ILUSTRIRANI LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8-, ZA DIJAKE KRON 6-; POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10-, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13- LETNIK 1. 27. MAJA 1915 LASNIK SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOLIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLAMACIJE IN INSERATI NA U PRAVNI ŠTVO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI .......^wvw/vwvws IZHAJA VSAK ČETRTEK * STEV. 39. mm-. ¥>■ r _____ v y i mgjr*" ^P*0^ ^ i Ponesrečeno angleško izkrcevanje na obrežju Dardanel.^ {Junaško dejanje naše podmorske mornarice. G* Gabriele d' flnnunzio. Gf Salandra. G* Qaribaldi. Jtalijansko topništvo. G$ Jtalijanska peljota. Gt 2 godnega bojišča. Gt Kako se bojujejo indijski vojaki. g$ domače slike. & Padli junaki. G* 9o turški zmagi v Vardanelaf). <3$ Črnogorska straža. Slike k vojski x Italijo! Oče in sin. Napisal J. Klecanda. — Poslovenil Schweiger Z. »Stoj ! Kdo je ?« je zagrmelo skozi temno noč in puške so zaropotale. »Ogledna slraža!« je odgovoril nekdo. »Znak ?« vpraša straža. »Orožje k nogi,« je bil tih odgovor. »Geslo ?« »Vedzano!« je odgovoril vodja straže in pristopil bliže. Straža je izkazala čast. »Vse v redu?« je vprašal častnik -Straža je potrdila. »Bližnje straže ?« »Od leve strani že četrt ure ni bilo nikakega"znamenja,« ..jeiiiiiiiii*i*it)iitii«)(t**i>i*ii*«iiit**iti šev, ki bi ga stotnija le s težavo mogla odbiti. Naloga stotnije je bila, preiskati porečje Sarke in uničiti vse mostove, da bi se ne mogli ustaši, ki so prihajali čez Judikarije, združiti, dokler ne bi prišla napovedana pomoč od Vedzana. V nepre stanih praskah z manjšimi četami ustašev, ki so silile dosedaj mirno prebivalstvo na ustajo, je stotnik deloma izvršil svojo nalogo in se nameraval združiti z glavno armado, ko ga je zasačila noč. Bil je prisiljen, da je prenočil na hribih ob mestu Čile. Preostajalo je le še, prekoračiti reko na zadnjem mostu in ga potem porušiti. Stotnija je bila v resnem položaju. Ob zori se je že slišalo zvonjenje iz Čile, oznanjujoče, da se je prebivalstvo uprlo. Ko bi se še pravočasno ne posrečilo priti do mostu, proti kateremu so hiteli ustaši, da bi se ga polastili, bi stali med dvema sovražnikoma, katerim je utegnila vsako trenotje priti pomoč iz gozdov. K sreči pa je bil sovražnik še dosti oddaljen in tudi skalovito porečje Sarke mu je zabranjevalo hiter dostop. Stotnija je že dospela k mostu, ko je bila ustaška četa še dobrih deset minut oddaljena od njega. Stotnija je šla čez reko po mostu in podrla le držaje. Na popolno uničenje mostu ni bilo misliti, kajti že je bilo videti, kako se je valila na nasprotni strani iz soteske nova, močna četa Piemontezov, Stotnik Pe-droni je sprevidel, da more uničiti le en del mostu, da bi bili ustaši vsaj toliko časa zadržani, da bi se stotnija vsaj utrdila. Stotnija se je v lepem redu in hitro umaknila na skalno višino, kjer bi se lahko precej časa branila četudi pred premočjo. Ogledniki so bili poslani proti vzhodu, da doženejo, ali ne grozi tudi od one strani kaka nevarnost. Medtem so delavci in pijonirji končali na mostu svoje delo in so hiteli, da dosežejo varno zavetje, Gabriele d' Annunzio, italijanski pesnik, eden največjih huiskačev na vojsko z Avstrijo. Salandra, predsednik italijanskega ministrstva, ki je sklenilo vojsko z Avstrijo. preden bi se ustaši približali na streljaj. Na dveh stebrih pri mostu sta stala naboja in kratki vrvici prižgani — še nekaj trenutkov in lepi most naj bi se zrušil v šumečo reko. Minuta, ki je nato sledila, se je zdela cela večnost. Oči vseh vojakov so gledale proti mostu. Stotnik in oba poročnika so stali v ospredju, oprti ob rob velike skale. Bili so dosti blizu, da so lahko zapazili, da sta vrvici ugasnili; most je bil s tem obvarovan za Piemonteze in v pogubo stotnije. Lahi so spoznali, da gre za to, ali naj ostane most cel, ali naj postane podrtina. Niso se več držali v bojnem redu in boljši tekači so se trudili, da čimprej dospejo do mostu. »Prokleto! Vrvici ne gorita!« je vzkliknil stotnik otiraje si pot s čela. »Trije prostovoljci sem!« je velel vojakom. Ne- 463. STRAN kaj mož je pristopilo. Bila je to pot v smrt, gotovo smrt — toda šlo je, da se ohrani življenje stotniji. Veliki in važni trenutki najdejo vedno svoje velike može. — V tem se je približal pešec Pedroni, ki je medtem brez orožja stal v bližini. Bil je bled kakor stena. »Oče!« je dejal. »Tu nisem oče! Tu sem poveljnik; kaj hočete ?« je vprašal rezko stotnik. »Gospod poveljnik, izkažite mi milost! Dovolite, da grem sam zapalit most!« Stotnikovo obličje je prebledelo, ali obenem se je na njem zrcalilo zadovoljstvo. »Kriv sem,« je nadaljeval mladenič. »Tam najdem ali častno smrt, ali pa odpuščanje !« »Pavel! Sin moj! Pojdi in Bog te spremljaj!« Vojak se je sklonil in še preden mu je stotnik mogel zabraniti, mu je poljubil roko. * * * Kakor puščica hitro je zletel mladenič po skalah proti mostu. Napeto so zrli vojaki za njim. Stotnik je stal kakor kip in topo zrl za poslednjim svojim sinom, ki je odšel, da opere svojo sramoto, v častno smrt. Gube na obrazu tega starčka so drgetale in"v očeh so se zrcalile solze. Giuseppe Garibaldi, bivši italijanski bojevnik za svobodo in začetnik »Garibaldincev«. PODLISTEK Kresalo duhov. Roman iz irskega življenja. Angleški napisal P. A. Sheehan. — Prevel Davorin Ciuha. (Dalje.) Gospod Maxwell je molče pobral nesrečno ribo in je šel. Razjarjeni major je zavpil za njim: »Pridi še enkrat! Pojdi sem, pravim! Saj nisem tako mislil. Saj veš — o, prokleta reč! Izgini, izgini!