Bitka na Jančah
Sedmega junija bomo na Jančafa, tako kot vsa leta doslej, praznovali obletnico bitke, ki so jo tu bDi borci II. grupe odre-dov z Nemci v majskih dneh leta 1942. Zbrali se bodo številni še preživeli borci II. grupe odredov, ki so sodelovali v tej bitki, pa tudi drugi borci, medvojni terenski in potitični deiavci, mladina ter občani naše in sosednjih občin Grosnplje in Litija. Zbrali se bodo, da skupaj obude spomine na veiike čase, na čas, ko je moral vsakdo trdno stati na svojem mestu in okupatorju dati vedeti, da je slovenska zemlja naša in da jo bomo branili z orož-jem.
Leta 1942 se je ves vzhodni del Ljubljane obrnil zoper okupa-torja in pomagal partizanom, ki so se zbrali v Kašeljskem hribu, Zadvorških gozdovih in na Pu-gledu. Kašeljska grupa, Molniška četa, Stiška, Mokronoška in Gro-šupeljska četa so dale borce za II. štajerski partizanski balaljon. ki je 7. januarja 1942 prišel na Pu-gled. Tu. kjer je bil na varnem. jc uril borce ter jih politično in mo-ralno utrjeval in pripravljal za spomladanske akcije. Napad Ita-lijanov na Pugled so borci II. šta-jarskega bataljona 23. marca 1942 uspešno odbili in stem Kali-janom pokazali, da imajo opraviti z izkušenimi ter moralno in poli-tično dobro pripravljenim bata-ljonom.
Dotok novih borcev je bataljon številčno tako okrepil, da ga je moral pokrajinski štab za Štajer-sko v soglasju z glavnim štabom NOV in POJ 5. aprila 1942 na Kremenjku reorganizirati in ustanovljena je bila II. grupa odredov kol prva slovenska par-lizanska brigada. Poveljevali so ji komandant Franc Rozman — Stane, politični komisar Dušan Kveder — Tomaž in pomočnik lcomandanta Peter Stante — Skala.
Devetnajstega maja je II. grupa odredov iz taborišč na Po-lici odšla na pohod proti italijan-sko — nemški demarkacijski meji z namenom, da preide na Štajar-sko. Mejo je v mesečini presto-pila na Malem vrhu brez bojev. Bataljoni so se usmerili proti Li-tiji in pod Plankovcem zavila pod Tuji grm. Kmalu je prišlo do spo-pada z nemško patruljo in padel je partizanski mitraljezec, njegov pomočnik pa je bil ranjen v oko. To je bilo znamenje, da Nemci vedo za obstoj te enote v okolici Tujega grma. Takoj so začeli do-važati vojsko s širšega območja in celo iz Gorenjske. Stab II. grupe odredov se je zaradi tega znašel v dilemi ali nadaljcvati pohod ali ga preusmerili proti Litiji ali pa se vrniti na izhodiščne položaje. Odločeno je bilo. da vsi bataljoni prestopijo Savo pri Jevnici. Toda vodiči so v temi zašli in se 21. maja zjutraj znašli več kot 2 ki-lometra stran od kraja, predvide-
nega za prehod prek Save. V skrbi, da jih tu ne bi odkril so-vražnik, se je II. grupa odredov vrnila pod Tuji grm in zasedla po-ložaje. Okoli 12. ure je okoli M) Nemcev, ki so iskali partizane, naletelo na Ristov bataljon, in ta je nanje odprl ogenje iz vseh oro-žij. Večina Nemcev je obležala mrtvih, le nakaterim je uspelo pobegnili. Nemci so zatem na ta položaj jurišali še osemkrat, toda vednosobili odbiti. Štab II. grupe odredov je opazoval položaj in ocenil, da morajo borci zdržati do večera in se v zavetju noči uma-kniti na nove položaje, oziroma naj bi se vsa II. grupa odredov vr-nila na izhodišče položaje na Po-lico. Spričo bitke in velike kon-centracije nemškega vojaštva na tem predelu je bila to gotovo naj-boljša odločitev. V trdi temi so se borci oddaljili od sovražnika in se napotili v dolino Besnice. Pri zaš-čiti in patruljah v doiini je prišlo do manjših bitk, iz katerih pa so se Nemci vselej morali umakniti z izgubami.
Bitka na Jančah in Tujem grmu je bila ena od največjih v lelu 1942 in je sovražniku pokazala, s kom in s kakšno silo ima opraviti. II. grupa odredov je bila mobilna enola, sposobna delovati na vsa-kem terenu in ob vseh prilikah. Bila je zgled vsem poznejšim formacijam in visoka šola kasnej-šim parli/anskim komandantom, komandirjcm ler političnim ko-misarjcm. Bnrci so bili zagrcti za stvar delavskega razreda in so ve-deli. zakaj se bojujejo in koga odganjajo s slovenske zemlje.
. Bitka, ki je leta 1942 divjala na Jančah, jc iui prebivaLstvu v/hod-nega dela Ljubljane in Dolenjske naredila izreden vtis, saj je Ijudem poka/ala. da se je slovenski narod postavil po rolm nemškim /avo-jevalcem in da jim ne bo dal miru, da bi v miru nživali slovensko zemljo. Ljudje so takrat sliskali pesti in se bali za svoje, saj so ve-deli, da so med borci bratje, očetje in prijatelji. V spomin na lo bitko se bomo tudi letos udeležili prodave in polrdili pol, ki nam jo je začrtal tovariš Tilo.
EDVARD SVETEK