I
i
Año (Leto) XVI (11) No. (Štev.) 30.
“ESLOVENIA LIBRE”
BUENOS AIRES, 23. julija (julio) 1959
Tita va politična smer
Basel, konec junija 1959.
“Proletarci vseh dežela, združite se!” je bilo in ostane vodilo prvih strani jugoslovanskih časopisov, ki jih vse vodi komunistična stranka. Pa ni to geslo le . nekakšen preostanek iz tistih časov, ko je bil Tito še priden Stalinov vajenec, še pred nedavnim je v tem znamenju potoval po skandinavskih deželah jugoslovanski podpredsednik in vodilni komunistični ideolog Kardelj, ko je obiskoval tamkajšnje socialne demokrate. Konec junija se je mudila v Nemčiji jugoslovanska komunistično delegacija — bila je na o-bisku pri SPD (Socialistična stranka Nemčije) — in vsaj dva člana te delegacije, namreč Bakarič in Bebler, veljata kot izrazito “zahodno” orientirana.
Tito se namreč zelo močno zanima za nemške socialistične “tovariše”. Letošnjo pomlad so se jugoslovanski komunisti čudovito navduševali nad vsemi napakami nemških socialistov. Tako je centralni organ komunistične stranke Jugoslavije “Borba” takoj priobčil sliko, ki kaže, kako sta si dajala roki Hruščev in Ollenhauer (vodja socialistov v Zahodni Nemčiji) in pripisal pod sliko: “Časnikarji so podčrtali v svojih poročilih, da sta si izredno dolgo stiskala roki”.
Veliko odobravanje pri Titu in njegovih pristaših je našel tudi načrt za združitev obeh Nemčij, ki ga je izdelal nemški tovariš Wehner. Kar jim posebej ugaja, je to, da načrt pripravlja pot, po kateri bi mogla vzhodno nemška in od komunistov obvladana stranka SED po združitvi počasi prevzeti vso oblast. Po načrtu naj bi dobila SED v skupnem nemškem parlamentarnem svetu kar polovico vseh sedežev, nakar bi v zvezi z razdiralnim krilom zahodne nemške SPD prišla do večine. Tita namreč nekoliko zvodeneli Ulbrichtov režim po vsej Nemčiji ne bi prav nič motil, saj je itak že priznal Vzhodno nemško republiko. To pa je storil zato, ker je tam, kakor je sam rekel, “čisto podoben režim, kakor je pri nas”. Tito je celo vztrajal pri tem priznanju tudi potem, ko so- mu vzhodno nemški komunisti zmetali v glavo najbolj surove žalitve.
Titov zastopnik na kongresu bosanskih komunistov v Sarajevu je izjavil, “da socialistični svet ni združenje, v katerega si izmenoma lahko sprejet in nato zopet izključen”. Zdi se, da so vodje jugoslovanskega komunizma mnenja, da daje pripadnost k “mednarodnemu delavskemu gibanju” tako “neizbrisne znake”, da jih niti Stalin niti Hruščev ne moreta več izbrisati. Vse kaže, da je beograjske komuniste v tem mnenju zlasti potrdila madžarska revolucija in tudi Djilasov primer. Ta dva sta jih prepričala, da bi oslabitev socialističnega tabora pomenila tudi konec njihovega obstoja, pa čeprav bi bilj istočasno “izključeni” iz socialističnega tabora.
Seveda ni prav nič prijetno, smatrati se za člana “socialističnega sveta”, pa stati kljub temu v tem popolnoma izoliran ob strani. Prav zato pritiskajo jugoslovanski komunisti na to, že od Stalinove smrti naprej, da bi se odprla tudi vrata čim večjemu številu socialistov v “socialistični tabor”. Njihov račun pri tem predlogu je čisto enostaven: nastal bi na ta način povečan “tabor”, ki bi mogel več dpraviti proti prvemu sovragu — kapitalističnemu zahodu, na drugi strani pa bi bili socialistični uskoki iz zahodnih dežela za Tita kaj koristni zavezniki, kadar bi šlo za “notranje prepire v socialističnem svetu”.
Prav zato povzroča jugoslovanskim komunistom vsako “prebujenje” razred-nobojnega duha v zahodnih socialističnih vrstah in vsaka razpoka v enotnosti Zahoda največje veselje. Ko so se razgo-varjali Bevan, Mendes-France in Nenni, je tem razgovorom dalo jugoslovansko častopisje največji povdarek. Pomembnejši jugoslovanski časnikarji od srca u-živajo, ko se pokažejo prvi znaki nesporazuma med Londonom in Bonnom.
Videti moremo, da se Tito trudi, da bi po svojih skromnih močeh delal rad zmedo na Zahodu in speljal zahodne socialiste na Vzhod. Na ta način bi istočasno ojačil “socialistični svet” napram “kapitalističnemu” in hkrati tudi svoj lastni položaj v socialističnem taboru.
W Ženevi izgubljajo upanje na uspeh
Drugi del ženevske konference, ki se je začel v ponedeljek, 13. t. m., se razvija podobno, kakor se- je prvi del: sovjeti ponavljajo svoje zahteve po zavez niški izpraznitvi Zahodnega Berlina, sicer ne takoj, pač pa najkasneje v poldrugem letu, postavili pa so še novo zahtevo, da je treba namreč ustanoviti vsenemško komisijo, sestavljeno iz članov Zahodne in Vzhodne Nemčije, ki naj bi v dveh ali treh letih pripravila načrt za združitev obeh Nemčij. Obe Nemčiji naj bi v to komisijo poslali enako število svojih delegatov.
Vsi ti predlogi in zahteve sovjetov so za zahodne zaveznike nesprejemljivi. Zahodnjaki trdijo, da nikakor ne morejo pristati na to, da bi vzhodnonemška delegacija v vsenemški komisiji štela enako število članov, kakor zahodno-nemška, ker je pač v Vzhodni Nemčiji komaj dobra tretjina vseh Nemcev. Prav tako zavezniki nočejo pristati na sovjetsko zahtevo, da naj se tajnih sej udeležujeta obe nemški delegaciji na ženevski konferenci, ker bi tako dali vzhodnonemški delegaciji prevelik poudarek in bi sčasoma bili prisiljeni celo priznati vzhodnonemški komunistični režim.
USA in Anglija sta objavili, da pripravljata za seje tega tedna nekakšno kompromisno rešitev berlinskega problema, ki bo sprejemljiva za sovjete, tako da bi mogli konferenco, v Ženevi hitro zaključiti in se začeti pripravljati na vrhovno konferenco. Francija in Zahodna Nemčija sta še vedno ostali edina odločna nasprotnika kakršnemu koli popuščanju sovjetom. Herter je bil za-
radi pritiska Pariza in Bonna prisiljen objaviti, da zahteva od Gromika pismeno izjavo, da bo ostal status Zahodnega Berlina nedotaknjeni vse dotlej, dokler ne bo prišlo do združitve Nemčije, če take izjave ne bo hotel dati, potem mu že vnaprej sporoča, da naj preneha Moskva misliti na vrhovno konferenco.
Upanje na vsaj delni uspešen zaključek ženevske konference se čedalje bolj razblinja v nič tudi zaradi napadalnih izjav Hruščeva na Poljskem, kjer se je pred dnevi mudil v Poznanju, kjer so Poljaki pred tremi leti uprizorili silovit upor proti komunizmu. Tam je Hruščev izjavljal, da “meja med vzhodno in zahodno Nemčijo deli svet socializma in svet kapitalizma ter bomo branili to mejo z vso- svojo močjo. Prav tako ne bomo pristali na ustanovitev kakršne koli vsenemške delegacije, ki bi prišla pod vpliv tujih velesil.” S temi izjavami je Hruščev hotel jasno povedati, da Moskvi ni za združitev Nemčije, še manj za ustanovitev vsenemške delegacije po zavezniškem predlogu.
Zahodnjaki so pričakovali, da bodo mogli drugi del ženevske konference hitro in uspešno zaključiti, tako da bi mogli misliti na sklicanje vrhovne konference že za konec avgusta ali prve dni septembra. Kaže pa, da bodo tudi ta upanja, kakor so že ysa doslej na konferencah s sovjeti, padla v vodo in bo zahodni svet moral znova ugotoviti, da s sovjeti ni mogoče konferirati, še manj pa priti do kakršnega koli resne ga sporazuma.
Ameriško ravnotežje na Srednjem Vzhodu
Severnoameriška diplomacija je začela uvajati politiko ravnotežja na Srednjem Vzhodu, po načinu britanske diplomacije v tem delu sveta, iz katerega je bila ta izrinjena. Ta način politike je Severni Ameriki že v kratkem času prinesel sadove, tako v njenih odnosih do srednjevzhodnih držav, kakor v odnosih med temi državami.
Washington je to politiko začel uvajati postopoma po silovitem diplomatskem porazu, ki ga je doživel z odklonitvijo posojila Nasserju za aswansko elektrarno. Od takrat naprej se je položaj v tem delu sveta razvil do| danes v naslednji smeri:
Izraelska vojaška pozicija je dosegla stabilno in učinkovito raven. Prav tako se polagoma ustaljuje tudi gospodarstvo te umetne državice. Iz Tel Aviva so začeli razvijati gospodarsko ekspanzijo in tehnično pomoč mnogim azijskim in afriškim državam z že zadovoljivimi uspehi. Prav tako služi ta drža vica za vzgled materialnega napredka vsem njenim sosedom, ki so v tem oziru daleč za njo. Arabsko prebivalstvo se
polagoma začenja zavedati koristnosti izraelskega gospodarskega in tehničnega sistema, ki mu dajejo prednost pred politiko. Vse to je Izrael dosegel seveda s težkimi dolarskimi milijoni, česar arabske dežele niso bile deležne. Razumljivo pa je, da USA ni mogla tvegati dolarjev za tako nestabilno področje, kakor je bil Srednji vzhod, ko so ga zapuščali Britanci, čeprav je zaradi tega obstajala nevarnost, da se bodo v praznino vsedli sovjeti, kar se je ponekod tudi zgodilo.
USA je podprla Izrael v njegovi borbi za dosego enakih pravic v sueški plovbi. Glavni tajnik ZN Hammarskjoeld pa je bil istočasno pri Nasserju, s katerim se je razgovarjal o tem problemu. USA se namreč trudi, da bi zadevo sueške plovbe izpeljala tako, da ne bi trpel prestiž ne Nasserja ne Izraela.
Zato je začela izboljšavati odnose z Združeno Arabijo (Egipt in Sirija) tako, da je poslala k Nasserju predsednika Svetovne banke Evgena Blacka, ki je igral eno glavnih vlog pri rešitvi sueš-
Je pa veliko vprašanje, če se bodo Titu ti njegovi računi tudi lepo iztekli. Nihče si danes ne more več misliti, da Hruščev ne bi imel Ollenhauerja ali kateregakoli drugega zapadnega socialista le zgolj za orodje za dosego svojih ciljev. In kljub temu še vedno prepričujejo Tito in njegovi lahkoverneži na Zapadu, da se v Sovjetiji spreminja “materialna osnova” in da se bo zaradi tega nujno morala tudi spremeniti sovjetska politika. Mi pa vidimo vsak dan, da postaja Hruščev vedno bolj napadalen.
Kot tako podpiranje “socialističnega sveta” s strani jugoslovanskih komunistov lahko smatramo na primer inter-vjuv, ki ga je dal drugi mož v Jugoslaviji, Kardelj, pariškemu “progresistične-mu” tedniku “France-Observateur”. Tam je izjavil, naj “delavski razred svoj pozitivni bojni program za gospodarsko združenje poveže z njihovim programom boja za socializem”. Socialistična integracija naj bi zajela Vzhodno in Zahodno Evropo.
