Dopisi. S Teharjev. (Zborovanje) našega mladega slov. katoliško - političnega društva na binkoštni ponedeljek je bilo jako živahno in zanimivo. Prvo točko: »našo avstrijsko ustavo« je bil lepo pojasnjeval gosp. Hribar, razlagajoč posebno, koliko krivice nam Slovencem dela ta po nemško-svobodnjaškem kroju prirejena ustava. Oglasi se potem neki delavec in vpraša, zakaj niso naši poslanci v tem zasedanju nič dosegli. Odgovori mu društveni načelnik: Ministerstvo je priredilo dva ukaza za Češko in Moravsko, da se zgodi vsakemu vsaj približno vsa pravica pri uradih. Kapitalistični svobodnjaki in nemški narodostnjaki so se jima uprli z vso mogočo divjostjo: ropotali in razgrajali so, da ni bilo mogoče dalje zborovati, če prav so zlasti naša slovanska krščanska zveza in krščanski socijal]ci predložili prav zelo važne predloge v korist kmetom in delavcem. Zal, da so tudi socijalni demokratje, ki so pokazali o vsakej priliki, da jim je samo za svojo agitacijo, ne pa za pravo vzboljšanje delavskega stanu, pomagali svojim kapitalističnim »dobrim bratcem«, da se je onemogočila vsaka potrebna preosnova. Ker je bil društveni načelnik izjavil, da ima vsak, tudi neud, prosto besedo, razvila se je o tej priložnosti o krščansko - socijalnem in socijalističnem gibanju daljša razprava. Spoznali smo pri tem, da je v Gelju krščansko-socijalni živelj zelo močan; samo zbrati je treba posamezne ude in ustanovi se krepka krščansko-socijalna stranka v Celju. Oglasila sta se tudi dva delavca, ki se sama imenujeta socijalna demokrata, a vendar nista, ker stojita trdno na krščanskem temelju; motila sta se samo v tem, da mislita, da so demokratje ravno tako pošteni, kakor sta ona sama. Med živahnim pritrjevanjem je posnel načelnik vso to razpravo v kratek obsežek: Vsi smo v bistvu istih mislij — »vsi ste moji«, če prav nekateri več ali menj podpirate nam vsem nasprotno socijalistično stranko. (Konec prih.) Iz kozjanskega okraja. (Volitve v okrajni zastop.) Slavno c. kr. namestništvo je dne 14. junija razpisalo volitve v okrajni zastop, ker je njegova doba že potekla. Skupina veleposestva voli dne 9. avgusta ob 9. uri predpoldne in sicer 11 zastopnikov. Skupina trgov voli dne 10. avgusta in sicer Kozje 4, PilStanj 3, Podsreda 3 in Podčetrtek 2 zastopnika. Skupina kmečkih občin pa voli dne 11. avgusta 11 zastopnikov. Gospod uredoik! Ostre, rezke besede mi silijo v pero! Zakaj ? Zato, ker ima kozjanski okraj, broječ blizu 20tisoč Slovencev proti peterimi Nemci, nemškega načelnika v okrajnem zastopu! Kaj kakega menda nima »glihe« na slovenski zemlji. Morebiti pa je nemški načelnik okrajnega zastopa neumorno vnet in goreč za blagor in prospeh svojega okraja? Evo dokazov! Ni dolgo, da je bila seja okr. zastopa, kjer se ie šlo za zgradbo ceste iz Kozjega, oziroma iz Lesičnega v Št. Jurij. Največji protivnik te ceste je bil pri omenjeni seji naš načelnik. In vendar bi le-ta cesta povzdignila Kozje in skoro ves okraj. Nadalje načelnik okr. zastopa še ni niti jednega razglasa, ali razpisa, ali izjave itd. izdal v slovenskem jeziku, tudi ne v dvojezičnem. Pred kratkim je objavil 3 razpise v zadevi nekega mosta, ceste in dr., a vse v nemščini! Od okr. gravarstva pride vse dvpjezično, naš načelnik podpiše in potrdi le nemški. Še več! Po okrajnih cestah najdeš plošče, kjer je naslikana coklja, spodaj pa zapisano: oder 3 fl. Strafe: Torej velja to le Nemcem. Sigurno! Slovenski kmet je sam iz sebe tako moder, da dene cokljo pod kolo, kadar }e treba. Še več! Za živinorejo še se ni storilo niti trohiee ne in sploh v gospodarskem oziru popolnoma nič. Možje, zastopniki okrajni! Do sem in ne dalje! Kozjanski okraj je že itak najubožnejsi na Štajarskem. Trgovina z lesom, živinoreja, sadjereja, vinoreja itd. bi ga lahko visoko povzdignila, ko bi bili okraju na čelu možje, ki imajo srce