« »Že prav,« je dejal gospod Maxwell, ki se je ozrl. »Nič ne de. Kadar ti bo bolje, pridem zopet. Lahko noč.« Šel je na verando Mabel je bila še zunaj. »Tvoj oče te kliče,« je rekel hladno. »Noga ga boli; želi, da ga natarejo.« Brez druge besede je šel v nastajajočo noč in stopil z mladeničem na belo, temotno cesto, ki je peljala preko hriba. Na oni strani je ležalo globoko, s praprotjo zaraslo polje, kjer je bil vkopan njegov šotor. Njegov zvesti služabnik Alek, prebrisan Škot, ki se je po marsičem odlikoval, najbolj pa po svoji molčečnosti, je že bil nažgal luči. Alek je bil molčeč kakor kamen, nobena reč ga ni mogla vznemiriti; če je pa govoril, so bile njegove besede ostre in trpke. Gospod mu je tako zelo zaupal, da mu ni zameril njegove odkritosti, čeprav mu je včasih tako povedal, da je gospoda Maxwella natihem spre-letela jeza. Lepi šotor v rosni dolini je bil svetel in svež kakor kaka rečna roža. Ko je gospod Maxwell hodil po mehki poti navzdol, je mislil, da je njemu vendar bolje tukaj, kakor v veličastnem hotelu tam spodaj ob jezeru z vso njegovo umetno udobnostjo, zaduhlimi spalnicami, mehko tlakanimi hodniki, dolgočasnimi kosili in dolgočasno družbo. »Poglej, Alek!« je vzkliknil in mu podal lososa. »Danes sem imel srečo. Ali ni krasna riba?« Alek je ribo molče sprejel. »Vsaj za teden dni bomo imeli kotlete,« je nadaljeval gospod Maxwell. »Ali je čaj pripravljen?« Molčeči služabnik je pokazal na mizo. Vsa notranjost šotora je bila zelo lična. Mala, okrogla miza, snežni prt, bela posoda, tanke rezine govedine in šunke, praprot, svetla luč, preprosta postelja s svileno odejo, belo, v lahni sapi trepetajoče platno šotora, ki je nemirno bilo ob tla, če se je veter prikradel noter, škripanje vrvi, neštevilne dišave prostega polja, duh bodičevja, praproti in divjih rož, hladni veterc, ki je pihljal od jezera: vse to je bilo kakor kos preljubeznive pravljice. Gospod Maxwell je z velikim veseljem sedel k večerji. Sveži zrak, napor, zgodnja ura večerje: vse skupaj mu je provzročilo pravo lakoto, dasi se mu je včasi budil spomin na hladni sprejem, s katerim ga je sprejela Mabel, in na odurno vedenje njenega očeta ter mu polnil srce z neko trpkostjo, katere se ni mogel prav otresti. Ni bilo prvič, da je moral prenašati muhe in sitnosti svoje sestrične. Njena nenavadna lepota ga je komaj mogla odško-dovati za njeno samovoljno in nestanovitno čutenje in obnašanje. Z njegovimi čuvstvi se je igrala na tak način, da bi kak močnejši .........................................................lili IMItIMI IIMIIM ti Mili Mil t Mili IIIII....... 11 • 111 • 111 • IMI (11 • 11111111111M11 • 1111111M11111 • M •• 11 .......II.......111M11111111111111 • 111 • 1111M t • 1111 •• 11111111 • 111 • I • I • 111111 • 111 • 11 i ••• t............. Ittti »• 1. 111111II11»«I Itttl MM I • MIIM« M«t i»«»»»tl« M tttlt II t II t IIIM Mt IIIIIIIMIMIMIIIMIMMII Mttl MIMIMIII11II«» STRAN 464. ILUSTRIRANI GLASNIK 39. ŠTEVILKA Avijatik. Italijansko obrežno topništvo. Prvi poročnik je ginjen zrl za mladim junakom, drugemu pa je poigraval čuden nasmeh okoli ust. Ne izpregovorivši niti besede, je vzel poleg stoječemu vojaku puško in se pripravil na strel. Stotnik tega ni zapazil. Pedroni se je približal prvemu stebru. Vojaki niso niti dihali. Stotnik se je tresel po vsem telesu in se opiral na skalo. Prvi izmed ustašev se je približal že na streljaj; — puške so začele pokati in krogle so žvižgale okoli ušes mladega vojaka. V tem trenutku je začutil grozo pred smrtjo in slast do življenja. Izpustil je vrvico, ki jo je že držal v roki, izvlekel iz žepa robec in mahaje z njim bežal preko mostu na nasprotni breg. Cela stotnija je kriknila kakor iz enega grla. Stotnik se je opotekel. »Slutil sem kaj takega,« je dejal smehljaje poročnik. Počil je strel — Pedroni je bežal dalje. Poročnik je slabo meril. »Ogenj, ogenj! Streljajte, streljajte!« je kričal stotnik obupno mahaje z rokama. Vojaki so streljali — a niso zadeli. Roke so se jim tresle, mislili so bolj na starega stotnika nego na izdajalskega njegovega sina. Ko se je Pedroni že približal ustašem, je iztrgal stotnik enemu izmed vojakov puško. Priložil jo je k licu — s krepko roko pomeril — strel je počil in — begunec Pedroni se je vzdignivši roke proti nebu s krikom zvalil na zemljo. Obenem se je opotekel tudi stotnik, puška mu je padla na tla in roke obeh poročnikov so ga ulovile. »Ah. moj sin, moj poslednji otrok!