Da bi ojačili svoj položaj v “socialističnem svetu”, bi titovci radi' uvedli poleg socialnih demokratov še takoime-novane “borce za narodno osvobojenje” v socialistični tabor. In prav pod tem vidikom moramo gledati vabilo, ki ga je dal Beograd Ferhat Abbasu. Pred kratkim so šli belgrajski komunisti še dalj. Jugoslovanski zunanji minister Popovič
je potoval v Atene, da bi pridobil Grke za takoimenovano “balkansko ozemlje brez raketnih oporišč”. Ta načrt je sprožil Hruščev, a Jugoslovani trdijo, da je to Titova zamisel.
Tako pri Hruščevu kot pri Titu je o-paziti težnjo, ki je v zadnjem času vedno bolj izrazita, težnjo za tem, da se zabrišejo ostre meje med komunisti in svobodnim svetom. Sovjetski vrhovni šef bi na ta način rad, ugladi pot infiltraciji komunistov v Evropi, Tito pa poleg tega še upa, da bo mogel v tako “razširjenem socialističnem svetu” igrati bolj pomembno vlogo.
Glede na to prebisano igro se bodo morali socialisti na Zahodu kaj kmalu odločiti, kaj je zanje bolj važno: ali demokracija ali — razredni boj. Če so resnični demokrati, potem se bodo morali odpovedati takim skokom, kot ga to predstavlja socialistični načrt za združitev obeh Nemčij. Ta načrt je namreč čisto primeren, da raztegne “socialistične pridobitve” DDR (Vzhodne Nemčije) na celo Nemčijo, toda za ceno izgube demokratičnih svoboščin v Zahodni Nemčiji. Če hoče Zahod napram takim poskusom rešiti mir in na konferencah kaj doseči, mora priznati osnovno načelo, da je treba vsaj napram zunanjemu svetu biti in ostati enoten. In ta zapoved velja tudi za nemške socialne demokrate.
F. Lovrenc
kega problema med Egiptom in bivšimi lastniki prekopa.
Vse sodelovanje z Egiptom, ki je bilo ustavljeno ob priliki sueškega spora, se je zopet začelo. Zamrznjene fonde so znova odprli, poslali v Egipt za 48 milijonov dolarjev živil in za 5 milijonov dolarjev nadaljne gospodarske pomoči. Prihodnje leto bo USA poslala 25 milijonov dolarjev za arabske begunce iz Izraela.
Washington je mnenja, da se Srednji vzhod polagoma privaja na obstoj Izraela in ga sprejema kot gotovo dejstvo. Celo Nasser je spremenil svoje prejšnje mnenje, da Izrael ne bo mogel obstati. Na mednarodnem socialističnem kongresu v Hamburgu, ki je zasedal prejšnji teden, je bivši izraelski predsednik Žaret objavil, da na Srednjem Vzhodu delujejo sile, ki polagoma pripravljajo tla, za najuspešnejše sodelovanje med Izraelom in arabskim svetom. Te iste sile tudi služijo za uničevanje komunizma, kar se je pokazalo z nastopi proti komunističnemu vpliwu v Združeni Arabiji, zlasti v Siriji, sedaj pa se kaže v spretnem nastopanju generala Kassema proti komunizmu v Iraku.
Skupni obrambni program USA je določil za prihodnje leto vsoto 800 milijonov dolarjev za področje, ki se razteza
Nixon v ZSSR
Severnoameriški' podpredsednik Nixon je včeraj odletel z baltimorskega, letališča v vojaškem letalu Beoeing 707 na obisk v ZSSR. Najprej bo obiskal Moskvo, kjer bo ostal štiri dni, kjer bo odprl severnoameriško industrijsko razstavo, 25. junija. Poleg Moskve bo obiskal Leningrad ter industrijska središča Novosibirsk, Sverdlovsk, Nižni, Tagil in Belojarsk. Sovjeti so Nixonu obljubili, da mu bodo dovolili povsem svobodno gibanje po državi, prav tako, da bodo dovolil 65 časnikarjem in nadaljnim 100 osebam, kl Nixona spremljajo, povsem svobodno poročanje o potovanju po ZSSR.
Nixon vrača obisk Mikojana in Kozlova v USA, dveh sovjetskih podpredsednikov. Doslej sp sovjeti dovolili tujim časnikarjem svobodno poročanje samo še ob pridiki Macmillanovega potovanja po ZSSR.
od Grčije do Pakistana. Ker večino tega obrambnega bremena na tem področju nosi ÜSA, je Washington mnenja, da tako zadostno zmanjšuje tozadevni pritisk na gospodarstvo teh dežel in tako odločilno vpliva na stabilnost, do katere je prišlo v letošnjem letu na tem področju.
Po Kozlovem
Frol Romanovič Kozlov, sovjetski podpredsednik, ki je svobodno prepotoval USA po dolgem in počez, se- vrnil v Moskvo. Rezultate svojega dvotedenskega obiska bo sedaj mogel uspešno uporabiti in nasvetovati Hruščevu, naj se ne uračuna pri precenjevanju vojaške in industrijske sile USA.
Brez dvoma bo Hruščev zahteval od Kozlova točno poročilo o njegovih vtisih, da ga bo mogel primerjati s poročilom, ki mu ga je prinesel pred tedni Mikojan. Iz obeh poročil bo Hruščev mogel dobiti jasno sliko o položaju v USA, o mnenju ameriških prebivalcev in vlade o komunizmu in o odporu, ki ga nudi ta država proti nadaljnemu razširjanju komunizma.
Oba sovjetska opazovalca sta z različnimi interesi ogledovala USA. Mikojan je star boljševiški revolucionar 'in cinično razpoložen proti vsemu, kar obstaja tostran železne zavese. Kozlov je rojen birokrat, predstavnik nove generacije sovjetskih funkcionarjev, ki na lastni koži niso doživeli revolucije.
Ker je star boljševik in ker je bil nekoč strog zaupnik Stalina in ker ima izraz brezobzirnega armenskega razboj nika, je Mikojanov obisk povzročil v USA več pozornosti kakor obisk Kozlova. Proti Mikojanu so silovito protestirali gotovi krogi, množice prebivalstva pa so ga hodile gledat iz radovednosti.
Kozlov pa je človek brez barve ter ga
obisku v USA
je ameriško občinstvo ignoriralo. Celo protestov je bilo zelo malo.
Oba sovjetska predstavnika, Mikojana in Kozlova, je sprejela v goste tista plast ameriškega prebivalstva, ki jo o-ba hočeta uničiti: trgovci in industrialci. Ti so z njima silno vljudno postopali; Mikojanu in Kozlovu se je zdelo, kakor je bilo videti iz njunih izjav, da se trgovci in industrialci trudijo pridobiti ju za čim hitrejše in obsežnejše povečanje trgovinske izmenjave med USA in ZSSR.
Toda kljub mnogemu govorjenju je Mikojanov obisk povsem neznatno omajal severnoameriški odpor proti trgovanju z ZSSR. Hruščev se 'bo spomnil tega dejstva, če mu bo Kozlov prinesel svoja optimistična poročila v tem pogledu.
Kozlov ni mogel skrivati, da je močno vplivalo nanj vse, kar je videl v USA. Videl je ogromno mrežo odličnih cest, bučečo industrijo, brezštevilne gradnje stanovanjskih poslopij in obilje dobrin v takem obsegu, o kakršnem v ZSSR morejo samo sanjati.
Če bo Kozlov podal Hruščevu odkrito poročilo o zagonu in značaju USA, kakršna je videl, potem se bo Hruščevu lahko izogniti napaki, ki jo je storil pred dvajsetimi leti Hitler, ko je podcenjeval odpor te dežele proti sleherni obliki totalitarizma.
IZ TEDNA V TEDEN
Sestanek zunanjih ministrov 21 meri-skih držav, članic Organizacije ameriških držav, bo v začetku avgusta v čilskem Santiagu. Zunanji ministri bodo zborovali v hotelu Carrera, ker so bili socialisti in komunisti , proti temu, da bi bilo zasedanje v parlamentu. Razgovori bodo v glavnem o sedanjem nemirnem položaju v karibskem področju. Nekateri listi poročajo, da bo Venezuela stavila predlog, naj bi Dominikansko republiko zaradi nedemokratskega režima izključili iz Organizacije ameriških držav.
V Peruju so po 22 dneh krize dobili novo vlado. Sestavil jo je Pedro Beltran, časnikar — gospodarstvenik.
Na Kubi je Fidel Castro uprizoril novo politično igro z namenom, da si še bolj utrdi položaj. Potem, ko ga je v Severni Ameriki biv. poveljnik kubanskega letalstva major Lanz obtožil, da je komunist in da komunisti po Castrovi zaslugi na Kubi vedno bolj pridobivajo na moči, je Fidel Castro, užaljen zaradi take obtožbe, odstopil. V javnem govoru je napadal Lanza, pa tudi predsednika republike dr. Urrutio ter mu očital izdajstvo in sabotiranje izvajanja vladnih revolucionarnih načrtov. Predsednik dr. Urrutia je namreč doma tudi v govoru napadel -komuniste ter jim očital, da minirajo vlado. Po Castrovem napadu je Urrutia odstopil, ker so se v Ha-bani že začele zbirati skupine Castroyih
ljudi z namerom, da korakajo proti vladni palači in zahtevajo odstop Urru-tie. Za novega predsednika je bil postavljen odvetnik Osvald Dorticos. Castro tudi po imenovanju novega predsednika formalno še umaknil svoje ostavke kot predsednik vlade, ker hoče, da bi ga pristaši še z večjo zahtevo klicali nazaj. Zato je dal poklicati v Habano iz notranjih provinc 500.000 kmetov, da bodo po Habani manifestirali za njegovo agrarno politiko. V Severni Ameriki je pa Diaz Lanz o zadnjih dogodkih na Kubi izjavil, da imajo po odhodu dr. Urrutie sedaj na Kubi komunisti popolno kontrolo nad otokom. Kaj bo Castro napravil s prejšnjim predsednikom, še ni jasno. Značilno pa je, da se že pojavljajo glasovi, da bi ga bilo treba postaviti pred sodišče.
Brazilska socialdemokratska stranka bo postavila kot kandidata za bodočega brazilskega predsednika sed. vojnega ministra maršala Teixeiro Lotta. Listi pišejo da imata Kubieek in Teixeira Lott dogovor, da se bo Kubiček leta 1965 znova pojavil kot predsedniški kandidat, med Lottovim predsednikovanjem naj bi pa bil guverner države Mi-nas Geraes.
V Italiji so pristaniški delavci po štiridesetdnevni stavki obnovili delo.
(Nadaljevanje na 2. strani)

No v a t
V	“Svobodni Sloveniji” smo nedavno poročali o 9. plenarnem zasedanju Socialistične zveze delovnega ljudstva v Beogradu. Na njem so pod Titovim predsedstvom razpravljali o “aktualnih problemih socialističnega razvoja na vasi”. Za zasedanje je glavni tajnik Soc. zveze delovnega ljudstva Edvard Kardelj pripravil dolg in s statističnimi podatki opremljen referat.
O Kardeljevem referatu in govoru so listi doma obširno pisali. Glavna zadružna zveza je dala Kardeljeve ugotovitve celo natisniti v posebni brošuri ter jo v desettisočih izvodih razdeliti v podeželje. Iz tega je razvidno kako velik pomen so doma komunisti dali Kardeljevim navodilom, kako naj bi pridobili kmete ter jih vključili v komunistično akcijo z,a povečano poljedeljsko proizvodnjo. Izven domovine Kardeljeva izvajanja niso vzbudila posebne pozornosti iz enostavnega razloga, ker gre za novo komunistično taktiko, s katero hočejo prodirati v slovensko podeželje. Slovensko svobodno zamejsko časopisje je to priložnost porabilo, da je znova opozorilo na škodo, ki so jo komunisti doma s svojim eksperimentiranjem povzročili tudi v kmetijstvu.
