za verne dnše v vicah in od odpustkov. Mašne, spovedne, obhajilne in druge potrebne lolitve s križevim polam. Jetijem visokočastitljitoiga bjubljantkiga Škofijstva. --- .. O- Založil in prodaja J. Giontini. Vse kar je iz persti, se bo spet v perst spremenilo. (Jez. Sirah. 41 , 13.) Človek izraste kakor cvetlica in usahne, zbeži kakor senca. (Job. 14, 3.) Bodite perpravljeni, ker ob uri, ko se vam ne zdi, bo Sin človekov prišel. (Luk. 13 , 40.) Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi ? (Mark. 8 , 36.) Vse je negotovo, gotova je le smert. (Sv. Avguštin.) (Sv. Terezija.) O večnost, o večnost! Predgovor. XVi je gotovši, ni je imenitniši ure na tern svetu, preljubi moj kristjan! kakor je zadnja smertna ura — ura, v kteri boš mo¬ gel vse, tudi kar ti je nar ljubši, zapustiti. V tej uri ti bo namreč odločeno ali večno veselje in zveličanje, ali pa večna smcrt in pogubljenje. Kakoršno je bilo tvoje življe¬ nje, taka bo tudi tvoja smert; in kar si se¬ jal, to boš tudi žel: ali večno veselje, ali večno terpljenje. Pisano je namreč: „Šel bo vsak v hišo svoje večnosti,“ to je take več¬ nosti, kakoršno si je v tem svetnim življenji zaslužil. Biti mora tedej tvoja skerb, de boš šel večno veselje vživat, ne pa v več¬ ni ogenj goret. To resnico nam spričuje že sveto pismo rekoč: „,Če hočeš v življe¬ nje iti, spolnuj zapovediin na drugi strani pravi: „Kteri niso evangeliju našiga Gospoda Jezusa Kristusa pokorni, bodo večne kazni terpeli v pogubljenji .“ Kaj bi te pač mo¬ glo zaderževati, božjih zapoved ne spol- novati? Kaj druziga, kakor poželenje oči, poželenje mesa in napuh življenja? Pa po¬ misli, minljive so vse posvetne reči, in ko 1 * IV pride tvoja zadnja smertna ura, boš mogel vsim veselicam tega sveta slovo dati. In ko bi se ti tudi krona kraljeve veličasti na tvoji glavi lesketala, in ko bi imel v svojih rokah vse zaklade tega sveta, zgubil jih boš in šel s tega sveta nag in prazen in reven, kakor si nanj prišel. In glej, če si svetu služil in njega ljubil, boš večno pogubljen; posvet¬ na ljubezen je namreč sovraštvo večniga Bo¬ ga. Zato se moraš s svetam bojevati in ga tudi srečno premagati, de te bo enkrat spre¬ jela ljubezen božja in prestavila v večno ve¬ ličastvo s tega minljiviga sveta. De pa za- moreš ta boj srečno dokončati, je usmiljeni Bog iz ljubezni do tebe poslal svojiga edi- norojeniga Sina na ta svet. Božje usmilje¬ nje in ljubezen je namreč liotla, de bi nas Jezus Kristus odrešil, to je, de bi nam po njegovim zasluženji mogoče bilo, svet pre¬ magati in se večno zveličati. De boš pa svet premagal, in si večno zveličanje pri¬ dobil, moraš v Jezusa in njegove svete na¬ uke verovati in njemu pokoren biti; kdor namreč v Sina ne veruje, ne bo življenja vidil, temuč jeza božja ostane nad njim. Derži se torej Jezusa, in njegove svete cer¬ kve, ker on je pot, resnica in življenje. In Jezus sam pravi: „Kdor cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očiten grešnik. Resnično vam povem, karkoli bote zavezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih; in karkoli bote razvezali na zemlji, bo razveza¬ no tudi v nebesih.“ Ce hočeš zmago dobiti, se moraš tudi vojskovati, ker to tisti zapoveduje, ki je večna modrost in resnica, rekoč: „Nikar ne mislite, de sim mir prišel prinest na zemljo; v ne miru, ampak meč sim prišel prinest/- In zares človeško življenje na tem svetu ni dru- jiga kakor vojska, po besedah pobožniga Jo¬ ba. Sveti apostelj Pavel pravi: „Čutim dru¬ go postavo v svojih udih, ktera se bojuje zoper postavo mojiga duha.“ Ali to svojo strast moraš zatirati in čez njo gospodovati, in če boš skušnjavo srečno prestal, boš sku- šen krono življenja prejel, ktero je Bog ob¬ ljubil tistim, ki ga ljubijo. Ako ti to vojsko¬ vanje težko de, poglej tje v večnost, kjer te čaka venec večne slave, kjer vedno rože cveto, ki nikoli ne usahnejo, kjer večnimu jutru nobena noč ne sledi. Kratko je delo, večna pa slava, pravi sv. Frančišek Sera- fmski; minljivo je zatajevanje samiga sebe, večno pa vživanje. Stanovitno se tedej voj¬ skuj, sej ti bo Kristus pomagal, ker je on tvoj nar boljši prijatel. Čas hitro mine, ne mudi se, ravnaj po Jezusovih zapovedih in zgledih; če namreč njega, ki je tvoj Odre¬ šenik, zaničuješ, bo tudi on enkrat tebe na sodnjim stolu pravice osramotil in zavergel, kakor je sam rekel: „Kdorkoli me bo pred svetam zatajil, tega bom tudi jest zatajil pred svojim Očetam, ki je v nebesih.“ Spolnuj tedej njegove zglede in nauke, de te bo en¬ krat sodnji dan peljal sabo v večno življenje. Ker se pa morde na zadnjo uro zavolj prevelicih bolečin ali druzih vzrokov ne boš mogel na svoj odhod v večnost pripravljati in ker je ta odhod naj imenitniši trenutek vsiga tvojiga življenja, si moraš te ure zmi- rej svest in na klic Gospodov vedno priprav¬ ljen biti. Ta misel na smert in odhod v več¬ nost te bo varovala greha in te opominovala, vedno gorečniši za svoje zveličanje skerbeti, VI zdej namreč, dokler te še Jezus z gnado in usmiljenjem vabi in opominja. De bi se pa tolikanj ložej na srečno zadnjo uro pripravljal, se ti v teh bukvicah nektere molitve in premišljevanja podajajo in nasvetvajo. In če jih boš s prav zbranim duham večkrat premišljeval, boš tudi sad te¬ ga premišljevanja gotovo v sebi občutil. Vsak dan si moraš namreč smerti svest biti, ker te božja previdnost lahko vsako uro s tega sve¬ ta pokliče; in kakoršin zaslužek boš zadnjo uro pred Bogam imel, takšno bo tudi plači¬ lo, ali večno zveličanje ali večno pogubljenje. Vzemi tedaj te bukvice in jih beri! Premišljevanje in molitve za smertno uro. Tvoja sme rtu a ura. Pr emisij ev anj e sv. Petra Damijana. zadnja ura uiojiga pozemeljskiga živ¬ ljenja, kako grozno in strašno na vrata mojiga serca terkaš in s kakšnim stra- ham moje serce napolnuješ! Grozi se mo¬ je serce in pretresuje se vsa moja nato- ra, če moj s straham napolnjeni duh na tvoje približevanje misli! Kdo bi pač zadosti živo popisal gro¬ zovitost trenutka, v kterern se bo moja duša po dokončanem popotvanji s smert- jo vojskovala; v trenutku, v kterem se bo duša ločila od telesa, ter se napotila v svojo domovino — v' večnost! Omedlelo bo takrat vse moje telo, oterpnil bo moj jezik, plaho in tožno bodo takrat moje persi tolkle, hripavo in za¬ molklo bo moj glas pojemal, bledele bo¬ do moje lica, in popušale me bodo vse moje moči in kreposti! 2 Želela bo moja zgubljena vest ta¬ krat objokovati vse dolgove in zgubljeni čas pokore — ali zapoznjenimu kesu manjka časa resničniga poboljšanja in za- dostenja. Zbirale se bodo takrat pred mojo žalostno dušo vse hudobne misli, besede in djanja in vse opušanje dobrih del, in zastonj si bom prizadeval se znebiti te prikazni. Spremenilo se bo takrat sladko ve¬ selje poželenja in nečistiga dopadenja v grenko žalost in britkost — takrat, ko bo za kratkim veseljem tega sveta in hu- dobniga mesa prihajala kaznujoča večnost, in ko bom živo spoznal, de je bila vsa posvetna velikost in slava le minljiva in nečimerna! In kadar bo moj duh tj e v večno slavo in veselje pogledati zamogel, bo tudi zaničeval gnjusobo tega mesa, v kterem je bil tako rekoč vklenjen in ki ga je tolikrat zmotilo, in komaj bo do- čakoval zveličavniga trenutka, v kterem mu bo mogoče, spone tega mesa razter- gati in iti vživat veselje, ki mu je od začetka sveta pripravljeno. O moj ljubeznjivi Jezus! Ti nepre¬ magljivi Gospod življenja, usmili se me¬ ne revniga hlapca, dokler mi še sveti luč Tvoje svete gnade. Kadar bo pa bila 3 moja zadnja ura in se duša od telesa lo¬ čila, in kadar bom mogel pred Tvoj sod- nji stol stopiti, pomagaj mi takrat, de mi ne bo škodoval hudobni duh, ki me bo pogubiti hotel. Pelji me takrat, o do¬ brotljivi Zveličar! kakor dobri pastir v nebeško domovanje, kjer Te bom vse večne čase gledal od obličja do obličja, in Te brez konca vžival! Amen. Molitev sta srečno smert. S ponižnim, raztertim in boječim ser- cam stopim v duhu pred Tebe, o moj Jezus in Gospod, dobrotljivi Bog in Oče usmiljenja: izročim Ti svojo zadnjo uro in vse, kar me tam po njej čaka. Ko me bodo moje obnemogle noge opominovale, de je dokončan moj posvetni tek: takrat, o usmiljeni Jezus, usmili se me ! Ko ne bodo mogle moje trepetave in oslabljene roke več deržati presvetiga kri¬ ža, na kterem si nas večniga pogubljenja odrešil, temuč ga bodo zoper mojo voljo po postelji spustile: takrat, o usmiljeni Jezus, usmili se me! Kadar moje o temnele in zavolj bliž- njiga smertniga strahu ledene oči ne bodo mogle več svojih medlih pogledov k Tebi proti nebesain obračati: takrat, o usmilje¬ ni Jezus, usmili se me! i » 4 Kadar bodo moje merzle in trepeta¬ joče ustnice zadnjikrat izgovorile Tvoje presveto ime: takrat, o usmiljeni Jezus, usmili se me! Kadar bodo moje upadle in blede lica s straham in trepetam napolnovale vse okoli mene stoječe in ko mi bo smert- ni pot obraza oznanoval konec mojiga življenja: takrat, o usmiljeni Jezus, usmili se me! Ko bodo moje ušesa jele sluh za posvetne govore zgubljati in se odpirati, zaslišat glas Tvoje nepremakljive sodbe, ki mi bo odločila vso mojo večnost: ta¬ krat, o usmiljeni Jezus, usmili se me! Kadar bo moja razumnost, zavolj groznih prikazen plašna, noter do smerti žalostna; kadar se bo moj duh, stiskan od velikosti storjenih grehov in od strahu Tvoje sodbe, vojskoval z angelam temo- te, ki mi bo skušal tolažbo Tvojiga usmi¬ ljenja vzeti in me v brezno obupa pahni¬ ti: takrat, o usmiljeni Jezus, usmili se me! Ko bo moje serce zavolj bolečin oslabelo in ko bo napolnjeno s smertno žalostjo in popolnama obnemoglo zavolj vojskovanja s hudobnim duham: takrat, O usmiljeni Jezus, usmili se me! Ko bom prelival zadnje solze v znam- nje umiranja, vzemi jih v zadostivni dar, 5 de bom zamogel spokorjen in očišen ta svet zapustiti in pred Tvoj sodnji stol stopiti: o v tistem strašnem trenutku, u- smiljeni Jezus, usmili se me! Ko bodo žalovali moji okoli stoječi žlahtniki, prijatli in znanci in Tebe zame na pomoč klicali: takrat, o usmiljeni Je¬ zus, usmili se me! Ko bodo ginili in pojemali vsi moji občutki, in ko se bom že s smertjo bo¬ jeval: takrat, o usmiljeni Jezus, usmili se me! Ko bodo zadnji utripljeji serca pri¬ morali mojo dušo, se od telesa zdihovaje ločiti, vzemi te zdihljeje, kakor veliko hrepenenje po hitri sklenitvi s teboj: in takrat, o usmiljeni Jezus, usmili se me! Ko se bo moja duša s tega sveta ločila in popustila moje bledo, merzlo in terdo truplo, naj bo ta moja smert in to moje slovo, ki ga bom svetu dal, Tebi in Tvojimu svetimu Imenu v čast in sla¬ vo: in takrat, o usmiljeni Jezus, usmili se me! Ko bo potem moja duša stopila pred Tebe in pervič vidila neumerjočo svetlobo Tvoje veličasti, o ne zaverzi je spred svojiga obličja, temuč dodeli mi milost in usmiljenje, de Te bom od obličja do obličja vekomej gledal in častil. Takrat tedej, o usmiljeni Jezus, usmili se me! 6 O Bog, ki si nas k smerti obsodil, ure in trenutka smerti nam pa nisi ozna¬ nil , dodeli mi gnado, pravično in zvesto živeti vse dni svojiga življenja, de se bom v Tvoji sveti ljubezni ločil s tega sveta. Po zasluženji našiga Gospoda Jezusa Kristusa, kteri s Teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha, Bog od vekomej do vekomej. Amen. Molitev za odvernitev nagle in neprevidene smerti. (De bi kristjanje bolj goreče in zvesto za odver¬ nitev nagle in neprevidene smerti molili, so sv. Oče pa¬ pež Pij VII. podelili odpustek sto dni za vselej , kolikor- krat se te sledeče molitve z zgrcvanim in pobožnim sercam odmolijo. Kdor pa te molitve skozi vse leto vsak dan opravlja, zadobi popolnama odpustke v praz¬ nik najdenja sv. Križa in v praznik p o- vikšanja sv. Križa [to je 3. velikiga travna in 14. kimovca], potlej tudi Veliki četertek in Veliki petek, če se v teh dneh in praznikih zgrevano svojih grehov spove in sv. obhajilo vred¬ no prejme in če še v taki cerkvi, kjer so sv. zakramenti shranjeni, v namen sv. Očeta moli. Za veliki petek velja spoved in sv. obhajilo, ki se veliki četertek prejmeta, ker se veliki petek sv. za¬ kramenti razun v nevarnosti ne morejo prejeti. Ti popolna¬ ma odpustki se lahko tudi za verne duše v vicah obernejo.) 1. O Bog, naše zveličanje! usliši nas in nikar ne dopusti, de bi se mogli s tega sveta ločiti, preden nam naših grehov ne zbrišeš. Zato tedej k Tebi vpijemo, de nam dosti časa za pokoro in 7 odpušenje naših grehov podeliš. Po Je¬ zusu Kristusu, Gospodu našem, kteri s Teboj živi in kraljuje v edinosti sveti- ga Duha, Bog od vekomej do vekomej. Amen. 2. Prosimo Te, o Gospod! odženi milostljivo vse zmotnjave od svojih zve¬ stih in odverni od nas nagle smertne bo¬ lezni , de tiste, ki jih po pravici tepeš, če se spokore, spet v gnadi ohraniš. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem, kteri s Teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha, Bog od vekomej do ve¬ komej. Amen. 3. Predpev. O moja duša! nehaj vender grešiti; pomisli hitri odhod v več¬ no terpljenje; zakaj tam ni več časa za pokoro in solze nimajo zaslužka. Zdaj se spreoberni, dokler je še čas, in vpij: Moj Bog, usmili se me! 4. Odpev. Sred življenja smo v smer- ti. Pri kom hočemo pomoči iskati, ako ne pri Tebi, o Gospod! ki se serdiš za- volj naših hudobij? Sveti, sveti močni Bog, sveti usmiljeni Bog, naš Odreše¬ nik! ne prepusti nas grenki smerti. 5. De ne bomo od smertne ure pre¬ hitro zadeti, še le takrat časa iskali za pokoro, ko ga ne bomo mogli najti. — Stoj nam na strani, o Gospod! in usmili se nas; zakaj grešili smo zoper Tebe. 8 6. Prosimo Te, o Gospod! sprejmi svoje ljudstvo, ki k Tebi pribeži, z oče¬ tovsko milostjo, de se tisti, ki se pri nagli smerti Tvoje pravice boje, Tvojiga odpušenja razvesele. Po Jezusu Kristu¬ su, Gospodu našem, kteri s Teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha, Bog od vekomej do vekomej. Amen. 7. Prosimo Te, vsigamogočni Bog! skaži milost, in usmiljenje svojim verni- kam; zakaj, če nas po naših hudobijah sodiš, ne more nobeden pred Teboj ob¬ stati ; pa po svoji čudni ljubezni, s ktero si nas ustvaril, odpusti nam grešnikam, in nikar ne dopusti, de bi nagla smert delo Tvojih rok pokončala. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem, kteri s Teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha, Bog od vekomej do vekomej. Amen. 8. O Gospod! usliši našo molitev in nikar ne začenjaj sodbe s svojimi slu¬ žabniki; zakaj čeravno ne najdemo no¬ bene pravičnosti v sebi, na ktero bi se utegnili opirati, spoznamo le vender Tebe za studenec usmiljenja, po kterem smemo upati, de bomo svojih grehov očišeni in vsih nadlog in nagle smerti odrešeni. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem, kteri s Teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha, Bog od vekomej do vekomej. Amen. 9 9. O Bog! pred čigar obličjem se vsako serce trese in vse vesti trepetajo, razlij na nas svoje usmiljenje, de nas ne zadene Tvoja ojstra sodba pri neprevideni smerti, temuč de zadobimo odpušenje. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Molitev. O usmiljeni Jezus! po Tvoji smertni britkosti, po tvojem kervavem potu in Tvoji smerti te prosim, reši me nagle in neprevidene smerti. O mili Jezus! po Tvojem neusmiljenem in sramotljivem bi¬ čanji, po Tvojem križi in britkem terplje- nji in po Tvoji dobroti Te prosim, nikal¬ ne dopusti, de bi naglo in brez svetih zakramentov umeri. O preljubeznjivi Je¬ zus ! po Tvojih težavah in bolečinah, po Tvoji predragi kervi, po Tvojih svetih ranah in po Tvojih zadnjih besedah na križi: „Moj Bog, moj Bog! zakaj si me zapustil l u in: „Oče, v tvoje roke zročim svojo dušo \ u Te prosim, obvaruj me nagle smerti. Ponižno Te prosim, dodeli mi čas pokore, dodeli mi srečno smert, de Te bom mogel iz vsiga serca ljubiti, hvaliti in častiti na vekomej. Amen. Moli pet Očenašev in pet Cešenasimarij na čast Kristusoviga tcrpljenja, potlej se tri Češenasimarije na čast prežalostne matere Božje. 