« je še zaječal stotnik Pedroni. — — — Uporniki se niso veliko pečali s padlim vojakom-izdajal-cem; pustili so ga na mestu in so drveli proti mostu, da ga dosežejo, preden se ne najde nov prostovoljec, ki bi se mu morda posrečilo da vžge ugaslo vrvico, in jim s tem zapre pot. Visoko nad nami plava in brni motor aeroplana, v njem človek, ki tvega življenje vsak hip, v njem človek, miren in pozoren gospodar zraka in elementov. Ali se kaj boji ? Angleški avijatik Claude Graham White odgovarja: »Ali je res treba imeti železne živce in izreden pogum za zračno vožnjo? Ne, časi, ko je bil še vsak letalec nadnaraven junak, ti časi so že minuli. Prvi piloti so bili izjemni ljudje, dandanes pa zadostuje, da se premaga zrak, samo precej navdušenja in živčnega ravnotežja. Učenec - avijatik občuti iz začetka prijetno presenečenje, čudi se občutku varnosti, ki ga obhaja tisoč metrov nad zemljo. To je povsem naravno. Aeroplan, ki se nahaja v poletu, nudi voditelju nepričakovano zavest trdnosti in varnosti, nesreča, se mu zdi, je nemogoča. Močni, enakomerni ropot motorjev, lahka vodljivost aparata, mirno plavanje, ki se da uravnati s prav neznatnim premikom Z zahodnega bojišča. Naskok nemških pešcev na francosko postojanko pri Pont Mousson. značaj morala ogorčiti. Toda gospod Max well je imel vse slabosti in potrpežljivost tistih ljudi, ki so polni plemenitih načel in nagnjenj. Plemenito mišljenje je navadno združeno s slabo voljo, ker si plemenit človek ne more kaj, da bi ne odpustil in pozabil. Zato je vsak obupen poskus, da se oprosti njenega; suženjstva, uničil en sam pogled, tiho znamenje, napol izgovorjena beseda, sploh katera izmed sto umetnosti, v katerih je bila njegova sestrična tako spretna, Pa sedaj je, čeprav se tega ni zavedal, bil na tem, da se osvobodi. Tista čudna podzavest, ki tiho deluje pod navadno zavestjo, razodevajočo se s pre-udarjanjem in sodbo, je budila v njem nov tok misli, vsled katerih je postajal neobčutljiv za svojo sestrično in njene koketne umetnosti. Stopal je v novo kraljestvo — v kraljestvo, kjer vladajo ideje, ne čuti, kjer so ga velike misli kakor čarovnice vabile na višave, ki so bile že same na sebi dovolj nevarne in jih more doseči samo trdna noga, ki so ležale daleč nad dolinami in ravninami, kjer sladko počivajo mehkužneži. Ukazal je Aleku, naj odnese čajno posodo in pripravi luč. Potem je začel brati in je bral do pozne noči. II. Nonkonfermisti. Bral je: Vse, kar je na svetu velikega, so izvršili tisti, ki so bili nezadovoljni z obstoječimi razmerami in so zato skušali razbiti staro ter ustvariti nov red. Človeške ustanove teže nevzdržno po razpadu in čim bolj se pospeši ta razkroj, tem laže smemo upati in pričakovati, da pride do novega, bolj stanovitnega reda. Vsi veliki možje so bili nonkonformisti, to se pravi, branili so se razmer, kakršne so, in so težili za razmerami, kakršne bi morale biti. Kakor so stari judovski preroki protestirali proti obstoječim razmeram v nrav-nem redu in so zato izgubili življenje, in kakor je za njimi sledil reformator za reformatorjem, ki so se žrtvovali za svojo idejo, tako je v znanosti Aristotela izpodrinil Bacon, Bacona Kant itd. V družabnem redu so množice narodnih ekonomov, državnikov in filantropov osredotočile svoje ideje o družabnem blagostanju v silnem boju socializma za srečo človeštva ali v težnjah samotnega sanjača, kakor je bil Tolstoj. Tolstoj teži za tem, da oprosti človeka velikih lažnivih dobrin kulture in ga pripelje k prvotnemu idealu življenja. Ta misel je gospoda Maxwella zopet spomnila na izgubljeno knjigo. »Tolstoj,« je rekel, ko je odvil luč, »cel mož, živa postava med lutkami, mož pogumnega prepričanja, ki zapusti udobnost in prijetnosti svojega doma, gre dol k bednim in jim postane brat, da more spoznavati njihovo življenje in jih dvigniti na višjo stopnjo. Kdaj bomo mi —?« Toda ta misel, ki se je naenkrat z vso močjo vrinila v njegovo modrovanje, je bila taka, da se je bal celo premišljevati, kako bi jo izpeljal. Kako veličastna, vzvišena prikazen je bil ta ruski plemenitaš, ki se je oprostil vseh navad svojega stanu ter šel med ruske kmete, da opazuje njih življenje, da ga izboljša in dvigne. Kai, če bi kak irski veleposestnik, akademično izobražen človek pustil svoje bogastvo in šel med irske kmete, da študira njih bedni it h 111111111 n::: 11: n: n h ) 111........111111 m 111111111111 m i u 111111111111111111111111111111111111 u......1111111111 > m 11:11111111 < 11111111111......1111111111111111111 m i m 1111 r m 111.......1111 m 11........i m 11111111 m i m 1111111 ti 111 • 111111111111111 m 111111111111......t.....i ■ 111 m i m • 111111 m 11111111H111 • 1111 < 11 ■ i N«i > 11111111111 • i • • 111; ■ ■ ■ • 11 ■' t ■ i > ■ 111 > 11111111.1111......i m 11111 ■ 111111111111 ŠTEVILKA 39. ILUSTRIRANI GLASNIK 465. STRAN DOMA telesa, to vse vpliva v kar največji meri dar nismo mogli ne jaz, ne inženirji do- telesna utrjenos mej1Pa volja — lastnosti, pomirjajoče na človeka. Mož, ki drži gnati, kaj je bilo temu vzrok. Tak slučaj ki sta v našem o kuženem času postali krmilo v rokah, se ima za neomejenega pouči letalca-novinca, da stvar zahteva redki. In raditega je zračna vožnja do-gospodarja zraka, dasirav-no je to neresnično. Novi element ima svoje muhe. Od časa do časa vrže malenkosten, neznan vzrok letalca iz ravnotežja. Nekaj se zgodi. Kaj, nihče ne ve. Kar naenkrat ne uboga aparat, in četudi ni vsakikrat nesreče, navda vendar vsak tak slučaj človeka s spoštovanjem in strahom pred nevidnim zračnim morjem, ki se na tak način upre. Nekega dne se mi je posrečilo še za časa, ko sem se učil, proti mojemu pričakovanju in v osupnjenje gledalcev par drznih poletov, ki jih sam ne umem. Take stvari bi zdaj ne imele pomena, a pred leti je bilo to nekaj novega in povrhu-tega sem bil novinec. Nenadoma se je pa zgodilo tisto »nekaj«, hip nato sem padel, z glavo navzdol, v potok, letalo se je zdrobilo, in nik- Italijansko topništvo. Kako se bojuje indijski vojak. Vojaki, ki