V	Trstu izhaja dr. Besednjakov “Novi list”, katerega smo mi v Zborniku-Koledarju Svobodne Slovenije za leto 1959 označili v pregledu slovenskega tiska na Primorskem za “filokomunisti-čen list, ki odločno drži z režimom v Jugoslaviji, napada pa samo krščanske stranke”. Zaradi tega se je uredništvo tega lista silno razburilo ter nas je v odgovoru na našo navedeno trditev proglasilo “za ostanke slovenskih totalitar-cev”.
Ni pa bilo treba dolgo čakati in “Novi list” je sam prinesel zgovoren dokaz, da je bila naša trditev odnosno opredelitev tega lista pravilna. “Novi list” je namreč v številki z dne 14. maja t. 1. objavil uvodnik pod naslovom “Načelne spremembe v poljedeljstvu Jugoslavije”. V njem omenja dosedanjo kom. poljedeljsko politiko doma ter priznava, da so z njo med kmeti' povzročili veliko nezadovoljstvo, ko so jih nasilno gonili v obdelovalne zadruge. Kardelj pa da se je sedaj taki stalinistični politiki “dokončno odpovedal”, kajti “razglasil je načelo, da je treba odločno zavreči sleherni poskus kmete nasilno goniti v podružabljenje njihovih posestev”. Če se bodo zadrugi kmetje priključili, da ne bo šlo za podružabljenje zemlje, temveč “samo za podružabljenje proizvajalnih sredstev, s katerimi naj se zemlja obdeluje”. Vprašanje lastnine da je pri tem postranskega pomena. S tako svojo politiko se po mnenju Novega lista “jugoslovanski komunistični voditelji vidno oddaljujejo od boljševiških nazorov o zasebni lastnini na zemlji ter se nehote približujejo krščanskemu gledanju na to vprašanje”. Pisec se je pa takoj zavedel, da je v svojem slavospevu novi komunistični poljedeljski politiki v Jugoslaviji šel le predaleč ter je zato v zadnjem odstavku zapisal, da bi pa bilo vendar le “iz temelja zgrešeno, če bi mi iz tega sklepali, da so se približali krščanskemu pojmovanju družbe in človeškega življenja”.
Tako o Kardeljevem govoru dr. Besednjakov “Novi list” v Trstu. Te trditve o “načelni spremembi” v poljedeljstvu Jugoslavije niso mogle nikogar prepričati. Saj se še dobro spominjamo tistih strašnih let, ko so komunisti doma vihteli bič nad slovenskim kmetom, ga na vse mogoče načine silili v zadruge. In gorje tistim, ki tedaj niso klonili! Trpljenja tistih kmetov — za kulake so jih komunisti zmerjali — ni mogoče popisati. Na vsakogar, ki se je tedaj postavil na stran trpečega kmeta, je neusmiljeno padel komunistični udarec. Tako je v Ljubljani izgubil pravico do odvetniške prakse odvetnik samo zato, ker je kmetu napisal vlogo za izstop iz obdelovalne zadruge. In kdo je bil tisti, ki je najbolj govoril o potrebi preobrazbe slovenske vasi? Kardelj. Ni bil Stalin tisti, ki je slovenske kmete na-silno gonil v obdelovalne zadruge, kolhoze, ampak slovenski komunisti, ki v podružabljenju vsega niso prav nič zaostajali za sovjetskimi komunisti.
In rezultat take politike? Povedal je zopet Kardelj v istem referatu na 9. plenarnem zasedanju, ko je omenjal, da je poljedeljska proizvodnja padla tako nizko, da se “delež uvoza hrane v plačilnem deficitu giblje po letu 1945 nad 70%”. Iz takega položaja vidijo komunisti samo en izhod: spremembo taktike proti kmetom, da jih pridobe, da bi zvišali proizvodnjo. Zato Kardelj pravi v svojem referatu, da so se jug. komunisti sedaj odločili za pot, ki se je v
a h t i h a
sedanjih pogojih pokazala “kot najboljša, da dosežejo svoj cilj — izgradnjo sodobnega velikega kmetijstva in socia-litične preobrazbe vasi — v krepitev proizvodnega sodelovanja socialističnega sektorja s kmetom na bazi obojestranske materialne zainteresiranosti v pospeševanju kmetijske proizvodnje, v povečanju delovne storilnosti, v znižanju proizvodnih stroškov in v nenehni krepitvi socialističnega sektorja na vasi”.
Da komunisti niso opustili svojega končnega cilja popolne komunizacije podeželja in da stro doslej nezlomljivi odpor kmeta in da je najnovejša sprememba v postopanju komunistov s kmeti samo sprememba taktike, metode, potrjuje Kardelj sam, ko pravi, da je “kritika, da so se odrekli socialistični preobrazbi vasi, povsem neutemeljena. Kajti naše odrekanje od oblik stalinistične kolektivizacije namreč pomeni samo zavračanje metode, ki se je v naših pogojih pokazala kot politično in gospodarsko škodljiva.”
Za “socialistično preobrazbo vasi” je Kardelj napovedal tri činitelje: “1.) razširitev socialističnih kmetijskih organizacij z odkupom in zakupom zemlje, kakor tudi s pridobivanjem novih površin;
2)	proizvodno sodelovanje zadrug in drugih kmetijskih organizacij s kmečkim gospodarstvom ter 3.) regulativni ukrepi družbe”.
Za dosego komunističnih ciljev in za povečanje proizvodnje mora služiti prvenstveno “socialistična kooperacija na vasi”, t. j. vsaka oblika “proizvodnega sodelovanja socialističnih gospodarskih organizacij z individualnim kmečkim gospodarstvom”.
Vsa ta akcija komunistov ima samo cilj, da bi kmete pridobila za vstop v “socialistično družbo” brez brutalnih nastopov, kot se je to dogajalo doslej. Da so to samo besede in samo pesek v oči bedakom, ki naj verjamejo komunistom, da so postali drugačni, pove zopet sam Kardelj, ko našteva ukrepe, ki so določeni za “usmerjanje kmetijstva”. Tako pravi, da je z omejitvijo zemljiške lastnine na 10 hektarjev “preprečen kapitalistični razvoj na vasi’. Prizna, da “kapitalističnih teženj na vasi še niso povsem onemogočili”.
Tako zatrjuje Kardelj s svojo komunistično dialektiko. Po naše pa je to priznanje, da komunisti doslej še niso mogli zatreti svobodnega slovenskega kmeta. Zato pa Kardelj takoj naroča, da je “potrebno, da tudi družbena skup nosti uveljavlja in nenehno vzdržuje določene ukrepe, ki preprečujejo uveljavljanje taki teženj. To so predvsem: omejitev možnosti uporabe tuje delovne sile v obdelovanju zemlje, oziroma dosledna uporaba veljavnih predpisov v tem oziru; onemogočanje, da bi imela individualna gospodarstva osnovna sredstva za veliko proizvodnjo (traktorje in podobno) itd.”
Vprašanje lastninskih odnosov naj komuniste ne moti, kajti “za nadaljnji razvoj socialističnih odnosov je bistveno, da ustvarimo predvsem takšne ekonomske pogoje, v katerih bi privatna lastnina na zemlji nehala biti ovira za organiziranje sodobne kmetijske proizvodnje in za vzpostavitev družbenega delovnega procesa. S tega vidika moramo gledati tudi na nakupovanje in prodajo zemlje. Družbena skupnost se v naših pogojih ne more odločiti za pre-prečenje nakupa in prodaje ali zakupa zemlje. Mora pa ga v večji meri dobiti pod svojo kontrolo in ga usmerjati v skladu z našo politiko”.
Da bodo “socialistična gospodarstva” na vasi lahko razvijala še večjo delavnost, bodo deležna še v večji meri podpore oblasti kot doslej. Vse to pa z namenom, da dosežejo svoja dva namena: 1. povečano poljedeljsko proizvodnje in 2. socialistično preobrazbo vasi. To je Kardelj jasno povedal z besedami: “Cilj naše socialistične politike na vasi je eden in nezamenljiv: rekonstrukcija kmetijstva v smeri ustanavljanja velikih socialističnih proizvajalnih enot, sposobnih organizirati na bazi sodobne tehnike in znanstvenih dosežkov družbeni proces dela ob postopnem podruža-bljanju zemlje”. Na drugem mestu pa je zatrjeval: “V svoji praksi na področju socialistične preobrazbe vasi imamo pred očmi dvojni neposredni cilj: da dosežemo gospodarski uspeh, to se pravi, večjo gospodarsko proizvodnjo in večjo delovno storilnost, kakor tudi, da ohranimo in okrepimo dejansko politično podporo kmečkih množic socialističnim silam, drugače povedano, da zagotovimo politično stabilnost na vasi”.
To naj bi torej bile “načelne spremembe v jugoslovanski poljedeljski po-
litiki”, kakor jih vidi dr. Besednjakov . “Novi list” v Trstu. Iz Kardeljevih be- i sed je pa razvidno, da so komunisti samo spremenili taktiko in metode, cilj pa je ostal še vedno isti in se mu niso odrekli.
. Zaradi takega potvarjanja dejstev in resnice so “Novi list” napadli tudi slovenski svobodni listi na Primorskem, med njimi tržaška “Demokracija”. Ko pa je letos ob svoji petletnici izhajanja “Novi list” zapisal, da je “dosledno branil resnico”, mu je tržaška “Demokracija” odgovorila - s člankom, ki nosi naslov “Pet let v službi titovstva”. V tem članku pravi pisec, da je “Novi list” slabo branil resnico, kajti med njegovim izhajanjem so se pojavili “trenutki v politiki, ko je bilo treba zavzeti jasno in odločno stališče”. “Demokracija” ugotavlja, da “tega Novi list ni nikoli storil, nasprotno se je lotil na nesramen način napadati vidnejše naše predstavnike, ki so se vedno odlikovali po svoji odločnosti v borbi za slovenske pravice in proti materializmu in komunistični diktaturi. Todaj pa je vsakomur postalo jasno, da ni “Novi list”
, demokratičen časopis, temveč glasilo^ j ki mu je na tem, da se za nobeno ceno ne zameri vladajočemu režimu v Titovim”.
Potem, ko Demokracija ugotovi, da Novi list neprestano napada goriški Kat. glas in njenega urednika Msgra dr. Močnika, Demokracijo in voditelje Slovenskega demokratske zveze svojo ugotovitev o Novem listu zaključi z besedami :
“V službi take resnice deluje “Novi list” pet let. Tako sodimo slovenski narodno zavedni demokrati. Za nas je namreč resnica doma le v svobodi, za blagor vsega ljudstva in tudi naš blagor. Nikoli ne bomo hvalisali diktature ene stranke, da bi od te stranke uživali kake osebne koristi. Vera, krščanska vera naših očetov in vsega ljudstva je vzvišeni ideal ogromne večine slovenskega naroda, s katerim se ne da barantati za zasebne koristi. Kdor z vero baranta, ni niti kristjan niti katoličan niti krščanski socialec, ampak navaden koristolovec”.
K tem ugotovitvam “Demokracije” nimamo ničesar dostaviti.
BRALI SMO...