10 Molitve pri bolnikih. Molitev za bolnika. © Gospod Jezus, Sin živiga Boga! ne zapusti duše tega bolnika v njeni nar veči težavi, ko je zapušena od vsih stva¬ ri. Sej si jo odkupil s svojo predrago kervjo, ona je Tvoja last. Nikar naj ne bo za njo zastonj Tvoje britko terpljenje in Tvoja grenka smert, ravnaj z njo po svojem neskončnem usmiljenji, oče naš itd. Priporočujemo Tebi, o usmiljeni Je¬ zus! tega bolnika z dušo in telesam, rav¬ naj ž njim po svoji sveti volji. Pokaži mu svoje milo in milostljivo obličje v tolažbo in pokrepčanje njegove uboge duše. Naj ga varuje Tvoje sveto terpljenje, naj mu pridobi Tvoja smert večno življenje. Sto¬ ri ga deležnika svojiga nebeškiga boga¬ stva. Oče naš itd. Pomagaj, o ljubeznjivi Jezus! temu umirajočimu z močjo svojiga svetiga kri¬ ža, svojiga nedolžniga terpljenja in svoje britke srnerti. Podeli mu v teh težavah svojo tolažbo in usmiljenje. Reši njegovo dušo iz vsih britkost in stegni po njem svojo milostljivo roko, ki je bila zavolj njega na les križa pribita, oče naš itd. 11 Priporočujemo Tebi, o Jezus! dušo Tvojiga služabnika, kakor si Ti svojo dušo priporočal svojimu nebeškimu Očetu. Prosimo Te po tisti težavi in britkosti, v kteri se je Tvoja presveta duša od te¬ lesa ločila, reši to dušo iz vsili težav in pelji jo iz doline solza v večno življenje in veselje, oče naš itd. Odreši, o Gospod Jezus! dušo svo- jiga služabnika na prošnjo svoje ljube Matere Marije, svojiga zvestiga rednika Jožefa in vsili svetnikov vsili ostudnih vezi greha, preden se bo ločila s tega sveta in podeli ji milost pred svojim sve¬ tim obličjem, oče naš itd. Priporocevanje duše umirajočiga. Priporočujemo Tebi, o Gospod! du¬ šo Tvojiga služabnika I., in Te prosimo, o milostljivi Jezus, Odrešenik sveta! de bo duša, zavolj ktere si Ti iz zgolj lju¬ bezni in usmiljenja na ta revni svet pri¬ šel, v naročje Tvojih očakov prenesena. Spoznaj, o Gospod, svojo stvar; od no- beniga druziga, kakor le od Tebe, Ti pravi in živi Bog! ni bila ustvarjena, sej ni razun Tebe nobeniga Boga in nič ni Tvojim delam enakiga. Napolni ga z vese¬ ljem po svoji pričujočnosti. Ne spomni se več njegovih krivic in prestopkov Tvojih 12 postav, v ktere je bil od svojiga hudob- niga nagnjenja zapeljan. Čeravno je gre¬ šil, vender ni nikoli zatajil zveličavne ve¬ re v Boga Očeta, Sina in svetiga Duha, temuč jo je ohranil, je imel gorečnost do časti Božje in je zvesto Bogu, Stvarniku vsih reči, služil. O Gospod! nikar ne misli na grehe njegove mlctdosti, ampak spomni se milost¬ ljivo v svojem svetlem veličastvu njegovih zaslužkov, ki si jih je pridobil v življenji. Nebesa naj se mu odpro in angeli naj se ž njim vesele. Vzemi, o Gospod! svo¬ jiga služabnika v svoje kraljestvo. Sveti Mihael, arhangel Božji, ki je bil od Te¬ be, o Bog! vreden spoznan, de je postal poveljnik nebeških trum in vojska, naj ga sprejme v nebeško veselje, ki ga ne bo konca ne kraja skozi vso dolgo večnost. Naj mu naproti pridejo sveti angeli Božji in naj ga peljejo v nebeški Jeruzalem. Naj ga sprejme sveti Peter, ki mu je Bog ključe nebeškiga kraljestva dal. Naj mu pomaga sveti Pavel, ki je bil vreden spoznan, de je postal izvoljena posoda Božja. Naj zanj prosi sveti apostelj Ja¬ nez, kterimu so bile razodete nebeške skrivnosti. Naj zanj prosijo vsi sveti apo- steljni, ki so od Boga oblast zadobili vezati in razvezovati. Naj zanj prosijo vsi svetniki in izvoljeni Božji, ki so za- 13 volj Jezusa toliko stisk in muk preterpeli na tem svetu, de ho, rešen od poželenja mesa, zaslužil v veličastvo nebeškiga kra¬ ljestva priti. To mu naj podeli naš Go¬ spod Jezus Kristus, kteri z Očetam in svetim Duham živi in kraljuje na veko- mej. Amen. Blagoslov ali žegen za umirajociga. Oberni, o usmiljeni Bog! svoje ob¬ ličje proti temu umirajočimi! in podeli mu mir. Vsigamogočnost Boga Očeta naj te varuje! Modrost Boga Sina naj te vodi! Krepost Boga svetiga Duha naj te poter- di! Naj te blagoslovi Bog Oče, ki te je ustvaril, Bog Sin, ki te je odrešil, Bog sveti Duh, ki te je posvetil. Naj bo s Teboj blagoslov presvete Trojice in naj ostane pri tebi vekomej. Amen. Ko se mu podoba križaniga Jezusa derži. O Gospod Jezus! , pomagaj mi; sej si me odrešil s svojo grenko smertjo na lesu križa. Umeri si, de si meni dal živ¬ ljenje. O Jezus! de bi Te skorej nič več ne v podobi, ampak od obličja do obličja gledal in ljubil! O Jezus! daj mi večno življenje; o Jezus, bodi moj Odrešenik, moje vstaje¬ nje, moje večno življenje! Jezus, Marija 14 in Jožef! Oče! v Tvoje roke zročim svo¬ jo dušo. Gospod Jezus! sprejmi mojo dušo. Klicanje svetnikov. Hitite mu na pomoč, vi svetniki Božji; pridite mu naproti, vi angeli Gospodovi. Sprejmite njegovo dušo in prenesite jo pred obličje nar Vikšiga. Naj te k sebi vzame Kristus, ki te je poklical, in naj te neso njegovi angeli v naročje Abraha¬ movo. Gospod, usmili se ga. Kriste, usmili se ga. Gospod, usmili se ga. oče naš. Gospod, daj mu večni pokoj. In večna luč naj mu sveti. Reši ga, o Go¬ spod, peklenskih vrat. Naj v miru poči¬ va. Amen. Gospod, usliši mojo molitev. — ln moje vpitje naj pride k Tebi. Molimo. Priporočujemo Tebi, o Gospod! du¬ šo Tvojiga služabnika I., de zdej, ko se je s tega sveta ločila, samo tebi živi. Pi •osimo Te, odpusti ji po svojem ne¬ skončnem usmiljenji hudobije greha, v ktere je v tem življenji zavolj človeške slabosti padla. Za to te prosimo po Je¬ zusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. 15 Molitev odpustna za verne mertve. Prosimo Te tedej, pridi svojim slu- žabnikam na pomoč, ktere si s svojo pre¬ drago kervjo odrešil. Gospod, daj jim večni pokoj. In večna luč naj jim sveti. Naj počivajo v miru. Amen. Pet Očenašev in pet Češenasimarij in vera. Izročitev v božjo voljo. Naj se zgodi, naj bo hvaljena in na vekomej čez vse povikšana nar pravičniši, nar vikši in nar ljubeznjivši volja Božja v vseh rečeh. (Kdor te besede z zgrevaniin sercam pobožno en¬ krat na dan zgovori, zadobi odpustke za sto dni; kdor to vsak dan skozi vse leto stori, zadobi enkrat v letu popolnama odpustke; in potem tudi v smertni uri, če le z Bogu udano voljo umerje in če so tudi druge potrebne reči opravljene. Ta odpustek so podelili sv. oče papež Pij VII. leta 1818.) Darovanje in molitev za srečno smert. Darujmo presveti ^Trojici zasluženje Jezusa Kristusa, v zahvalo za predrago kri, ktero je Jezus na vertu Gecemani prelil. Prosimo pa tudi v imenu njegovi- ga zasluženja veličastvo Božje za odpu- šenje naših grehov in za gnado srečne zad¬ nje ure in za odrešenje revnih duš iz vic. Oče naš. Češena si Marija, Čast bodi itd. 16 Darujmo presveti Trojici zasl oženje Jezusa Kristusa, v zahvalo za njegovo predrago smert, ktero je za nas na lesu križa preterpel. Prosimo pa tudi v ime¬ nu tega njegoviga zasluženja veličastvo Božje za odpušenje naših grehov, za gnado srečne zadnje ure in za odrešenje revnih duš iz vic. Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi itd. Darujmo presveti Trojici zasluženje Jezusa Kristusa, v zahvalo za njegovo neskončno ljubezen, ktera ga je prisilila, iz nebes na zemljo priti, de se je včlo- večil, za nas terpel in umeri. Prosimo pa tudi Božje veličastvo v imenu njego¬ viga zasluženja za odpušenje naših gre¬ hov in za gnado, de bi se naše duše po tem življenji in duše ranjcih v nebeško domovino preselile, kjer ne bo ne joka ne solza, ampak veselje na vekomej. Amen. Oče naš. Cešena si Marija. Čast bodi itd. Molitev sv. Terezije. O moj Jezus, Ti moč in krepost vsili obupljivih in slabih, podeli mi v tej okolišini tako serčnost, de bom, ne le to skušnjavo, ampak tudi vse nadloge in težave terdno in srečno prestala (prestal), in v zatajevanji same sebe (samiga se- 17 be) stanovitno prenesla (prenesel). Do¬ deli mi, o Jezus, de bom pokojno, ena- kodušno, mirno in Tebi dopadljivo pre- terpela (preterpel) to bolečino in težavo, ktero občutim zavolj zgube tega svojiga predragiga prijatla, kteriga si Ti, v va¬ jo moje udanosti v Tvojo sveto voljo, po svojih nezapopadljivih sklepih iz usmilje¬ nja s tega sveta poklical. Povikšaj mojo moč, de stanovitna (stanoviten) ostanem do konca. Po tebi, moj Odrešenik, Je¬ zus Kristus. Amen. -■M®*© gug>SMsm»- Marija mati usmiljenj o na posteljo Smert me položi, Bo d’ v tolažnico, Mati meni ti. Pripogni se k meni, In duši vslabljeni Pomočnica bod\ Ko se cul bo glas, Grenko in britko : Stekel ti je čas , Svetu daj slovo. Pripogni i. t. d. Sveča žegnana V roči mi gori, na smertni postelji. Ino duša vsa U nebo želi. Pripogni i. t. d. i Zbrisano je vse , Kar zadolžil sim, Smert ne mudi sc , De v nebo zletim. Pripogni i. t. d. Oh jaz kličem : kdaj Konec muk bo že, Mati k tebi v raj Hrepeni serce. Pripogni i. t. d. 18 Ko mi smertni pot Stopi na obraz, Ino ves život Trese hudi mraz. Pripogni i. t. d. Skaži mater se, Vari v smerti me Skaži mater se, Vzemi k sebi me. Pripogni i. t. d. Jezus in Marija, tolažba umirajočih. Jezus! kolko mogel si prestati, Ko na križi visel si! Jezus! glej pod križem mater stati, Serce j’ poka žalosti. 0 Marija pomočnica, Bodi naša tolažnica. S ternjem Tebi so glavo ovili Ranili roke, noge, Grehi naši materi morili Božji materi serce. O Marija i. t. d. Grešnik! tebe iz teme rešiti, Hodil je po svetu Bog. Ti na križ si vkazal ga pribiti — V brezno skočil si nadlog. O Marija i. t. d. Jezus dragi! želč in jesih piti, Ti nevsmiljenci dajd, Serca njih ne dajo se vmečiti, Zate nima solz oko. O Marija i. t. d. Grešnik ! glej use moči narave Se pred njim uklanjajo — Glej! daruje dar se večne sprave, De se vsi zveličajo. O Marija i. t. d. Grešnik, k nogam moj’mu Sinu padi Ino grehe obžaluj, Hočem z rešnjo te kervjo oprati. Grešnik, grešnik — ne muduj! O Marija i. t. d. Glej zgrevano serce moje, mati! Ako ti pogledaš me, Mati! kdo ti more zoperstati ? Ti k očetu pelji me! O Marija i. t. d. Poslednji dan. (.Poleg: Dies irae, dies illa.) Strašen dan bo dan plačila, Zemlja se bo v prah zdrobila, Priča David in Šibila. Grozen strah bo svet obdajal, Kadar bo sodnik prihajal, K ojstri sodbi človek vstajal. Jela bo trobenta peti, Mertvim po grobeh grometi, K sodbi priti jim veleti. Smert, natura bo stermela, Kadar bode stvar ož’vela, K božjimu sodniku h’tela. Bukve bodo pernesene, Dela bodeš bral storjene, Dobre vse in nepoštene. Bo sodnik tedaj se vsedil, Vse, karkol’ je kdo naredil, Celi svet bo tistikrat zvcdil. Revež, kam se čem podati? Kje prijatla tam iskati? Komaj dobrim bo obstati. Kralj nezmerne visokosti! Rešiš svoje brez vrednosti, Reši v moji me slabosti. Spomni se, o Jezus mili! De so zame te vmorili, Prosim, tisti dan se vsmili! Trudin hotel si hoditi, Zame svojo kri prelitij Daj k zveličanju to biti. Daj te imeti pomočnika, Naših duš Odrešenika, Preden vidimo te sodnika. De sim kriv, to sam spričujem, Sam pred sabo se sramujem, Pa zanesi, Bog! zdihujem.. Rane grešnice zacelil, Tolovaja si zveselil; Meni upanje dodelil. Nisim vreden odpušanjaj Vender, Bog pomilovanja! Varuj v ogenj me jokanja. Med ovce me den’ ovčico, Reši zmed kozlov sirotico, In pokliči na desnico. Ko zaveržene preklete Pahnil v ogenj boš ujete, Deni me takrat med svete. Sliši prošnjo, Bog! pohlevno, Dušo glej pobito, revno j Skerbi zame stvar nevkrevno. Dan jokanja, polin straha , Ko bo človek vstal iz praha! Naj mu njega hudobije Milost tvoja, Bog, umije. Daj jim Jezus, naš pastir, Večni pokoj , večni mir. —£Vis*iKV>3o , H'— Velika bratovsina tolažbo vernih duš v vicah. Nekoliko od ©Ipistki? Is kakor tudi od dolžnosti in pripomočkov vernim mertvim pomagati. Sveta in koristna je misel za mertve moliti, de bi gre¬ hov rešeni bili. (II. Mak. 13, 46.) Spomni se moje sodbe, ker taka bo tudi tvoja; včeraj meni in danes tebi. (Sirah. 38, 33.) Resnično vam povem: kar ste storili kterimu teh mojih nar manjših bratov, ste meni storili. (Mat. 35, 40.) Ogenj bo poskusil, kakšno je vsakteriga delo. (I. Kor. 3, 13.) Nihče zmed nas sebi ne živi; nihče sebi ne umerje. Za¬ kaj če živimo, Gospodu živimo; če umerjemo; Go¬ spodu umerjemo. Ali tedej živimo, ali umerjemo, smo Gospodovi. (Rimlj. 14, 7. 8.) Ni ga svetejšiga in pobožnišiga opravila, kakor je moli¬ tev za mertve. (Sv. Avguštin.) 23 Velika bratovšina lil)e bi se terpečim dušam v vicah Iožej in koristniši pomagalo, se je pred nekaj leti v glav¬ nem mestu kristjanstva, v Rimu, dobrotljivo društvo ustanovilo. Udje tega društva so to iz tega namena storili, de bi se dušam v vicah, ktere so nam vender tako ljube, nepozabljive in za vsako njim v prid opravljeno dobro delo tako hvaležne in ktere si ne morejo same nobenih za¬ služkov pred Bogam več pridobiti, z molitvijo, do¬ brimi deli, posebno pa z daritvijo presvete maše pogosto in ljubeznjivo pomagalo. Ko je bilo to društvo v cerkvi svete Marije na hribu Montero- nu že ustanovljeno, ga je kardinal della Porta Rodiani, vikar papeža Gregorja XVI., z dopisani dne 8. prosinca 1. 1841 po cerkvenih postavah poterdil. Sveti oče papež Gregor XVI. so po tem to društvo v posebnim pismu povzdignili v veliko bratovšino in so posebne gnade in odpustke po¬ delili vsim vernim kristjanam, kteri so udje te bratovšine v tolažbo vernih duš v vicah, naj se že kjerkoli in kakorkoli vpišejo v to bratovšino. Ju tukaj sledi tudi tisto papeževo breve ali pismo; pravi se namreč takim in enačim, bolj kratkim papeževim pismain „ breve. “ 24 Apostoljsko breve. Gregor XVI. papež. (V večni spomin.) Milostljive društva, v poveličanje vsi ga mo¬ gočnika Boga napravljene, so pač vredne, z gna- dami papeške dobrovoljnosti obdarovane biti. Naš ljubi sin in mašnik Jožef Marija Mautone izgo¬ varjaj Moton), višji gospodar družbe presvetiga Odrešenika, Nam je naznanil, de je bilo z nje¬ govo skerbjo in njegovim prizadevanjem v cerkvi svete Marije na Monteronu, hribu tega našiga svetiga mesta, po cerkvenih pravilih ustanovljeno novo dobrotljivo društvo, čigar namen je sosebno ta, de bi se z dobrimi deli vernih kristjanov du¬ šam v vicah še prideržanim obilno pomagalo, de bi one s tem podpirane skorej v nebeške stano¬ vanja iti zamogle. Ker Nas tedej ta Naš ljubi sin godeče prosi, de bi Mi temu dobrotljivimu društvu ime in pravice velike bratovšine podeliti blagovolili, se je Nam potrebno in koristno zde¬ lo, to njegovo prošnjo z veselim in radovoljnim sercam uslišati. De bi torej veljavo tega društva, kolikor Nam je v Gospodu mogoče, množili, in de bi vsim, kteri so k temu razpisu pripomogli, posebno dobroto skazali, ker jih zraven tudi vsih cenzur, namreč izobčenja, odstave, prepovedi in druzih cerkvenih cenzur, obsodb in kazen, ktere so bile kakorkoli si bodi in zavolj kogarkoli si bo¬ di izrečene, ko bi bili jim zapasti utegnili, le samo zato odvežemo in za odvezane spoznamo: Poveli¬ čamo mi to društvo v tolažbo vernih duš v vicah, ki je bilo v cerkvi svete Marije na Monteronu, hribu tega mesta, ustanovljeno, v tem razpisu iz Svoje vikši apostoljske oblasti na večne čase z imenam velike bratovšine. . 25 Mi tedej temu društvu skažemo in podelimo vse in vsakoršne pravice, privilegije, časti in vsakoršne gnade, ktere druge velike bratovšine že iz poslužka in šege imajo in vživajo, ali jih imeti in vživati morejo in jih bodo zamogle. Tebi pa in tvojim naslednikam v službi višjiga gospo¬ darstva Mi iz Svoje višji apostoljske oblasti po¬ delimo za večne čase oblast, s ktero oni vse društva tega imena in namena, naj se že kjerkoli hočejo zunej tega mesta ustanovijo, v imenovano veliko bratovšiuo, tode glede na pravila, ktere je Naš sprednik, papež Klemen VII. slavniga spo¬ mina, dal bil, vzeti, jih brez vse ovire in potreb- niga dovoljenja uni perdružiti, in jim vse in vsa¬ koršne odpustke, odpušanja grehov in postave za¬ stran pokore podeliti zamorejo, ktere velika bra- tovšina sama vživa. Vse to Mi zapovemo in podelimo iz tega namena, de bi ta razpis vse čase terden, velja¬ ven in koristen bil in ostal, de bi svoje popolnama neoskrunljive pospehe imel in obderžal, in vse ti¬ ste , ktere že zdaj zadeva in še zadeval bo, po¬ polnama podpiral. Po tem naj v vsem omenjenem vsi pravi ali pooblasteni sodniki, kakor tudi avdi- torji apostoljskiga dvora presojujejo in razločujejo; naj bo prazno in neveljavno vse, karkoli bi kdo, bodi si kdorkoli hoče in bodi si kakorkolišne velja¬ ve in čislanosti, vedama ali'nevedama temu raz¬ pisu nasprotovati utegnil, ako bi bile ravno dru¬ gačne apostoljske uravnave in pravila, kakor tudi s prisego, z apostoljskim pervoljenjem poterjene in kakorkoli poterjene postave in šege tega društva, ako bi bile prav s posebnimi pravicami, dovolitva¬ mi in apostoljskimi razpisi zgorej omenjenimu na¬ sprotnimi kakorkoli si bodi podeljene, poterjene in ponovljene, kterih zapopadek Mi, čeravno bi kak¬ šen drugi krat svojo veljavo ohraniti utegnile, v 26 korist in pospeh zgorej omenjenima za zdaj so- sebno in rezno overžemo, kakor tudi vse, kar bi nasprotovati utegnilo. Dano v Rimu pri svetem Petru z ribičevim perstanam 8. junija leta 1841 v 11. letu Našiga papeštva. Nar ložji viža ubogim dušam v vicah pomagati. 1. Vsak ud te bratovšine naj enkrat v le¬ tu v tolažbo vsim ubogim dušam v vicah in po¬ sebno tistim, ktere so bile udje te bratovšine, sveto mašo opravi, če je sam mašnik, če pa ne, naj jo pa naj me. 2. Tisti pa, kteri ne morejo svete maše najeti, naj namesti tega zakrament svete pokore in svetiga rešnjiga Telesa prejmejo, in ali tretji del svetiga roženkranca zmolijo, ali pa križev pot obišejo. Kolikor več udov bo tedej ta bratovšina šte¬ la, toliko večji bo tudi zaklad usmiljenja in dobrih del za uboge duše v vicah, kteri bo tudi velik studenec gnad in žegna za vsakteri ud ne le v življenji, ampak tudi po smerti. Popolnama odpustki, kteri se tudi za uboge duše v vicah ober- niti zamorejo. Kakor je bilo že zgorej omenjeno, je kar¬ dinal della Porta Rodiani, višji namestnik Njihove svetosti papeža Gregorja XVI., s sklepam dne S. prosinca 1. 1841 to pobožno bratovšino po cer¬ kvenih postavah poterdil in Njihova svetost papež Gregor XVI. so podelili s pismam dne 19. prosin- 27 ca L 1841 vsim vernim kristjanam, ki so udje te bratovšine, sledeče popolnama odpustke: 1. Tisti dan, ko kdo v to dobrotljivo dru¬ štvo stopi. 2. Sveti dan rojstva našiga Gospoda Jezu¬ sa Kristusa ali Božični dan. 3. V praznik svetih treh kraljev. 4. Dan svetiga rešnjiga Telesa. 5. V praznik prečistiga spočetja Marije Device. 6. V praznik rojstva Marije Device. 7. V praznik oznanjenja Marije Device. 8. Na Svečnico. 9. V praznik vnebovzetja Marije Device. 10. V praznik svetih aposteljnov Petra iu Pavla. 11. Na vsih vernih duš dan. 12. Ob smertni uri za vsak ud bratovšine. Vsi ti popolnama odpustki se ali ob imeno¬ vanih praznikih, ali pa tudi vsak dan čez teden po teh imenovanih praznikih lahko zadobe, kakor je to v zgorej omenjenem apostoljskein pismu iz¬ govorjeno. Nepopolnama odpustki. Odpustkov sedem let jn sedemkrat štirdeset dni se zadobi: 1. Ob vsih drugih praznikih našiga Go¬ spoda Jezusa Kristusa. 3. Ob v s i h drugih praznikih prečiste De¬ vice Marije. 3. Ob v s i h praznikih svetih aposteljnov. 4. Vsak dan v tednu po dnevu vsih ver¬ nih duš. 5. Od sabote pred drugo predpepelnično nedeljo do pepelnice. 2 ** 28 6. Vsak p e r v i ponedelek vsaciga mesca. 7 . Za vsako dobro delo, ki ga ud te do¬ brotljive bratovšine opravi. Razun teh odpustkov sta še posebno slede¬ ča dva znamenita: 1. Zadobi vsak ud odpustkov štiri sto dni', kolikorkrat cerkev obiše, v kteri je presveto reš- nje Telo shranjeno. 