so jih Angleži priklicali iz daljnih dežel na evropsko bojišče, so prinesli k nam tudi svoje vojne navade. Na sliki vidimo kako se bori Indijec, ki služi v francoski armadi. Njegov konj leže na tla, in krit z njegovim telesom, strelja preko njega na sovražnika. Tudi če krogla konja zadene in ga ubije, ne zapusti Indijec tega svojega »kritja«. več truda, nego si je mislil v prvem navdušenju. Pri prvem poletu se ima občutek, da se vodi avtomobli, ki izpodrsuje na smešen in neznosen način na vse strani. A vsak novi dan postaja stroj bolj gibčen, poslušen in trojno go-spodstvo možganov, rok in nog prihaja učencu vedno bolj v zavest. Poizkus letanja ne prekaša navadnih zmožnosti, ki jih ima vsak človek, Če je zrak ugoden, se nauči lahko vsak človek, neznanke v življenju avijatika so neugodni vetrovi in viharji. Da te premaga, mu je treba popolnega telesnega in duševnega ravnotežja ter zanesljivih živcev. Tega pa seveda v modernem življenju nima vsak človek. Izredna mora biti samo T Jakob Pogačnik je bil rojen v Kropi na Gorenjskem in je služil pri c. kr. pešpolku št. 17. Pokojnik je bil ranjen dne 8. septembra 1914. od granate, katera mu je zdrobila kost v levi nogi. Zdravil se je nato v Elizabetni bolnišnici v Satoraliju na Ogrskem skoro 10 tednov, naposled so mu morali odrezati nogo in je nato vsled zastrupljenja krvi umrl sredi meseca novembra 1914. Pokojnik je bil zvest član slov. katol. del. stopna v dosedanjem stanju samo izrednim ljudem Pa prav gotovo bo prišla doba, ko bo lahko vsak človek vodil svoj aeroplan, kakor vodi danes svoj avtomobil.« položaj — ne, to je nemogoče! Nemogoče? Zakaj? Ta misel ga je tako vznemirjala in vprašanje: zakaj? se je tako trdovratno ponavljalo, da je zopet vzel knjigo v roko, da bi se raztresel. »Vedno in povsod je isto!« je vzkliknil gospod Maxwell, ko je prebral par strani. »Božanska misel, da je treba samega sebe zatajiti in delati za blagor človeštva, je vedno dala opraviti človeškemu duhu. Nekaj posebnega mora biti v njej, kakor odmev daljnega božjega razodetja, katerega je Bog nekoč človeštvu jasno in razločno dal, ki ga je pa hrum in trušč vojnih trum narodov udušil. Kako bi bilo, ko bi jaz, Rihard Maxwell, veleposestnik, bodoči mož lepe Mabele, blagrovan med svojimi tovariši, postal nov Tolstoj, ko bi prelomil vse dosedanje navade svojega stanu, svoje vere ter stopil dol k ljudstvu, da ga dvignem k novemu, boljšemu pojmovanju življenja ?« Vzvišenost te misli ga je mogočno navdušila, dokler ni pomislil na žrtve, ki ga čakajo, dokler ni pomislil, kaj pomeni tak sklep zanj in za tiste, ki so mu dragi. Potem mu je začel pogum upadati. Med to ljudstvo naj gre, ki je tako nevedno, praz-noverno in v vsakovrstno nesnago pogreznjeno, grobo obleko naj nosi, se siromašno hrani, spi v posteljah z grobimi volnenimi odejami, neprestano izpostavljen vročini in mrazu, in zlasti: občuje naj s temi ljudmi, ki se jih je navadil smatrati za svojo last — ne! To je bilo nemogoče! Taka podjetja so za junaka, gospod Maxwell se pa ni mogel prepričati, da je take vrste človek, Vendar pa je hotel v prihodnje biti sočuten in vljuden v svojem obnašanju. Prišlo mu je na misel, kako je ravnal z ubogim mladeničem, ki mu je za borno plačilo opravljal nižja dela, in vest se mu je vznemirila, česar do tedaj še ni okušal. Spomnil se je na kletvine, s katerimi ga je obkladal, na sirove psovke, s katerimi ga je ozmerjal, na vse zaničevanje, katero mu je kazal. Spomnil se je Darbyjevega miru in potrpežljivosti, njegovega vprašujočega pogleda ob nepričakovani toči psovk, pogleda, kakršnega ima preganjana zver, ki prosi prizanesljivosti. »Jaz sem sirov človek,« je dejal gospod Maxwell. Skočil je pokonci in stopil iz šotora. »Alek, ali je Darby odšel?« »Pred eno uro,« je odgovoril Alek, ki je kadil pred šotorom. »Siromak je bil ves moker; zaradi mene je bredel po jezeru. Ko bi mu vsaj bil dal požirek žganja.« »Jaz sem mu ga dal.« »Res? To je prav.« Alek je bil presenečen, a rekel ni nič, »Čas je, da greva spat, Alek!« je dejal gospod Maxwell, ki je hotel pogovor obrniti drugam. »Časa je še dosti,« je menil kratko Alek. »Kdaj vzide mesec?« »Med enajsto in dvanajsto.« Gospod Maxwell je zopet stopil v šotor in je bral in mislil in mislil in bral, dokler ni začel jutranji veter stresati strehe šotora. Potem se je slekel in spal do poznega jutra, ko je mesec le še slabotno blestel globoko na zahodu. Ko je vstal, ga je čakal zajtrk iz ribjih IIIIMIIIIIIIIIIIII I tmtllltmittIM lllll llllll IIII llllllll IIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIMIIIIimillllll MIIIIIII lin I lllll lin llllll m lllll llllllll lllll lil 11 IIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIII IIII lil■II11111M I ■ 111: i: 11 r 111111■ii■1111 ■ • 11 ■; 11: i ILUSTRIRANI GLASNIK iiiiiitiiiiiiiiiiiiiii ■ < 11MII; 11111111IIIII11111IIIIII11II111111II111II111111 lil 39. ŠTEVILKA kmetovalec ter se je rad in z vnemo udeleževal kmetijskih tečajev in predavanj. Bodi mu lahka žemljica tuja, ker mu ni bilo dano počivati v dragi domači zemlji, po kateri je tolikanj hrepenelo ves čas njegovega trpljenja njegovo ljubeče srce. f Franc Bezget iz arhidijakonije konjiške je bil rojen dne 7. oktobra 1. 1893. Umrl je kot žrtev vojske dne 3, marca 1, 1915. v bolnišnici na Dunaju vsled prehlajenja v Karpatih. Pokojni je bil mirnega in blagega značaja, vesten pri delu. Bogaboječ, vnet za domovino in cesarja, se je poslovil tudi on dne 25. avgusta 1. 