KRŠČANSKO NARAVNO PRAVO MANJŠIN
V tedniku “Volksbote” je avstrijski vseuč. prof. dr. Johannes Messner objavil nekaj misli o krščanskem naravnem pravu v zvezi z vprašanjem južnotirol-ske narodne manjšine. Ker pa imajo profesorjeva izvajanja splošen značaj, njegove glavne ugotovitve navajamo tudi mi:
“Krščansko naravno pravo glede manjšin ni vezano zgolj na pravne u-reditve, ki temelje na meddržavnih pogodbah. Po današnjem pojmovanju manjšine kot take niso mednarodno pravni subjekti, to je osebe, ali z drugimi besedami, one same ne morejo sklepati mednarodnih pogodb, ker ta pravica pripada samo državam. Kljub temu pa ostaja glede manjšin v veljavi tudi naravno pravo, ki temelji na splošnih načelih mednarodnega prava ter na običajnem pravu.
Pripadnost k določenemu narodu in kulturnem^ krogu je vrednota, ki je sama po sebi upravičena do zaščite, tudi brez ozira na pripadnost k določenim državam ter na potek državnih meja.
Te pravice se izražajo v štirih temeljnih točkah:
1.	Pravica do kakovostne enakopravnosti pri uživanju vseh ustavno zajamčenih državljanskih pravic, ki so priznane večinskemu narodu, med temi tudi pravica do ustanavljanja društev ter u-dejstvovanja v tisku in založništvu.
2.	Pravica do svobodne in neovirane uporabe materinega jezika pri javnem bogočastju, na javnih zborovanjih v stikih z oblastmi, v šolskih in vzgojnih u-stanovah.
3.	Pravica do sorazmernega deleža denarnih sredstev, ki jih država in občine namerjajo za kulturne (šola in vzgoja), gospodarske in socialne zadeve.
4.	Pravica, da sorazmeren del uradnikov v upravnih ustanovah, ki delujejo na področjih, kjer živi manjšina, pripada manjšini sami. Dokler manjšina ni na ta način soudeležena pri upravi, ji lahko sovražno razpoložena narodnostna večina uživanje ustavno in pogodbeno priznanih pravic povečini onemogoči.”
Koroška
Šentjakobska farna igralska družina je praznovala 10 lethico živahnega dela. Pred 10 leti je namreč tja zaneslo g. Vinka Zaletela, ki se je takoj lotil obnove kulturnega in prosvetnega dela. Za proslavo je igralska družina pripravila igro “Vislavina odpoved”. Igra je dramatizirana zgodba iz poljske zgodovine, ki sta'jo priredila za oder Matilda Ko-šutnik in Raimund Grainer iz Globasnice. Gledalci so napolnili dvorano do zadnjega kotička in z zanimanjem sledili igri. Med gosti je bil tudi ravnatelj * V
IZ TEDNA V TEDEN
(Nadaljevanje s 1. strani)
Predsednik Charles de Gaulle je sprejel daljšo avdienco biv. predsednika argentinske revolucionarne vlade generala Pedra Aramburu-ja.
Predsednik Japonske vlade Kiši se mudi na obisku v zahodnih evropskih državah. Bil je že v Angliji ter Zahodni Nemčiji. V Bonu je izjavil, da sta zahodno nemška in japonska vlada sklenili dogovor, da bosta gospodarsko podpirali nerazvite države v Aziji.
V	republiki San Marino bodo imeli 13. septembra splošne - volitve. Do leta 1957 so v tej državici vladali 13 let komunisti, tedaj so jim preprečilli načrte za državni udar krščanski demokra-t-, ki so tedaj tudi prevzeli oblast. Krščanski demokrati upajo, da bodo pri septembrskih volitvah doboli veliko večino, ker so dali volillno pravico tudi ženskam in vsem Sanmarincem, ki žive v Severni Ameriki.
V	mestu Kirkujc v severnem delu Iraka je prišlo do hudih pouličnih bojev med nacionalisti in komunističnimi kur-di. Boji trajajo že več dni in se je komunistom posrečilo zasesti del mesta. Nekateri viri tudi poročajo, da je del vojske prešel na komunistično stran. V dosedanjih bojih je bilo veliko žrtev na obeh straneh.
Avstrija je končno le dobila novo vlado. Sestavil jo je dosedanji kancler Raab. Da pa je mogel sestaviti koalicijsko vlado s socialisti, jim je moral dati velike koncesije; tako imata med drugim obe stranki enako število ministrov v vladi in socialisti so sedaj dobili v ro ke tudi zunanje ministrstvo, ki so ga doslej imeli pristaši ljudske stranke.
slovenske gimnazije in predsednik Sveta Koroških Slovencev dr. J. Tischler, šentjakobski župan Koren in svetnik Kmetijske zbornice Janko Janežič iz Leš.
Igralska družina se je ob tej priliki tudi zahvalila g. Vinku Zaletelu za njegovo nesebično delo in mu v znak zahvale poklonila šopek rdečih nageljev,
Na lanskem sestanku slovenskih izobražencev v ‘Št. Jakobu je bil padel predlog o ustanovitvi organizacije slovenskih izobražencev. Takoj so izvolili poseben pripravljalni odbor petih članov, ki je pripravil pravila nove organizacije, jih predložil oblastem v odobritev in sklical občni zbor, ki je bil koncem maja v Mohorjevi hiši v Celovcu. Nova organizacija se imenuje Zveza slovenskih absolventov visokih, srednjih in višjih strokovnih šol. Njen prvi odbor pa sestavljajo: predsednik dr. Stanko Jelen, podpredsednik Avguštin čebul, tajnik dr. Val. Inzko, blagajnik Hanzej Millonig, odborniki pa so dr. J. Hornboeck, Milica Zwitter in Rudej Vouk.
V Škocjanu so na pobudo župnika Kogleka zgradili skupno zadružno hladilnico. Prostori te edinstvene skupne hladilnice na Slovenskem Koroškem so v farnem domu, ki ga je zgradil župnik Koglek. Naprava sestoji iz predhladilni-ce, kjer se mora zaklana žival ohladiti na 0 stopinj in pa iz hladilnice same, v kateri ima vsak zadrugar svoj pre del. Članov zadruge je 48, naprave pa so stale 164.000 šilingov.
Lepo uspel koncert narodnih in umetnih pesmi je priredil v Ravnah pri Ro-žeku tamošnji zbor, ki šteje 12 članov, vodi ga pa Šimej Trišnik. Zbor je glasbeno sijajno ubran in izvežban; solotoč-ke je odpel M. Kernjak, ki nastopa tudi v celovškem radiu. Nad 250 poslušalcev je navdušeno sledilo koncertu in pevce nagradilo z zasluženim aplavzom.
Mladinske dneve so imeli na Koroškem v mesecu maju in juniju. Poročali smo že od dnevih v Podjuni pri Božjem grobu in v Rožu na Macnu. Mladinski dan za Zgornji Rož, Gure in Spodnjo Ziljo pa so imeli v št. Jakobu. Na ta dan je prišlo nad 400 udeležencev iz Podgorij, Pečnice, Loč, Rožeka in Št. lija, Hodiš, Loge vesi, Malošč, Št. Lenarta in Bistrice na Zilji. Na sporedu so bile de-
ARGENTIN A
Vojni minister gen. Elbio Anaya je pred dnevi sprejel časnikarje. Najprej jim je dal izjavo, nato pa odgovarjal na stavljena vprašanja. V izjavi se je najprej pritožil, da nekateri listi kljub temu, da imajo časnikarji neoviran dostop do virov novic, ne poročajo točno o dogodkih v argentinski vojski. Za tako postopanje pravi, da je obžalovanja vredno, ker povzroča samo škodo tako vojni ustanovi, kakor tudi državi, listu pa tudi ne prinaša ugleda. Glede sedanjega položaj v argentinski vojski je dejal, da je častniški zbor povsem edin v ljubezni do domovine in ustanove, kateri služi. Ta enotnost se razteza od drž. tajnika do zadnjega vojaka. Naglasil je tudi, da je vojska povsem enotna in združena proti komunizmu, kakor tudi proti vsakemu totalitarizmu ali pa diktaturi.
Predsednik venezuelskega parlamenta in voditelj venezuelskih krščanskih demokratov dr. Rafel Caldera je med svojim obiskom v Buenos Airesu govoril tudi v argentinskim parlamentu. Njegov govor, ki je na vse poslance napravil globok vtis, je preveval čut ameriške solidarnosti in želja, naj bi vse a-meriške države živele pravo demokratsko življenje.
V argentinski mornarici je, kot smo poročali že v zadnji številki, več višjih mornariških častnikov izrazilo željo, naj bi sed. tajnika za mornarico viceadmi-rala Esteveza zamenjala kaka druga o sebnost. Predsednik je imel v tem pogledu sestanek s skupino admiralov. Po razgovoru z njimi je objavil, da bo mornariškega tajnika Esteveza še naprej obdržal na sedanjem položaju. Po tej predsednikovi izjavi je več admiralov zaprosilo za prevedbo v rezervo. Glede rešitve položaja v argentinski vojni mornarici je predsednik dr. Frondizi imel tudi daljši razgovor s kontraadmiralom Rialom, biv. podtajnikom za vojno mornarico v revolucionarni vladi, ki uživa med mornariškimi častniki velik ugled. Sodijo, da bo drž. tajnik za mornarico viceadmiral Estevez dal znova o-stavko, katero bo predsednik tokrat sprejel in imenoval za njegovega naslednika novo osebnost.
Buencsaireške nadškofija je objavila sporočilo, da je bilo 13. julija t. 1. dvignjeno izobčenje, kateremu je zapadel biv. podpredsednik argentinske revolucionarne vlade admiral Izak Rojas, ker se je v začetku t. m. dvobojeval z vladnim radikalnim poslancem dr. Robertom Galeanom. To zadevo je Isak Rojas osebno uredil z buenosaireškim nadškofom Msgrjem. Lafittom.
Centralni komite argentinske komunistične stranke je objavil sporočilo, da so v prvih 15 dneh kampanje za zbiranje prispevkov za stranko nabrali
14.225.000	pesov. Napovedali so, da pričakujejo, da bodo do konca meseca nabrali 22 milijonov. Po nedavni objavi argent, notr. ministrstva in listov v Uruguay ju so sovjeti v zadnjem času dali velike svote za komunistične stranke v Južni Ameriki.
Argentinski gospodarski minister ing. Alsogaray je na mesečni večerji pri inozemskih časnikarjih izjavil, da je v Argentini čutiti, da sedaj vladajo civilisti in ne vojaki. Za predsednika dr. Fron-dizija je dejal, da je pripravljen izvršiti v Argentini veliko gospodarsko in socialno spremembo. Glede govoric pa, da nanj izvaja pritisk vojska, je dejal, da to ne odgovarja resnici, ker da je Frondizi človek, ki takega ali drugačnega pritiska ne bi prenesel in bi raje odstopil. Tudi zase je dejal, da ne mara trpeti nikakega pritiska nad seboj.
klamacije, petje, rajalni nastopi in kom cert tamburaškoga zbora, a fantje iz št. Jakoba so uprizorili igro “Vrtnar”. Za zaključek je v farni cerkvi imel mašo prelat dr. Blueml iz Celovca, pridigal pa je župnik Kašelj iz Hodiš.
Drug mladinski dan pa je bil v Železni Kapli. Ta je bil združen z blagoslovitvijo športnih igrišč in pa glasbil kapelske mladine. Obrede je opravil kanonik Zeehner, nato so sledili razni nastopi pevcev in zborne deklamacije mladine iz raznih župnij. Po prireditvi so u-deleženci bili še pri maši v Marijini cerkvi v Trnju.
List za mladino dvojezičnih šol — to je praktično za slovensko ljudskošolsko mladino — “Mladi rod” je nedavno kljub težavam uspešno zaključil osmo leto izhajanja. List izdaja konzorcij koroških učiteljev, urejujeta ga pa nadučitelj Rudi Vouk in ravnatelj N. Aichhol-zer.