2 . Tudi se za vsako dobro delo, ki ga ud te bratovšine stori, odpustkov sto dni zadobi. Iz tega ravnanja matere katoljške cerkve se lahko spozna, kakšnih misel de je zastran molitve in dobrih del, ktere se v prid vernih duš oprav¬ ljajo, ker deli toliko odpustkov za take dobre de¬ la. Pobožna in koristna je tedej misel, za mertve moliti, de bodo, čisto oprani v kervi Jagnjeta, skorej deležni zasluženja nasiga odrešenja in de bodo skorej vživat šli večno veselje, ktero bo vso večnost terpelo. Iz tega namena so že sveti Oče papež Pij VII. na večne čase vsim vernim kristjanam odpustkov tri sto dni podelili, tistim kristjanam namreč, kteri z zgrevanim sercain in med premišljevanjem terplje- nja našiga Gospoda Jezusa Kristusa pet Oče- našev in pet Cešenasimarij z nasled¬ njo molitvijo vernim mertvim v prid in pomoč zmolijo. Tisti pa, kteri to molitev vsak dan sko¬ zi en mesec opravljajo, zadobe tisti dan mesca, kadar svete zakramente prejmejo, in za mir in pokoj mertvih posebno molijo, popoluama odpustke. Ti odpustki se tudi lahko vernim mertvim v prid obernejo. Molitev je pa leta: Molitev. Prosimo Te tedaj, pridi svojim slu- žabnikam na pomoč, ktere si s svojo 29 predrago kervjo odrešil. Gospod daj jim večni pokoj. In večna luč naj jim sveti. Naj počivajo v miru. Amen. Pet Očenašev in pet Češenasimarij in vera. Od odpustkov in vic. Sveta rimska katoliška cerkev, ktero je Kristus, naš Odrešenik, na skalo — na Petra so- zidal in ktere peklenske vrata ne bodo premaga¬ le, obsega kakor v enem občestvu svetnike v ne¬ besih, verne na zemlji in duše vernih mertvih v vicah, ali, kakor katehizem pravi, častitljivo, voj¬ skujočo in terpečo cerkev. Nevidni poglavar te cerkve je Jezus Kristus, vidni pa sveti Oče rimski papež. Udje te cerkve so med sabo v ravno taki zvezi, kakor udje kakšniga telesa. Kakor namreč vsak ud telesa sebi naloženo dolž¬ nost dopolnuje in tako k obstanku in blagru drugih udov ravno tistiga telesa perpomore, in ker to dolžnost vsi udje, tode vsak po svoji moči in natori, store, vzrokujejo ravno s tem obstanek, rast in zdravje telesa. Ravno tako je tudi pri zvezi, v kteri so udje cerkve med sabo, ktera zveza se zato tudi občina ali gmajna svetnikov imenuje, ker je namen te občine, de bi se vsi udje, sveti že tukaj, enkrgt po smerti sklenili z udi v nebesih, to je, s svetniki. Ta občina pa v tem obstoji, de svetniki v nebesih in duše v vicah za verne na zemlji Boga prosijo, na¬ sproti pa verni na zemlji dušam v vicah z daritvi¬ jo svete maše., odpustki in drugimi dobrimi deli duhovniga in telesniga usmiljenja in z molitvijo pomagajo, ker same nič zaslužniga storiti ne mo¬ rejo, so pa le vender deležne duhovnih zakladov, v cerkvi shranjenih. Svetniki pa ne potrebujejo take pomoči, ker že Boga gledajo in vživajo. 30 Zato ga pa tudi, ker so z nami in dušami v vi¬ cah vender vedno v občini in v ljubezni sklenje¬ ni, za nas in duše v vicah neprenehama prosijo. Za nas namreč prosijo, de bi nam Bog gnado in moč podelil, de bi zamogli vse skušnjave prema¬ gati in sveto umreti, in potem k njim v nebesa priti. Za duše v vicah pa prosijo, de bi jih Bog kmalo z milostljivim očesam pogledal, jim vse odpustil in k sebi v kraj veselja in večniga živ¬ ljenja vzel. In ravno v tem se tudi mi s svetni¬ ki v nebesih sklepamo, kadar daritev sv. maše, odpustke in druge dobre dela Bogu za duše v vicah darujemo. Ker so pa večidel vsi odpustki, ktere sveta mati katoliška cerkev deli, takšni, de se lahko dušam v vicah v prid obernejo, je potreba, posebno glavne reči od odpustkov ome¬ niti. De ima pa cerkev oblast, odpustke deliti, se bo tudi kmalo pokazalo. Kaj je torej odpustek? Odpustek je odpušenje časnih kazen (stra- fengj, ktere bi mogel spokornik po odpušenem grehu ali v sedanjim življenji ali pa po smerti v vicah terpeti. Popolnama odpustki so tisti, kteri vse časne kazni, ktere je grešnik zavolj storjenih grehov zaslužil, odpušajo, če ima grešnik pravi in resnični kes ali grevengo čez svoje grehe. Nepopolnama odpustki so pa tisti, kteri le nekaj teh časnih kazen, ktere zavolj svojih grehov zaslužimo, odpušajo. Tako so nepopolua- ma odpustki odpustki petih let, ker ti od¬ pustki le tiste časne kazni odpušajo, zavolj kle- rih bi se mogla navadna cerkvena pokora petih let opravljati. Če se hočejo odpustki zadobiti, mora človek v stanu gnade božje biti; de se pa popolnama odpustki zadobe, je večidel, potreba svete zakra-r 31 mente prejeti in navadne molitve opraviti. Od te potrebe so pa vender odpustki križeviga pota iz¬ vzeti. Če je omenjeno: ti odpustki so za žive ali pa za mertve podeljeni, se lahko ali zase zadobe, ali se pa tudi vernim dušam v vicah v prid ober- niti zamorejo. Če pa ni to perstavljeno, se ne morejo za duše v vicah oberniti. Tisti, ki v smertnih grehih žive, ne morejo nobenih odpustkov deležni biti, za take je le za¬ krament svete pokore postavljen, po kterem se zamore njih večni dolg zbrisati. Če so se pa svojih grehov in večniga dolga očistili, tudi njim lahko odpustki hasnejo, ter jim tudi časne kazni zbrišejo. Pergodba kralja Davida nam očitno ka¬ že, kako Bog s tistimi ravna, kterim je že od¬ pustil večne kazni. Gotovo vsak dan grešimo, ker sveti Duh v svetem pismu pravi: „ Pravični pade sedemkrat na dan.“ In Jezus pravi: „De bo od vsake nepotrebne besede odgovor tirjal.“ Ker je namreč človek le za Boga ustvarjen, mo¬ ra tudi iz pravičnosti le za Boga vse delati. Če je per kakšnih odpustkih opomnjeno: de se morajo navadne molitve opraviti, je že dosti, de pet Očenašev in pet Češenasirtfarij in apostolj- sko vero zmoliš, ali pa če kako drugo enakove- ljavno molitev odmoliš, kakpr Lavretanske litanije Matere Božje ali litanije od presladkiga Imena Jezusoviga s tem namenam, to storiti, kar je delivec odpustkov želel in mislil. Dobro je tudi, če se pri zadobljenji od¬ pustkov tudi duša v vicah posebej imenuje, kteri hočeš pomagati. Stori se namreč lahko ta sklep tistih duše iz vic rešiti, za ktere smo iz pravič- nosti, iz ljubezni do bližnjiga ali pa iz hvaležnosti posebno moliti dolžni. Kar čas prejemanja svetih zakramentov v 32 zadobljenje odpustkov zadeva, se lahko že prej* mejo dan pred tistim praznikam, čigar odpustke zadobiti hočeš. Tudi se potrebni pogoji že s tem opravijo, če se v ta namen sveti zakra¬ ment pokore osem dni p o pr e d prejme. Tisti pa, ki vsak teden k spovedi gredo, so lah¬ ko vsih odpustkov deležni, kteri se v tem času prejeti morejo. Le enkrat na dan se zamorejo ravno tisti popolnama odpustki zadobiti, če je zato treba sveto obhajilo prejeti, ker se sveto obhajilo v enem dnevu ne more ponavljati. Vender se pa lahko z enim samim obhajilam več popolnama od¬ pustkov zadobi, kteri so iz raznih nagibov pode¬ ljeni. Kar pa nepopolnama odpustke zadeva, se ti lahko vselej zadobe, kolikorkrat se za to od- menjeno dobro delo opravi, razun če ni v razpi¬ su odpustkov naravnost opomnjeno, de se le en¬ krat na dan zadobiti morejo. Kdo deli odpustke? 1. Sebi storjeno razžaljenje in tudi zato zaslužene kazni zamore le razžaljeni odpušati po svoji dobroti in po svojem usmiljenji; torej tudi Bogu storjene krivice in razžaljenja drugi ne mo¬ re odpušati, kakor le Bog po svojem neskončnem usmiljenji. In ker je bil Jezus Kristus pravi živi Bog in človek skupej, je tudi odpušal, ne le vse grehe in večne kazni, ampak tudi časne kazni, kakor na več krajih v svetem pismu beremo. Rekel je namreč ozdravljenimu, ki je bil osem in trideset let bolan: „Glej, ozdravljen si; nikar več ne greši, de se ti kaj hujšiga ne zgodi.“ S tem mu je namreč naznaniti hotel, de so mu vse za¬ služene večne in časne kazni njegovih grehov od- pušene. In mertvoudnimu je djal: „Zaupaj, moj sin, odpušeni so ti tvoji grehi; vstani, vzemi svo¬ jo posteljo in pojdi na svoj dom.“ S temi bese- 33 dami mu ni samo greha in zaslužene večne kaz¬ ni odpustil, ampak tudi časno kazen, to je bole¬ hen, ktero sije bil z greham nakopal. Ker je pa Jezus Kristus svojim aposteljnam in njih naslcdnikam oblast dal odpušati in zader- ževati grehe, jim je tudi oblast dal ne le večne, ampak tudi časne kazni odpušati, kakor namest¬ niki Božji. Ker so pa pravi nasledniki apostelj- nov rimski papež in škofje, imajo ti tudi oblast ne le grehe in večne kazni odpušati, ampak tudi časne kazni, to je, imajo oblast odpustke deliti. Odpustek namreč ni nič druziga, kakor odpušenje časne kazni. De je Kristus to oblast aposteljnam in njih naslcdnikam zares podelil, se vidi iz sled¬ njih besed, ktere jim je govoril, rekoč: „Kakor je Oče mene poslal, tudi jest vas pošljem ; a in : ^Prejmite svetiga Duha. Kterim bote grehe od¬ pustili, so jim odpušeni; in kterim jih bote zader- žali, so jim zaderžani. — Resnično vam povem, karkoli bote zavezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih; in karkoli bote razvezali na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih. “ Zato so se pa aposteljni in po njih postavljeni škofje zares te oblasti poslužili, ker so zgrevanim grešnikam po svetem kerstu storjene grehe odpušali, zraven jiin pa tudi še posebne spokorne dela nalagali, de so grešniki zamogli tudi časne kazni zbrisati in po¬ plačati. V začetku cerkve so bile te pokorila grozno velike. Za nektere grehe je namreč cerkev nalo¬ žila očitno pokoro, ki je več let terpela. Ta očit¬ na pokora je pa v tem obstala, de spokorniki ni¬ so smeli nekaj pokornih let v cerkev hoditi in de niso smeli skozi vse te leta darovati in se ne sv. obhajila vdeležiti. Sicer so se pa grešniki še tudi pokorili noč in dan v molitvi, postu in zata¬ jevanji samiga sebe. Sveti apostelj Pavel je celo 34 v Korintu kristjana, ko je bil smertniga greha kriv, iz občine zbrisal. Po »pričevanji Tertulija- na in svetiga Ciprijana so pa škofje pokorivnikain včasih le nekaj, včasih pa celo vso pokoro odpu- šali, če so spokorniki posebno goreči bili in terden sklep poboljšanja kazali. Sej so oni, ki so oblast grehe odpušati dobili, gotovo tudi oblast imeti mo¬ gli, časne zavolj grehov zaslužene kazni ali štra- fenge odpušati, ali, kar je vse eno, odpustke delit. Zato pa tudi še dan današnji poglavar vsiga ker- Šanstva, rimski papež, kakor tudi postavni in pravi škofje grešnikam odpustke dele, če se resnično zgrevajo zavolj svojih grehov. Zaklad, iz kteri- ga te odpustke jemljejo, je: neskončno zasluže- nje našiga Gospoda Jezusa Kristusa, preobilno za- dostenje prečiste Device Marije, ki ni zase nobe- niga zadostenja potrebovala, ker je bila že brez vsiga madeža spočeta in ker je tudi vse življenje nedolžnost in svetost ohranila; in tretji zaklad od¬ pustkov je zadostenje svetnikov, kteri so s svoji¬ mi dobrimi deli več zadostili, kakor jim je zavolj njih grehov potreba bilo. 3. Naša sveta mati katoliška cerkev nas uči, de so v zakramentu svete pokore vsi grehi in tudi zaslužene večne kazni odpušene, če se spokorni grešnik z zgrevanim sercam svojih gre¬ hov spove in za nje tudi zadostiti hoče — z do¬ brimi deli in z opušanjem vsiga hudiga. Vender pa še večkrat, kakor nas cerkev uči, časne kazni ostanejo, ktere mora grešnik ali tukaj, ali pa po •smerti v vicah izbrisati in poplačati. Iz tega se lahko vidi, de se mora tudi taki grešnik, kteri se je svojih grehov spovedniku, namestniku Bož- jimu, zgrevano in resnično obtožil, zavolj časnih kazen po smerti v vicah pokoriti in za nje terpeli, če se ni že tukaj na svetu za nje z voljnim po- tcrpljenjem revšine, bolezni in drugih nadlog za- 35 dosti spokoril. Kje bi se pač zamogel drugod za¬ nje pokoriti, kakor ravno v vicah? V nebesih go¬ tovo ne; ker v nebesa nič nečistiga ne more priti; ravno tako pa za dušo v nebesih tudi ne more no- beniga terpljenja več biti, ker je po milosti Božji v kraj večniga veselja prišla. To pokorjenje pa tudi v peklu ne more biti, ker tam je kraj zaver- ženih in prekletih. Torej je bil od Boga tretji kraj odmenjen, kjer se duša popolnama očisti, če je imela še kakšne majhne grehe ali pa časne kazni nad seboj, ko se je s tega sveta ločila. In v tem kraji ostane toliko časa, dokler vsiga do zadnjiga vi¬ narja ne poplača, in potem gre še le večno veselje vživat. Ta ječa je predpekel, kterimu se vice pravi. 3. Ge zdaj' tiste bolečine premišljujemo, ktere morajo uboge duše tam preterpeti, nas mo¬ ra strah in groza prešiniti. Od svetiga Duha raz¬ svetljeni možje jih namreč tako hudo in strašno popisujejo, de se mora človek, če nanje pomisli, ves stresti. Kar je namreč že v starem zakonu per preroku Ecehielu pisano: „Postavi kotel na žerjavico, de se razbeli in njegov bron raztopi, in de se njegova prismoja v njem sežge in nje¬ gova rja zgine;“ kar je na dalje per preroku Danielu pisano rekoč: „Tz Gospodovlga obličja sim vidil ognjen in dereč potok izviratiin kar je Malahija prerokoval: „Gospod bo enkrat otroke Levijeve očiševal, in jih kakor zlato in srebro pre¬ cejal in bodo Gospodu dari pravice darovali,“ — vse to sveti cerkveni očaki od muk in terpljenja vic razlagajo. Sveti Ambrož pravi: „Glejte, pre¬ ljubi, tudi nar pobožniši otroci cerkve, ko bi za- volj gorečnosti v službi Božji vredni bili za otro¬ ke Levijeve šteti biti, morajo, če niso nar manjših madežev tukaj s pokoro zbrisali, v ognji Ecehie- la, v ognji Daniela in v ognji Malahija, to je v ognji vic očišeni biti.“ In sveti Avguštin pravi: 36 „ Čeravno ogenj v vicah večno ne terpi, je veli¬ ko težavniši in mučivuiši, kakor kar mi tukaj bo- lečiga občutiti zamorcmo.“ In sveti Gregor Veliki pravi: „Med groznimi bolečinami v peklu in med temi v vicah ni skorej druziga razločka, kakor de so kazni pekla večne, kazni v vicah pa enkrat gotovo nehajo. “ -— Zato se pa vender ne more re¬ či, de je Bog preojster, ker je ubogim dušam ta¬ ke bolečine za njih slavo in svetlost odmenil in odločil; saj je on nar svetejši, nar pravičniši in nar bolj časti vreden. In če sc le nekolikaj tudi nar manjši greh presodi, je vender le pravo raz¬ galjenje samiga živiga Boga, čeravno ga človek še tako lahkomiselno stori. Kdorkoli že tukaj na tem minljivem svetu kralja ali cesarja samo z be¬ sedami razžali, ga že terdo in hudo kaznujejo; kako bi pa po tem takem Bog, kralj vsih kraljev, tudi nar manjši razžaljenje nekaznovano pustiti mogel? Bog nam še veliko več s tem, de nas v vicah zavolj naše lahkomiselnosti kaznuje, svojo visoko pravico skazuje; in mi moramo tudi tukaj iz globočine svojiga serca s kraljem Davidam po¬ nižno spoznati in zavpiti: „Ti si pravičen, o Go¬ spod, in pravične so tvoje sodbe.“ Poln je zares tolažbe nauk naše ljubeznjive matere cerkve, de zamoremo mi še tukaj za ranj- ce sorodnike in znance in sploh za vse verne mertve dobro delati in namesti njih pred Bogain zaslužiti, ker si oni ne morejo več zasluženja pred Bogam perdobiti. In če to storimo, jih re¬ šimo iz vic in jih perpeljemo v kraj veselja, kjer Boga od obličja do obličja vživajo in ljubijo. Če torej kakšen človek umerje, spomni se na posebno sodbo Božjo, ktero Bog njemu odloči in izgovori. Misli tedej takrat na nebesa, na pekel, ne pozabi pa tudi vic, kraja očiševanja, kjer se duše tudi za nar manjši pregrehe in razžaljenje Božje po- 37 kore, dokler jih Bog ne vzame v kraj plačila. Sv. Avguštin pravi: „IIvale in veselja je vredno, če zamoremo per smerti kteriga reči: Pobožno je živel, in je ves udan v voljo nar visokejšiga, sveto umeri. Gotovo je bil v naročje večniga zveličanja vzet.“ Pa nikar prehitro ne sodimo. Morde je zares tvoj oče, tvoja mati, tvoj mož, tvoja žena, tvoj otrok, tvoj brat, tvoja sestra, tvoj prijatel, tvoj dobrotnik, pobožno in sveto živel, gotovo so pa vsi ti, enako tebi, grešniki bili. De so tedej grehe nad seboj imeli, je goto¬ vo; če so pa od njih očišeni bili, je negotovo. Ali čeravno so se z vrednim prejemanjem svete po¬ kore in presvete popotnice in poslednjiga olja vsih svojih grehov in večnih kazen očistili, ven- der še ostane veliko vprašanje, če so časne kaz¬ ni, ktere so zavolj svojih grehov zaslužili, popol- nama zbrisali? Ali če so celo nanaglama in ne- previdene smerti umerli, so morebiti nad seboj še kakšne majhne in odpustljive grehe imeli, ako so se ti še tako pobožni v tem življenji zdeli? Nar bolje je tedej, de brez nehanja zanje dobre dela opravljaš, dokler na tem svetu živiš; morebiti mi¬ sliš, de je duša ranjciga I. ali ranjce I. v nebesih; pa, o gorje! ona terpi britke bolečine v vicah, in nikogar ni, de bi jo tolažil. Kako hitro vender ne pomagamo živinčetu bližpjiga, če pod breme- nam na tla pade; živini tedej radovoljno pomaga¬ mo , duše v vicah pa brez vse pomoči pušamo! — Pomilovanje, žalost in nevolja nas obide in presune, ko beremo, kako terdo in neusmiljeno de je judovski duhoven in levit s tistim ravnal, kteri je bil med razbojnike padel na potu od Jeruzale¬ ma v Jeriho; zraven pa ne pomislimo, de veli- krat, ravno tako tudi mi z dušami v vicah dela¬ mo. Ta revni in pomilovanja vredni stan tega člo¬ veka, ki je bil med razbojnike padel, nam namreč 38 živo pred oči stavi žalostni stan duš v vicah. Marsikterikrat so se namreč one, dokler so še enako nam popotniki v večnost bile, na {o pot iz Jeruzalema v Jeriho prederznile, to je, one so slavno in blišečo božjo službo iz človeške slabosti popustile, in so iz pobožne poti kristjanskiga živ¬ ljenja v temoto in globočino hudobne in Bogu zo- perne poti in nemarnosti zabredle, ter so čistost svoje duše z ostudno sramoto grehov omadežale. In tako so deleč od vedne misli na božjo pričujoč- nost, popolnoma Boga pozabile. Preden so pa za- inogle za vse to pravici nar višiga dovolj zadosti¬ ti, jih je smert prehitela, ter jih poslala pred oj- stri sodrtji stol, kjer so bile obsojene v vice, v kraj očiševanja. Tukaj terpe neizrekljive bolečine, in veliko izmed nas jih gre delama nemisleč, dela- ma pa celo neusmiljeno metno njih, in velikrat se še le čez dolgo časa kakšen usmiljen Samaritan znajde, kteri jim dobrovoljno in usmiljeno pomoč pernese. Pa gorje takim neusmiljenežem, ker ravno s tako mero se bo tudi njim merilo! Tukaj raorde vender zdihneš : „Ne! nočem tako neusmiljen biti,“ in vprašaš: „Kaj moram pa storiti, de bom ubogim dušam v vicah poma¬ gal in z božjo pomočjo njih bolečine polajšal?" Naj ti, o ljubi kristjan, na to vprašanje sv. Kri- zostom odgovori: „Če se hočeš proti ranjcimu po kristjansko obnašati, berzdaj svojo žalost čez te¬ bi poslano zgubo z voljno udanostjo v voljo več¬ ne previdnosti, in ne pretakaj neutolažljivo svo¬ jih solz, ampak moli za dušo tistiga, ki je v Go¬ spodu zaspal. Dajaj v njegovem imenu milošnjo in pomagaj mu z daritvijo svete maše, čigar zasluže¬ ne nebeškimu Očetu za ubogo dušo daruješ, in z drugimi dobrimi deli in z dopolnjenjem njegove zadnje volje." To so nar boljši darovi v zveliča¬ nje ranjcih, ktere še zmiram za naše brate in se- 39 stre v Kristusu imamo. Oni so še v kraji kazni in terpijenja, in iz tega kraja jim mora naša delavna ljubezen skorej pred obličje Božje v večno življenje pomagati; sej ne pozna sveta keršanska ljubezen nobenih mej in ve in zna tudi unstran groba poma¬ gati. De jim pa zamoremo pomagati, se iz tega vidi, ker so še vedno v občini svetnikov, čeravno ne še v nebesih. Molitev se mora namreč z mi- lošnjo v imenu ranjciga opravljeno sklepati. „Mo- litev je, kakor sv. Krizostom pravi, plamen; pla¬ men pa potrebuje olja, de se neti in ohrani: in to olje za plamen molitve je milošnja.