Ljubljana, sreda 29« marca 1939 Cena 2 Din Upravmstvo i-)uDi|aiui Knafljeva 5 — Telefon 3122 3123 3124, 3125 1126. Inseratn) Kiiieiek: LJubljana, Selen-burgova ul - Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor Gralski trg 1. Telpfot) št 2455 Podružnica Celle Kocenova ulica 2. - Telefon St 190 Račun! on pošt ček zavodih: Ljubljana 11842. Praga ftlslo Wlpr «t 105 241 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5, telefon 3122. 3123. 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev L telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo Angleška diplomatska akcija Takoj po nemški zasedbi Češke in Moravske so prišla iz Londona poročila, da je angleška vlada po svoji seji dne 18. marca predlagala vladam Francije, Rusije in Poljske, naj bi skupno ž njo podpisale slovesno »protinapa-dalno izjavo«. V njej naj bi se vse štiri države obvezale, da se bodo v bodoče v primeru neizzvanega napada vzajemno podprle. Izjavi bi se lahko kasneje pridružile še druge države. Podrobnosti o angleški akciji sprva niso bile znane. Nekoliko več jasnosti je v ta diplomatska pogajanja prinesel ruski odgovor na angleški predlog. Rusija je odgovorila s protipredlogom, naj bi se vse interesirane države čimprej sestale na skupni konferenci, kjer naj bi se podrobno domenile o morebitni skupni akciji v bodoče. Angleška vlada pa ie ta ruski predlog odklonila, češ da bi bila taka konferenca najmanj pre-uranjena, razen tega pa gotovo neprimerna, ker je še docela nejasno, katere države bi se je hotele udeležiti. Zato se je Anglija postavila na stališče, da bi bilo najbolje, ako bi se pogajanja najprej nadaljevala med že kon-sultiranimi državami, ki naj bi se sporazumele o skupni splošni izjavi proti napadalcu, dočim naj bi se na pritegnitev drugih držav in morebitno skupno konferenco mislilo šele kasneje. Od teh začetnih diplomatskih posvetov je med tem poteklo že več ko deset dni, položaj pa še vedno ni razčiščen. Ve se za sedaj samo to, da je Francija od vsega začetka odobrila angleško pobudo in pristala tudi na predlog angleške vlade o skupni proti-napadalni izjavi, dočim se zdi ruski pristanek omejen s pridržki, ki se tičejo jamstev za konkretne primere, dočim Poljaki doslej še niso odgovorili. Po novejših vesteh je celo verjetno. da bo Poljska vztrajala ori svojem nevtralnostnem stališču in da bo zato od Anglije predlagana izjava omejena samo na tri velesile, na Anglijo, Francijo in Rusijo, dočim bi se ji druge države, zlasti Poljska, pridružile šele potem. ko bi se velesile na skupni konferenci sporazumele med seboj tudi o konkretnih jamstvih za vsak primer. Ob tem stanju stvari bi sicer ne mogli reči, da se je angleška pobuda zaključila z neuspehom, ker se pogajanja vodijo še naprej; vsekakor pa prevladuje mnenje, da se akcija še ni ore-maknila s svoje teoretične osnove. Na to stran je opozorila v svojih notah zlasti Rusija, ki angleški akciji v načelu ne nasprotuje, želi pa, da bi Anglija že v naprej jasno določila tudi svoja jamstva, brez katerih bi izjava ne imela nobenega praktičnega pomena. Zdi se končno, da je po nedeljskem Mussolini j evem govoru, ki ga del angleškega in francoskega tiska označuje za pomirljivega, nastopil v angleški pobudi vsaj v toliko zastoj, ker se v delu angleške in francoske javnosti pojavlja mnenje, naj bi se Anglija ne prenaglila z vključevanjem Rusije v svojo akcijo in naj bi obe zapadni velesili rajši mislili na pogajanja z Italijo. Nemški listi, ki o tej angleški akciji obširno pišejo, še posebej poudarjajo, da je naletela tudi na odpor vseh