Stran 3.
Ilovice i/z
Industrijska proizvodnja v Sloveniji je bila ,v letošnjem prvem četrtletju za 7.2% večja kakor lani v istem času.
Umrli so. V Ljubljani: Albin Pavšič, upokojenec, Franc Petkovšek, kolarski mojster, mr. ph. Vida Fink, uslužbenka Centralne lekarne, Marija Jelenc-Puhkova, Pavel Nastran, Marijan Ver-bajs, Marija Dacar, roj. Deschman. Ivan Novak, invalid, Frančišek Mertelj, žel. upok., Feliks Dornik, fin. uradnik v p., Ana Kozjek, roj. Božič, Anton Karpe, strojnik v p. in dr. Vinko Zalokar, zdravnik-stomatolog v Karlovcu, Frančiška Bašca, roj. Umnik v Preddvoru pri Kranju, Franc Klun na Hrovači, Jože Zajc, ključavničar v Dolu pri Ljubljani, Avgust Kraševec, šolski upravi-
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES
V.	kulturni večer Slov. kult. akcije
je bil v petek dne 17. julija ob pol o-smih zvečer v Slovenski hiši na Ramón Falconu. Bil je v okviru literarnega odseka SKA ter ga je vodil predsednik tega odseka dr. Tine Debeljak, predaval je pa prof. Alojzij Geržinič o temi: Kaj je in kakšna je slovenščina. Snov se je nanašala s posebnim ozirom na pravopis in pravorečje in je zajemala: 1. nazore o slovenščini, 2. razvojne tendence in 3. lingvistične značilnosti z njih pra-■vorečnimi in pravopisnimi odsevi.
Večer je bil zelo zanimiv, saj je predavatelj znan kot strokovnjak v svoji jezikovni stroki. Zato so bila tehtna njegova izvajanja, ko je govoril o našem jeziku kot dragoceni vrednoti, ki jo imamo in ki jo moramo tudi skrbno čuvati in negovati, ker je naš največji zaščitnik. Opozarjal je tudi na sovražnike našega jezika, ki so zunanji in notranji in med temi je tudi marksistična ideologija. Udeleženci večera so pozorno sledili predavatelju, ko je pred njimi razgrinjal bogastvo in pestrost slovenskega jezikovnega razvoja in njegovo barvitost ter melodioznost.
Prof. Geržinič bo nadaljeval svoje predavanje v petek, 31. julija ob 19,30 v dvorani Slovenske hiše.
Občni zbor FEDECE
Mlado mednarodno društvo akademikov FEDECE (Federación de Estudiantes Exilados del Centro y Este Europeo) je dopolnilo prvo leto svojega delovanja. Glavna cilja tega društva, v katerem so tudi slovenski akademiki, sta medsebojno spoznavanje in protikomunistična
Težak je zaslužek': pazi na svoj denar.
Kar kupiš, kupi tam, kjer je ceneje, tako priporoča minimum za ekonomijo.
Zato kupi svoj hladilnik 3.000.— pesov ceneje, šivalni stroj 1.000.— pesov, pralni stroj 1.500.— in vse druge električne predmete veliko ceneje kot v katerikoli drugi trgovini.
Prepričaj se sam ali vprašaj one, ki so že kupili pri
P. NOVAK
Cerrito 2245, poleg Av. Villegas Lomas del Mirador
Pravljica o IzguMJeml sIiifcM
telj v šmarjeti, ing. Anton Šetinc, predsednik zasavske sekcije Direkcije gozdnega gospodarstva v Brežicah, Drago Gorup na Pobrežju, Henrik Fob, upok. v Muretineih, Jože Resnik, čevljar v Gabrovki, Stanka Roš, roj. Mikuš v Celju, Albert Roos, davčni nadupravi-telj v p. v Kranju, Andrej Janša, obra-tovodja mlekarne v Kočevju, Anton Mesesnel in Franc Bezlaj, uslužbenca podjetja GRADIS se ponesrečila na gradbišču Podvelka na Dravi, Anton Zupančič, delavec v valjarni gumijevih izdelkov v Kranju, Jože Škrajnar iz Tacna pri Ljubljani, Avgust Balantič, 'u-službenec elektrarne v Žirovnici, Ivanka Lenček v Domžalah, Marija Bizjak, roj. Črnigoj ’ v Šmartnem pri Litiji in Jerica Gabrič, roj. Lukane iz Zadvora.
propaganda med argentinskimi študenti. Za uresničitev prvega je društvo priredilo predavanje madžarskega študenta Tyrolerja o njihovi revoluciji, akademiji, kot sta bili slovenska in hrvaška ter družabni večer. Na zunaj pa se je FEDECE pokazala s proglasom ob svoji ustanovitvi, posebej pa še, ko je strgala nedolžno krinko s komunističnega obraza VI. mladinskega kongresa na Dunaju z izjavo, ki so jo na vidnem mestu objavili skoraj vsi tukajšnji dnevniki.
Za nas Slovence je zanimivo, da so na svetovnem študentskem kongresu v Limi prepovedali vstop FEDECE v dvorano na zahtevo jugoslovanske delegacije, ker smo v tem društvu mi in Hrvati.
To bi bil pregled čez lansko delo. 14. t. m. pa je bil na občnem zboru izvoljen nov odbor in sicer je bil skoraj soglasno izvoljen za glavnega tajnika slovenski delegat Vital Ašič, za tajnika Slovak Maček, za blagajnika Hrvat Se-redin, tajnik za tisk Estonec Sargava in z,a organizacijo Ukrajinec Kowal. To nam dokazuje, da uživamo Slovenci velik ugled med drugimi akademiki. Upajmo, da bo delo FEDECE v novem letu tako povoljno kot je bilo dosedaj, in s tem služilo boljšemu razumevanju med protikomunističnimi študenti v Argentini.
Osebne novice
Družinska sreča. V družini Jožeta Podgorelca in njegove žene ge. Francke, roj. Zor v San Justu se je rodila hčerka Vanda-Frančiška. Srečni družini naše čestitke.
BEREZATEGUI
Poročilo o slovenskem tečaju Ivana Cankarja
Pouk se je pričel 7. marca. Šola je pri šterbenčevih — v novem prostoru, ki služi trenutno samo šolskemu pouku. Krajevni šolski svet, ki ga sestavljajo gg, Škerlj Stane, šterbenc Janko, Jože Vidmar in ga. Olga, je s starši otrok; oskrbel jako udobne šolske klopi. Za pleskanje teh je prispevalo Društvo Slovencev 500 pesov.
Pouk se vrši ob sobotah. Tečaj vodi požrtvovalna učiteljica gdč. Anica Šem rov. Poučuje vsakih 14 dni od 15. do 17. ure, verouk pa č. g. Stanko škrbe vsakih 14 dni od 15,30 do 17,30.
Buh. svetnik Al. Košmerlj - 60 letnik
nik v dušnem pastirstvu v župniji Mais
Zadnjič sem napisal vtise o delu mladega Gallusa, ki sem jih dojel pri eni izmed vaj na odru in misli njega voditeljev. Vesel sem, da smem poročati danes o uspehu njihovega dela.
Lansko silno slabo vreme ob uri Kresnička se je tudi letos zarotilo zoper mlade pevce: lilo je kot iz škafa ob pričetku sobotnega in nedeljskega večera. Toda dobre volje ni vzelo ne mladini, niti starejšim, ki so napolnili obakrat dvorano v Ciudadeli. “Dobra volja je najboljša. ..” je pesem siničice, ki jo poje zbor ob zaključku, in to vodilo je povezalo ves večer v eno samo plemenito vzdušje med odrom in dvorano.
Potrebna je bila beseda, ki nas je vpeljala v čisto slovensko okolje, v domače vasi in mesta, od Štajerske do Primorske in od Triglava do Gorjancev. S Cankarjem smo čutili do dna srca o tej izvoljeni zemlji in njenih prebivalcih: ■“Tod bodo živeli veseli ljudje.. . Pesem bo njih jezik... Slovenska beseda je beseda praznika... ’’ Kaj lepšega kot te izbrane praznične besede, ki jih je govoril Gallusov dirigent dr. J. Savelli, staršem in otrokom, ter obenem vljudno povabil v zborove vrste vse tiste, ki jih ne strašijo žrtve in imajo dober glas.
Nato je razložil jedro Pravljice: stara sinička si je spletla gnezdece v trhlem deblu jablane, da bi bilo domek hčerkam.
Položila vanj jajčeca ter izvalila siničko. Z materinsko skrbjo jo je negovala in ji prinašala hrane. Ko se je neko jutro s polnim kljunčkom vrnila h gnezdecu, je našla praznega. Vaški paglavci so ji ukradli hčerkico. Vsa potrta jo potem išče z loga v dol, z gozda do vasi ter sprašuje po njej rože, zajčke, kačje pastirje, račko, žolno, škrata, kokoške; šele vile ji razodenejo, da imajo hčerko ujeto poredni dečki, ki se končno usmilijo njenih milih prošenj in ji jo vrnejo. . . Poudaril je tudi nauk: treba je delati vedno dobro, kajti vse dobro se plačuje, slabo pa neusmiljeno kaznuje.
Izdal je še skrivnost o nastanku spevoigre: Tomažek Tozon jo je v Ljubljani skomponiral v svojem dvanajstem letu, ko se mu je silno vtisnila v dušo stara lepa: Stoji učilna zidana, katero je zbor za odrom odpel med njegovim govorom. V domovini je bila že večkrat z. uspehom odigrana, sedaj se je izvajala prvič v v Ameriki.
Vodstvo igre je nato prevzela napovedovalka, gdč. železnikarjeva, ki je uvajala posamezne prizore, da je igrica bila tudi najmlajšim obiskovalcem razumljiva.
In potem so sledili nepretrgano (razen odmora) prizor za prizorom. Skupina Rož s Sončnim žarkom in Soncem: zvočen kvintet, ubran, z dobro igro,' še
V	soboto dne 25. julija t. 1. bo dopolnil 60 let svojega, življenja g. duhovni svetnik Alojzij Košmerlj. življenski jubilej bo slavil v polnem zdravju in delavnosti, ki je bila značilna za vse njegovo življenje.
Jubilant se je rodil 25. julija 1899 v Sodražici pri Ribnici na Dol. Po ljudski šoli v domačem kraju je obiskoval humanistično gimnazijo v Ljubljani. Na niej je maturiral leta 1918. Bogoslovje je študiral na teološki fakulteti v Ljubljani ter bil posvečen v duhovnika dne 29. junija 1922. Po novi maši je nastopil kaplansko službo pri Št. Rupertu na Dol. Tu je deloval do leta 1925, ko je bil prestavljen v Trebelno. Leta 1928 je prišel za kaplana k Sv. Petru v Ljubljani, od tu pa v stolno župnijo v Ljubljano, kjer je bil vse do 7. novembra 1936, ko je bil imenovan za župnika v veliki šentpeterski župniji v Ljubljani. Tu je ostal vse do odhoda v begunstvo maja meseca 1945. Begunska leta je delno preživel V begunskem taborišču Monigo pri Trevisu, nato pa kot pomoč-----------------------------------------
Tečaj šteje 17 otrok, ki so razdeljeni v 3 skupine. Nižjo skupino obiskujejo: Dolenc Rudi, Hribar Tonček, Omahna Matjaž, Pucko Andrej, Vidmar Andrej, Vitrih Franci, Ogrin Stanka in Škerlj Andreja; srednjo sk.: Šterbenc Friderik, Dolenc Marija in Vidmar Nevenka; višjo pa: Dolenc Marta, Ogrin Marta, Poželnik Marta, Pucko Jelka, Šterbenc Lučka in Marjetka.