za ljudstvo. Le-to vedno uprašuje in toži: Okrajne doklade so največje, a najmanjše imamo koristi. Nahajajo se posestniki, ki plačujejo nekaj čez 5 fl. cesarske dače, a z okrajnimi dokladami vred znaža davek 15 do 20 fl. Ljudstvo kozjanskega okraja, sploh vsi merodajni možje, vzdramite se vendar enkrat, postrgajte nemški pečat raz vašega okraja, da se začne plodonosno delovanje v prospeh ubogega, trpečega ljudstva, ki vatn bo hvaležno! Iz Vitanja. (Občni zbor) »katoliškega delavskega podpornega društva« se je obhajal v nedeljo, dne 20. junija. Ko se je društvo lansko leto ustanovilo, so udje razodevali za-nj veliko zanimanje in veselje. Toda prišle so volitve za državni zbor. Zdaj so pa malopridneži naše ljudi čudno begali in skoraj je mlado društvo zopet razpadlo. Vendar so udje spoznali pravočasno svoje nasprotnike; imeli smo občni zbor na velikonočni ponedeljek, pri katerem so se ljudem odprle oči in društvo stoji danes zopet čvrsto na nogah. Šteje 39 udov. V novi odbor so bili v nedeljo izvoljeni: Gosp. župnik vitanjski, predsednik; Martin Slatinek, drvar v Rakoveu, njegov namestnik; Franc Hrustel, kmečki sin v Stenici, zapisnikar in denarničar; Jakob Klinčar, delavec v vitanjskem trgu ; Luka Kotnik, grajščinski oskrbnik v Stenici. Namestnika: Anton Jakop, delavec v Stenici, in Franc Mlinšak, drvar v Rakovcu. Pregledovalca računov gg.: Vincenc Šuster, kleparski mojster, in Jernej Tepej, hišni posestnik, oba v vitanjskem trgu. Podporni udje so gg.: Franc Robič, državni poslanec, Anton Šebat, kaplan v Dolu in J. Žičkar, župnik v Vitanju. Posojilnica v Vitanju je društvu darovala 30 fl. Društvo ni imelo do zdaj še nobenih stroškov. Udje plačujejo na mesee večinoma po 30 kr. in smejo upati, da potem, če obnemorejo, dobijo povoljno podporo. Od Sv. Trojice v Halozah. (Da nemčurska) Boga boječa se gospoda lepim našim procesijam, božjim potom, misijonom, sploh vsemu, s čemur pobožno naše ljudstvo Boga časti, ni posebno naklonjena, to menda vsi veste. Pa saj drugače ne more biti; zato je ravno ta gospoda Boga (se) boječa, t. j. ona se Boga boji, pa ne kakor se dober kristijan Boga boji, z grehom užaliti, kakor se pridno, dobro dete boji svojih ljubih starišev žaliti, nego tako se ona gospoda boji Boga, kakor se goljuf, tat, tolovaj boji sodnika; ali kakor se hudič boji Boga. »Tudi hudič veruje v Boga in se trese«. Kdor je sovražnik Boga, ne more biti prijatelj bogočastju, pobožnostim. — Ali takega nasprotnika, sovražnika božjega, kakor je g. S. iz Ptuja morda še niste videli. Gosp. S. sedi s tovarišem v krčmi. Zunaj se zasliši petje. Gosp. S. jezen skoči k oknu; nadejal se je že, kaj bo. Slovenski romarji gredo s Ptujske gore, mile Marijine pesmi pojoč. To razkači liberalnega nemškutarja tako, da v svoji jezi izbruhne te »blagosrčne« besede : Diese windischen Trotteln sollte man alle niederbrennen. (Te bedake slovenske bi bilo najbolje vse požgati, pomoriti.) Gospod S.! Vi ste Nemec ali nemčur? Nemci se zlasti proti nam ponižnim Slovencem radi bahajo z visoko svojo kulturo ali oliko. No, take olike mi skromni Slovenci ne potrebujemo; radi jo prepuščamo Vam Nemcem, rajši ostanemo neolikani Slovenci! Iz vranskega okraja. (Premovanje bikov) je bilo letos dne 9. junija na gomilskej »gmajni«. Pngnalo se jih je bilo 33, od katerih jih je bilo 12 premovanih. Premije so dobili:-Tomaž Krivec iz Jeronima, Jožef Vratnik iz Braslovč, Valentin Florijan iz Jeronima, Košica Anton iz Šentjurija, Sošter Jožef iz Braslovč, Zupan Janez in Mošič Jakob iz Vranskega, Apat Janez iz Šentjurija itd. Reči se mora, da je bila letos boljša živina kot druga leta. V obče pa se premalo gleda na čisto pleme. Plemenjaki morajo biti od najboljših molznic, da se dobre lastnosti v plemenu ohranijo. Marsikateri gospodar žalostno gleda, ker njegova živina ne dobi premije, toda