1914. od svojih dragih staršev in znancev v nadi na zopetno svidenje ; ali Bog je drugače hotel. Njegova smrt v tujini je doma pri njegovih povzročila mnogo bridkih solz. Dragi Francelj! Tebi lahka žemljica dunajska in nam, tvojim neštevilnim prijateljem, zlasti pa blagemu očetu in materi, sestrici in vsem sorodnikom, veselo svidenje v nebesih! f Anton Kovač. Padel je na severnem bojišču Anton Kovač, rojen 12. maja 1892. na Studencu pri D, M. v Polju. Pozvan je bil k vojakom dne 26. oktobra 1914. Služil je pri 7. lovskem bataljonu na Vrhniki in je odšel na bojišče 29. decembra 1914. Padel je junaške smrti za domovino 28. januarja 1. 1915. Rajni je bil jako usmiljen, in ko je šel po nekega ranjenca, ga je zadela sovražna krogla ravno v srce. Tako sporoča I. K. z bojnega polja njegovim staršem, bratu in njegovi tako ljubljeni sestri. Jakob Pogačnik padel na severnem bojišču. Luka*Markuš, umrl vsled bolezni, dobljene v Galiciji. Ivan Ložar, 1 V-y-j Franc Bezget, umrl na Ogrskem, ft > ' umrl na Dunaju. L iS Alojzij Valenko, padel v Karpatih, Anton Kovač, padel na severnem bojišču. kotlet, jajec, čaja in kruha. Pisem in časopisov ni bilo in gospod Maxwell je bil nebu hvaležen za to. Darby Leary je sedel ob jarku. Oprl je bil roke na kolena, naslonil glavo nanje in je napol bede sanjal. Gospod Maxwell ga je nekaj časa opazoval in je potem rekel z glasom, ki je njega samega presenetil s svojo prijaznostjo: »Darby!« Darby je planil kakor pes, če ga pokliče gospodar. »Včeraj mi je padla knjiga v jezero, Dobro bi bilo, da mi jo poiščeš. Ali bi mogel?« »Tisto reč, ki ste jo imeli v čolnu?« »Da, pa ne mislim trneka!« Darby se je zadovoljno zarežal. »Torej steči v hotelsko pristanišče, odveži čoln in odveslaj na mesto, kjer sva ujela lososa. Tam me počakaj. Tam kje boš našel knjigo,« Darby je bil ves srečen zaradi tega naročila. Sam sme biti v čolnu, eno celo uro — to je nebeško! Dirjal je po hribu navzdol, za njegovimi bosimi nogami so se dvigali oblački prahu. Gospod Maxwell se je obrnil in je vprašal Aleka, kod se pride do Darbyjeve hiše. »Lahko jo boste našli,« je odgovoril Alek, »če jo le razločite med bodičevjem in praprotjo. Prva hiša na levi, kadar prekoračite potok, ki teče k jezeru.« Gospod Maxwell je odšel, Užival je prekrasno jutro, sveži, čisti zrak, vonj gorskih rož in prelepe razglede, ki so se pri vsakem zavinku odpirali. Rad bi bil malo spoznal te čudne ljudi, a vendar ga je tudi stresalo, kadar je pomislil, da stopi z njimi v stik. »Ko bi jih le mogel više dvigniti,« je mislil. »Toda cena, cena!« Ni mu bilo težko najti bedno kočo, Če bi mu kdo rekel, da je svinjak, bi bil rad verjel. Ilovnate stene, visoke štiri do šest čevljev, z oknom, ki ni merilo cel čevelj v kvadratu, in tako nizkim vhodom, da se je bilo treba močno skloniti, če je kdo hotel vstopiti, so podpirale revno slamnato streho. Streha je imela tuintam luknje, iz katerih je rastla dolga trava. Bila je tudi prevezana s slamo in s težkim kamenjem obtežena. Pred vratmi je ležala luža uma- zane,rsmrdljive vode, v njej so ponosno ga-gale race. Iz svinjaka, ki je bil tako zelo podoben hiši, da bi ga lahko smatrali za kočo v malem, se je razlegalo glasno kru-Ijenje prašiča. Vse je bilo revno in umazano, vse razen veselega potočka, ki je hitel preko poti, radostno blesteč v jutranjem solncu, in razen ptičic, ki so vsepovsod posedale, ne da bi se umazale, ter prepevale svojo oesem prostosti in sreče. Gospod Maxwell je nekaj časa opazo- val to sliko, ne vedoč, ali naj gre naprej. Prostor ni bil prikupen; toda čim nižje ponižanje, si je mislil, tem višji povzdig. Šel je po neravni poti proti vratom, se globoko sklonil in vstopil v kočo. Trop piščancev, ki so na ilovnatih tleh pobirali zmečkan krompir, |je glasno ugovarjal proti vsiljencu. Z nizkega stola ob ognju je trudno vstala stara ženica. Mahala je s svojim pisanim predpasnikom in skušala perutnino odgnati; obenem se je globoko priklonila in opazovala svojega obiskovalca s ponižnim izrazom, v katerem se ie družilo presenečenje s preplašenostjo, (Dalje.) društva, prostov. pož. brambe, pevskega nad 80 let stara, brata in mlado ženo s društva in godbenega društva ter član štirimi otroki. Naj v miru počiva blagi ljudskega odra. Vsa ta društva žalujejo prijatelj! po njem, ker je bil med vsemi zelo priljubljen. Bil je edini sin 50 let starega in bolnega očeta, tudi je bil njegova edina podpora in upanje. Počivaj v miru, dragi tovariš, v tuji zemlji ogrski, tvoja duša pa naj uživa nebeški raj, dokler se ne snidemo nad zvezdami. t Luka Markuš je bil rojen v Trnavčih dne 18. oktobra 1878. V vojake je bil potrjen dne 21. marca 1899., potem je služil pri 87. pešpolku v Celju. Ker je bil na prošnjo staršev oproščen vojaščine, je služil samo 9 mesecev, nakar je potem doma pridno pomagal na velikem posestvu. Ko so starši videli, da bo vzoren gospodar, so mu izročili lepo posestvo. Poročil se je leta 1900. z Marijo Kumer iz Šmartna ob Paki in je ves čas s svojo ženo v lepi slogi prav dobro gospodaril do mobilizacije, dne 28. julija. Takrat je tudi on moral zapustiti svoje lepo gospodarstvo, svojo dobro ženo in mile otročiče, svojega očeta in mater. Težko se je poslovil od svoje ljubljene družine, za vselej. Štiri mesece je služil v Bazovici pri Trstu, dne 2. decembra 1914. pa je šel v Galicijo, kjer si je nakopal bolezen, kateri je dne 5. aprila letošnjega leta podlegel. Zapušča očeta in mater, ki sta že Ranjenci na*Dvorujfv Radečah pri vitezu pl. Gutmannsthalu.