Otroci redno obiskujejo tečaj in zelo vestno izvršujejo domače naloge. Prijazna Šterbenčeva gospa nudi tudi staršem, ki spremljajo otroke v tečaj, prijetno zavetje v svojem stanovanju.
MAR DEL PLATA
G. Boris Koman župnik v Mar del Plati
V	ponedeljek, dne 6. t. m. nas je Slovence v Mar del Plati veselo presenetila vest, ki smo jo brali v tukajšnjem časopisju in slišali med novicami obeh radijskih postaj v Mar del Plati, da je naš rojak, g. Boris Koman prejšnji dan, to je, v nedeljo dne 5. t. m., prisegel pred pristojnimi cerkvenimi oblastmi kot novi župnik stolne župnije sv. Petra in sv. -Cecilije v Mar del Plati. Dosede-nji župnik g. dr. Janez M. Zabala je bil namreč pred kratkim imenovan za so-vikarja mardelplatske škofije, zato je pooblastil g. Borisa Komana, da odslej dalje on izvršuje službo in posle župnika pri stolni cerkvi v Mar del Plati. S tem imenovanjem je g. Boris Koman, ki -že 10 let kaplanuje v omenjeni župniji, prejel od svojih predpostavljenih zasluženo priznanje za svoje vestno in neumorno delo v flušnem pastirstvu prve župnije tukajšnje škofije. Vsi Slovenci, ki bivamo v Mar del Plati, Cha-padmalalu in Miramarju, se tega napredovanja našega rojaka zelo veselimo in g. Borisu Komanu k njegovemu imeno vanju za župnika stolne cerkve v Mar del Plati iskreno čestitamo z željo, naj bi ga Gospod Bog v tej novi in odgovorni službi stalno podpiral s svojimi milostmi in bogato blagoslavljal vse njegovo delo. — T.
^ *
Tem častitkam se pridružuje tudi Svobodna Slovenija.
lepšim petjem. Občudovali smo jasno in lepo izgovorjavo materine besede.
Skupina Zajčkov: z. očakom Zajcem, z dolgo pipo, ki so ž.ivahno odplesali in prijazno pozdravili Sinico na njeni poti iskanja hčerke.
Skupina Kačjih pastirjev z Račko in Mlinarjem, ki so napotili Sinico dalje proti vasi, kjer so jo Kokoške opogumljale pri njenem dejanju.
Bolna Žolna Sinice ne razume in le venomer kljuje ob deblo.
Šele mali Škrat pe ptičke usmili in ji obljubi pomoč: v čudežno piščalko zapiska in Vile pokliče. Te lepo zaplešejo vilinski ples, odpojo 'in jo napotijo k porednim fantom, ki so ujeli njeno hčerko.
Tako se sreča z groznimi Indijanci, ki merijo s fračami in prožijo psice, mečejo sulice in sekajo s sekirami. To je bil razgiban, pravi indijanski prizor s plesi in petjem, da je bil všeč starim, posebno pa mladini, ki je občudovala ponosne perjanice in svojska oblačila krepkih fantičev. Brez dvoma je bil to poleg Rož najbolj dovršen prizor, ki so ga navdušeno in z zanosom postavili vrli fantiči.
Sinica, Majda Tomažinova, je potrdila naše pričakovanje: lepo, čisto in sigurno je pela, njen glas je prijeten. Igralsko pa je bila., pri Kresničku sko raj boljša, dasi ji jč tudi Sinička nudila široke igralske možnosti.
v Meranu. Tu je bil tudi delegat ljubljanskega škofa za duhovske zadeve begunskih slov. duhovnikov v škofiji Trient. V Argentino je prispel aprila meseca 1948. Kot spiritua! v slovenskem begunskem taborišču v San Luisu je deloval od leta 1948 do aprila meseca 1950, ko je prevzel kaplansko mesto pri šolskih bratih La Salle v Floridi.
To so zgoščeni življenski podatki s službenimi mesti jubilanta g. duhovnega svetnika Alojzija Košmerlja. Za njimi se pa skrivo veliko delo, ki ga je Košmerlj opravljal tako na svojih kaplanskih mestih na Dolenjskem, zlasti pa še pozneje v Ljubljani. Poleg svojega dušnega pastirstva se je povsod udejstvoval v katoliških verskih, mladinskih in prosvetnih organizacijah, že kot kaplan je zaslovel kot izvrsten govornik. Po prihodu v Ljubljani je v ljubljanski stolnici nastopil mesto kot stolni pridigar za prav tako znanim govornikom pok. dr. Opeko. S svojimi cerkvenimi govori je zaslovel daleč naokoli ter so ga vedno vabili kot govornika na razne velike cerkvene slavnosti in prireditve. Več svojih govorov je objavil v duhov-skem listu Vzajemnost s prilogo Prae-dicate. V Ljubljani je govorništvo poučeval tudi pri bogoslovcih, verouk pa predaval na gimnaziji. Precej je tudi pisal za mladino. Svoje sestavke je objavljal v Angelčku.
Kot šentpetrski župnik je posvetil vso skrb duhovni obnovi svoje župnije, pa tudi za lepoto šentperske župne cerkve je poskrbel ter je bila ta velika in lepa ljubljanska cerkev obnovljena po načrtih arhitekta Vurnika pod Košmer-Ijevim župnikovanjem.
Med Ljubljančani je jubilant g. Košmerlj postal posebno znan kot govornik v stolnici, še bolj pa na mesečnih obno-
SLOVENCI
ITALIJA
V Vatikanu sta bila imenovana za monsignorja dr. Masimilijan Jezernik, rektor asistent papeškega zavoda “Propaganda Fide” in dr. Janez Belej, visok funkcionar v Kongregaciji za širjenje vere. Oba nova monsignorja sta 'iz mariborske škofije. Leta 1941 so ju nacisti pregnali, na priporočilo škofa dr. Gregorija Rožmana in s posredovanjem p. Prešerna sta bila oba nato sprejeta v Kolegij Propaganda fide. Tu sta dokom-
Na zaključku ves zbor ob srečnem snidenju matere s hčerko zapoje “Kaj mi poje ptičica...” ki priča o moči in kvaliteti glasov ter o njih kodajšnji pevski izvežbanosti.
Če izvzamem prizor z Račko, katere zamisel ni bila najbolj posrečeno izob-blikovana, ter Kokoške, ki so pokazale kot najstarejše članice najmanj prizadevnosti in smisla za dober nastop (vsaj sobotni večer), je Mladi Gallus pri pravil izredno lep večer. Dobro so se izkazali solisti, ki so peli sigurno, z dobrimi in točnimi vstopi, intonančno dokaj čisti, kar utrjuje lastno neodvisnost in samostojnost, ki sta dve najvažnejši postavki bodočega dobrega pevca. V tem je velik vzojni pomen takih nastopov, ki zahtevajo od posameznika lastne trdnosti.
Za vse plemenite odlike in znanje, ki ga imajo mladi pevci, ima zasluge zbo-rova voditeljica, gdč. Nuša Kristanova, ki je pevsko naštudirala z njimi tudi to spevoigro. Režijo pa je z mnogimi svojskimi domislicami vestno pripravila ga. Ema Blejčeva. Na klavirju je s sigurno roko spremljala pevčke gdč. Anka Savelli, lepe obleke so bile zamisel ge. Lije Savellijeve. Pri sceni je sodeloval g. Gorazd, z lučmi in šminkami g. Češarek. Vsem tem, mladim izvajalcem in tudi požrtvovalnim staršem naša prisrčna zahvala!
—jkc
Vsak teden ena
SO PTIČICE ZBRANE...
So ptičice zbrane, v planinco lete, tam dol na Dolenjskem je zdravje moje.
Le zbud' se, vstani, ti mrzli Gorenje,
boš videl, kaj dela Dolenje.
Poseka, oklesti, pripravlja si les, ga v butaro veže, ravna si ga vmes,
na voz ga naklada, živinca pelja, a njemu pa srce igra.
Je hramček odprt in pripravljen je mož,
veselo gre v goro, nabrusi si nož, prikloni se k trti in pravi: "Svet križ, da dobro v jesen obrodiš!''
Zdaj ima korajžo, zauka na glas, gre piti ga v hramček, če zunaj je mraz,
premišlja, kako bi hranljivo živel, da bi še na jesen imel.
Kdor vince rad pije, naj prosi Boga, da pamet mu pravo in zdravje tud' da,
nikar se ne kregaj, ne žali ljudi, poglej, kak Se meni godi.
Oh, v žalostnem kraju prebivam sedaj,
v kleti prav temni, kjer sonca ni kaj, tu milo zdihujem, ker vinca želim, in žalostne pesmi učim.
vah, ki jih je pripravljal Prerod za fante in može. Pri teh obnovah je v težkih vojnih letih g. svetnik Košmerlj vedno v jasnih in odločnih besedah razgaljal komunistično brezboštvo ter obsojal njihovo zločinsko početje.
V izseljenstvu se vsa leta poleg svojih poklicnih dolžnostih v zavodu La Salle vedno udeležuje dela v organizirani slovenski skupnosti. Redno pomaga v duštem pastirstvu pri Slovencih v Floridi in redno tudi piše -članke v versko revijo Duhovno življenje.
Med rojaki je povsod selo priljubljen ter zaradi svoje družabnosti iskreno dobrodošel v vsaki družbi.
K življenskem jubileju g. duhovnemu svetniku Alojziju Košmerlju ne častita-jo samo njegovi šentpetrski farani v Buenos Airesu in Argentini, ampak vsi Slovenci in z njimi tudi Svobodna Slovenija, ki mu iskreno želi, la bi dočakal še veliko let ter da bi mu Bog naklonil tudi milost, da bi se lahko še vrnil med svoje šentperske farane v resnično svobodno domovino ter še naprej neumorno deloval za njihov dušni in te-letni blagor.
Bog ga živi še mnogo let!
PO SVETU
čala bogoslovne študije ter tudi doktorirala iz bogoslovja, filozofije in prava. Po končanem študiju so predstojniki dr. Jezernika in dr. Beleja kar pridržali na Kolegiju in jima zaupali važne položaje. Novima slovenskima monsignor-jeina k visokemu cerkvenemu imenova nju iskreno čestita tudi Svobodna Slovenija.
AVSTRALIJA
Družinska sreča. Klavdij Faein in Pina, r .Roncelj sta v Port Lingolnu dobil hčerko Helenco, v družini Franca Grlj in Pavline, r. Šenkinec imajo sina Stojana Franka, v St. Albansu se je v družini Avgusta Vinka in Angele, roj. Karba rodila hčerka Monika, v Geelongu je družino Stanka Kmetiča in Ane, r. Cvetko razveselila hčerka Ivanka Ana, v Sydneyu so se pa rodili: V družini Lojzeta Trobca in Slavice, r. Grželj hčerka Jolanda Sonja, Hčerko imajo tudi v družini Jožeta Prinčič in Marije, r. Butinar. Pri krstu je dobila ime Elena Marija. Hčerko imajo tudi v BulOvčevi družini.
Poročili so se: V St. Peters, Adelaide Stanislav Žele in Gabrijela Želko, oba iz Slov. Primorja, v Melbourne-u: Werner Graier iz Innsbucka in Marija Kuri od Sv. Antona v Slov. goricah, Pavel Mikuž iz Zagorja in Lojzka Bagar od Sv. Jurija ob Ščavnici, Aleksander Kodila iz Pečarovcev v Prekmurju in Ana Dovgan iz Vrbovega, Franc Vrbnjak iz Dragotincev in Ruža Kostelac ter Janko Pal iz Pineemarofa pri Dol, Lendavi ter Marija Mezgec iz Hrušice na Primorskem; v Sydneyu so se pa poročili: Alojzij Bric iz Breginja pri Gorici in Ana Damjančič iz Dalmacije; Alojzij Filipič iz Breginja in Ivana Rejc iz Gornjih Novakov; Roman Jeraj iz Celja in Lidija Karbič iz Orehka .pri Postojni; Toni Grassmayer in Irena Klako-čer; Franc Šifrer in Dragica Žičkar.