“ Zato tudi pri preroku Izaii beremo: Lomi potrebnimu kruha, in potem pridi in moli, in Gospod te bo uslišal. In od Juda, judovskiga vojskovodja, se v sv. pismu bere, de je bil dvanajst tavžent drahem srebra v Jeruzalem poslal^ de bi se spravna daritev za mer- tve opravila bila. — Z molitvijo in z milošnjo vred se mora pa tudi sklepati še daritev svete maše za duše v vicah. Sveti Avguštin namreč pravi: „De je to že od aposteljnov in cerkvenih učenikov sem in v vsi cerkvi v navadi.“ In razločno govori od tega sv. Ciril Jeruzalemski, rekoč: „Nar boljši dušno tolažilo za mertve je daritev presv. maše.“ In Tridentinski zbor pričuje: „!Vauk katoliške cerkve je ta, de duše v vicah posebno po daritvi presve¬ te maše polajšanje zadobe.“i Tudi zadobljeni od¬ pustki, če se za duše v vicah obernejo, so po¬ sebno koristni pripomoček, ranjcim staršem, bra- tam in sestram, prijatlam in dobrotnikom iz vic pomagati. Kako cerkev marljivo skerbi, de se na tanko opravijo vse tiste dobre dela, ktere so mertvi še v življenji za mir in pokoj svojih duš odmenili, se spozna iz tega, ker Tridentinski zbor pravi: „Naj se zato skerbi, de se mile odločbe mertvih, kakor so molitev, milošnja, daritev sv. maše in druge dobrotljive dela, brez odloga in 40 natanko opravijo .“ To kaže, kako cerkev ljubez- njivo skerbi, de bi njeni otroci zveličanje dosegli. Ce je tedej veliko kristjanov proti mertvim terdo- serčnih in jim nič ali le malo pomaga, de bi jih Bog skorej iz kraja terpljenja in bolečin vzel v kraj večniga veselja in vživanja; se mi te terdo- serčnosti nočemo krivih storiti, de se nam ne bo s tako mero merilo, s kakoršno smo mi merili. Sej vedno duše v vicah hrepene po odrešenji s tega kraja ali vsaj po polajšanji svojih bolečin in tudi vedno željno naše pomoči čakajo. Jokaje in milo v nas vpijejo: O vi, ki še tam po svetu ho¬ dite, ali nič več na nas ne mislite! Koliko časa je nek, kar smo se od vas ločili; mi terpimo zdaj neizrečene bolečine, si ne moremo sami po¬ magati — in vi nič za nas ne storite. O vi otro¬ ci, ste li pozabili svojih staršev? O vi starši, ste li že pozabili svojih Otrok? O brat, o sestra, o mož, o žena, o vi prijatli, se li več nas ne spom¬ nite ? Za nas je zdaj vse posvetno preč in ravno tako se bo tudi vam godilo. Vi ne skerbite več za nas, kakor de bi vam ne bili več znani. Kje je zdaj vaša ljubezen, ktero ste nam na zemlji toli- krat in tako živo zagotovljali, kje vaša zvestoba, kje vaše sočutje? Še celo zavolj vas moramo ve¬ liko terpeti, in vi nas, svoje nekdanje prijatle, tako v nemar pušate, kakor de bi nikoli ne bili na zemlji skupaj. Zdaj, zdaj! nam pokažite svo¬ jo ljubezen, zdaj nam pomagajte, in usmilite, usmilite se nas! Pomagajmo torej dušam v vicah, kolikor je v naši moči, ker v ravno ta stan, v kterim so zdaj one, bomo tudi mi prišli; kdor namreč usmi¬ ljenje skazuje, bo tudi usmiljenje dosegel. Daruj¬ mo Bogu za nje daritev presv. maše, molitev, po¬ sebno sveti roženkranc v čast Matere Božje, kra¬ ljice vic; darujmo za nje tudi duhovne in telesne 41 dela milosti, zatajevanje samiga sebe, voljno po- terpljenje nadlog, bolečin in bolezni i. t. d. Če bomo tako dušam v vicah pomagali in jim njih terpljenje prikrajševali, se moremo tudi njih neizrečene hvaležnosti nadjati. One molijo neprenehama za svoje dušne in telesne dobrotni¬ ke; one jim sprosijo zdravje v boleznih, živeža v revšini, pomoči v vsaki nadlogi, sveta v raznih potrebah, varstva na popotvanji in jim posebno v smertnem boji in per sodbi Božji zmagovavno na strani stoje. Bog sam želi po svoji neskončni dobrotljivo¬ sti, de bi duše skorej iz vic rešene bile, in le naših dobrih del čaka, s kterimi bi se njegovi ojstri pravici zadostilo. To nam sveto pismo spri- čuje rekoč: „Pojdite k Mojimu hlapcu Jobu in darujte Mi klavni dar zase: Job pa, Moj hlapec, naj za vas prosi, ih zavolj njega vam ne bom vaše hudobije pripisoval; zakaj niste Mi resnice govorili, kakor Moj hlapec Job.“ (Job. 42, 8.) Razne molitve v zadobljenje popolnama odpustkov in za duše v vicah. Molitev papeža Pija VII. Moj Gospod Jezus Kristus! izročim Ti Tvojo sveto cerkev, ktero si si za Svojo nevesto izvolil, in za ktero si Svojo pre¬ sveto kri prelil. Krepčaj, vodi in povikšaj jo, de bo vedno slavniši cvela in svoj ne- 42 beški sad po vsi zemlji razširila. Prosimo Te, de Svojo sveto cerkev vodiš in ohraniš. O Gospod Jezus Kristus! usmili se stiskaniga kristjanstva, reši ga od lulike, ktero je vanj sovražnik vsejal. Razsvitli in spreoberni vse krivover¬ ce in lažnjive učenike, de se z zgreva- nim sercam v Tvojo sveto cerkev vernejo, v kteri sami se pravo zveličanje najde. Prosimo Te, de sovražnike Svoje svete cerkve ponižaš. O Gospod Jezus Kristus! ki si go¬ spo dovavec miru, vlij Svoj mir, kteriga nobeden ne more dati kakor le Ti, v serca kristjanskih kraljev, de z zedinjeno močjo Tvojo sveto cerkev proti njenim sovražnikam varujejo in branijo. Prosimo Te, de keršanskim kraljem in oblastnikam mir in pravo enovoljnost daruješ. O Gospod Jezus Kristus! Ti dobri pastir, ki Svoje življenje za Svoje ovči¬ ce daš, izročim Ti našiga papeža, pa¬ stirja Tvoje svete neveste, vojskujoče cerkve, razsvetljuj, krepčaj, vodi in bra¬ ni ga in nikar ga ne daj njegovim so¬ vražnikam v roke. Pet Oeenašev, pet Cešenasimarij, vera. Molitev sv. Frančiška Pavijana. O Gospod Jezus Kristus, Ti dobri pastir, ohrani pravične, opraviči grešnike, 43 bodi inilostiv mertvim, in usmili se mene ubogiga grešnika. Amen. O vsigamogočni, predobrotljivi in u- smiljeni Bog! dodeli mir in enovoljnost keršanskim kraljem, knezam in oblastni- kam, usliši keršansko katoliško cerkev, zateri vse zmotnjave in krivovere, preo- berni grešnike in reši revne duše iz vic. Amen. Moli za potrebe katoliške cerkve pet Očenašev in pet Češenasimarij in vero. Molitev za razsvetljenje. Pridi, sveti Duh! napolni serca Svo¬ jih vernih in užgi v njih ogenj Svoje ljubezni. Pošlji Svojiga Duha, in oni bodo prerojeni. In prenovil boš obličje zemlje. O Bog! kteri si serca vernikov z razsvetljenjem svetiga Duha podučil, do¬ deli , de po ravno tistim Duhu to, kar je prav, spoznamo, in de se njegove to¬ lažbe vselej razveselimo'; po našem Go¬ spodu Jezusu Kristusu. Amen. Odpri, o Gospod, moje usta, de bom zamogel Tvoje presveto ime prav častiti! Očisti moje serce vsih neči- mernih, nespodobnih in ptujih misel; raz- svitli moj um in užgi moje serce, de to duhovno opravilo vedno in s potrebno častjo opravim in de bom vreden pred 3 44 Tvojim veličastnim obličjem uslišan biti. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, Tvo¬ jem Sinu, kteri s Teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha, Bog od vekomej do vekomej. Amen. O Gospod Jezus Kristus! sklenjen s tistim Tvojim namenam, s kterirn si Svojiga nebeškiga Očeta tukaj na zemlji poveličeval, hočem jest te molitve Tebi darovati. Zdaj opravi namenjeno duhovno opravilo ali mo¬ litve in po dokončanem božjem opravilu moli sledečo molitev. Končna molitev vsakiga dnhovniga opravila. Papež Leo X. so vsim, kteri to molitev na koncu vsake božje službe ali duliovniga opravila pobožno odmo¬ lijo , odpustke za vse iz človeške slabosti storjene pre- greske podelili; zmoliti se pa mora kleče. Presveti in nerazdeljivi Trojici, člo¬ veški natori našiga križaniga Gospoda Jezusa Kristusa, rodovitni neomadežano- sti vselej prečiste in častivredne Device Marije in občini vsih svetnikov naj že¬ no vse stvari vedno hvalo, čast in slavo; nam- pa bodi skoz neskončno večnost od- pušenje vsih grehov. Amen. Zveličano je telo Marije Device , ki je Sina večni- ga Očeta nosilo! In srečne so persi, kte- re so Kristusa, Gospoda dojile. Oče naš. Cešena si Marija i. t. d. 43 Darovanje dobrih del. Presveti in nerazdeljivi Trojici, člo¬ veški natori našiga križaniga Gospoda Jezusa Kristusa, rodovitni neomadežano- sti vselej prečiste in častivredne Device Marije in občini vsih svetnikov naj ženo vse stvari vedno hvalo, čast in slavo j nam pa bodi odpušenje vsih grehov skoz neskončno večnost. O Gospod Jezus Kristus, sklenjen s tistim Tvojim namenam, s kterim si JSvojiga nebeškiga Očeta tukaj na zemlji poveličeval, Ti darujem te molitve, dela in terpljenje (zdaj jih imenuj) v tolažbo ver¬ nih duš. Želim, o Gospod! zdaj in vse¬ lej, de bi bil deležen vsih odpustkov, ktere pa Tebi v zveličanje svoje duše in za verne mertve darujem. Amen. O Gospod Jezus Kristus! v zvezi s Tvojo molitvijo Ti darujem to molitev (zdaj jo imenuj) v rešenje uboge duše, ktera je nar bliži tega rešenja iz vic. Amen. O Gospod Jezus Kristus! v zvezi s Tvojimi dobrimi deli Ti darujem to dobro delo (zdaj ga imenuj) v rešenje tiste ubo¬ ge duše, ktera je nar bliži rešenja iz vic. Amen. O Gospod Jezus Kristus! v zvezi s Tvojim zasluženjem Ti darujem to sveto 3 * 46 obhajilo in te odpustke v rešenje tiste u- boge duše, ktera je nar bliži rešenja iz vic. Amen. Odpustne molitve za duše v vicah na vse dni tedna. (De hi kristjanje bolj goreče in zvesto vernim du¬ šam z molitvijo pomagali, so sveti Oče papež Leo XII. dne 18. novembra leta 1826 podelili vsim vernim krist- janam na večne čase odpustkov sto dni, kteri se tudi za verne duše oberniti zamorejo, enkrat vsak dan, če vsak dan tedna eno sledečih molitev. Oče- V v v . . , ' nas, Ccsenasi marij o in 129. psalm: Iz globo¬ čine itd. s prav zgrevanim scrcam zmolijo. Kdor to duhovno opravilo opravlja, je prošen, tu¬ di vsak dan eno Cešenasimarijo za tiste moliti, ki te molitve opravljajo, eno Češenasimarijo pa za tiste, kteri si to opravilo razširjati perzadevajo.) Molitev za v nedeljo. O vsigamogočni Gospod Bog! po predragi kervi, ktero je Tvoj božji Sin Jezus na oljskem vertu prelival, Te po¬ nižno prosim; reši terpeče duše iz vic, posebno pa tisto, ktera je nar bolj izmed vsili zapušena, in pelji jo v Svoje veli¬ častvo, de Te bo hvaliti in častiti mogla na vekomej. Amen. Oče naš. Cešena si Marija i. t. d. Psalm im Iz globočine vpijem k Tebi, o Go¬ spod! Gospod usliši moj glas. Naj poslušajo Tvoje ušesa glas mo¬ je prošnje. 47 Gospod! če boš zavolj pregreh od¬ govor tirjal: o Gospod, kdo bo obstal? Ali pri Tebi je odpušanje grehov, in zavolj Tvoje postave čakam na Tebe, o Gospod! Moja duša čaka spolnjenja Njegove besede: moja duša v Gospoda zaupa. Od jutrenjiga čuvanja, noter do no¬ či, naj Izrael v Gospoda zaupa. Ker pri Gospodu je usmiljenje in per Njem je obilno odrešenje. In On bo Izrael rešil od vsih nje¬ govih hudobij. Gospod! daj jim večni pokoj. In več¬ na luč naj jim sveti. Naj počivajo v mi¬ ru. Amen. Za v ponedeljik. O vsigamogočni Gospod Bog, po predragi kervi, ktero je Tvoj božji Sin Jezus per Svojem bolečem bičanji in te- penji prelival, Te ponižno prosim; reši terpeče duše iz vic, posebno pa tisto, ki je nar bliži vhoda v večno zveličanje: de bo skorej začela Tebi čast in hvalo pre¬ pevati na vekomaj. Amen. Oče naš. Čcšena si Marija in psalm 129 : Ije glo¬ bočine, kakor zgorej stran 46. Za v torek. O vsigamogočni Gospod Bog! po 48 predragi kervi, ktero je tvoj božji Sin Jezus per svojem grozovitnem kronanji s ternjem prelival, Te ponižno prosim: reši terpeče duše iz vic, posebno pa tisto, ktera bi zadnja iz tega terpljenja rešena bila, de Te precej v Tvojem veličastvu hvali in časti. Amen. Oče naš. Češena si Marija in psalm 129: Iz glo¬ bočine, kakor zgorej stran 46. Za v sredo. O vsigamogočni Gospod Bog! po predragi kervi, ktero je Tvoj božji Sin Jezus per Svojem težavnem nošenji križa po Jeruzalemskih ulicah prelival , Te po¬ nižno prosim: reši terpeče duše iz vic, posebno pa tisto, ktera ima nar več za- služenja, de te na visoki stopnji zveliča¬ nja, ki je čaka, večno hvali in časti. Amen. Oče naš. Češena si Marija in psalm 129: Iz glo- Ibočine, kakor zgorej stran 4(5. Za v četertek. O vsigamogočni Gospod Bog, po predragi kervi Tvojiga božjiga Sina Je¬ zusa, kteri je zvečer pred Svojim ter- pljenjem sam Sebe Svojim ljubim apo- steljnam v jed in pijačo dal in je Svoje meso in kri kakor oživljajočo hrano ver¬ nih Svoji cerkvi zapustil, Te ponižno pro- 49 sim: reši terpeče duše iz vic, posebno pa tisto, ktera je to skrivnost večne lju¬ bezni z gorečnostjo molila, de Te s Tvo¬ jim božjim Sinam in svetim Duham v Tvojem veličastvu na vekoinej zato hvali in časti. Amen. Oče naš. Cešena si Marija in psalm 129: Iz glo¬ bočine , kakor zgorej stran 46. Za v petek. O vsigamogočni Gospod Bog! po predragi kervi, ktero je Tvoj božji Sin Jezus na ta dan iz ran Svojih presvetih rok in nog na lesu križa prelival, Te ponižno prosim: reši terpeče duše iz vic, posebno pa tisto, za ktero sim nar bolj dolžan moliti, de ne bom jest kriv njeni- ga perderževanja v vicah, temuč de bo skorej v nebesa vzeta, kjer te bo večno hvalila in častila. Amen. Oče naš. Cešena si Marija in psalm 129: Iz glo¬ bočine, kakor zgorej stran 46. Za v saboto. O vsigamogočni Gospod Bog! po predragi kervi, ktera je iz strani Tvojiga božjiga Sina Jezusa v grozno žalost Nje¬ gove pričujoče Matere tekla, Te ponižno prosim: reši terpeče duše iz vic, posebno pa tisto, ktera je prežalostno Mater nar bolj ljubila in častila, de kmalo v zveli- 50 Čanje pride, de Tebe z Marijo in s Te¬ boj Marijo večno hvali in časti. Amen. Oče njiš. Češena si Marija in psalm 129: I* glo¬ bočine, kakor zgorej stran 46. Litanije za mertve. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Bog Oče nebeški! Bog Sin, odrešenik sveta! Bog sveti Duh! Sveta Trojica, en sami Bog! Sveta Marija, J Sveta Božja porodnica, Sveta devic Devica, j Vsi sveti angeli in arhangeli, Vsi sveti kori zveličanih duhov, Vsi sveti očaki in preroki, Vsi sveti aposteljni in evangelisti, Vsi sveti učenci Gospodovi, Vsi sveti nedolžni otroci, Vsi sveti mučeniki, Vsi sveti škofje in spoznovavci, Vsi sveti učeniki, Vsi sveti mašniki in leviti, Vsi sveti mnihi in pušavniki, Vse svete device in vdove, Vsi izvoljeni Božji, Bodi nam milostljiv; zanesi jim, o Gospod! Bodi nam milostljiv; reši jih, o Gospod. Od svoje ojstre sodbe, j reši -> ih ’ ° GoS P od! )usmili se jih! prosi za nje! TS ■"1 C CD 51 Od moči hudobniga sovražnika, Po Svojem včlovečenji, Po Svojem rojstvu, Po Svojem bolečem obrezovanji, Po Svojem kerstu in svojem svetem postu, Po Svoji globoki ponižnosti, Po Svoji neomadežani čistosti, Po Svojem nezmernem uboštvu, Po Svoji popolni pokoršini, Po Svoji krotkosti in ljubezni, Po Svoji britkosti in stiski, Po Svojem kervavem potu, Po Svojem vjetji, Po Svojem zasramovanji, Po Svojem skelečem bičanji, Po Svojem sramotljivem kronanji, Po krivični obsodbi, Po bolečem križanji, Po Svoji grenki smerti, Po Svojih presvetih peterih ranah, Po Svojem križi in terpljenji, Po Svojem svetem vstajenji, Po Svojem čudnem vnebohodu, Po prihodu svetiga Duha, V dan sodbe, Mi ubogi grešniki, De vernim keršanskim dušam perzaneseš, De jim njih grehe odpustiš, De jim njih kazni spregledaš, De jih iz moči temote rešiš,- De jim zgubljeniga časa in zamujenih gnad ne peršteješ, De vse njih madeže in pregreške izbrišeš, De jih iz temote v luč življenja perpe- Iješ, De vso njihovo žalost v veselje spremeniš, De njih želje z nebeškimi darovi napolniš, •t CO< O o O Q- 3 ** prosimo Te, usliši nas ! 52 De dušam naših staršev, perjatlov in so¬ rodnikov večni mir podeliš, De dušam naših dobrotnikov in tistih, za ktere smo dolžni moliti, nebeško kra¬ ljestvo podeliš, De naše serca od posvetniga odtergaš in k nebeškimu povzdigneš, De nas čiste na duši in telesu ohraniš, De enkrat smert pravičnih umerjemo, Ti naš Dog in Zveličar, _ Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; za¬ nesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; re¬ ši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; u- smili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš itd. Čečena si Marija itd. Molitev. Jezus Kristus, Ti Božji usmiljenec! izročilno Ti duše vernih mertvih kristja¬ nov, in Te po Tvojem britkem terpljenji in smerti in po Tvoji preliti in predragi kervi prav ponižno prosimo, zanesi jim milostljivo in odpusti jim po Svojem ne¬ skončnem usmiljenji vse njih hudobije in zaslužene kazni; de bodo kmalo iz vic rešene in se z vsimi angeli in svetniki večniga veselja in zveličanja veselile. T3 0 01 3 o H a> 3 G n 3 EJ (Ji 53 O Bog! ki si tri mladenče v ognjeni peči ohranil in jih zdrave izpeljal; ponižno Te prosimo, reši duše Svojih služabnikov in služabnic iz kazen v vicah in pelji jih v deželo večniga miru in večniga zveličanja. Gospod! daj jim večni pokoj, in več¬ na luč naj jim sveti. Gospod! naj v mi¬ ru počivajo. Amen. Molitev za mertve starše. O Bog! ki si zapovedal očeta in mater spoštovati, usmili se duš inojiga očeta in moje matere, ktere je Tvoj edi- norojeni Sin Jezus Kristus na lesu sveti- ga križa odrešil. Odpusti jim njih grehe in podeli jim večno veselje v deželi živih, in daj mi to gnado, de jih bom v večnem veličastvu spet vidil, de bomo tako zve¬ ličanje svetnikov na vekomej skupej vži- vali. A men. Za mertve brate in pestre, prijatle in dobrotnike. O Bog! Ti delivec gnad! prosimo Te, daj našim bratam, sestram, prijatlam in dobrotnikam, ki si jih iz tega sveta poklical, na prošnjo prečiste Device Ma¬ rije in vsih svetnikov večno veselje in zveličanje. Po Jezusu Kristusu, Gospo¬ du našem. Amen. 54 Za mertviga 1. O Gospod! nagni svoje ušesa na našo molitev, s ktero Tvoje usmiljenje prosimo: de dušo Svojiga služabnika I., lci se je s tega sveta ločila, v deželo mi¬ ru in luči vzameš, in de jo Svojim izvo¬ ljenim perdružiš. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Za mertviga duhovna. Dodeli, prosimo Te, o Gospod! de se duša mašnika L, Tvojiga služabnika, kteriga si v tein posvetnem življenji s ta¬ ko visokim in svetim stanam ozaljšal, v nebesih večne slave razveseljuje. Po Je¬ zusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Za več mertvih. Prosimo Te, o Gospod! skaži du¬ šam Svojih služabnikov in služabnic več¬ no usmiljenje, de jim bo k večnimu zve¬ ličanju teknilo, ker so v Te verovali in v Te zaupali. Po Jezusu Kristusu, Go¬ spodu našem. Amen. Molitev staršev za mertve otroke. Molitev sv. Julite. O Gospod! ki si me vredniga spo¬ znal , de se je moj sin (moja hči) veli- 55 častva Tvojih svetnikov vdeležil, poglej tudi na me, in vzemi me v trumo izvo¬ ljenih , de Te tudi jest na vekomej ljubim in molim. Amen. Molitev družbe za društvene ude. Molitev sv. Bonifacija. Molimo za se, de tolažbo najdemo, in de nas milost Gospodova, ktera je nas na zemlji ločila, v nebesih k občnimu veselju enkrat spet združi. Amen. Molitev k Jezusu Kristusu, de duše v vicah zavolj Njegoviga ter- p/jenja polajšanje zadohe. O naj sladkejši Jezus! zavolj kerva- viga pota, kteriga si na vertu Gecemani prelil, usmili se ubogih duš v vicah. U- smili se jih, o Gospod! usmili se jih. O nar sladkejši Jezus! zavolj bole¬ čin, ktere si per grozovitnein bičanji pre¬ stal, usmili se jih. Usmili se jih, o Go¬ spod! usmili se jih. O nar sladkejši Jezus! zavolj težav, ktere si per bolečem kronanji preterpel, usmili se jih. Usmili se jih, o Gospod! usmili se jih. O nar sladkejši Jezus! zavolj brh¬ kost, ktere si prestal, ko si težak križ 56 na goro Kalvarijo nesel, usmili se jih. Usmili se jih, o Gospod, usmili se jih. O nar sladkejši Jezus! zavolj brit— kost in težav, ktere si per Svojem' umi¬ ranji poln bolečin prestal, usmili se jih. Usmili se jih, o Gospod! usmili se jih. O nar sladkejši Jezus! zavolj neiz¬ rečenih bolečin, ktere si terpel, ko si Svojo dušo izdihnil — usmili se jih. Molitev. Naj vas pokrepča Bog Oče; naj vas reši Bog Sin; naj vas potolaži Bog sve¬ ti Duh. Naj za vas prosi Mati usmilje¬ nja; naj vam pomaga prošnja vsih svet¬ nikov; naj vam pomagajo vsi sveti angeli. Naj vam pomaga molitev vsih pravičnih na zemlji. Naj vam pomagajo vse svete maše, vse svete obhajila, vsi popolnama in nepopolnama odpustki. Naj vam po¬ magajo vsi zdihljeji revnih, jetnikov, bol¬ nih, siromakov in umirajočih. Naj vam pomagajo vse milošnje in dobre dela vsi- ga kristjanstva. Naj vam pomagajo vse molitve nedolžnih otrok; naj vam pomaga včlovečenje, britko terpljenje in grenka sinert Jezusa Kristusa. To vam naj po¬ deli presveta Trojica in naj vas zveliča. Ve pa v mojem imenu Boga hvalite, ča¬ stite in molite in skerbite za moj časni 57 in večni blagor in pridite mi v smertni uri na pomoč. Amen. Molitev za mertve. Is liturgije svetiga Baailija. O moj Bog, spomni se tudi vsili naših očetov in mater, bratov in sester, iz duhovskiga in posvetniga stanu, ki so se v pravi veri ločili s tega revniga sve¬ ta! Napolni jih v nebesih z obilnostjo več¬ ne slave! Izpelji njih duše iz težavniga kraja vic in prestavi jih gori v Svoje svitlo veličastvo! Reši jih iz temnic in od vsih groznih bolečin in težav, in daj jim Svoje obličje mirno svetiti! Ne sodi jih po Svoji ojstri pravici in ne tirjaj od njih ojstriga odgovora od njihoviga djanja in nehanja, dokler so še popotvali tukaj v prahu tje v večnost. Odpusti jim mar¬ več in pozabi vsih njih zmot, v kterih so Te kakor slabe stvari' z besedo in dja- njem razžalili! Ah! skaži vsirn tem Svojo gnado, sej si zgolj dobrota in nar veči usmiljenje! In zato se spodobi Tebi ka¬ kor tudi edinorojenimu Sinu in svetimu Du¬ hu, ktera sta Tebi enaka in delivca živ¬ ljenja, hvala, čast in moč, zdaj in vse¬ lej in na vse večne čase! Amen. 58 Molitev na pokopališi. la aakramentarija svetiga Gregorja. O Bog, Ti večna ljubezen in usmi¬ ljenje ! ah, usmili se torej in zanesi du¬ šam Svojih služabnikov in služabnic, de zamorejo, ki so vsili vezi umerjočnosti rešeni, v večno življenje iti! Oče naš. Češena si Marija i. t. d. O Bog, podeli moč Svojiga večniga usmiljenja dušam Svojih vernikov, in do¬ deli jim obilno žetev tega, de so v Te verovali in v Te upali! Oce naš. Češena si Marija i. t. d. O Bog, ki zamoreš le sam Ti duše Svojih vernih tudi po smerti potolažiti in jim pomagati, dodeli jim, de bodo tisti, ki so prosti slabost tega sveta, tudi ti¬ stim peršteti, kteri so posedli dedšino Tvoj iga o dr ešenj a! Oče naš. Češena si Marija i. t. d. O Bog, pred Tebe položim svoje molitve za duše Tvojih vernih. Odpusti jim vse, kar so hudiga storili na svetu v svojim življenji, in daj jim v zveličavnem stanovanji miru večni pokoj najti! Oče naš. Češena si Marija i. t. d. O Bog, ki si luč vernih duš, usliši mojo prošnjo, dodeli Svojim služabnikam in služabnicam, kterih trupla tukaj in na drugih krajih počivajo v Kristusu, to gna- 59 do, de v kraj krepčanja, v zveličanje mini in k luči večniga življenja pridejo, po Je¬ zusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Oče naš. Čcšena si Marija i. t. d. O Gospod, daj vsim dušam vernih mertvih večni pokoj, in večna luč naj jim sveti. Gospod, naj v miru počivajo. Amen. Molitve v tolažbo vernih duš. i. O moj Jezus, Bog mojiga serca, po Tvojih presvetih peterih ranah, ktere si iz ljubezni do nas na križi dobil, Te ponižno prosim: reši duše iz vic, ktere si s Svojo predrago kervjo od večniga pogub¬ ljenja otel, posebno pa dušo I. (imenuj jo). Oče naš itd. tri Češcnasimarije itd. Med Češenasimarijo perstavi vselej k besedam: „Tvojiga telesa Jezus“ še te besede: O Jezus, Ti presladki Zveličar, da¬ rujem Ti predrago kri, ( ktero si na oljski gori prelival, in Te po grozni britkosti Tvojiga serca prosim, usmili se terpečih duS V vicah. Sveta Marija, Mali božja itd. II. O moj Jezus, kakor zgorej. Oče naš in tri Češcnasimarije. In po besedah: Tvojiga telesa Jezus: O Jezus, Ti presladki Zveličar! da¬ rujem Ti predrago kri, ktero si pri Svo- 60 jem bičanji prelival, in Te po terdem in skelečem šibanji prosim, usmili se terpe¬ nih duš V vicah. Sveta Marija, Mati božja ita svojo vest s tako skerbjd izprašuj, ka¬ kor si navajen v družili imenitnih zadevali skerbno rav¬ nati; tako zvesto, kakor de bi bila ta spoved zadnja tvojiga življenja, zakaj ena bo gotovo zadnja. Sprašuj se čez deset božjih zapoved, pet cerkvenih zapoved,, čez sedem poglavitnih grehov, čez šest grehov v sv. Duha, čez štiri v nebo vpijoče grehe in cez devet ptujih grehov, čez dela milosti in čez dolžnosti svojiga stanu.) Žalost nad grehi. Oh! Oče vse milosti, kako sim Ti vender povračeval za vse, kar si mi sto¬ ril! Ni me bilo, in Ti si me ustvaril; po svoji podobi si me naredil, de bi Te hva¬ lil, Tebi služil in se večno zveličal. Ti si me do zdej ohranil, preži vil in iz ne- številnih nevarnost otel. — Svojim ange- lam si zapovedal, de naj me varujejo na 98 vsili mojih potih; dal si mi starše in svoje namestnike, kteri so me učili, Tebe spo¬ znati in v svetem strahu in ljubezni Tebi služiti. — Svojiga edinorojeniga Sina si zame na svet poslal, de je zame do zad¬ nje kaplje svojo presveto kri prelil in za¬ me umeri, de bi le jest pogubljen ne bil. Dodelil si mi brez vsiga mojiga zasluže- nja gnado sv. kersta in luč prave vere. — Oh! kolikokrat bi me bil že lahko po¬ sekal kot nerodovitno drevo in vergel v večni ogenj; in vender si tako dolgo z menoj poterpel! — Po pervem smertnem grehu bi me bil lahko v pekel pahnil; in s toliko poterpežljivostjo čakaš mojiga poboljšanja, s svojo gnado mi kot zgub¬ ljenima sinu naproti prideš, večno plačilo mi obetaš, če se bom poboljšal. O jest nehvaležni človek, ki sim Ti toliko ljubezen le z grehi in z nemarnostjo povračeval! Oh kako pozno Te spoznam! Zoper Tebe samiga sim grešil in hudo sim delal pred Tvojim obličjem. Iz vsi¬ ga serca mi je žal, de sim Tebe razža¬ lil, Svojiga Stvarnika, Odrešenika, Gospo¬ da in nar večjiga dobrotnika. Oh! kdo da moji glavi vodo in mojim očem potok solz, de bom kakor Magdalena pri nogah Jezu¬ sovih neprenehama obžaloval svoje grehe? O de bi mogel tak stud in bolečino nad grehi občutiti, kakoršno so Tvojimu pre- 99 svetimu sercu moji preobilni grehi napra¬ vili! Dostavi vender, o predobrotljivi Je¬ zus! z nar veči bolečino svojiga serca, kar moji žalosti primanjkuje. Zdaj pa je pripravljeno moje serce, o Bog! za vse, kar Tebi dopade. Želim in terdno sklenem, svoje življenje pobolj¬ šati, in se vsih grehov, posebno tega I. (imenuj ga) ogibati. O Bog! poterdi ta moj sklep in dodeli mi gnado, de ga spolnim. Zakaj brez Tebe nič ne morem. Zastonj delam sklepe, če me Ti s svojo močno roko ne podpiraš. V zadostenje svojih grehov Ti darujem presveto življenje, ter- pljenje in smert Tvojiga Sina. Poglej, o milostljivi Oče, na obličje svojiga Mazi¬ ljenca. Njegova kri kliče za me k Tebi s križa. Darujem Ti zasluženje prečiste Marije Device in dela vsih svetnikov $ da¬ rujem Ti vse svoje življenje, vse svoje dela in terpljenje, terdno zaupajoč na Tvo¬ jo milost, de mi boš vse grehe odpustil in gnado dodelil, de zamorem svoje živ¬ ljenje poboljšati in do konca stanoviten ostati. Tega Te prosim po Jezusu Kri¬ stusu, Gospodu našem. Amen. Ravno pred spovedjo. Oče! grešil sim zoper nebesa iii zo¬ per Tebe. Usmili se me, o Bog! po svoji 5 ** 100 neskončni milosti. Če boš zavolj pregreli odgovor tirjal, Gospod! Gospod! kdo bo obstal? — Vender per tebi je milost in obilno odrešenje. Zal mi je iz vsiga ser¬ ca , de sim Te razžalil, svojiga vsiga- mogočniga Stvarnika, svojiga nar boljši— ga Odrešenika, svojo nar veči dobroto. — O Bog, živo verujem v Tebe; o de bi me moja vera zveličala! Terdno zau¬ pam v Tebe, o neskončna milost, de mi boš vse grebe odpustil. Serčno te lju¬ bim, o neskončna dobrota! O kako mi je težko, de sim tako dobrotljivega Boga razžalil! Grešil sim, o Gospod! bodi mi¬ lostljiv meni, ubogimu grešniku! Jezus! Sin Davidov, Usmili se me! Sveta Mari¬ ja, pribežališe grešnikov! Mati milosti, prosi za me! Sveti angel varil! sveti moj patron, vsi svetniki, posebno vi, sveti spokorniki, ktere je Bog iz grešnikov pravične storil, prosite zame! (Zdaj pojdi in se odkritoserčno in zgrevano obto¬ ži svojih grehov, poslušaj in ohrani nauke namestnika Božjiga in opravi zvesto tebi naloženo pokoro , de boš zadostil , kolikor ti je mogoče.) Molitev po spovedi. (0e si odvezo zadobil, moli to slednjo molitev; če pa nisi odveze zadobil, opusti to molitev, in namesti nje moli drugo molitev papeža Urbana VIII. ali pa kaj drujiga.) O moj usmiljeni nebeški Oče! zares je tvoja milost veči, kakor vse Tvoje de- 101 la! Veseli se, moja duša! in hvali Go¬ spoda svojiga Boga 5 zakaj velike čudeže svoje milosti je nad teboj storil: vse tvo¬ je grehe ti je odpustil, vse tvoje rane zacelil, te veeniga pogubljenja odrešil in zopet v svojo sveto gnado vzel! Zdej sim tedej spet Tvoj otrok, spet Te smem svo¬ jiga preljubiga Očeta imenovati, smem spet svoje oči proti Tebi povzdigovati. O kak¬ šno veselje! o kakšna sreča! — Vsi an¬ geli nebeški, vsi izvoljeni Božji! poma¬ gajte mi svojiga nar večiga dobrotnika, usmiljeniga Boga spodobno častiti, hvaliti in ljubiti; veselite se z menoj, ker se je mene neskončno dobrotljivi in usmiljeni Bog tako usmilil, kakor se dober oče svojiga otroka usmili, ter mi je vse gre¬ he in razžaljenja odpustil in mojo dušo s presveto kervjo svojiga Sina očistil. O moj nebeški Oče! ne morem se Ti za to preveliko gnado dosti hvaležni- ga skazati, de si mi odpušenje grehov dodelil in me nisi v greiuh s tega sveta poklical, de si me še celo spet za svoji¬ ga otroka vzel. Stoj mi pa tudi zanaprej s svojo gnado na strani, ker moji sovraž¬ niki vedno čujejo in išejo, kako bi mojo revno dušo pogubili. Moja popačena in k hudimu nagnjena nato ra me zmirej od do- briga odvračuje in k hudimu napeljuje; mi dobre dela zoperne dela, greh pa prijeten 102 kaže. — Zapeljivi svet me neprenehama slepi, posvetno veselje in vžitke obeta, de bi me zmotil, in od Tebe odvernil in tako pogubil. — Hudobni duh zmiram o- koli mene hodi, kakor rjoveč lev, ter iše mojo dušo požreti. O Gospod! če mi v mojih skušnjavah ne pomagaš, se ne bom mogel tem sovražnikam ustavljati in kma- lo bom spet padel v svoje poprejšnje gre¬ he in hudobije. Le ce me Ti podpiraš, jih bom premagal, saj če si Ti z menoj, kdo bo kaj zoper mene zamogel! Zatorej Te ponižno in v imenu Je¬ zusa Kristusa prosim, o moj Bog! dodeli mi obilno gnad, de bom od zdaj zanaprej zmirej stanoviten v dobrem, de se bom vsake nevarne priložnosti skerbno ogibal, čul in molil, de v skušnjavi premagan ne bom. Vari me, de spet v svoj poprejšnji grešni stan ne zabredem, in de se hudob¬ ni duh, ki je zdaj iz mojiga serca izgnan, s sedmerimi hujšimi ne verne. Zdej si me očistil, o Gospod, daj mi gnado, de spet lie grešim, de se mi še kaj hujiga ne zgodi. O Marija, prečista Devica, ki si nar lepši zgled stanovitnosti v dobrem, prosi zame, de bom tudi jest Bogu tako zvest in v dobrem stanoviten, kakor si bila ti. Prosi zame, de se bom vsiin skušnjavam stanovitno ustavljal in de me nobena reč 103 več ne bo mogla ločiti od Boga in odver- niti od njegovih svetil) zapoved. To mi sprosi od Boga, o usmiljena, o dobrotlji¬ va, o mogočna mati Marija. Amen. Molitev papeža TJrbana VIII. Vpričo Tebe, o Gospod, spozna¬ mo grehe, ktere smo storili; in kazni, kte- re smo z njimi zaslužili j imamo pred oč¬ mi. Ce premislimo grehe, ktere smo sto¬ rili, vidimo, de je vse, kar moramo tukej terpeti, veliko manji, kakor s svojimi hu¬ dobijami zaslužimo. Občutimo kazni sta¬ rih grehov, pa je v naših sercih še zmi- ram veselje do novih. Tvoje kazni nas tepejo zavolj naših grehov; vender pa na¬ ših hudobij ne premagajo. Žalost opada naše serce, pa ne premaga prevzetniga grešniga duha; Grenka žalost krajša na¬ še življenje, pa vender ne poboljša naši- ga, zaderžanja. Kadar nam usmiljeno pri¬ zanašaš, nič ne maramo; če nas pa te¬ peš, ne dostojimo. Ob času nadlog spo¬ znamo svoje pregrehe; pa komaj nam jih odtegneš, že pozabimo, kar smo objoko¬ vali. Kadar nam s šibo žugaš, pobolj¬ šan) e obetamo; komaj jo pa iz rok deneš, spet vse opustimo, kar smo obetali. Ka¬ dar nas tepeš, k tebi vpijemo: „Prizanesi nam l u In kadar nam odpustiš, smo spet 104 kmalo pregrešni, kakor popred. — O Go¬ spod ! vsi smo grešniki pred Teboj, in spoznamo, de smo grešili j vemo, de,. če nas po svoji milosti v gnado ne vzameš, ne bomo odšli Tvoji pravici. V sigamo- gočni Oče! daj nam brez našiga zaslu- ženja, česar Te prosimo. Iz nič si nas ustvaril, daj nam gnado, de bomo za- mogli prav k tebi moliti. Po Jezusu Kri¬ stusu, Gospodu našem. Amen. Litanije od pokore, Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Bog Oče nebeški, Bog Sin, odrešenik sveta, Bo g sv. Duh, tolažnik in posvečevavec, Sveta Trojica, en sam Bog, O Bog, kteri nočeš smerti grešnika, te- muč de bi se spokoril in večno živel, O Bog, kteri svojo mogočnost in dobroto z usmiljenim zanašanjem skazuješ, O Bog, kteri tako poterpežljivo spreober- | njenja grešnikov čakaš, O Bog, kteri grešnike tako ljubežnjivo k j pokori vabiš, O Bog, kteri kakor usmiljen pastir svojo j zgubljeno ovčico tako dolgo išeš, do¬ kler je ne najdeš, O Bog, kteri se spreobernjeniga grešnika bolj veseiiš, kakor devet in devetdese¬ tih pravičnih, . usmili se me! 105 O Bog, dobrotljivi Oče, kteri svojiga zgub- ljeniga sina, ko nazaj pride, z vese¬ ljem sprejmeš, O Bog, kteri si svojiga edinorojeniga Si¬ na na svet poslal, de je terpel, in u- merl za odpušenje naših grehov, De sim grešil, De sim tolikrat in tako hudo grešil, De sim velikrat vedama in radovoljno gre¬ šil , De sim z mislijo, z besedo in z djanjem grešil, De sim z zamudo in opušanjem veliko do- bi-ih del grešil, De sim Tvoje svete zapovedi tolikrat pre¬ lomil, De se Tvoie strašne sodbe nisim bal, De se Tvoje vsigamogočnosti nisim bal, De na Tvojo vsiga pričuj o čnost nisim mi¬ slil, De sim Tvojo gnado in ljubezen tako ma¬ lo obrajtal, De sim na Tvojo dobroto in Tvoje priza- našanje tako malo porajtal, De sim rane in bolečine Tvojiga ljubiga Sina s svojimi grehi tako rekoč ponav- ljal, De sim ga vnovič križal, De sim tolažnika sv. Duha s svojimi gre¬ hi žalil, De sim ga iz svojiga serca, ki je njegov tempelj, pregnal, De sim se Tvoje pravične kazni na tem in na unem svetu vredniga storil, Ker sim Tebe, svojiga stvarnika in nar bolj— šiga Očeta razžalil, zato mi je žal, de sim grešil! usmili se me! me greva iz vsiga serca, o Gospod! 106 s kakoršnim naše grehe Ker sim Tebe, svojiga dobrotljiviga od¬ rešenika in zveličarja razžalil, Ker sim Tebe, svojiga posvečevavca, pomočnika in delivca vsih božjih gnad razžalil, Ker sim Tebe, o moj Bog, ki si sam na sebi vse časti, hvale in ljubezni vreden, s svojimi grehi razžalil, Ker sim tvojo gnado in ljubezen zgubil, S tako ljubeznijo in priserčno žalostjo, ktero sta imela sv. Peter in sv. Mag¬ dalena, S tako grenko žalostjo, s kakoršno so vsi sveti spokorniki svoje grehe ob¬ žalovali, S takim gnjušenjem nad nar manjšimi grehi, ktero je imela presveta Devi¬ ca Marija, S takim žalostnim sercam, je Jezus na oljski gori obžaloval; Jest ubogi grešni človek, De mi odpustiš, De mi zaneseš, De me k pravi pokori pripelješ, De mi s svojo gnado pomagaš, de vreden sad pokore prinesem, De bi stariga človeka slekel in noviga ob¬ lekel v pravici in pravi svetosti, De bi se vsimu pregrešnimu posvetnimi! veselju odpovedal, De bi zanaprej zmiram v tvojem strahu živel, De bi se zanaprej vsih slabih priložnost prav skerbno varovati zamogel, De bi svojo hudobno natoro ukrotil, in Tvoji sveti postavi podvergel, n ■ Jo 'Tq «-• ~3 CD CD sa< EP P O CT* !S< P ‘ o"* < •P H- ct> O o di o P- 107 De bi svoje meso z grebi in hudobnimi željami vred križal, De bi zanaprej bolj želel tebi služiti, ka¬ kor svetu dopasti, De bi na govorjenje in posmehovanje po- svetnjakov nič ne porajtal, De bi zamogel s popolnama ljubeznijo do Tebe obilno število svojih grehov za¬ kriti, De bi vedno s straham in trepetam de¬ lo svojiga zveličanja opravljal,. De bi v pokori do konca zvest in sta¬ noviten ostal, De bi enkrat po poti resnične in stano¬ vitne pokore v nebesa prišel, Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ; za¬ nesi mi, o Gospod! Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ; usli¬ ši me, o Gospod! Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se me, o Gospod! Kriste, sliši me! Kriste, usliši me! Oče naš. Cešcna si Marija i. t. <1.> €. ( Obhajilne molitve. Molitev pred svetim obhajilam. Zaslišal sim Tvoj glas, o Gospod: „Pridite k 'meni vsi, kteri se trudite in Te prosim, usliši me, o Gospod! 108 ste obloženi, in jest vas bom poživil . u O Svetnik vsili svetnikov! Ti se ponižaš k meni priti; Ti hočeš z menoj biti; Ti me vabiš k svoji mizi. Hočeš mi dati nebe¬ ški kruli zavžiti: ne druziga kot sebe sa- miga, živi kruli, ki si iz nebes prišel in daješ življenje svetu. O nevidni stvarnik sveta, pravi živi Bog! kako prečudno ravnaš vender z na¬ mi! kako sladak in milostiv si svojim iz¬ voljenim, kterim se sarniga sebe v tem zakramentu vživati daješ! Veseli se moja duša, in zahvali Boga za tako blagi dar in posebno tolažilo, ktero ti je zapustil v tej dolini solz. Pa kako Te hočem sprejeti v revno hišico svoje duše, ker sim tolikrat pred Tvojim svetim obličjem grešil, ki ga an¬ geli časte in se pred njim tresejo in kte- riga se celo svetniki in pravični boje! O Gospod, Jezus Kristus! bodi torej mi¬ lostljiv meni, ubogimu grešniku! Žal mi je, de sim grešil: terdno sim sklenil se poboljšati in popraviti, kar sim hudiga storil. Odpusti mi, prosim, vse moje gre¬ he in odvzemi mi vse, kar Tvojim pre¬ svetim očem v meni ne dopade, de Te bom mogel s čistini sercam prejeti. O Gospod Jezus Kristus! živo in terdno verujem vse, kar si nas Ti učil, kar so nam aposteljni oznanovali in kar 109 nam sv. cerkev zapoveduje verovati; so- sebno terdno in živo verujem, de si Ti, o Gospod Jezus Kristus, Sin živiga Boga, kteri si na ta svet prišel, in si v tem pre¬ svetem zakramentu resnično pričujoč; za¬ kaj Ti sam si rekel: „Moje meso je res jed in moja kri je res pijača. “ Poterdi mojo vero. O Gospod Jezus Kristus! jest sim sicer prah in pepel, ubogi grešnik: ali Ti si oče vsiga usmiljenja in Bog vse tolaž¬ be. Kdo je spoznal vse usmiljenje Tvoje? Ali ne kličeš trudnih in obloženih k sebi, de bi jih poživil! Ge je že Petrova senca bolnike ozdravljala j mar toliko bolj ne smem upati, de bom od vsili svojih duš¬ nih bolezen ozdravljen, ko boš Ti k me¬ ni prišel? Ker mi torej vest nič posebni- ga ne očita, se vzdignem in pridem k Tebi, svojimu očetu, svojimu gospodu in zdravniku, s terdnim zaupanjem', de boš ozdravil mojo ubogo dušo in poživil za večno življenje. O presladki Zveličar, Jezus Kristus! kako velika je bila Tvoja ljubezen, ker si iz prelepih nebes prišel doli v to dolino solz, de si se včlovečil, brez števila bo¬ lečin, celo križ in smert zame prestal! O kolika ljubezen! Pogubil bi nas bil lahko, in si nas rajši hotel zveličati! Mi smo bili smerti krivi, in Ti si hotel za nas terpeti 110 in umreti! K vsimu teinu si pa še samiga sebe zapustil v tem presvetim zakramen¬ tu v znamnje svoje neskončne ljubezni do nas, de na prav čudno in novo vižo pri nas ostaneš in nas poživljaš, saj veselje Tvoje je biti pri človeških otrocih. O Go¬ spod! kako si vender vreden naše ljubez¬ ni, ker si toliko storil iz ljubezni do nas ubogih stvari. Ljubil Te bom torej čez vse, o moj Gospod! moj Bog! moj Od¬ rešenik! in zato te tudi v tem zakra¬ mentu prejeti želim, de bi se s toliko močnejšimi vezmi ljubezni s Teboj sklenil in se nikdar več od Tebe ne ločil. Pa kdo sim jest, de se prederznem k Tebi priti? Ali nisi Ti moj Bog in Go¬ spod , moj Stvarnik in Odrešenik, kralj nebes in zemlje? Kdo sim pa jest? Ubo¬ gi červiček zemlje, prah in pepel, in ne¬ pokoren in nehvaležen grešnik, kar me še nevrednišiga dela! Res, o Gospod; nisim vreden, de greš pod mojo streho! vender spomni se, de si tudi grešnike in cestninarje ljubeznjivo sprejemal in ž njimi jedel: oh! tista milost naj Te nagne, de tudi mene ljubeznjivo obišeš in de me ne zaveržeš, kader k Tebi pridem. Nikar ne obračaj torej svojiga oblič¬ ja preč od mene, nikar ne odlašaj svoji¬ ga obiskovanja: nikar mi ne odteguj svo¬ jiga tolažila. Glej, želim Te zdaj pobožno 111 sprejeti. Kakor žejin jelen hrepeni, po merzli vodi, tako tudi moja duša poželi Tebe, o moj Zveličar in Gospod Jezus Kristus! O daj se samiga sebe meni, in imel bom vsiga zadosti. Saj ni razim Tebe nobene tolažbe, ne miru, ne pokoja. Brez Tebe ne morem biti, brez Tvojiga obiskanja ne morem živeti. O pridi torej, o Jezus! pridi, razveseli in nasiti me! O nar čistejši Devica Marija, prosim te po tvoji nar čistejši nedolžnosti j s ktero si svojimu Božjimu Sinu v svojem devi¬ škem telesu vredno prebivališe pripravila, de bom po tvojih prošnjah vsaciga. made¬ ža očišen, in tudi jest vredno prebivališe Jezusu pripravil. O preljubeznjiva Mati! daj mi Jezusa, kakor si ga dala svetim trem kraljem in pobožnimu Simeonu. — O vsi sveti angeli in svetniki Božji, po¬ magajte mi Jezusa vredno prejeti! Pridi tedaj, o moj preljubi Jezus! Ti Bog mojiga serca! moja nar veči do¬ brota in vse! V tebe verujem, v Tebe upam in Te iz vsiga serca čez vse ljubim. Zelik Ij e j *, preden pristopiš k božji mizi. Pridi, o Jezus, vir življenja; in o- zdravi me s svojo obilnostjo. Pridi, o Jezus, mir moj in veselje moje; obiši in prenovi me. 112 Pridi, o Jezus, moj srednik; vzemi me v senco svojih perut in vari me. Pridi, o Jezus, moja moč in kre¬ post ; pokrepčaj me s svojim predragim mešam in predrago kervjo, de ne omaga moja krepost in čednost. Pridi, o Jezus, moja stanovitnost; poterdi me, de Ti bom vedno zvesto služil. Pridi, o Jezus, moja ljubezen; pre- oberni moje serce in posveti me. Pridi, o Jezus, Bog mojiga serca, de se bom ž vsim sercam in z dušo le Tebi daroval, v kterem samo je tolažba, krepost, in večno življenje. Molitev po sv. obhajilu. Z d ih Ij e j i, ko od božje mize prideš. Kar sim te dej iskal, to vidim; kar je moja duša poželela, to zdaj ima; od ljubezni Jezusove medlim in z vsim ser¬ cam gorim. V svoje serce sim Te sprejel, vsiga se Tebi darujem; Tvoj sim zdaj in na vekomaj. Bodi, o moj Jezus! češen, tavžent- krat bodi češen. Zato ker si moja jed, moja pijača in moje vse pod to podobo kruha. 118 Verujem v Tebe, upam v Tebe ljubim Te z resničnim sercam in čez vse. Na kolenih pred Teboj molim Tvoje rane in kušujem Tvojo stran. Kar ti hočeš, to tudi jest hočem; in česar Ti nočeš, tega tudi jest nočem, Tebi se popolnama podveržem. Kamorkoli hočeš , me pokliči, in tje me postavi, kjer ti bom dopadel. Stori, de bom pobožen v zaderža- nji, čist in tebi dopadljiv v sercu in v vsih občutkih in prost vse hinavšine. Ponižen, ubog, sramožljiv, sovraž¬ nik posvetniga veselja, poterpežljiv in po¬ polnama. Karkoli bom govoril, mislil, delal, terpel, bom Tebe, o moj Bog! ljubil v vsih rečeh. Molitev. Najdel sim torej tistiga, kteriga lju¬ bi moja duša, deržim ga, ne bom ga spustil. — O preljubi Jezus moj, izvoljen izmed tavžentov, kterimu je dopadlo v moji duši prebivati! O moj miroljub, v kterem je naj veči mir in pravi počitek! O skriti Bog, kteri s ponižnimi govoriš! O zares neizrekljiva milost Tvoja! O zares pre¬ čudna ponižnost Tvoja! O neskončna lju¬ bezen, ktera se je moji duši skazala! O Jezus! kolika sladkost je, pri Tvoji mizi 114 biti! Gotovo bi se moglo moje serce pri¬ čo Tvojiga obličja od ljubezni topiti, in od veselja jokati. O kako veliciga Go¬ spoda sim sprejel! Kako ljubeznjiviga go¬ sta sim v hišo svoje duše vpeljal! Kako prijetniga tovarša sim dobil! Kako zve- stiga prijatla sim najdel! O kako lepiga in blagiga ženina je objela moja duša! O Jezus moj! ostani v meni, nikar ne pu¬ sti , de bi se kdaj jest ločil od Tebe! O presladki Zveličar! Naj Te hvalijo vsi narodi, družbe in jeziki in naj Tvoje sveto in sladko ime z nar veči hvalo in pobožnostjo poveličujejo! Glej! veselje vsili pobožnih sere Ti darujem z vsimi čed¬ nostmi in z vso hvalo, ktero Ti vse stva¬ ri v nebesih in na zemlji prepevajo. Vse to Ti dati in darovati želim vse dni ino- jiga življenja in vsaki trenutek skozi vso večnost. O dobrotljivi Jezus! koliko zahvalo sim Tebi dolžan za prejem o Tvojiga pre- svetiga Telesa! zahvalim Te, o dobri pa¬ stir! ker si me blagovolil s svojini presv. Telesam in Kervjo pokrepčati. — O kaj Ti hočem dati, o Gospod! za toliko gna- do, za toliko ljubezen! Ti si samiga se¬ be meni dal, svojo dušo in telo, svojo Božjo in človeško natoro. Se li torej ne spodobi, de se tudi jest vsiga Tebi daru¬ jem? O Gospod! prosim Te s ponižnim 115 sercam: vzemi me vsiga in stori me svo- jiga zvestiga služabnika; o nikar ne do¬ pusti, de bi Tebi kdaj nezvest postal. Daj, de bom tako popolnama Tvoj, kakor si Ti moj. Ti si, o Jezus! moj stvarnik; ustvari v meni cisto serce, in noviga duha ponovi v mojem osercji. Ti si moj kralj in Gospod! naj bom ves Tvoje posestvo! Ti si moj učenik, uči me pravo pot, -lete¬ ča pelje v nebesa. Ti si moj srednik pri Bogu Očetu, oh! stori, de svojo jezo od mene odverne. Ti si moj sodnik, enkrat boš mene sodil, oh! odpusti mi vse, ni¬ kar me v pogubljenje ne obsodi. Ti si moj Odrešenik, zame si svojo predrago kri prelil, o nikar ne pusti, de bi bil zame zastonj Tvoj trud, de bi bila Tvoja presveta kri zame zastonj prelita! O Jezus, o dobrotljivi Jezus! stori me vsiga Tebi dopadljiviga, stori me po svo¬ jem presvetem sercu! Daj mi gnado, mo¬ drost, ljubezen, ponižnost, čistost in vse druge čednosti, ktere Tebi' nad menoj do- padejo, in daj, de Te popolnama ljubiti, hvaliti, vživati, Tebi služiti in se s Teboj večno veseliti zamorem. Poglej pa tudi, o dobrotljivi Jezus! želje vsili pobožnih, potrebo mojih staršev, bratov, sester, prijatlov in vsili mojih lju¬ bih; in vsili tistih, ki so mi iz ljubezni do Tebe kaj dobriga storili in so se v 6 116 majo molitev perporočili. Usmili se vsili nadložnih, bolnikov, posebno ubogih greš¬ nikov in terpečih duš v vicah. Prosim Te tudi, o Jezus za tiste, kteri so me kdaj razžalili ali mi kaj hudi— ga storili5 pa tudi za vse tiste, ktere sim sam kdaj razžalil in jim kaj liudiga sto¬ ril, ali jih morebiti celo pohujšal vedama ali nevedama, de nam vsim skupej odpu¬ stiš. Vzemi iz naših sere vso nevoljo, nepoterpežljivost, jezo , sovraštvo, nevo- šljivost in grenkost, in karkoli more ker- šansko ljubezen zmanjševati in razdirati. Usmili se nas, o Gospod, kteri Te mi¬ losti prosimo; daj nam gnado, ktere po¬ trebujemo , in stori nas take, de bomo Tebi dopadli in se večno zveličali. Amen. O Marija Devica, presveta Mati! glej, prejel sim Tvojiga preljubiga Sina, kteriga si v svojem neomadežanem telesu spočela, rodila, z nar svetejši hrano ži¬ vila in z nar večim veseljem objemala. Glej, pri kteriga pogledu si se radova- la, z vsimi sladkostmi napolnovala, Tega samiga tebi ponižno in ljubeznjivo kažem in darujem, de ga s svojimi naj čistejši¬ mi rokami objameš, iz vsiga serca ljubiš, presveti Trojici v naj veči čast, sama se¬ bi v veči slavo in veselje in za moje n vsiga sveta potrebe daruješ. Ti pri svo- 117 jeni Sinu vse premoreš, in ne more se zgoditi, de bi te ne uslišal. O zadobi to¬ rej grešnikam odpušenje, bolnikam zdravje, maloserčnirn serčnost, žalostnim tolažbo, vsim stiskanim pomoč in odrešenje. Po¬ sebno te prosim, o usmiljena Mati! hvali Jezusa zame, de se je ponižal, k meni priti, in zadobi mi obilno gnado, de mu bom zanaprej bolj zvesto služil, in zad¬ njič gnado stanovitnosti, de ga bom mo¬ gel s teboj vekomaj hvaliti. Amen. O vi sveti angeli in svetniki Božji, poglejte ravno tistiga Jezusa v mojem sercu, kteriga ste na zemlji tolikanj ljubi¬ li, in ga zdaj toliko bolj ljubite v nebe¬ sih : o pomagajte mi, Njega hvaliti in ljubiti pomagajte mi, vaše zglede po¬ snemati , de se bom tudi z vašimi prošnja¬ mi podpiran enkrat vdeležil vašiga vese¬ lja in plačila v nebesih. Amen. Slovo od Jezusa po sv. obhajilu. • i O moj Ijubeznjivi Jezus! glej, zdaj Te moram zapustiti, in se od Tebe ločiti, v duhu pa hočem zmirej pri Tebi ostati. O moj preljubi Jezus! daj mi gnado, de bom tukej zmiram v priserčni ljubezni s Teboj sklenjen ostal, tamkej pa večno pri Tebi v nebesih prebival. Amen. 6 » 118 Tri božje čednosti. Vera. Verujem v Tebe, pravi trojedini Bog, Oče , Sin in sveti Duh! kteri si vse u- stvaril, kteri vse ohraniš in vižaš, kteri dobro plačuješ in hudo kaznuješ. Veru¬ jem, de seje Sin Božji včlovečil, de nas je s svojo smertjo na križi odrešil, de nas sveti Duh s svojo gnado posvečuje. Verujem in terdim vse, kar si Ti, o Bog! razodel, kar je Jezus Kristus učil, kar so aposteljni pridigovali, in kar nam sveta rimska katoliška cerkev zapoveduje vero¬ vati. Vse to verujem, ker si Ti, o Bog! večna in neskončna resnica in modrost, ki ne moreš ne goljufati, ne goljufan biti. O Bog! stori močnejši mojo vero. Upanje. Upam in se zanesem na Tvojo ne¬ skončno dobroto in milost, o Bog, de mi boš po neskončnem zasluženji svojiga e- dinorojeniga Sina Jezusa Kristusa v tem življenji spoznanje, pravo obžalovanje in odpušenje mojih grehov, po smerti pa večno zveličanje dal in dodelil, Tebe od obličja do obličja gledati, ljubiti in brez konca vživati. Upam tudi od Tebe po¬ trebne pomoči vse to doseči. Upam to od Tebe, ker si Ti to obljubil, kteri si vsi- 119 gamogočen, zvest, neskončno dobrotljiv in usmiljen. O Bog! poterdi moje upanje. Ljubezen. O moj Bog! ljubim Te iz vsiga svo- jiga serca, čez vse, ker si nar veči dobro¬ ta, neskončno popolnama in vse ljubezni vreden5 ljubim Te tudi zato, ker si do me¬ ne in do vsih stvari neskončno dobrotljiv. Želim iz vsiga serca, de bi Te jest ravno tako ljubil, kakor.so Te Tvoji nar zvestejši služabniki ljubili in Te še ljubijo. Z njih lju¬ beznijo sklenem svojo nepopolnama ljube¬ zen; povikšaj jo v meni, o dobrotljivi Go¬ spod ! bolj in bolj. Ker Te tedej resnično in iz serca ljubiti želim, in si to terdno perza- devam, mi je iz serca žal, de sim Tebe, .svojo neskončno dobroto, ktero čez vse lju¬ bim, Tebe, svojiga Stvarnika, Odrešenika, in Posvečevavca razserdil. Zal mi je, de sim grešil, de sim Tebe, svojiga vsiga- mogočniga Gospoda, svojiga nar boljšiga Očeta razžalil. Terdno sklenem, vse grehe in vse hude priložnosti zapustiti, storjene grehe čedalje bolj obžalovati in nikdar več zoper Tvojo sveto voljo ne ravnati. Vzemi me spet za svojiga otroka in dodeli mi gnado, ta svoj sklep dopolniti. To Te pro¬ sim po neskončnem zasluženji Tvojiga Bo- žjiga Sina, našiga Gospoda in Zveličarja, Jezusa Kristusa. Amen. 120 Litanije vsili svetnikov. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas ! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče nebeški, vsigamogočni Bog! Sin, vsiga sveta rešnji Bog! Sveti Buh, resnični Bog! Sveta Trojica, en sam Bog! Sv. Marija, usmili se nas! za nas Boga prosi. za nas Boga prosi! Sv. Mati Božja, Sv. devic Devica. Sv. Mihael, Sv. Gabriel, Sv. Rafael, Vsi sveti angeli in arhangeli, za nas Boga prosite! Vse svete verste zveličanih duhov, za nas Boga prosite! Sv. Janez Kerstnik, | Sv. Jožef, t Vsi sveti očaki in preroki, za nas Boga pro¬ site ! Sv. Peter, Sv. Pavel, Sv. Andrej, Sv. Jakop, Sv. Janez, Sv. Tomaž, Sv. Jakop, Sv. Filip, Sv. Jernej, Sv. Matevž, Sv. Simon, Sv. Tadej, za nas Boga prosi! 121 za nas Boga prosi! za nas Boga prosita! Sv. Matija, Sv. Barnaba,! Sv. Lukež, Sv. Marka, Vsi sveti aposteljni in evangelisti, za nas Boga prosite! Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas Boga prosite! Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Boga pro¬ site! Sv. Štefan, ) Sv. Lovrenc, za nas Boga prosi! Sv. Vincenc, ] Sv. Fabjan in Boštjan, Sv. Janez in Pavel, Sv. lvoznia in Damjan, Sv. Gervazi in Protazi, Vsi sveti marterniki, za nas Boga prosite ! Sv. Silvester, Sv. Gregor, Sv. Ambrož, Sv. Avguštin, Sv. Hieronim, Sv. Martin, Sv. Miklavž, Vsi sveti škofje in spoznovavci, za nas Bo¬ ga prosite! Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite! Sv. Anton, Sv. Benedikt, Sv. Bernard,. Sv. Dominik, Sv. Frančišek, Vsi sveti mašniki in leviti, za nas Boga pro¬ site ! Vsi sveti mnihi in pušavniki, za nas Boga prosite! za nas Boga prosi! za nas Boga prosi! 122 Sv. Marija Magdalena, Sv. Agata, Sv. Lucija, Sv. Neža, Sv. Cecilija, Sv. Katarina, Sv. Anastazija Vse svete device in vdove, za nas Boga prosite! Vsi svetniki in svetnice Božje, za nas Boga prosite! Bodi nam milostljiv; zanesi nam, o Gospod! Bodi nam milostljiv; usliši nas, o Gospod!