interesiranih manjših držav in Poljske, ki da se jim zdi vključevanje Rusije v to pobudo prej nevarnost kakor varnost. Uradnih izjav o angleški akciji je bilo doslej premalo ali pa so bile pre-splošne, da bi si mogli po njih ustvariti pravo sliko o trenutnem stanju te zadeve. V kolikor se je med tem po čeških dogodkih vsa evropska aktivnost osredotočila predvsem na gospodarsko ofenzivo posameznih velesil, zaslužijo v zvezi z angleškimi pobudami posebno pozornost izjave, ki jih je podal Chamberlain v spodnji zbornici 23. t. m. Angleški ministrski predsednik je tedaj najprej poudaril, da se Anglija želi v bodoče upreti »poskusom politične nadvlade v Evropi«, pa naj pridejo od katerekoli strani, nato pa je dobesedno pripomnil: »Hočem pa ugotoviti, da angleška vlada nikakor ne misli ovirati pametnih naporov Nemčije, ki streme po razširjenju njene izvozne trgovine.« Proti očitku glede Rusije in glede ustvarjanja ideoloških blokov se je Chamberlain v tej svoji izjavi zavaroval s pripombo: »Angleška vlada nikakor ne želi ustanavljati v Evropi nasprotujoče si bloke med državami, katerih ideje se v pogledu njih notranje ureditve razlikujejo med seboj.« S tem je Chamberlain. izključil vnašanje kakršnekoli druge osnove v akcijo angleške vlade. Na to Chamberlainovo ugotovitev, ki so jo Angleži tolmačili predvsem kot pojasnilo Italiji, je Mussolini odgovoril v nedeljo z znanim pogojnim stavkom, ki je bil namenjen Londonu kot svarilo: »Ako bi prišlo do ustanovitve zveze proti avtoritarnim državam, izjavljam, da bodo te države sprejele to izzivanje in bodo na vseh PREDAJA MADRIDA BREZ ROJA Včeraj so Francove čete zasedle glavno mesto Španije — General Miaja organizira še predajo ostalega republikanskega ozemlja Madrid, 28. marca. d. Danes se je Madrid brez vsakega odpora predal Francovi vojski. Najprej se je predal poveljnik republikanskih postojank v univerzitetnem okraju, s čimer je padla zadnja republikanska utrdba, ki je zapirala Francovi vojski dohod v glavno mesto Španije. Takoj po predaji univerzitetnega okraja so odložili orožje republikanski miličniki tudi na višini Telavisti, tako da je Francova vojska lahko obvladala mesto tudi s severa. Madrid je kapituliral po skoro dve-inpolletnem obleganju, ki se je pričelo 6. novembra 1936. Okoli poldneva so Francove čete že pričele korakati v mesto. Ob 12.30 so prispele prve tri nacionalistične divizije v predmestja, kjer niso zadele na noben odpor. Ob 13. so nacionalisti že zavzeli radijsko postajo v Madridu, ob 14. pa so prispeli v mesto že prvi transporti živil, ki so hili pripravljeni v okolici. Že prej je ukazal poveljnik republikanskih miličnikov polkovnik Orada svo.i;m četam, naj se umaknejo. Na mnogih hišah v Madridu so razobesili bele zastave. Zastopniki obrambnega sveta so pozvali prebivalstvo po radiu, naj ohrani mir in red. Komisar za zunanje zadeve obrambnega sveta je v svojem govoru poudaril, da je vojne konec in da se je Madrid vdal generalu Francu, da prepreči nepotrebno prelivanje krvi. Narodno-obrambni svet bo še nadalje ostal v Madridu in poziva prebivalstvo. naj ohrani mir. Obrambni svet je pozval tudi vse uradništvo in delavstvo, ki je izgubilo službo med državljansko vojno, naj se vrne na svoja m^sta. Vse politične kaznence bodo izpustili. Po mestu so se kmalu pričele manifestacije nacionalistom naklonjenega prebivalstva in ni bilo nobenih večjih incidentov. Komunisti so se umaknili iz mesta proti vzhodu in na jug. V glavnem se umikajo proti Valenciji. Generala Miaja in Matalana ter ostali vodilni člani madridskega