| ^ f Ivan LožarJ rJ iz Trzina, pešec pri c. in kr. 7. lovskem bataljonu, se je bojeval na severnem bojišču. Oktobra meseca je bil težko ranjen v levo nogo ter je umrl v bolnišnici v Dios Gyor na Ogrskem dne 15. aprila. Pokojnik je bil star 27 let. Bil je blag mladenič, edinec, up in ponos svojim staršem , katerim je bil iz vsega svojega srca vdan. Pokojni Ivan je bil napreden .lirMrtllrilllllll.il, lltlllllllMIIIIIM.il.............................................................. It Mttlltttl IIII11111 lili« |(| ||« |||m||| ||,, | ml ,|ui ,,,,,,,,,„„,„ (||| „ ................................................................................m............................I.....I..........................................■(•llllllllll..........................Illl. ŠTEVILKA 39. ILUSTRIRANI GLASNIK 467. STRAN f Alojzij Valenko je bil rojen v Cunkovcih pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Bil je vzoren mladenič in kot skrben čebelar in večletni pismonoša daleč naokrog znan in priljubljen. Odločno je stal na katoliški strani in s svojo veselo naravo in lepim tenorjem si je pridobil mnogo prijateljev. Bil je od začetka vojske v vseh večjih bojih, dokler ga ni zadela sovražna krogla dne 27. januarja v Karpatih, ko je v bratovski ljubezni nesel ranjenega tovariša iz strašnega boja. Bodi junaškemu samaritanu žemljica lahka! Svetovna vojska. Razvoj velikih bitk v zahodni Galiciji je presenetil tudi tiste, ki so imeli najdrznejše upe. Ni bilo izključeno, da se bodo Rusi, potem ko so zapustili svoje prvotne postojanke, držali vsaj v drugi ali tretji črti. Pa tudi to se jim ni posrečilo ; ruska armada se je morala umakniti na 500 kilometrov dolgi fronti in je pri tem izgubila 200.000 mož — pač največji plen, kar smo jih doživeli v tej vojski — da niti ne omenjamo velikanskega števila topov in drugega vojnega materiala. Bitka ob Sanu, ki se je potem razvila, je že po malo dneh prinesla važne uspehe: avstrijsko-nemškim četam se je posrečilo na več krajih prekoračiti reko in vreči sovražnika iz njegovih postojank na vzhodnem bregu, katere je utrjeval več mesecev. Vendar pa je nemogoče prerokovati, kako se bo bitka ob Sanu dalje razvijala. Rusi so se nanovo razvrstili v boj in so zbrali za svojim hrbtom velikanske rezerve. Seveda tudi naše ar-madno vodstvo ne počiva; tudi ono osre-dotočuje v ozadju nove moči, železnice so polne svežih čet, ki hite na bojišče. Avstrijsko-nemškim četam je zelo dobro došlo, da so med zasledovalnimi boji zavzele važna opirališča in zaprle važne železniške proge. Našo artiljerijo čaka pomembna naloga, da zopet zavzame utrjeni mesti Sandomier in Pžemisl, katerega so Rusi že med drugim obleganjem obdali z močnimi protiutrdbami. Obe mesti sta od več strani obdani od naših čet. Na zahodnem bojišču poskušajo Angleži in Francozi vedno nanovo srečo z napadi na nemške postojanke. Vendar se tudi pretekli teden niso zgodile tam nobene bistvene izpre-membe. Nemški zrakoplovi vedno pogo■ šteje obiskujejo angleške obrežne kraje. Napad trojnega sporazuma na Dardanele se je popolnoma ponesrečil. Razen mnogih ladij so zavezniki izgubili v teh bojih tudi 40.000 mož. Turki so si tako v svesti svoje zmage, da so že priredili v Carigradu velikanske slavnosti, nadeli sultanu Mohamedu V. naziv »Zmagoviti«, Vendar pa tudi prihajajo vesti, da Rusi nočejo opustiti upanja na Dardanele in Carigrad. Pripravljeno imajo baje v Odesi armado 250.000 mož, ki čaka, da se izkrca ob prvi priložnosti na turško ozemlje. Na Portugalskem, v deželi večnih političnih homatij, v domovini brezglave politike, divja revolucija. Vstajo so najbrže uprizorili Angleži, da odstranijo predsednika Castra, ki ni bil za to, da se Portugalska udeleži vojske na strani Anglije. Novo poglavje v svetovni vojski — in upajmo, zadnje — se pričenja z dne 23. maja, ko nam je Italija, pozabivši vse koristi, ki jih je imela od dolgoletne zveze z Avstrijo, brez vzroka napovedala vojsko. Nezvestoba bo prejela svoje plačilo. Boji v Alpah in v Karpatih. Junaški boji naših čet v Karpatih, v zmrzlih soteskah in zasneženih jarkih div-jega gorovja, daleč prekašajo znamenite prehode preko Alp, prekašajo prehod Oče se poslavlja pred odhodom na vojsko od svoje družine. Peter Sironič, posestnik v Trvižu pri Pazinu, dober narodnjak in katoličan, se poslavlja od svojih sedmerih sinov in štirih hčera. Hanibala in Napoleona, celo prehode princa Evgena in v zgodovini ni zanje primera. Vojna zgodovina sicer poroča o vojnah pozimi, ki so se bile v goratih krajih, poroča tudi o težkih bojih na planjavah. Na splošno so se zimskih bojev izogibali, kakor tudi goratih krajev. Mnogokrat pa so zahtevale razmere boj pod vsakim pogojem, četudi proti zimi in mrazu in v nepristopnih krajih. Iz zgodnjega starega veka sta nam znani samo dve vojni pozimi. Asirski kralj Asurnasipal (883 do 860 p. K.) se je moral boriti v armenskem gorovju proti upornim prebivalcem v najhujšem metežu in mrazu; ko je že izgubil polovico vojske, se je z velikim trudom in naporom vrnil na domače planjave. Drugo zimsko vojno nam opisuje Ksenofont v knjigi »Anabasis«. »V eni noči«, tako se glasi v spisu, »je padlo toliko snega, da je bilo zakrito vse orožje in speče moštvo; tudi vprežna živina je bila tako zakopana v sneg, da se je komaj dvignila. Mnogo vojakov je ostalo na mestu, ker so izgubili vid, drugi, ker so ' jim pomrznili prsti na nogah.