Slovenci so tudi na Novi Gvineji. Zastopa jih Rudolf Marin. Za poklic si je izbral lov na krokodile. (Nad. na 4. str.)
Kuti o se reče
Nación — (samostojna) država, narod, zveza (federacija); nacionalidad — državljanstvo, narodnost; ciudadanía, ciudadano — državljanstvo, državljan; federativo, federal — federativen, federalen, zvezen; provincia — provinci ij) a, ,pokrajina; pueblo — narod ljudstvo, prebivalstvo, kraj, vas; población — prebivalstvo, ljudstvo, kraj; país — dežela, država; partido, municipalidad —: občina.
Kadar prevajamo navedene besede, se večkrat motimo ali imamo dvome. Težava je predvsem zaradi tega, ker Argentinci (in tudi mnogi drugi narodi, zlasti romanski) drugače pojmujejo narod in državo kot mi Slovenci (in večina Evropejcev). Po njihovem ima “nación” v prvi vrsti politični pomen (država) in navadno ne ločijo naroda od države. Izraz “pueblo” nima tako jasnega pomena kot naš “narod”. Tudi Francozi rabijo “nationalité” predvsem v pomenu državljanstvo. Potemtakem “Naciones Unidas” ne bi smeli prevajati z “Združeni narodi”, ampak z “Združene države”, saj so v tej organizaciji zastopane samo (neodvisne) države, ne pa narodi. Tudi meddržaven (za internacionalen) bi bil pravilnejši izraz kot mednaroden, a zdaj ne moremo več spreminjati, ker je že udomačen in splošno priznan.
“Nación” pa pomeni tudi federacijo, zvezo oziroma osrednjo vlado in skupščino v nasprotju s provincami. V tem primeru je “nacional” soznácnica (sinonim) besede “federal”, po slovensko \ zvezen. Nacional ali federal — provincial, v Sloveniji pravijo zvezen — republiški. Congreso Nacional bi pravilno prevedli takole Zvezni parlament a-!i Zvezna skupščina in ne Narodni parlament, kakor sem opazil v nekem našem časopisu. Banco Hipotecario Nacional — Zvezna hipotekarna banka. Kaj pa “industria nacional”? Tu pa gre za nasprotje s tujo industrijo. Me-pim, da bi lahko rekli kar domača industrija ali argentinska industrija (industria argentina).
JAVNI NOTAR
Francisco Raui Cascante
Escribano Público
Uruguay 387
T. E. 40 - 1605	Buenos Aires
NAJLEPŠE DARILO!
Izvirna enkratna keramika
akad. slikarice Bare Remec v trgovini “Vesna”, Ramos Mejia, Bolivar 595
1
Sosed Mihelič je prodal in kupili so Jerebičevi. Oče Štefan, mati Marija, Ve-rena, Vincenc in Uonka. Prišli so bili od onstran Mure iz katerega kraja, ne ve nihče — in so bili tu. Brez živine so prišli in brez orodja. In brez semena sredi pomladi.
Mihelič je bil pustil čebelnjak pred hišo nedotaknjen. Satovje je sicer snel, stene pa stoje, lepo popleskane in porisane stene. Veter piha skoznje...
Hlev je gorak in zoper vsako hurjo čvrsto zavarovan. Tudi mu lepo odteka gnojnica. Suh je ta hlev, svetal in prostoren — toda prazen je. Prav na koncu, že pod obokom, stoji edina Je-rebičeva krava. „Pod streho je prostora za kompanijo vojakov — tam je Mihelič spravljal semensko čez zimo, v mili zimi je imel tam tudi semenski krompir in Tepo. Seveda tudi lovskih pušk prešerno zbirko in prešerno zbirko krzen. Med Miheličev lovski plen so spadale veverice, kune, vrane, dihurji, voluharji, podlasice in tu in tam kaka lisica. Lovil je divje, streljal brez pravice, kar pa je podrl, je bilo njegovo. Zdaj je podstrešje prazno. Jerebiči niso prinesli s seboj ne puške ne smodnika, semena pa komaj merico ali dve.
Štefan stoji za mizo pol naslonjen nanjo, pol zravnan in govori, kakor hi molil:
PO ŠPORTNEM SVETU
Nemčija je osvojila lahkoatletsko prvenstvo turnirja “Šest držav” s 134 točkami, slede Italija s 112, Francija 106, Belgija, Švica in Holandija.
Španski kolesar Bahamontes je osvojil prvo mesto v naporni dirki Tour de France. Znani favoriti so ostali precej daleč zadaj, predvsem Charly Gaul in Louison Bobet. Letošnja dirka je bila zelo naporna zaradi izredno hude vročine, ki je vladala v Franciji.
V	Švici je pričel svetovni mladinski šahovski turnir. 26 igralcev mlajših kot .20 let je razdeljenih v tri skupine. Argentino zastopa Bielicki, ki v tretji skupini vodi po drugem kolu z IV2 točke, Jugoslavijo zastopa B. Parna, ki igra v 1. skupini. Parna je v prvem kolu premagal Avstrijca Weinwurma v 57 potezi.
Danski zdravnik Knut Lunberg je 59-krat zastopal državne barve v nogometu, 11-krat v košarki in 7-krat v rokometu. Vsekakor zelo uspešen in vsestranski športnik.
Naslov slovenskega prvaka v rokometu je osvojilo moštvo Odreda iz Ljubljane, med damami pa ekipa Svobode, tudi iz Ljubljane.
V	novem olimpijskem plavalnem stadionu v Rimu je bil plavalni troboj Ita-lija-Francija-Jugoslavija. Jugoslovanski plavalci so se dokaj dohro odrezali. Tako je bil Janez Kocmur na 100 m prosto drugi v času 1 m, na 100 m hrbtno je bil tretji M. Dorčič v času 1:08,1, na 100 m prsno sta zasedla drugo in tretje mesto Janez Pelc s časom 1:17,9 in Tomišič 1:18,9.
Plavalke so se slabše odrezale, tako so na 100 m hrbtno zasedle peto in šesto mesto, na 100 m prsno pa četrto mesto.
NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA
Argentinski gospodarski minister ing. Alsogaray je doslej že dvakrat go voril po radiu in televiziji o gospodarskem položaju v državi. V zadnjem govoru je razvijal svoje misli o stabilizaciji valute, o glavnih gospodarskih dogodkih v tednu, nazadnje pa govoril o birokraciji po državnih uradih ter o redukciji uradništva.
DOMOBRANSKI SESTANEK
Vabimo vse člane in prijatelje Slovenske fantovske .zveze, da se udeležijo domobranskega sestanka ',ki bo 2. avgusta t. 1. po maši na Ramon Falconu. Na sestanku bo predaval g. polkovnik Vuk Rupnik o bojih in strategiji domobranskih edinic. Predavanja se lahko udeležijo tudi možje. Vabi
Odbor SFZ
“Vsega bo, kadar bo... zdaj pač še nimamo”.
Štefan je preudaren človek, ki počasi gradi in s,e bo prigradil še do slemena. Marija je živahnejša, pa tudi lahko-miselnejša je.
“Ni treba misliti, da smo prišli praznih rok, če sta kuhinja in kašča prazni. Nismo prišli praznih rok: zemljo imamo in ta je plačana. Otroci sede na plačani zemlji, nikomur zadolženi. Ali razumete, kaj to pomeni, ko imamo okrog in okrog same zadolžene sosede? — Ah, gospod, sedite rajši na ta stol, vaš je majav.”
In tako se presedem in potrpežljivo poslušam dalje.
“Tri mesece še imamo do prvega plodu. Bog nam pomozi pred njim! Dotlej se pač bolj držimo doma in ne hodimo med ljudi. Ljudje tega ne umejo, ker so majhni. Vaš človek mora imeti nedeljsko obleko, zlato obrobljene mašne buk-vice in “harmoniko” pod stopalom — saj vem, to je škripajoč podplat — če tega ni, je nesrečen. Kako pa stanuje, kako gospodari, kdo mu šteje novce, koga mora ubogati in kdaj ga bo trški advokat pognal na bohen, to mu je vseeno. Krava gre za kravo iz hleva — vse samo za obresti, žito je še zeleno, ko je že oderuhu prodano za jesensko posojilo. In tako obrača zemljo iz leta v zimo,
SLOVENCI PO SVETU
(Nadaljevanje s 3. strani) Slovenski dušni pastir v Melbourne-u g. p. Bazilij je slovenskemu prostoru na melbournskem pokopališču dokupil še štiri grobove. Kmalu zatem je na tem prostoru pokopal že četrtega slovenskega rojaka, ki je bil to pot Prekmurec Anton Hrelja iz Doljnje Lendave doma. V Avstralijo je prišel leta 1956. Živci so mu v zadnjem času povsem popustili ter je bil zaradi tega v zdravniški oskrbi. Njegovo truplo so našli razmesarjeno na železniški progi pri Wangaratti. Kako je do nesreče prišlo, še niso ugotovili.
Glede stabilizacije valute je navajal, da jo je treba na vsak način doseči, ker sedanja inflacija povzroča največ težav ravno delovnemu sloju, Dosedanji način zviševanja plač povzroča samo zviševanje cen življenskim in ostalim človeškim potrebščinam. Zato je minister navajal potrebo, da borba proti naraščanju cen ne sme niti za trenutek prenehati. Za dosego gospodarske izboljšave in stabilizacije gospodarskih razmer je nujno potrebno harmonično sodelovanje delovnih slojev in podjetnikov, lastnikov delovnih objektov. Nujno je povečanje vse proizvodnje in uspešno pobijanje navijalcev ven, kjerkoli se pojavijo.
Glede državnega uradništva je navajal, da je v centralnih državah ustanovah in v državnih podjetjih 1.029.206 uradnikov in nameščencev. V ministrstvih in civilnih tajništvih jih je 176.955, v decentraliziranih ustanovah 148.022, učiteljev in profesorjev je 122.304, organov varnostne službe 42.260, v državnih podjetjih 434.067, v vojnih resorih je 49.304 civilnih uradnikov, vseh častnikov in podčastnikov je pa v vojski, letalstvu in mornarici 55.694. Mini ster je napovedal, da bo treba znižati ^tevilo uradništva za 80.000 uradnikov. Od tega števila jih ima 20.000 vse pogoje za upokojitev in bodo tudi upokojeni. Minister je tudi poročal, da tudi vojska sama pripravlja znižanje izdatkov s tem, da bodo znižali število vojakov v aktivni službi za 25.000 mož, razen tega bodo omejili sprejem v oficirsko šolo, vse objekte pa, ki jih vojska več ne potrebuje, bodo prodali, ali jih
plačevati najemnine. Državna uprava bo v kratkem prodala tudi nad 400 avtomobilov, ki niso nujno potrebni. Tudi tajništvo za promet preučuje vprašanje izročitve državne avtobusne službe na dolge proge v privatne roke. Država bo privatnikom prodala tudi ves vozni park, s katerim je doslej z velikimi izgubami vzdrževala promet na dolge proge.
KRASNO GOBELIN SLIKO velikost 1,20 x 0,60 in KLAVIRSKO HARMONIKO z 80
basi in dvema registroma zelo ugodno prodam.