obrambnega sveta so prispeli danes v Valencijo, kjer nameravajo organizirati predajo ostalih predelov republikanske Španije. Glavni stan republikanske vojske je že danes popoldne poslal četam na estramadurski fronti ukaz, naj se umaknejo in opuste vsako nepotrebno prelivanje krvi. kar se je tudi zgodilo. Republikanska fronta je tamkaj že v popolnem razsulu. General Franco bo po dosedanjih poročilih slovesno vkorakal v Madrid šele v soboto. Tri divizije vkorakale v mesto Madrid, 28. marca. w. 15., 16- in 81 divizija so pod poveljstvom polkovnika Ri-osa Capape Loja vkorakale ob 12.30 v Madrid.. Te divizije so podrejene armij-skemu generalu Espinosi de Los Monte-ros. Istočasno so se pričele pomikati iz okolice proti Madridu vse kolone z živili, pa tudi tovorni vlaki, ki so čakali že več tednov v zaledju, so se odpeljali proti španskemu glavnemu mestu. Pri prihodu Francovih čet v Madrid so se zbrale na ulicah ogromne množice ljudstiva, zlasti na cesti Alcala in na trgu Puerto del Sol. Delo v Londonu In Parizu Chamberlainova domača in mednarodna pogajanja V pričakovanju izjav pred parlamentom — Lebrun bo v drugič kandidiral ? London, 28. marca. AA. Chamberlain je obvestil snoči zunanji odbor spodnjega doma o pogajanjih, ki tečejo glede vprašanja skupne izjave štirih velikih sil. Današnji listi pričakujejo, da bo Chamberlain v sredo ali četrtek govoril v spodnjem domu o poteku teh pogajanj. Danes dopoldne je namestnik šefa laburistične opozicije Greenwood obiskal ponovno Chamberlaina. Njun razgovor je veljal mednarodnemu položaju. London, 28. marca. o. Tako zvani pododbor za zunanjo politiko je imel sejo, na kateri mu je bila predložena izjava, ki jo bosta prečitala jutri dopoldne Halifax v zgornji, popoldne pa Chamberlain v spodnji zbornici. Ves tisk pripisuje tej izjavi velik pomen. Vodilna angleška državnika bosta v njej definirala stališče angleške vlade glede vseh problemov, ki so postali aktualni spričo zadnjih mednarodnih dogodkov. Pariz, 28. marca. o. Kakor se je šele danes izvedelo, je ministrski predsednik Daladier na včerajšnji seji vlade pozval predsednika Lebruna, naj v vsakem primeru sprejme kandidaturo pri volitvah novega predsednika, ki bodo 5. aprila v Versaille-su. Daladier je obrazložil svojo prošnjo s tem, da je Franciji v sedanjem času velike mednarodne napetosti nujno potrebna sloga, ki bo dosežena le, če bo Lebrun postal spet prezident republike. Lebrun je doslej vztrajno odklanjal vse ponudbe za ponovno kandidaturo. Na včerajšnjo ponudbo še ni odgovoril. Izmikajoče Chamberlainove izjave v parlamentu London, 28. marca. br. V spodnji zbornici je bilo danes vloženih spet več interpelacij glede angleške zunanje politike. Posamezni ministri so nanje sicer odgovarjali, vendar se je pokazalo, da vlada še nima namena podati podrobnejša pojasnila. Med drugimi je ministrski predsednik Chamberlain podal zanimive izjave o sedanjih konzultacijah angleške vlade z nekaterimi drugimi vladami. Rekel je, da so te konzultacije še zmerom v teku. da pa je iz povsem razumljivih razlogov nujno potrebno, da ostanejo do nadaljnjega zaupnega značaja. Zato o njih ne more dati še nikakih konkretnih izjav. Na izrecno vprašanje prvaka laburistične stranke Greenwooda. ali gre pri teh diplomatskih razgovorih v resnici le za konzultacijo ali tudi za medsebojno podporo sodelujočih vprašanj, in ali se razgovori na- točkah zemlje prešle v obrambo in protinapad.