« Če izvzamemo ti dve zimski vojni, ki sta bili vsiljeni vsled nujnih razmer, se je vojna vršila v starem veku ponavadi v toplem času, samo Hanibalov prehod črez Alpe tvori dogodek zase. Da bi namreč napadel Rimljane na njihovem lastnem ozemlju, je udaril kartaški vojskovodja Hanibal 1.218. p. K. s 100.000 možmi in 37 sloni čez Pireneje skozi Galijo v Švico, vzgor in črez 2157 m visoki Mali Sv. Bern-hard. Tu je začel prehod črez prelaz s 40.000 možmi. Koncem septembra je moral preplezati zasnežene strmine; z najbolj neobhodno potrebnim živežem za moštvo in za živino opremljena, med neprestanimi boji s sovražnimi rodovi in nad omotičnimi prepadi si je morala vojska delati pot in spravljati preko poledenelih rebri slone in nešte-vilno tovorno živino. Skoro mesec dni je trajala pot do vrha'; ko so dospeli na prelaz, je bila [vojska tako izčrpana in Bombardiranje Dardanel. 1. Utrdba Kale Sultanije po bombardiranju 18. marca. — 2. Vojaško poveljstvo v Čanak Kale, razrušeno od granate. Črnogorec na straži. nibalovega in Napoleonovega iz leta 1800. Na brezsteznih pobočjih, kamor še ni stopilo kopito in koder ni teklo še nikdar kolo, je spravil čez strmine triden-tinskih Alp konje, vozove in topove, mnogokrat je moral vleči vse to navzor in spet spuščati po strmini, ter tako pripeljal svojo vojsko v Italijo, dostikrat oddaljen samo za par streljajev od Francozov, ki so branili v močnih okopih Avstrijcem pot. »Cesarski bi morali postati orli,« je menil maršal Catinat, »drugače ne pridejo v Italijo.« Pa so res postali orli, ki so preleteli globine in strmine, snežnike in ledenike ter raz-kavsali do krvi francoskega petelina pri Carpi, Chiari in drugod. Pet let pozneje, 1. 1706., je podvzel še tak prehod čez Alpe z neizvežbanimi četami, brez zadostnega streliva in vozov ter premagal s temi četami maršala Ven ■ doma pri Turiau, dasi je imel ta še enkratno premoč. Po vsej pravici znamenit pohod je napravil ruski general Su-vorov v oktobru leta 1799. z ledeno brezbrižnostjo za izgubo svojih ljudi. Prekoračil je iz Gornje Italije Sv. Gotthard in dospel v Curih, kjer se je združil z generalom Korsakovim. In kakor je bila že ta pot težka in polna izgub — pustiti je moral na poti eno tretjino svoje vojske, večji del konj Kaj so zimske vojne Napoleonove v 1.1805. z zmago 2. decembra pri Slavkovem in 1. 1807. s »krvavim metežem pri Pruskem Eylau«; še dnevne bitke v snežnem me-težu pri Orleanu, Le Mansu in na Liseri so igrače v primeri s tedenskimi boji na poledenelih gorah in zametenih soteskah in pobočjih v Karpatih. Samo primer: Dne 1. februarja je začela prodirati armadna skupina barona pl. Pflanzer - Baltina iz severo - vzhodne Ogrske proti Karpatom v bojni črti 120 kilometrov. Zahodno krilo je moralo zavzeti prelaz Pantir, ki je bil z vsemi dohodi zasnežen. Ves živež in municijo je nosilo 1600 glav tovorne živine. In vendar: že dne 14. februarja je zavzelo to krilo med neprestanimi boji in občutljivimi izgubami severno pobočje Karpatov in je premagalo na 16. in 17. februarja Ruse pri Kolomeji. Avstrijske armade vpletajo svoji stari slavi nove lovorove vence. Zanimivosti. Povprečna globina kanala med Anglijo in Francijo znaša 99 metrov. Dvorni vlak ruskega carja sestoji iz 11 voz, ki so zvezani s hodniki ter opremljeni z električnimi zvonci in električno lučjo. Vlak prevozi podnevi 56, ponoči pa samo 35 km na uro. Statistično se je dognalo, da ena petina francoskih zakonov nima otrok. Rusko carstvo obsega ravno šestino zemeljskega površja, to je 22,395.000 kvadratnih kilometrov. izmučena, da je in tovorne živine, vse topove in tovore — morala v gladu, v hujša je bila zanj vrnitev, ko je bil pri- snegu in ledu po- siljen po zmagi Masene nad Korsakovim čivati, preden je bežati črez visoko gorovje Graubiinden. nastopila še težjo V primeri dveh prehodov princa pot navzdol. Živi- Evgena se previsoko ceni prehod Napo- na in ljudje so str- leonov koncem oktobra 1. 1800., dasi je moglavili v prepad, eno najtežjih in najbolj znamenitih vojnih mnogo jih je osta- podjetij tega mojstra, prav posebno še lo za večno v meh- raditega, ker ni bilo mogoče vsled po- kem snegu; na ne ■ manjkanja tovorne živine prenesti topov kem kraju so mo- črez Sv. Bernhard, temuč so morali vojaki rali razbiti steno, nositi posamezne dele črez gorovje. En da so si naredili top en dan. Na prelazu je moral prepo- pot v dolino Dora diti še avstrijske prednje straže in se pri- Baltea. 26.000 mož tihotapiti v temni noči mimo forta Barda. in nekoliko slonov Naj omenimo še težji vojni prehod je dospelo v Pado- črez gorovje, ki ga je napravil Timur v vo dolino. januarju 1. 1407. čez Hindukuš s 300.000 Neprekosljiv čin možmi ter vdrl končno v Indijo s 100.000 pa je izvršil princ možmi. Evgen s svojim pr- Res, ta občudovanja viedna prodiranja vim pohodom črez črez visoke gorske prelaze vzbujajo po- Alpe v 1. 