ŠKERLJ, Tucuman 1313/11., Capital, od 16. do 19. ure, razen nedelje in ponedeljka.
iz zime v leto in na Veliki šmaren, včasih tudi šele na Malega, je njegovemu kraljevanju konec. Vrata posojilnice se mu več ne odpro, sodnik je gluh zanj in toliko, da si sme sneti hišno številko in jo ponesti s seboj za spomin, kamor koli že potuje... Da, to je vaš svet, naš pa je drugačen. Smo siromaki, sam Bog ve, kakšni siromaki smo, imamo pa vsaj zemljo pod seboj, na svoje ime zapisano in nikamor zadolženo. Ni to mnogo,, je pa nekaj, poglavitno je. Vsaj spimo ponoči in se ne premetavamo po posteljah kakor mesečni.”
Ni minil teden dni, ko je Marija pozno zvečer potrkala na vrata.
Ponižno je vstopila, pa koj ob vratih v veži zrasla do stropa, visoka in vitka, kakor je bila. Nasmehnila se je uslužno in moral si jo popeljati do stola in ji ponuditi sedež kakor kaki grofici.
Nasmehnila se je v opravičilo, da prihaja tako pozno, pa tudi v opravičilo, da je tako lepa...
“Ognja nimamo, po vžigalice sem prišla, gospa; če, bi mi posodili šibic»...”
Drugič je prišla Ilonka, sedemletno dekle, črnolaso in temnopolto. Prikazala se je med vrati, kakor bi Mati božja stopila z neba na ta grešni svet.
Z roko je pokazala, in kakor je pokazala z roko, je obrnila jezik.
“Gospa, če bi... soli nimamo, imamo samo solnik in ta je prazen. Vrnili bomo, ko bomo imeli.”.
Poprosili smo jo, da nam kaj zapoje, katero iz svojega kraja, pa se ni mogla
SLOVENSKI TISK V ARGENTINI
Duhovno življenje. Julij 1959. Vsebina: Smo ali nismo (Vinko Žakelj1); Molitveni namen (Jože Jurak); Misel roma (Venceslav Sejavec); El que a vosotros desprecia (Joé Juck); Pomen krvi in vode iz Jezusove srčne rane za življenje Cerkve (Dr. J. Vodopivec); Pred štirinajstimi leti; Samo v krščanski družini je to mogoče (Dr.); O krščanskem zakonu in družini (Pastirsko pismo jugoslovanskih škofov); Marjetica (Zora Piščanec); Sodobni svet v svoji pravi podobi (Iz “Cilji in pota 1959, št. 2); Mladinski kotiček; Po svetu; Meja (Gregor Hribar); O Gospa naša, o Mati naša (A-lojzij Košmerlj, govor na lujanskem romanju) ; Domovina, mili kralj (Janez Hladnik); Iz domovine; Nove knjige; Brez družine, pa nikdar sam Jules Pra-vieux-Jurak).
Katoliški misijoni. Julij 1959. Vsebina: Božja pisma nam govore o misijonskem delu (Stanko Boljka CM); Pomlad prihaja na Korejo (Stanko Boljka CM); Izbrala sem pot do resnice. Pot kitajske pisateljice Marije Yen do vere (Ruda Jurčec); Duh svetega Vincencija, ustanovitelja Misijonske družbe — lazaristov (Branko Biohinc); Močnejši od smrti — kanadski mučenci — zgledi, ki vlečejo (Janez Kopač CM Nad.); Boj in trpljenje makedonskih uniatov (Branko Bohinc) ; Maksimilijan Kolbe — norček Naše ljube- Gospe (Priredil Ruda Jurčec); Naši misijonari pišejo (Jože Cukale) ; Gospod, pa le besedo reci (J. Cukale); Z raznih postojank (Valentin Poznič); Po misijonskem svetu; Vsem, ki bi zmogli.
Vestnik, glasilo slov. protikomunističnih borcev. Štev. 7. Vsebina: Po našem svetu; Ob prvi obletnici (Sm. R.); Zdaj hodim pot (I. Dejak); Mrtvaška kroni ka: Ko so odhajali gorenjski fantje; Za ( brano (I. Korošec); Borba na Gracar -jevem turnu (Fr. Grum); Domovini (Iv. Pregelj); Ob 40 letnici bojev za slo vensko Koroško (Radivoj Rigler).
OBVESTILA
VI. kulturni večer SKA bo v petek 31. julija ob 19,30 v dvorani Slovenske hiše. Prof. Al. Geržinič bo podal II. del predavanja: Kaj je in kakšna je slovenščina.
Domobranski sestanek Slov. fantovske zveze bo 2. avgusta t. 1. po maši v Slovenski hiši na Ramon Falconu. O bojih in strategiji domobranskih enot bo predaval polkovnik Vuk Rupnik. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Odbor
FEDECE bo začela v nedeljo 2. avgusta drugo leto svojega delovanja s predavanjem člana Poljske akademije znanosti prof. Lisa Kozlówskega o etničnem izvoru slovanskih in drugih narodov Srednje Evrope. Predavanje bo -prostorih Poljske Zveze na Serrano 2076 (Plaza Italia) ob 16.30. Za tem bo pro-
Pred nakupom se posvetujte pri
Lojzetu Novaku
Izključno zastopstvo
M V M A n S. IK. E.
Avda de MAYO 302. T. E. 658-7083 Velika izbira hladilnikov, pralnih strojev, šivalnih strojev, plinskih štedilnikov, TV aparatov ter drugih' potrebščin za dom, vse najboljših znamk. Cene ugodne, tudi možnost dolgoročnega odplačevanja do dveh let. Nudim tudi dobra motorna kolesa. Svetujem nakup električnih hladilnikov že sedaj, kajti po leti bodo dražji. Kličite po telefonu, zglasite se osebno v trgovini. Pridem tudi na dom.
spomniti nobene. Rada bi nam bila u-stregla in žal ji je bilo, da se nismo mogli sporazumeti. Da ravnica tam onstran Mure je široka in dolga, in kar se na nji zgubi in pozabi, je zgubljeno in pozabljeno za vselej.
Sol je odnesla, na vratni kljuki pa je še dolgo visel njen smehljaj, opravičujoč se pol, pol obljubujoč stokratno povračilo, kadar bo nekoč napočil čas...
Še Vincenc je prišel, odkrit in nagel fant; takoj je sedel za mizo, se s komolci oprl in se zarežal veselo in brez zla. “Po kaj pa si ti prišel?”
“Poklasti nimam kaj; krava muka, tele je gladno in svinja, edina svinja rije po svinjaku za koncem korena. Ah, kako smo sedli na prazno, pa bo že bolje. Zdaj se še gledamo kakor sveti Trije kralji, ki ne vedo, od kod so prišli in kam gredo, na jesen pa bo vse drugače. še prej. Saj kose pri vas že junija in dotlej je še mesec dni!”
“Tudi mesec dni živina ne more biti brez krme, pa čeprav bi jo imeli samo na ogled kakor Noe na barki!” “Bomo že kako, ljubi sosedje... samo ne bojte se za nas! Temelj je položen, vse drugo bo navrženo.”
Ponudili smo mu tobaka, pa je odklonil. “Najprej moram kravi dobiti sena ali vsaj detelje, prižgem si cigareto šele, ko bo krava sita. Če bo, če sploh bo.. . nocoj že ne bo... ”
Zažvižgal je vpričo nas, nerodno vstal in še ozrl po oknih. “Kaj zastore imate pred šipami? Mi še šip nimamo. Mihe-
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Milos Store Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N7 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 613.742	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1959 za Argentino ? 240.—.
sta zabava. Vabljeni akademiki ter vsi, ki jih tema zanima.
Na misijonsko nedeljo dne 18. oktobra bo v Slovenski vasi v Lanusu blagoslovite cerkve Marije Kraljice.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Posmrtninski prispevek. S smrtjo g. Jožefa Leskovec, ki je umrl dne 6. junija 1959, je zapadel 52. primer posmrt-ninskega prispevka v izplačilo. Vabimo vse one člane, ki še tega niso poravnali, da to v lastnem interesu čimprej storijo.	y
Proizvedba
Rant Peter iz Ljubljane, Poljanski nasip 22, je bil leta 1949 v D. P. Čamp 39, “Dover”, 23 Lingen-Ems v Brit. zoni v Zahodni Nemčiji. Od tedaj naprej ni o njem nobenega glasu več. Kdor ve za njegov sedanji naslov, ga prosimo, naj ga sporoči njegovemu očetu na sledeči naslov: Jože Rant, Poljanski nasip 22, Ljubljana, Slovenija.
Denarja je danes na eni strani vedno več v obtoku, na drugi strani ga pa vedno bolj primanjkuje. Na najbolj pri-prost način si to razložimo tako, da ob-j tok denarja zadnje čase ni narasel niti polovico toliko, za kolikor so se povišale cene. Če bo šel razvoj v sedanji smeri naprej bo kaj kmalu zmanjkalo denarja za vedno višje cene. Še preje se bo to zgodilo, če bi denarni obtok začel padati. Kaj se bo tedaj s cenami zgodilo pa prepuščamo vsakemu v premislek.
Tudi ti, dragi rojak, dobro pretehtaj možnost, da ti jutri utegnejo vsiljevati po nižji ceni stvari, za katere še moraš danes za drag denar puliti. Zato zaenkrat ne kupuj ničesar, česar nujno ne potrebuješ. Tako ti svetuje PROMET SRL, Cap. m$n. 100.000,- 25 de Mayo 533, p. 3. Buenos Aires. T. E. 31-6435.
Zavarovalnica
La Holando - Sudamericana
Compañía de Seguros Soc. Anónima
Agencia Buenos Aires Avda Alem 619/IV T. E. 31-9281, 32-5331
Zastopnik MILAN KRIŽ
Sprejema vsakovrstna življenska in splošna zavarovanja.
Za rojake telefonska številka 70-0561
lič jih je bil snel vse, odnesel vse, najbrž za verando, ko jo zida tam nad gnojem. Ah, kako smešni so ti vaši sosedje. ..”
Vincenc je šel, vesel, da ni opravil ničesar, vesel, da lahko zopet pride in da zopet ne bo opravil, kakor bi moral. In še bo lahko prišel.
Verene pa ni bilo ne včeraj ne danes. In tudi jutri je ne bo. Verena je ponosno dekle s prekmurske ravni, krščena pod krono sv. Štefana, in njena izreka je med vsemi Jerebičevimi naj-pristnejša, najzvestejša. Pozna tri a-je, pet o-jev in sedem e-jev, je tisti v besedi “ogan”. Kakor bi se razmaknil nebesni obok in dal prostora zemlji, ravni ko miza, razpeti iz neskončnosti v neskončnost... Nebo in ravnina: in sredi med njima Verena, samoten človek s senco kakor cisternsko drevo na obzorju, Verena s svojimi samoglasniki...
Ne moremo se ločiti od njih; eden je kakor žamet, globok, topel, mehak in odpuščajoč vsem vse, drugi je visok in oster, ozek in piker kakor posmeh; vse mu je manj vredno, kar je okrog njega. Tretji se ti prilizne prav do ust, je pa sladak ko paprika, živ kakor ta sad in neprizanesljiv; vžge te, če ne paziš. Četrti zajoče in v plemenitem joku obrede vse okoli in okoli, kakor bi nekoga iskal, kakor bi klical iz davnine gluhe in neme in mrtve, celo vojsko, ki spi in se noče predramiti...
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
Prosvetni večer Društva Slovencev
Sobota, 25. julija 1959 ob 20. uri
S D D O K N 1 fi M PERIALIZMI
Predava RUDA JURČEC
Vabljeni člani in prijatelji — Odbor
STANKO MAJCEN	(1)
V EUEN A
pa izpraznili, da zjmje ne bo treba več
I