« Na reakcijo nemških listov smo že opozorili. Toda Nemci so svojo reakcijo proti angleški pobudi protinapadal-ne zveze pospremili tudi s tremi dejanji: zasedbo Klajpede, nemško-slovaško pogodbo in nemško- rumunsko gospodarsko pogodbo. Angleška pobuda je med tem v toliko napredovala, da sta si Francija in Anglija izmenjali zagotovilo o jamstvu belgijskih, holand-skih in švicarskih mej, torej mej, ki spadajo v sfero zapadne Evrope. Glede nadaljnjih angleških načrtov v pogledu splošne protinapadalne izjave, zlasti pa glede njene vsebine in njenega namena, smo še vedno navezani samo na Chamberlainovo izjavo z dne 23. t. m., ki pa, kakor smo videli, ne pove ničesar točnega in podrobnega. našajo tudi na vojaška vprašanja, je ] Chamberlain izjavil, da je angleška vlada vladam ostalih sodelujočih držav jasno sporočila, kaj namerava storiti v določenih okoliščinah. Zbornica i..\a pravico biti obveščena, a vlada bo pristala na to šele, ko se bodo pokazali konkretni rezultati sedanjih razgovorov. Vlada se nadeja, da se bo mogla vršiti obširna zunanjepolitična debata še pred veliko nočjo, ker se zanaša na to, da bo dotlej že dosežen tak sporazum. Potek pogajanj pa ni odvisen samo od angleške vlade, nego tudi od vlad drugih držav. O povečanju angleške subozemne vojske London, 28. marca. A A. (Reuter): Vojni minister Hore Belisha je v spodnjem domu na vprašanje, ali bo vzel v pretres povečanje suhozemske vojske na 2 milijona ljudi, odgovoril, da bi to pomenilo ogromno povečanje stalnega kadra, razširjenje vojaškega pouka in povečanje števila vojašnic. Pripomnil je, da angleška vlada proučuje gotove predloge. šef angleškega generalnega štaba v Franciji London, 28. marca. AA. Šef generalnega štaba britanskega imperija vikont Gort je ob 9.45 odpotoval v družbi več generalov in častnikov z vojaškim štirimotornim letalom s hendonskega letališča v Pariz. Gort se bo mudiil v Franciji več dni. Prisostvoval bo manevrom francoske vojske, ter si ogledail utrdbe na Magmotovi črti. Stališče Kanade Ottavva, 28. marca. c. Kanadski ministrski predsednik Mackenzie King je sporočil, da bo debata o mednarodni politični situaciji v kanadskem parlamentu najbrže v četrtek. Vodja kanadske opozicije dr. Manion je izjavil svoje mnenje, naj bi se Kanada v slučaju vojne ne bojevala izven kanadskih mej, temveč podpirala zaveznike samo s prostovoljci, municijo in živili. Francoski obrambni ukrepi Pariz, 28. marca. AA. (Havas): Uradni list priobčuje uredbo o proračunskih efek-tivih posadke francoskega brodovja. Francoska vojna mornarica bo štela letos 74.900 mož. Razen tega prinaša uradni list tudi dekret o obrambi obmejnih krajev. Dekret pravi: če bodo razmere zahtevale, bo ministrski svet izdal na predlog vojnega ministra uredbo, da bodo poveljniki vojaških okrožij na meji smeli izdajati potrebne obrambne ukrepe. Dalje prinaša uradni list tudi uredbo, po kateri morajo biti vsa petrolejska skladišča, ki imajo več ko 14.000 kubičnih metrov kapacitete, zavarovana pred letalskimi bombami. Dela v smislu te uredbe se morajo začeti takoj in končati najkasneje do 1. avgusta t. L Drevi bo govoril Daladier po radiu Pariz, 28. marca. AA. Jutri ob 11. dopoldne se sestane vlada v vojnem ministrstvu na sejo. Predsednik vlade Daladier bo govoril po radiu ob 19.45. Drakonska obsodba irskih teroristov London, 28. marca. br. Danes se je zaključili prvi proces proti irskim teroristom. Sodišče je izreklo izredno ostre obsodbe. Glavni obtoženec je bil obsojen na 17, ostali pa na 10 do 14 let robije. Vse trgovine so zaprli, da bi imeli nameščenci priliko pozdraviti Francove čete. Svet za narodno obrambo je objavil po radiu, da je preskrba prebivalstva z živili za