1701. Če zornost v zgodovini, a jih vendar boji se vpoštevajo vse naših čet v Karpatih prekašajo. Zapreke razmere, presega so večje, boji so trajali nepretrgoma cele ta prehod tudi Ha- tedne, sovražnik je bil po številu močnejši. Po turški zmagi V Dardanelah. Prestol turškega sultana, ki je po srečnih boj h v Dardanelah dobil naziv »Zmagoviti«. od tam ob Izari na- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiitiaiiiiiitiaiiiiii ...................................."""........................................*..................................""'............................mm,»m..................................,„>„„..................„,„,................ ILUSTRIRANI GLASNIK . ......................................................... 469. STRAN DOGODBE Izredno sposoben. Pred naborno komisijo je stal mož, ki je zdravniku pojasnjeval: »Nisem sposoben, ker ne spim po cele noči.« — Zdravnik se je razveselil: »Ravno na Vas smo čakali, takih mož potrebujemo krvavo! Vsakemu se dremlje na straži, Vam se ne bo.« Nevarni vohun. V kopališču na južnem Francoskem se je prikazal sumljiv gost, dama, katere energični obraz je krasila lepa polna brada, za katero bi jo zavidal vsak-brade željni mladenič, ki težko čaka na prve kocine in jih šteje s hrepenečim srcem. Domačinom in gostom, Francozom in Angležem je bilo hitro jasno, da more to biti samo preoblečen vohun. Obvestili so policijo, dama je bila aretirana. Na policiji so jo povabili prav prijazno, da naj odloži svojo brado, da bodo vi- Ob času neprestanih razglasov. »Kaj bi ne zmanjkalo kruha, ko potrebujem osem kilogramov na mesec za sebe in tri kilograme na dan za razglase.« deli njen pravi obraz. Dama je zakričala obupno: »Ne zahtevajte, za Boga, tega od mene, sicer sem popolnoma izgubljena, od česa naj živim? — Moja brada je moj kruh!« — Bila je »čudež narave«, ki se je razkazovala na sejmiščih za par grošev in ki je hotela počivati v kopališču od truda svojih umetniških potovanj. Policija jo je kajpada izpustila, dala ji je pa svet, da skrije svojo brado, ni pa povedala, kako naj se to naredi. Bradata dama je zapustila vroča in negostoljubna tla, kajti ko-pališčni gosti so bili in so še prepričani, da je le bila nevaren nemški špijon. Kdor ima maslo na glavi. Pek na Poznanjskem je kupoval redno od nekega kmeta sirovo maslo, kmet je kupoval redno pri peku kruh. Nekoč pride peku na misel, da bi stehtal maslo, ki ga je kupoval sicer na pošteno kmetovo besedo za 3 funte. Glej vraniča! — masla je bilo precej manj. Pek ni rekel nič, kupil in tehtal je drugič in tretjič, prepričal se je, da je bil na veliki škodi, in je tožil kmeta zaradi sleparske vage. Prišla sta pred sod-nijo, kjer je pravični pek ogorčeno govoril o hudobiji nepoštenega kmeta in je sklenil: »Dandanes se pač ne sme verovati nikomur.« — »Gotovo ne,« je rekel kmet. Ko je bil vprašan, ali priznava, da je prodajal za tri funte maslo, ki je tehtalo precej manj, je to smehljaje priznal in pojasnil: »Vsak dan sem kupil kruha za tri funte in s tem kruhom sem tehtal svoje maslo. Če ni bilo dovolj masla, sem jaz dobival premalo kruha.« — Pek je plačal stroške in kazen za prelahki kruh. Dobro ga je zavrnil. Pariški zdravnik in pisatelj dr. Veron je imel prijatelja poslanca, ki je navadno spal med govori svojih tovarišev v zbornici. Temu prijatelju je poslal Veron po pošti če-pico-pospanko. Zavitek je imel napis: »Sredstvo, ki prikliče zdrav spanec.« — Z obratno pošto je dobil Veron zavitek in pismo. Prijatelj mu je pisal: »Ne spodobi se, da bi ne poplačal Vaše bla- godušne skrbi za moj spanec z drugim darilom. Prosim, sprejmite malen- Uničevanje sovražnikov našega zdravja in naše dobrobiti je boj, ki ga ne smemo pozabiti med drugimi boji, skromi in deli. Zmiraj moramo imeti pred očmi, da more telo le zdravo in brez bolečin kljubovati popolnoma vsem delom in naporom. Zato moramo nežne dele telesa posebno negovati in varovati. Pri mnogih ljudeh so zlasti obraz, zobje in ušesa z?lo občutljiva. Že pri majhnih prehlajenjih, pri malem pre- pihu nastopijo obrazne, zobne in ušesne bolečine. Te, kakor tudi druge zaradi mraza, mokrote in prepiha nastale bolečine ozdravimo hitro z blagodejnim Fellerjevim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko »Elza-Fluid«. To preizkušeno domače zdravilo ne opravi le revmatične, nevralgične, proti-naste in živčne bolečine na vseh udih, temveč za-brani tudi, da se bolečine ne ponovijo, ker poživi tok krvi na bolečih mestih in s tem okrepi in obnovi stanice. To vidimo iz mnogih onih 100.000 pohvalnih pisem, ki jih imamo o Fellerjevem >Elza~ Fluidu«. Tudi mnogi zdravniki priporočajo to preizkušeno domače zdravilo, ki je vredno vsega na- šega zaupanja. Priporočamo svojim čitateljem naj naročijo 12 steklenic franko za samo 6 kron. Dobiva se pristno le pri lekarnarju E. V. Feller, Stu-bica, Elsatrg št. 331 (Hrvatska). — Ravnotam se naročajo tudi Fellerjeve želodec krepčajoče, pre-bavljanje pospešujoče, nalahno odvajalne rabar-berjeve krogljice z znamko »Elsa-Pillen« 6 škatljic franko za samo 1 krone 40 vinarjev. So dobro-preiskušena domača zdravila proti preobjednosti, bljuvanju, želodečnim bolim in zaprtju. Tudi ženske in otroci jih radi jemljejo. Oba domača zdravila moremo iz lastnega prepričanja priporočati kar najtopleje. beciri____ JlllIIIIlllllIIIIIIIII t II Milili III ■ >mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmnimmmmmimmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmimmmmmmimmmmmmmmmmmmmmmmimmmmmmmmmmimmmi