strahopotec v temi. Oglašajo se razni tajniki in prav vsi brezverski kaplarji, da se medsebojno malo podprejo. Kam bi se pač dejali, ko bi padla podlag?« ? Prepričani, da ni Boga, prav nihče ni, vest se mu ogUša naprej in naprej, in naprej in naprej je treba tudi razrih brezverskih flaštričkov, da se vest potaži. Podlaga ostane, tako je konvencija odglasova-la enoglasno, kakor se po:o-ča. Utegne odleči. Podlaga je kakor kaka gumilastika, se bo videlo, kako jo bodo nategovali. Pišejo in se ustijo o — resnici, da ni Boga. Eh. cr. kerlci ste, vi slovenski brezverci in bivši katoličani, ako ste prepričani, da je resnica, da ni Boga, in proti vam so celo ruski boljšeji prave duševne reve, dasi so gospodarji 160 milijonov ljudi. Ti kri-vonosi boljšeji so prav zdaj razpisali nagrado 25.000 rub-liev ali červoncev kot nagrado za tistega, ki bi napis-al najboljši dokaz, da ni Bo^a. Očividno toraj vsaj dozdaj ti bojšeji niso bili prepričani, da obstaja kak tak dokaz, toraj niso bili prepričani o — resnici, kakor so naši slovenski katoliški odpadniki, da ni Boga. Ko bi kdo ne vedel, da so prav slovenski ateisti (??) najhujši gobcači, in sa-mole gobcači, bi pričakoval, da bi dobil to kraljevsko nagrado ruskih boljšijev kak — Slovenec za tak dokaz. Ampak ni dosti upanja do te nagrade, ker utegnejo ruski boljšeji biti pri dokazu in ra-gradi hudo kritični, s kakim golim gobcevanjem se ne bodo dali oplahtati. Vsekako bo našim brezver-» skim tajnikom in ateističnim kaplarjem zdaj odleglo, ko ostane podlaga in utegne priti iz te podlage še precej gobevanja, in prav tem našim ateističnem kerlcem zadostuje neko plehasto gobevanje, NAROČNIKI UPOŠTEVAJTE TO! Kadarkoli se selite n^ drugi naslov, vedno par dni v naprej sporočite Upravi lista novi naslov, kamor se bete preselili. Pošljite zraven vaš stari in novi naslov, da se na ta način izognemo vsaki pomoti. Za sporočilo novega naslova lahko vprašate vašega pismonoša, da naj vam da posebno kartico (Form22-B,) ki jih ima pošta nalašč za take namene. Na tej kartici je prostor za stari in novi naslov. Samo izpolnete in io daste nazaj pismonoši, ali jo pa sami oddaste na pošto in je stvar rešena in bote list redno prejemali takoj na vaš novi naslov. Prosimo vse upoštevajte to. Premnogi se preselijo, pa potem še le čez en teden ali dva sporoče novi naslov in se jeze, da niso nekaterih številk prejeli. Krivda ni naša, pač pa njih, ker nam novega naslova ne sporoče. Obenem pa potem nam v takih slučajih pošta vrača neoddane liste in moramo od njih poštnino plačevati. Vse te nepotrebne stroške take stranke lahko nam prihranijo, kakor sebi pa zagotove redno prejemanje lista, če nam točno sporoče svoje nove naslove. Prosimo uljudno prijaznega sodelovanja v tem oziru. Vsem se za točnost že v naprej zahvaljujemo. Uprava "Am. Slovenca" da požrejo vse z dlako vred in si tako pomirijo svojo i e-koč katoliško in zdaj nemirno vest. For the time pre^ sent...je in bo odleglo. Pa pride na vrsto. jj; ' Spremenilo se je. Josephine Pohar, Ottawa, 111., se sama imenuje brez-verko. Prej je videla, kakor zopet sama piše, druge dneve. Spremnilo se je na brez-versko stran, ko je prišla iz drugih dni do "Prosvete" in "Proletarca." Zdaj so dnevi taki, brezverski so. Ali bo ostalo tako, kakor je zdaj, ko se je spremenilo v brez-verstvo, ali pa se utegne zopet nekaj izpremeniti? Ona bo ssve trdila, da se ne bo izpremenilo, pa se bo izore-menilo kljub "Prosveti" in "Proletarcukako se bo izpremenilo, je pa čisto njena zadeva, jaz zapišem le, da se ne bo pri "flojčkanarjih" izpremenilo v brezverstvo, pri brezvercih se bo izpremenilo. -o-- NOVI PREDPISI O ŽENIT-VAH UZAKONJENI Springfield, 111. — S tem, ko jih je preteklo sredo podpisal governer Homer, so bili uzakonjeni novi predpisi za bodoče ženine in neveste v državi Illinois. Zakon, ki stopi v veljavo s 1. julijem, določa, da morata ženin in nevesta predložiti zdravniški izkaz, da nimata sifilisa ali drugih spolnih bolezni, predno se jima izda poročno dovoljenje. Ta izkaz ne sme biti starejši kakor 15 dni in poročno dovoljenje je veljavno samo za 30 dni. Preizkušnja se lahko dobi brezplačno v laboratorijih mestnega ali državnega zdravstvenega de-partmenta. -o- NEMCI RAZJARJENI NAD ČEHI Berlin, Nemčija. — Naziji groze, da bodo podvzeli najstrožje diplomatske korake proti Čehoslovaški zaradi incidenta, ki se je pripetil začetkom tega tedna ob priliki mednarodnega kontesta z zračnimi baloni. Nazi ji trdijo, da so češki letalci s silo primorali nemške baloniste, da so pristali, in so jim s tem onemogočili zmago v konte-stu. Čehi pa nasprotno trdijo, da so balonisti po pomoti pristali, toda sami od sebe, brez vsake sile. --o- Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpirajo njihov katoliški list "Ari Slovenec!" DR, H, M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 8817 CHICAGO, ILL. ZA RAZNA električna dela se rojakom v Chicagi vljudno priporoča MILAN MEDEN Pokličite: LAWndale 7404