- Od vsiga hudiga, Od vsiga greha, Od svoje jeze, Od nagle in neprevidene smerti, Od skušnjav hudičevih, Od jeze, sovraštva in vse hude volje, Od duha nečistosti, Od treska in hudiga vremena, Od šibe potresa, Od kuge, lakote in vojske, Od večne smerti, Po skrivnosti Svojiga svctiga včlovečenja, Po Svojem prihodu, Po Svojem rojstvu, Po Svojem kerstu in svetem postu, Po Svojem križi in tcrpljenji, Po Svoji smerti in Svojem pokopu, Po Svojem svetem vstajenji, Po Svojem čudnem vnebohodu , Po prihodu tolažnika sv. Duha, V dan sodbe, Mi grešniki, ) De nam zaneseš, prosimo Te, usliši nas! De nam odpustiš,) za nas Boga prosi! ! reši nas, o Gospod 123 De nas k pravi pokori pripelješ, De Svojo sveto cerkev vižaš in ohraniš, De pastirja apostoljskiga in vse cerkvene stanove v svoji sveti veri ohraniš, De sovražnike Svoje svete cerkve ponižaš, De keršanskiin kraljem in oblastuikam mir in pravo enovoljnost daruješ, De vsimu keršanskimu ljudstvu mir in e- dinost daš, De nas vse v svoji sveti službi poterdiš in obderžiš, De naše misli k nebeškim željam povzdig¬ neš, De vsim našim dobrotnikam večne dari dodeliš, De duše naše in naših bratov, bližnjih in dobrotnikov od večniga pogubljenja re- šiš, De sad zemlje daš in ohraniš, Dc vsim vernim dušam večni pokoj dode¬ liš, De nas uslišiš, Sin Božji, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; za¬ nesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; u- sliši nas , o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe svčta odjemlješ; u- smili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili še nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš . . . V. In nas ne vpelji v skušnjavo, O. Temuč reši nas od lmdiga. Amen. prosimo Te, usliši nas! 124 Navadne molitve po litanijah. K svetimu rešnjimu Telesu. V. Kruh z nebes si jim dodelil, O. Kteri ima vso sladkost v sebi. M o l i m o. O Bog, kteri si nam v prečudnem zakramentu spomin svojiga terpljenja za¬ pustil 5 daj nam, Te prosimo, svete skriv¬ nosti Tvojiga Telesa in Tvoje Kervi tako častiti, de sad Tvojiga odrešenja vedno v sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z Bogam Očetam v edinosti svetiga Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Za odvernjenje vsili nadlog in nevar¬ nost. Vsigamogočni, večni Bog! poglej , z očmi svoje neskončne milosti naše reve in nadloge. Usmili se vsili vernih krist¬ janov, za ktere se je Tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod in Zveličar, Jezus Kri¬ stus, voljno grešnikam v roke dal, in je tudi svojo drago kri na lesu svetiga kri¬ ža prelil. Po tem Gospodu Jezusu od- verni, milostljivi Oče! zaslužene šibe, zda- nje in prihodnje nevarnosti, punte, vojsko, kugo, dragino, lakoto, bolezni in žalost¬ ne revne čase. Vsigamogočni, večni Bog! usmili se svojiga služabnika, našiga papeža I., in 126 vodi ga po poti vecniga življenja, de bo s Tvojo pomočjo, kar je Tebi prijetno, želel in z vso močjo storil. O Bog! pastir in vižar vsili verni¬ kov! glej milostivo na svojiga služabnika, našiga škofa I., kteriga si pastirja naše škofije postavil3 dodeli mu, Te prosimo, de tistim, čez ktere je postavljen, z be¬ sedo in djanjem k dobrimu služi, in tako s čedo, ktera mu je izročena, večno živ¬ ljenje doseže. Bog, varil vsili kraljestev, dodeli svojimu služabniku, našimu cesarju L, Tvojo moč, s ktero se sovražniki prema¬ gajo, spoznati in častiti, de bo, ker je po Tvoji volji cesar postal, tudi v Tvo¬ jem varstvu vselej mogočen. Razsvetli in poterdi v vsem dobrem duhovske in deželske oblastnike in go¬ sposke , de nas bodo na vse to napeljeva¬ le , kar zarnore k Tvoji Božji časti, k našimu zveličanju, k miru in sreči vsiga keršanstva perpomoči. Prosimo tudi, kakor hočeš, de nam je prositi, za svoje prijatle in neprijatle, za zdrave in bolne, za vse žalostne in revne kristjane, za žive in mertve. Vsigamogočni, večni Bog! ki gospo¬ duješ čez žive in mertve in se usmiliš vsili, ktere iz vere in dobrih del za svoje spo¬ znaš, pohlevno Te prosimo, de vsi, za 126 ktere smo se namenili moliti, kteri so se per življenji, ali pa so se že s tega sve¬ ta ločili, na prošnjo vsili Tvojih svetni¬ kov od Tvoje dobrote odpušenje vsili svo¬ jih grehov dosežejo. Dodeli nam, o Bog! miru, pravo edinost v veri brez vsiga razdertja in lo¬ čitve. Preoberni naše serca k pravi po¬ kori in k poboljšanju našiga življenja. Užgi v nas ogenj svoje ljubezni! l)aj nam goreče želje po vsi pravičnosti, de Ti bomo, kakor Tvoji pokorni otroci, v življenji in smerti prijetni in dopadljivi. Tebi bodi vedno priporočeno, o Go¬ spod ! vse naše djanje in nehanje, naše delo in opravilo, naše življenje in naša smert. Daj nam Tvojo milost tukej vži- vati in tamkej z vsimi izvoljenimi doseči, de Te bomo v večnem veselji in zveliča¬ nji hvalili in molili. To nam dodeli, o Gospod nebeški Oče! po Jezusu Kristu¬ su, Svojem ljubem Sinu, Gospodu našem in Odrešeniku, kteri s Teboj živi in kra¬ ljuje v edinosti s veti ga Duha, Bog od ve¬ komaj do vekomaj. Amen. V. Božja pomoč ostani vselej per nas! O. Amen. Oče nas. Češena si Marija itd. (petkrat). 137 usmili se nas! Lavretanske litanije. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče nebeški, vsigamogočni' , .. Sin, vsiga sveta resnji Bog! Sveti Duh, resnični Dog! Sveta Trojica, en sam Bog! Sv. Marija, Sv. Mati Božja, Sv. devic Devica, Mati Kristusova, Mati milosti Božje, Mati prečista, Mati brez madeža, Mati nedolžna, Mati presveta, Mati ljubeznjiva, Mati prečudna, Mati našiga Stvarnika, Mati našiga Odrešenika, Devica modra, Devica častitljiva, Devica pohvaljena, Devica mogočna, Devica usmiljena, Devica verna, Podoba pravice, Sedež modrosti Božje, Začetek našiga veselja, Posoda duhovna. Posoda časti vredna, Posoda vse svetosti , za nas Boga prosi! 128 za nas Boga prosi! Skrivnostna roža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata' nebeške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angelov, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kralj i ca aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsili svetnikov, Kraljica brez madeža iz- virniga greha, spočeta, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; za¬ nesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; u- sliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; u- smili se nas, o Gospod! Kriste, sliši pas ! Kriste, usliši nas! Oče naš. Cešena si Marija itd. Petim lavretanskim litanijam se namesti: „za lias Boga prosi!“ odpeva tako le : Oh ti, Marija, sladko ime! K tebi zdihuje moje serce! Roža duhovna, Milosti polna! Prosi, Marija, za grešnike vse! 129 ali pa: Sveta Mati Božja, prosi Boga za nas! Hvaljen bodi Jezus zdaj in na večni čas! Le prosi, le prosi, Marija, za nas! ali pa: O Marija, Božja Mati! Prosi za nas Jezusa; Daj nam vselej pomagati, O Devica zvoljena! Molitve. K svctiinu rešuj i iti n Telesu. V. Kruli z nebes si jim dodelil, O. Kteri ima vso sladkost v sebi. Moli m o. O Bog! kteri si nam v prečudnem zakramentu spomin svejiga terpljenja za¬ pustil ; daj nam, Te prosimo, svete skriv¬ nosti Tvojiga Telesa in Tvoje Kervi ta¬ ko častiti, de sad Tvojiga odrešenja vedno v sebi čutimo. Kteri živiš in kra¬ ljuješ z Bogam Očetam v edinosti sveti- ga’ Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. K sveti Materi Marii. Pod Tvojo pomoč pribežimo, o sve¬ ta Božja porodnica! ne zaverzi naših pro- 430 šenj v naših potrebah, tennič reši nas vselej vsih nevarnost. O častitljiva in žegnana Devica, naša gospa, naša sred- nica, naša besednica, naša pomočnica. S svojim Sinam nas spravi, svojimu Sinu nas priporoči, svojimu Sinu nas izroči. V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica! O. De bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Svojo milost, prosimo Gospod! v na¬ še serca vlij , de, ki smo po angelovem oznanjenji včlovečenje Kristusa, Tvojiga Sina, spoznali, po Njega terpljenji in kri¬ ži častitljivo vstajenje dosežemo. Čcšena bodi kraljica. y Cešena bodi kraljica, Mati milosti, življenje, sladkost in upanje naše, bodi češena! K tebi vpijemo zapušeni Evini otroci, k tebi zdihujemo žalostni in objo¬ kani v tej dolini solz. Oh, oberni tedej, naša pomočnica! svoje milostljive oči v nas, in pokaži nam po tem revnem živ¬ ljenji Jezusa, žegnani sad svojiga telesa, o milostljiva, o dobrotljiva, o sladka De¬ vica Marija! V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica! O. De bomo vredni obljub Kristusovih. 131 Molimo. Vsigamogočni, večni Bog! ki si du¬ šo in telo častite Device Matere Marije, de bi vredno prebivališe Tvojiga Sina biti zaslužila, s pripomočjo sv. Duha pripravil, daj, de bomo, ki se njeniga spomina ve¬ selimo, po njenih milostljivih prošnjah pri¬ hodnjih zlegov in večne smerti rešeni. K svctiiuu Jožefu. Glejte, zvest in moder hlapec, kte- riga je postavil Gospod čez svojo družino. V. Prosi za nas, sveti Jožef! O. De bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Naj nam, prosimo, Gospod ! zaslu- ženje ženina Tvoje presvete Matere Ma¬ rije pomaga, de, kar naša slabost ne premore, nam bode po njegovih prošnjah dodeljeno. Za vse potrebe. Ponižno, Gospod! Te prosimo, raz¬ veži po svoji milosti naših grehov vezi, in ohrani po prošnjah svoje izvoljene Ma¬ tere ljube Device Marije in vsih svojih svetnikov nas, svoje služabnike, naše do¬ brotnike in naše pohištvo v vsi svetosti. 132 Tudi očisti vso našo rodovino in naše prijatle hudobe in grehov, in napolni jih z lepilni čednostmi. Dodeli nam mir in zdravje, odverni od nas vidne in nevidne sovražnike in odženi vse hude želje; daj nam zdravo vreme in dobro letino; skazi milost našim prijatlam in neprijatlam in obvari to faro z vsimi, kteri v nji prebi¬ vajo, kuge, lakote, vojske, ognja, potre¬ sa, povodnji, in dodeli milostljivo vsim vernim keršenikam, živim in mertvim, v nebeškem kraljestvu večno življenje, mir in pokoj. Obvari našiga papeža I., ua- šiga škofa L, našiga svitliga cesarja I., in vso duhovsko in deželsko gosposko in vse keršansko ljudstvo vsih nadlog in vsi- ga zlega. In Tvoj žegen pridi z nebes doli na nas, in bodi vselej nad nami. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, Sinu Tvojem, kteri s Teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. V. Božja pomoč ostani vselej per nas! O. Amen. Oče naš. Češena si Marija itd. (petkrat). IViporočevanje k Marii. O gospa moja! o mati moja! tebi se vsiga darujem; in de se Tebi udaniga skažem, ti dansi posvetim svoje oči, svo- 133 je ušesa; svoje usta, svoje serce, sebe popolnama vsiga. Ker siin tedej tvoj, o dobra mati! varuj me, brani me kakor svojo lastnino in posestvo. Če boš to molitvico s pobožnim in skesanim sercam zjutrej in zvečer po angelskem češenji molil, boš zadobil vsak dan odpustke za 100 dni, in če v mescu enkrat sv. zakramente vredno prejmeš, in navadne molitve za od¬ pustke opraviš, popolnama odpustke. (Pij IX. 5. vel. šerp. 1851.) Molitev m odpustke. O Bog! poglej z očmi svoje ne¬ skončne milosti na svojo cerkev, ktera se tukej na zemlji vojskuje. Razširi jo po vsem svetu, vari, vodi in ohrani jo v edinosti. Odverni vsako pohujšanje in vse grehe od nje. Daj ji moč zoper sovraž¬ nike Tvojiga svetiga imena. Stori, de krivoverci svoje zmote spoznajo in zapu¬ stijo. Dodeli lepo zastopnost, pravo edi¬ nost vsim keršanskim kraljem in oblastni- kam. Ne zapusti ovac svoje čede, za ktero je tvoj ljubi Sin Jezus Kristus svojo presveto kri prelil. Stori, nebeški Oče! de bodo vsi Tebe in Jezusa Kri¬ stusa , kteriga si poslal, s svetim Duham vred spoznali. Amen. Moli zdaj pet očenašev in pet češenasimarij in vero. -^mrnsmrns^ 134 Sveti križev pot zveličanima Patra Darovanje sv. križeviga pota. O moj dobrotljivi Jezus! ljubim Te čez vse, ker si večna dobrota in ne¬ skončna milost. Zal mi je iz vsiga serca, de sim kdaj Tebe, o nar veči dobrota! razžalil. Darujem Ti ta sveti križev pot v Tvojo čast, v spomin tistiga težavniga pota, po kterim si zavolj mene ubogiga grešnika hodil. Vsili odpustkov se želim vdeležiti, kteri so za sv. križev pot po¬ deljeni , torej tudi želim, vse tako opravi¬ ti, kar in kakor je v zadobljenje odpust¬ kov storiti potreba. Prosim Te, o Je¬ zus! dodeli mi gnado in moč, de bi s križevim potarn v tem življenji Tvojo mi¬ lost, v prihodnjem pa večno veselje za- zlužiti zamogel. Amen. (Zdaj daruj Bogu odpustke za tiste, za ktere mu jih darovati želiš, de hi jim v prid bili.) (Pri nekterih štacjonih se zadobe popolnama od¬ pustki; ker pa nobeden ne more zase več, kakor le en sam popolnama odpustek naenkrat zadobiti, torej oberni pervi popolnama odpustek sebi v prid, druge daruj pa za duše v vicah Bogu, ali za duše ranjciga očeta, ali ranj- ce matere, brata, sestre, prijatla, ali ktcriga druziga.) 135 I. Štacjon. Jezusa v smert obsodijo. V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premišljuj prečudno ponižnost svojiga ne- dolžniga Jezusa, s ktero je krivično sodbo brez vsiga govorjenja poslušal in sprejel. Tvoji grehi so tiste Iažnjive in krivične priče, ktere so sodbo podpisale. Hudobnost tvojiga jezika, s ktero si se večkrat zoper Uoga in svojiga bližnjiga pre¬ grešil, je sodnika oslepila, de je nedolžniga Je¬ zusa v smert obsodil. Obcrni se tedej k Njemu, jokaj in zdihuj bolj s sercam, kakor z ustmi: O moj preljubeznjivi Jezus! kako neizmerna je Tvoja ljubezen proti meni ubogimu grešniku! Boš li tedej za ne¬ vredno hudobno stvar terpel ječo, veri¬ ge, tepenje? in boš obsojen v tako gro¬ zovitim smert? Oh! to je zadosti, de mi rani moje serce, de naj objokujem vse pregrehe, ktere sim s svojim jezikam storil. Torej jih obžalujem in kličem k Tebi! O Jezus! usmiljenje, prosim Te, usmiljenje in milost, o Jezus! Oče naš. Cešena si Marija. Čast bodi itd. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 136 II. Stacjoii. Jezus vzame križ na svoje rame. V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premišljuj, s kakšnim veseljem in radovolj- nim sercam dobrotljivi Jezus sveti križ objame, in kako poterpežljivo prenaša tepenje in sovanje malopridnima ljudstva! Ti pa poln nevolje in ne- poterpežljivosti bežiš pred križem, kar je mogoče! Kaj ne veš, de se ne more brez križa nebeško veselje zadobiti? Oh! objokuj svojo slepoto, ober- ni se k svojimu Gospodu, zdihuj in reci: Ne Tebi, o Jezus, ampak meni se spodobi križ! O težki križ, kteriga so Ti naložili moji grebi! O ljubeznjivi Jezus! dodeli mi svojo gnado in moč, de bom objemal vse križe, ktere sim s svojimi grehi zaslužil. Stori, de bom voljno svoj križ objel, in se tako od sveta ločil. Daj mi tako ljubezen do križa, de si bom vselej s Tvojo služabnico sv. Terezijo vošil in želel: terpeti ali umreti, umreti ali terpeti. Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi itd. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 137 HI. Štacj 051. Jezus pade pernic pod križem. V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Poglej in pomisli, kako tvoj Jezus zavolj tolikanj prelite kervi ves oslabljen pervič na zem¬ ljo pade. Oh! kako ga s pestmi bijejo, z noga¬ mi taptajo in sujejo! Vender ni slišati žalovanja ali nevolje iz njegovih ust. Ti pa tarnaš in to¬ žiš, če le majhen križ občutiš, ali zoperno besedo slišiš. Oh! sovraži svojo nepoterpežljivost, svoj napuh in svojo nečimernost; zdihuj k Jezusu: O ljubeznjivi Jezus! poglej me, pre- ubogiga grešnika pred Tvojimi nogami. Oh! kolikokrat in v kako velike pregrehe sim padel! Kolikokrat sim se v globočino pregrehe pogreznil! O Jezus! stegni svo¬ je rame, podaj mi svoje roke! Pomoči, o Jezus! pomoči pri Tebi išem, de bi ves čas svojiga življenja nikdar nikoli smert- liiga greha ne storil, in de bi tako v svoji zadnji uri upati zamogel svojiga zveličanja. Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi itd. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 138 IV. Štacjon. Jezus sreča svojo žalostno mater. V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Oh, kako veliko žalost in bolečino je obču¬ tilo serce Jezusovo! Oh, s kakšno grenkostjo in žalostjo je bilo napolnjeno Mariino serce, ko sta se srečala! Poslušaj, o nehvaležna duša! „Kaj ti je storil moj Sin?“ ti kliče Marija. — „Kaj liu- diga ti je storila moja Mati?“ te vpraša Jezus. Oh! zapusti že enkrat svoje grehe, zavolj kterih midva toliko žalost terpiva. O grešnik! kaj pra¬ viš k temu? Reci tedaj in zdihuj v svojem sercu: O Božji Sin Marije! o presveta Mati mojiga ljubeznjiviga Jezusa! ves zatert in ponižan klečim pri vajnih nogah. Jest sim tisti izdajavec, s svojimi grehi sim brusil meč, kteri je ranil vajno serce. Oh! s serca mi je žal; prosim vaji, odpustita mi. Milost, o Jezus! milost, o Marija! — po svoji veliki milosti mi dovolita, de nikdar več ne bom grešil, temuč de bom noč in dan premišljeval in objokoval vaj¬ no grenko terpljenje in žalost. Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi itd. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 139 Simon Cirenejski pomaga Jezusu križ nositi. V. Molimo Te, o Kriste.! in Te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Spomni se, de si ti tisti Simon, kteri si ves udan nečimernosti sveta in sladnostim svojih po- čutkov, kteri svoje križe ne radovoljno, ampak le, ker se jih braniti ne moreš, z veliko nevoljo nosiš. Oh! zbudi enkrat svoje serce in usmili se svojiga tako obloženiga Zveličarja. Sprejmi ra¬ dovoljno vse križe in nadloge, ktere ti bo Tvoj ljubeznjivi Oče poslal. Terdno skleni, ne samo vsih zopernost s poterpežljivostjo prenašati, temuč se tudi svojiinu Bogu zanje hvaležniga skazovati; prosi ga takole: O ljubeznjivi Jezus, hvalim Te za toliko priložnost, ktero mi daješ, de bi za Te terpeti in za se kaj zaslužiti za- mogel. Oh, moj Bog! daj mi, de bom vse, kar se mi bo v tem življenji težki— ga pergodilo, s poterpežljiviin sercam prenašal in se potem večniga veselja vde- ležil. Stori, o Jezus! de bom tukaj s Teboj jokal in terpel, potlej pa s Teboj v nebesih gospodoval. Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi itd. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 7 140 Veronika poda Jezusu potni pert. V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Poglej in premišljuj sveto obličje Jezusovo v tem pertu! Ljubi Jezusa in po tej ljubezni vtis¬ ni Njegov obraz v svoje serce. O kako boš sre¬ čen , ako boš živel z Jezusovim obrazam v svo¬ jem sercu in tudi ž njim v večnost šel! De bi te- tlej to gnado zadobil, prosi svojiga Boga in reci: O moj žalostni Jezus! prosim Te, vtisni v moje serce sveti obraz svojiga obličja, de bom brez nehanja na Te mi¬ slil, noč in dan Tvoje grenko terpljenje premišljeval in svoje grehe objokoval. O Jezus! s kruham Tvojiga terpljenja ho¬ čem svojo dušo nasitovati, in moje oči bodo vselej točile solze nad mojimi pre¬ grehami. Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi itd. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Jezus pade drugič pod križem. V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premišljuj, kako Jezus, tvoj Bog in Go¬ spod, zopet na zemlji leži, ves oslabljen, od ve- VII. 141 like bolečine utruden, in zaničevan od sovražni¬ kov. Premišljuj, de je tvoja prevzetnost Jezusa poterla in ga na zemljo vergla, ker je prenesti ne more. Oh! zapusti svojo ošabnost, ne bodi več tako napihnjen. Spokori se in skleni poniž- niši biti. Reci s skesanim sercam: O prečastitljivi Jezus! ako ravno vi¬ dim , de na zemlji pod težo križa ležiš; Te vender molim in častim kakor svojiga mogočniga, večniga Boga. Prosim Te, zateri moj napuh, vzemi z mojiga serca vso ošabnost, de bom spoznal svojo ne- čimernost, de bom sprejemal vse zasra¬ movanje s tolikanj Tebi ljubo in prijetno ponižnostjo, in de bom potem tudi s Te¬ boj povikšan v nebeškem kraljestvu. Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi itd. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! VIII. Stacjon. Jezus tolaži Jeruzalemske žene. V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premišljuj v svojem sercu, kolikanj ti je vender treba jokati in žalovati: pervie ker tvoj ljubeznjivi Jezus toliko zavolj tebe terpi; drugič sam nad seboj, ker si tako nehvaležen in ga ne nehaš žaliti. Kako moreš še terdovraten ostati, premišljevaje Njegove grozovite bolečine? Poglej, 7 * 142 kako milostljivima se Jezus revnim Jeruzalemskim ženam skazuje! Zaupaj tedej vanj in zdihuj s sercam: O ljubeznjivi Jezus! oh! kako je to, de se moje serce ne raztopi v solzah ve¬ like žalosti? Solz, oh Jezus! prosim, solz prave pokore in serčniga obžalovanja mi daj, de bom z objokanimi očmi in s ske¬ sanim sercam tisto milost zadobil, ktero si ubogim ženam skazak Oh, Jezus, ne ob¬ račaj od mene svojih milostljivih oči: po¬ glej me ubogiga grešnika, de bom tudi jest ves potolažen zadnjo uro Te viditi zamogel. Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi itd. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! IX. Štacjon. Jezus pade tretjič pod križem. V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Oh! s.kako veliko bolečino je Jezus že tretjič pod križem padel! Pomisli: Judje in ne¬ verniki, kakor stekli volkovi, tepo Jezusa, krot¬ ko, nedolžno ovčico, ga sujejo, semtertje po ter- dih kamnih vlačijo. O nesrečni greh, kteri sami- ga Božjiga Simi tako grozovitno mučiš! O grešnik! ni tedej tvoj ves poterti kervavi včlovečeni Bog vreden tvojih solz? O reci torej ves objokan: 143 O vsigamogočni Bog! kteri nebo in zemljo deržiš z enim perstam, kdo Te je tako neusmiljeno vergel? Oh, nobeden drugi ne, kakor moja pregreha, v ktero sim tolikrat zopet padel. Moja hudoba ni jenjala grešiti, in zato se je množilo Tvoje terpljenje. Tode, poglej, o Jezus! pred Teboj zdaj klečim s skesanim ser- cam, in terdno sklenem, svoji hudobii ko¬ nec storiti. Z objokanimi očmi Ti terdno in sveto obljubim: nikdar več nočem gre¬ šiti; o Bog! nikdar več, nikdar več! Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi itd. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Jezusa slečejo in mu želča piti dajo. V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premišljuj, o duša! kako Jezusu, kteri je po svojem životu ves ranjen in stepen, še gren¬ kima želča piti dajo. Poglej, kako On Tvojo ne¬ sramežljivost, nespodobno obnašanje in neeimernost v obleki s svojo nagoto plačuje, z želčern pa tvojo požrešnost. Ali moreš svojiga Jezusa brez milovanja pogledati? Oh! verzi se k nogam svo¬ jiga Jezusa in reci: O žalostni Jezus! kako velik razlo¬ ček je med Teboj in menoj! Ti si ves X. 144 ranjen, poln grenkosti, in ves s kervjo oblit; jest pa ves nečimern, poln sladnost in veselja, ali vsaj tak želim biti. Oh! jest nisiin na pravi poti. O Jezus! pelji me Ti na pravo stezo. Stori, de mi bo¬ do vse sladnosti tega sveta grenke in zo- perne, de bom namesti njih želel Tvoje terpljenje občutiti, in de tako vreden po¬ stanem , s Teboj večno veselje vživati. Oče nas. Češena si Marija. Čast bodi itd. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Jezus je na kriz perbit. V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premišljuj neizrečeno bolečino, lrtero je do¬ brotljivi Jezus občutil, kadar so mu rabeijni ude, kite in žile z žeblji prebodli. O! kako je to, de tvoje serce kar žalosti ne poči, ker vidiš, de tvoji grebi tako neusmiljeno tvojiga Zveličarja mo¬ re? Vsaj zdaj toči solze, obžaluj svoje grehe in reci: O dobrotljivi, zavolj mene križani Jezus! vlij v moje serce strah in ljubezen do Tebe. In ker so moji grehi tisti žeb¬ lji, kteri so Tebe na križ perbili, stori s svojo gnado, de bodo vse moje hude že¬ lje in občutki na Tvoj križ nabiti in tam- 145 kej umorjeni, de bom v življenji in smerti s Teboj križan, tudi s Teboj v nebesih večno kraljevati zamogel. Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi itd. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! XII. Štacjoii. Jezus umerje na krizi. V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Odpri fukej svoje oči in premišljuj svojiga z žeblji na križ perbitiga Jezusa. Poglej vse bledo obličje Božje. Poslušaj, kako prosi odpušenja ti¬ stim, kteri ga križajo in žalijo. Razbojniku ob¬ ljubi nebeško kraljestvo, izroči svojo Mater Jane¬ zu, priporoči svojo dušo nebeškimu Očetu, posled¬ njič pa umerje z nagnjeno glavo. Tedej je moj Jezus umeri? — Res umeri je na križi — in zavolj mene. O duša moja! kaj boš.zdej počela? Oh, ne hodi preč, ako ne s ponižnim in skesa¬ nim sercam. Objemi križ in zdihuj k Jezusu : O moj ljubeznjivi Zveličar! vem in spoznam, de so moji grehi tisti rabeljni, kteri so Tebe tako neusmiljeno umorili. Nobene gnade nisim vreden, ker sim Te¬ be križal. Pa kako veliko veselje in upa¬ nje občuti moja duša, kadar Te slišim, tudi za tiste prositi, kteri so Te križali. Kaj hočem tedej za Te storiti, ker si Ti 146 tolikanj za me storil? Poglej, o Jezus! pripravljen in voljan sim, vsim odpustiti, kteri so me kdaj razžalili. Res, moj Bog! zavolj Tvoje ljubezni odpustim vsim, iz serca jih objamem, in jim želim vse do¬ bro , in tako tudi upam v moji smertni uri Tvoje vesele besede slišati: „Se dan- si boš z menoj v raji.“ Oče naš. Cešena si Marija. Čast bodi itd. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! XIII. Štacjon. Jezusa s križa snamejo in ga v Ma¬ riino naročje polože. V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premišljuj, kako ojster je bil meč, kteri je serce žalostne Matere prebodel, ko je svojima mertviga Sina v svoje naročje vzela. Vidila ga je vsiga ranjeniga in kervaviga. O kakšno žalost in bolečino je ona tistikrat v svojem sercu obču¬ tila! Kteri meč pa je bil tako ojster, de je pre¬ bodel njeno serce? Oh! greh je bil, kteri je Je¬ zusu življenje vzel in Mariino serce tako močno ranil. Objokuj tedej ta grozoviti greh. Skleni svo¬ je solze s solzami svoje žalostne Matere in zdi¬ huj k nji tako: O kraljica vsili marternikov! kdaj bom vreden, de bi prav razumel tvojo žalost in bolečino? Kdaj bom zadobil gnado, 147 tvojo žalost v svojem sercu nositi in s Teboj terpeti? O velika Gospa, sprosi mi, de bom noč in dan žaloval nad svojimi grehi, kteri so tebi tako žalost naklonili, de bom ves skesan in spokorjen, v zau¬ panji in iz ljubezni do tebe umeri, in po smerti s teboj večno živel. Oče naš. Cešena si Marija. Čast bodi itd. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! XIV. Štacjoii. Jezusa v grob poloze. V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. O. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premišljuj žalovanje, zdihovanje in jokanje Magdalene, Janeza in družili pobožnih duš, ko jim je bil Jezus vzet, in v grob položen. Zlasti si pa vtisni v serce težavo in grenko žalost Ma¬ rije, Njegove Matere, ko je iz svojiga naročja ljubeznjiviga Sina dala. Premišljevaje njeno ta- dajno žalost in njeno topljenje, se moraš res sra¬ movati, de si per obiskanji tega križeviga pota tako malo milovanja čutil. Oh! zbudi svoje serce vsaj zdej pri zadnjem štacjonu. Kušni s častjo kamen svetiga groba; položi vanj svoje serce, in reci svojimu mertvimu Jezusu: O usmiljeni Jezus! kteri si po tako kervavem potu iz ljubezni do mene hodil, častim Te v grob položeniga in Te mo- 7 ## 148 lini. Oh! v svojem sercu Te serčno že¬ lim zapertiga imeti, de bi s Teboj skle¬ njen, po tem sv. križevem potu k novimu življenju vstal in se v Tvoji gnadi s te¬ ga sveta ločiti zamogel. Po zasluženji Tvojiga terpljenja, ktero sim premišljeval, mi dodeli, de bo na zadnjo uro Tvoje sv. rešuje Telo moja popotnica; de bodo moje zadnje besede: Jezus, Marija, Jožef! in de svoje zadnje zdihovanje s tistim zdi- liovanjem sklenem, s kterim si Ti na sv. križi svojo sv. dušo izdihnil. Daj mi z živo vero, s terdnim zaupanjem in z go¬ rečo ljubeznijo s Teboj in zavolj Tebe umreti, in potlej s Teboj na večne čase živeti. Amen. Oce naš. Cešena si Marija. Čast bodi itd. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Molitev. Nebeški Oče, večni Bog! po tisti ljubezni, s ktero si svojiga Sina Jezusa Kristusa zavolj mene na svet poslal, in s ktero je On po svojem britkem terplje- nji in grenki smerti mene odrešil, Ti da¬ rujem ta sveti križev pot, kteriga sim s Tvojo gnado obhajal. Vzemi to pobožno opravilo k povikšanju svoje časti, v za¬ livalo za vse meni in drugim podeljene 149 gnade; za odpušenje grehov vsiga sveta, za pomoč revnim dušam v vicah, zlasti pa, za ktere sim v začetku prosil. O mi¬ lostljivi Oče nebeški! poglej na obličje Kristusa, svojiga Sina, usliši glas Nje¬ gove sv. kervi, in bodi milostljiv meni Ubogimu grešniku! Amen. Hvaljen bodi naš križani Zveličar Jezus Kristus, in Njegova žalostna Mati Marija. P e s e in pri sv. križevem potu. Oh, pridite stvari! Kaj, glejte , se godi! On, ki nas vse živi, Strašno za nas terpi !' I. Stacjon. Razgajžlan, zapljevan, In kronan, zasram’van , Pred sodbo je peljan , Nedolžno v smert izdan. II. Št ac joti. Glej, križ mu nalože Na ranjene rame; Oh! Jagnje Božje gre In nese vsili dolge. III. Štacjon. Opešal je v močeh, Podre ga križ , naš greh ; Vtopljcn v sveti dolgeh Leži potert na tleh. IV. Štacjon. Oli žalostni spomin! Ker sreča Mater Sin ; Nji gre meč bolečin Do serca globočin. V. Štacjon. Omagal Jezus je OJ teže križeve; O Simon , prosim te , Ne brani križa se. VI. Štacjon. S pertam Veronika Obriše Jezusa; Spomin za to ji da Terpljenja britkiga. VII. Štacjon. Slabosti vbs prevzet Pod križem pade spet: O jenjaj, grešni svet! Ponavljat’ greli preklet. VIII. Štacjon. Usmiljene žene! Ne jokajte za Me, Točite zase le Spokornik sere solze. IX. Štacjon. Oh, Jezus omedli, Pod križem spet leži. Naj vender se zbudi. Kdor še v pregrehah spi 'X. Štacjon. Ko pride na goro , Ga slečejo gerdd. Pijačo mu dajo Ostudno in grenko. XI. Štacjon. Na križ ga polože, Razpno roke, noge; Žeblji niu zdaj nove Še rane narede. XII. Štacjon. Na križi tam visi, Oh, sveta teče kri! Za grehe vsili ljudi Zveličar smert stori. XIII. Štacjon. Marija, k Teb’ hitim, Tvoj’ga Simi častim, Z vama, dokler živim, Rad jokam in terpim. XIV Štacjon. Za naš greli mcrtviga Molimo Jezusa, In položimo ga V grob svojiga serci. # ,, k* v O Jezus hvala zdej Ti bodi in vselej; Skoz svojo smert nam Te ljubit’ vekomaj. Pesem per sv. maši K začetku. 1. Pred tabo na kolenih, 0 Bog, te molimo, In polni želj ognjenih K tebi zdihujemo. Daritev svete maše Si daj, o Bog, dopast’, In zdihovanje naše Povikšaj tvojo čast 1 2 . Ko Jezus se je ločil, Je per večerji tam Prelomil in izročil Ta kruh prijatelam, Posvetil je to vino Ter ga učencam dal, To k mojimu spominu Storite! je pridjal. 3 . Telo je to, vzemite . Telo in moja kri; Nikdar ne pozabite , Kaj Jezus vam stori. Za vas on hoče umreti, £0 človek, pomni to!) De da ljudem živeti, De jim odpre nebo. 4 . To naše darovanje Vzem’, o Bog, od nas, Usliši zdihovanje, In naše prošnje glas. Teleta so očaki Dajali nekadaj, Zdaj dari niso taki, Naš dar je Kristus zdaj. 153 K glorii ali slavi. 1. Čast, hvala in hvaležnost Je tvoja b’la in bo ; Nepokoj in betežnost, O Bog! odverni jo. Daj nam miru in tebe, Bog! vedno deržat’ se; U teb’ iskati tebe, Vesel’ častiti te. 2 . Za naše hudobije, Za nas se pokoriš, Smert ta nam greh odmije, Tud greha mik pobriš’, Bod’ hvala svetim’ Duhu, Tud njemu čast gre še, Zbuduje serce gluho, Svoj oginj v njem užge. Pred evangelijem. 1. ’Z ust Božjih se iz-haja Svet evangelium, V serce se nam usaja, > Nam razsvetljuje um. Bog govori, Bog večin, Per Bogu ni laži, 0 srečin , trikrat srečin , Kater se ga derži. 2 . Besede Božje vera Nam kaže pravo pot, Gotovo stezo, ktera Gre v nebesa od tod. Ohrani to povelje In nauk svoj per nas. Daj nam potem veselje Seboj na večni čas. 154 K kredo ali veri. 1. Bog Oče, mi spoznamo, De vse je tvoja stvar. Kar je in kar imamo. Dobrote tvoje dar. Od tebe, Oče, ide Sin rojstva večniga, Spočetje njega pride Od Duha svetiga. 2 . Marija je rodila To Božje detice, Devištva ni zgubila, Ne pred, tud potlej ne. Naš greh je njega vmoril, Za greh je bil prodan, In kakor je govoril, Je vstal On tretji dan. 3 . Na desni rok’ Očeta Je v svetim raji zdaj. Se pride, to obeta, Samo ne vemo, kdaj. Pa kadar se izide Za svet odmerjen čas, Pove nam, de spet pride Očitno sodit nas. 4 . Sosesko keršenikov Al’ cerkev verjemo, Tud občestvo svetnikov, Zedinstvo v en’ telo. Tud grehov odpušenje Na temu svetu zdaj, Života res vstajenje, Po tem pa sveti raj. K darovanju. l. Naj, Bog, dopade tebi, Kar ti darujemo; Scer kruh je sam na sebi In vino zgolj samo; Pa ’z kruha in iz vina Bo kmalo, kar zdaj ni, Edin’ga tvoj’ga Sina Telo in prava kri. 3 . To naše darovanje, O Bog, ne zverzi ga; Vse misli in vse djanje, Vse serca, v dar jih na! O daj, de bomo zvesti Ti, Oče, v vsili rečeh, Odvzem’ znad naše vesti Težilo vsih pregreh. 3 . Vse naše premoženje, Ves živež in telo, Blago in tud življenje, Vse to naj tvoje bo. Daj nam po svoji volji Zdaj dež, zdaj solnčni sej.; Pokaže se na polji Dobrota tvoja nej. K sanktusu. i. Povzdignimo, kristjani, Vsi svojo pesem zdaj, Zapojmo skupej zbrani: Svet, svet na vekomaj! V nebesih in na zemlji Se vidi njega moč; Nevercam, Bog! pojemlji, O vzem’ jim uma noč. 156 2 . De sveto luč, katere Do zda j ne vidijo. Spoznajo, udje vere Z nam’ tvoje bodejo: De čast mu skup pojemo, K’ nebo ga da med nas, Hrup mu vesel’ ženemo, Z angelci vsi v en glas! Ob povzdigovanji. 1. Molimo klečijoči Boga zakritiga, Oko ga ne razloči, Pa vera znat’ ga da. Zdaj tukaj brez pogleda, O Bog, te vidimo. Zadosti je beseda, De tebe vidimo. 2 . Na lesu nekdaj križa Je Bog zagernjen bil, Zdaj, vera nas previža, Je človek tud sc skril. Ta dar dobrote tvoje, Kruli tvojih angelov, Opomni misli moje, De, Bog, si zame vmerl. 3 . Naj spere dušo mojo, O Jezus, tvoja kri, Dodeli milost svojo, Ti morje milosti! Kar zdaj te nam zagerne, Naj zgine, o Bog! spred nas, Naj enkrat se odgerne, Nam gledat’ tvoj obraz. K zavživanju. 1. VcFk čudež se odkriva, Vel’k čudež se godi, Gospod sc zdaj vživa, Tud vera ’ma oči. Podoba je scer vina, Podoba kruha vsa, Ne vid’ se nič spremina, Telo in kri je pa. 3 . O srečin , kdor verjame, De tukaj Jagnje je, Katero nam odvzame Tol’k’ grehov butare. Le to je jed, to včra Kristjane poduči, (Ljubezni neizmera!) Od ktere duša ž’vi. 3 . Cc ga na konc’ življenja Po vrednem vžijemo, Se smertniga strašenja Več bal’ ne bodemo. Težave in britkosti Se tist’ ne bode bal, Kater’mu bo v slabosti Ta kruh pomoč mu dal. i. 0 Jezus, čast in hvala Naj ti povsotna bo; Ljubezen nam je dala Ljubezen tvoja to, Ta vžitek, Bog! telesa, In tvoje te kervi; Življenje in nebesa, Veselje v večnosti. i58 5 . Daj tega nam želeti, Goreti vsim v njega; Daj prav nam ga prejeti Ko pride ločitba; De bodemo s taistim Na pot se vzdignili, In pa iz sercam čistim V nebesa, va-nje šli. K ite misa est. l. Ker smo zdaj mašo sveto Spodobilo slišali, Povz’mimo čast odpeto In hvalo z angelci. Dopade naj mu djanje Opravljen’ga daru, Zvirk gnade bod’ darvanje Nam, dolžna čast Bogu. 3 . Deržimo pomoč’ Božje Se skoz in skoz tcrdno, Le ta naj nam orožje Pred vso hudobo bo. Brez greha da naj stati Pred sodbo zadnji dan; Po angelih nas zbrati Na njega desno stran. KAZALO Stran. Predgovor.ni Premišljevanje in molitve za smertno uro. Tvoja smertna ura. 1 Molitev za srečno smert. 3 Molitve za odvernitev nagle in neprevidene smerti . 6 Molitve pri bolnikih. Molitev za bolnika.10 Priporočevanje duše umirajočiga.II Blagoslov ali žegen za umirajočiga.13 Ko se mu podolja križaniga Jezusa derži .... 13 Klicanje svetnikov. 1 .14 Molitev odpustna za verne mcrlve.1® Izročitev v božjo voljo.1® Darovanje in molitev za srečno smert.1® Molitev sv. Terezije.I® Pesmi. Marija, Mati usmiljenja na smertni postelji ... 17 Jezus in Marija, tolažba umirajočih.18 Poslednji dan.19 Velika bratovšina v tolažbo ver¬ nih duš v vicah. Slran . Velika bratovšina v tolažbo vernih duš v vicah. . 23 Apostoljsko breve. Gregor XVI. papež .... 24 Nar ložji viža, ubogim dušam v vicah pomagati . 26 Popolnama odpustki.26 Nepopolnama odpustki.27 Od odpustkov in vic .29 Razne molitve v zadobljenje popol¬ nama odpustkov in za duše v vicah. Molitev papeža Pija VII.41 Molitev sv. Frančiška Pavijana.42 Molitev za razsvetljenje.43 Končna molitev vsakiga opravila .44 Darovanje dobrih del.45 Odpustne molitve za duše v vicah na vse dni tedna 46 Psalm 129.46 Litanije za mertve.50 Molitev za mertve starše.53 Za mertve brate in sestre, prijatle in dobrotnike . 53 Za mertviga 1.54 Za mertviga duhovna.. . 54 Za več mertvih.54 Molitev staršev za svoje mertve otroke .... 54 Molitev družbe za društvene ude.55 Molitev k Jezusu Kristusu.55 Molitev za mertve.57 Molitev na pokopališi .58 Molitve v tolažbo vernih duš.59 Sveta maša za mertve.61 Molitve pri pogrebu.M Klicanje svetnikov za mertve.. . 18 Pristavek. Molitve pri navadni sv. maši. Spovedne molitve . .. Žalost nad grehi. Ravno pred spovedjo . .. Molitev po spovedi. Molitev papeža Urbana Vlil.. Litanije od pokore. Obhajilne molitve. •Zdihljeji, preden pristopiš k božji mizi . . . . Molitev po sv. obhajilu.. Slovo od Jezusa po sv. obhajilu. Tri božje čednosti. Litanije vsili svetnikov. Lavretanske litanije. Priporočevanje k Marii. Molitev za odpustke. Sveti križev pot. Pesem pri sv. križevem potu. Pesem per sv. maši. Stran. 79 95 97 99 100 103 104 107 111 113 117 118 130 137 133 133 134 149 151 Natisnil J. Rud. Milic v Ljubljani.