moral bi vedeti, da se zaplemenjake morajo najlepša teleta izbrati. Dobre in slabe lastnosti raaterine in očetove se tudi v živinskem plemenu podedujejo. Dmna živinoreja je pač gotovi vir blagostanja kmečkega stanu, pa kdor hoče imeti korist od svoje živinoreje, ne sme samo živinskih repov šteti, marveč svojo živino vedno zboljševati. Lepa jednako kot grda živina potrebuje živeža, a lepa se lažje prodaja in dobra molzna krava daje gospodarju očividno korist. Torej, živinorejci, požurite se! Iz Slov. goric. (Potreba ceste.) Goriško vino in blato sta že davno svetovno znana. To sem zopet zapazil zadnjič, ko sem jo mahal od Sv. Trojice vstran nad Sv. Benedikta. Ljubi Bog! Niti ene ceste ne najdeš todi, da bi se dalo vsaj za silo peljati. Videl sem voznika, da je s praznim vožičkom obtičal v blatu, ko so bile drugod vse povsodi ceste celo suhe. Ubogo ljudstvo, sem si mislil. Ali todi nimajo okrajnega zastopa? Kaj pa, ko bi ta tudi tem revežem pod pazduho segel, saj je dolžen za celi okraj skrbeti. Začel sem popraševati pri ljudeh o tej zadevi. Večinomo so bili vsi mojega mnenja ter bridko ložili nebrižnost okrajnega zastopa. Pa tudi svojim županom so spodtikali, da so sokrivci v tej reči. Baje bi rad vsaki veliko cesto imel le mimo svojega zelnika in svoje kleti. To je nesloga, ljubi moji, in nesloga tlači! Svetujem vam torej: Prevdarite stvar resnobno in nepristransko; dogovorite se, koder bi bilo okrajne ceste najbolj treba in potem stopite jedini na noge ter prosite in tirjajte pri okr. zastopu, dokler vas ne usliši! Mislim pa, da vam okr. zastop te pravične vaše tirjatve ne bo odklonil; saj morate tudi vi za druge ceste v okraju doplačevati. Dobre ceste vam je treba, kakor ribi vode, in Slov. gorice bodo tudi pri vas veseljše lice dobile. Potnik. S Ponikve. (Izlet; —zbor.) Binkožtni časnatn je prinesel marsikaj zanimivega. V sredo pred binkoštno nedeljo so imeli naši šolarji s svojimi učitelji in šolskimi prijatelji pomladanski izlet. Po sv. maši pri podružnici sv. Ožbalda se \e podala raladina v bližnji gozd, kjer jo je pozdravilo gromenje topičev in kjer so bila za njo pripravljena okrepčila, za katera so nekateri prijatelji mladine darovali precejšne svote. V imenu mladine jim kličemo: »Bog plačaj!« Večji učenci in učenke so prednašali lepe spise in pesmice, prepevali mile pesmice in tako nam }e le prehitro minol čas, in ko se je solnce skrilo za visoke Solčavske planine, vračali smo se tudi mi domov s srčno željo, da bi tudi prihodnje leto včakali enacega veselja. — Binkoštni ponedeljek pa je imelo naše novo »Kmetijsko bralno društvo« svoj prvi ob^ni zbor, ki je bil prav dobro obiskan, le žal, da je bila lepo okrašena utica »na gtnajni« premala, da bi mogli vsi dobiti prostora. Ko je zapel mešani zbor Laharnarjevo pesem »Kadar mlado leto«, pozdravil je načelnik društva, č. g. Al. Kreft, navzoče, ter v lepem govoru razložil potrebo in namen društva, ki se bo vedno trudilo svojim udom podajati zdravega berila, katoliških časnikov in knjig, ki jih bodo vnemali k ljubezni do Boga in domovine po znanem geslu : "Vse za vero, dom, cesarja«. Na to je pristopilo k društvu 20 novih udov; vseh udov šteje sedaj društvo 52. Za tem je potovalni učitelj g. Iv. Bele prav zanimivo razlagal o cepljenju amerikanskih trt in o trtoreji sploh. Vsi smo ga z veseljem poslušali. Prav dobro je pogodil tudi g. učitelj Tomaž Grah svoj govor o ekonomiji kmečkih pridelkov in izdelkov, ki je marsikateremu izvabil smeh, vendar je bil ob enem tudi podučljiv. Gosp. načelnik se obema govornikoma v imenu nas vseh zahvali za njih trud, ter jih ob enem prosi, naj bi nas še v prihodnje večkrat razveseljevala s podučnimi govori; med posameznimi točkami pa nam je delal veselje mešani zbor s celo vrsto lepih pesmic. Take, res narodne veselice si vsi kmalu zopet želimo.