prihodnje tedne zagotovljena. To je vzbudilo med ljudmi veliko zadovoljstvo, ker je v Madridu že več tednov vladalo hudo pomanjkanje živil. Ob 15. so prispeli v Madrid prvi transporti živil V Madridu je stara falanga '»snovala začasno civilno upravo in poseben odbor za vzdrževanje reda in miru. Incidentov ni bilo. Prebivalstvo je popolnoma disciplinirano ter točno izpolnjujejo odredbe od bo ra za vzdrževanje reda. V mestu so takoj po vkorakanju Francovih čet izginili vsi lepaki z raznimi pro. glasi republikanskih oblasti. Ulice, ki so dobile pod republikansko vlado imena po raznih republikanskih voditeljih, imajo zopet svoja prejšnja imena. Ob 15. je govoril po radiu notranji minister Francove vlade Fereano Suner, ki je sporočal, da sodeluje pri akciji za zasedbo Madrida okoli 200.000 vojakov. V svojem govoru je med drugim tudi izjavil, da bo svobodna Španija znala čuvati svojo neodvisnost. Kolikor se je moglo ugotoviti, središče mesta med obleganjem ni bilo mnogo po. škodovano. Porušene so bile le posamezne hiše, pač pa so bila modno poškodovana predmestja v bližini fronte, kjer so bili nekateri okraji popolnoma izpraznjeni. Ljudje, ki so si mogli sedaj prvič po obleganju Madrida ogledati te okraje, so stali strmeč pred ogromnimi lijaki, ki so jih izvrtale granate in v katerih so izginili ceh bloki hiš. Največja škoda je bila pri-zadejana v raes.nem okraju Argueles. Zasedanje ostalega ozemlja Burgos, 28. marca. AA. Francove čete se nahajajo pred Aranjuezom ter so oddaljene samo še 35 km od ceste, ki vodi iz Madrida v Valencijo. Operacije se razvijajo v glavnem v dolini reke Taja Republikanski miličniki ne nudijo skoro nobenega odpora ter prehajajo k nacionalistom. Nacionalistična letala so včeraj neprestano krožila nad Madridom ter so ugotovila, da ie na ulicah velika množica ljudstva. Republikansko topništvo včeraj prvič po izbruhu državljanske voine ni odgovarjalo na streljanje nacionalistične artiljerije. Na hribu. Angela pri Madridu so se včeraj predale nacionalistom tri republikanske čete. Poveljnik nacionalističnih čet general Jaeue je osebno korakal na čelu čet. ki ?o zasedle Almaden. Istočasno je general Queipo de Liano vkorakal na čelu svojih črt v Gozoblanco. Burgos, 28 marca. AA. Opoldne je izšlo poročilo, da so nacionalisti zavzeli Ara-njuez ter zajeli pet tisoč republikanskih vojakov. Manifestacije v Rimu Rim, 28. marca. br. Nocoj so se v Rimu vršile velike manifestacije spričo vesti, da se je Madrid predal nacionalistom. Velike množice ljudstva so se zbirale na trgu pred Beneško palačo. Ob 19.40 je imel Mussolini z balkona palače kratek govor, v katerem je pohvalil italijansko vojsko v Španiji, ki je sodelovala pri zasedbi Madrida. Nov režim v Litvi Kioalicijska vlada pod vodstvom generala Cerniusa, ki bo organizirala enotno narodno fronto Kovno, 28. marca. w. Danes je bila sestavljena naslednja nova litovska vlada: ministrski predsednik: brigadni general Jonas Cernius, podpredsednik vlade: Bizauskas, doslej načelnik pravnega oddelka v zunanjem ministrstvu, pravosodni minister: docent Atanas Ta-mosaitis, zunanji minister: Urbsis, notranji minister: brigadni general Sku-cas, šef vojne akademije in bivši vojaški ataše v Moskvi, finančni minister: general v rezervi Gutkus, prosvetni minister: dr. BistraP, vodja krščansko-demokratske opozicije, kmetijski minister: dr. Kriksciunas, prometni minister: Germanas, poštni minister: polkovnik Musteikis. Sestava nove vlade kaže, da so bile vanjo sprejete tudi opozicijske skupine. Podpredsednik vlade Bizauskas in prosvetni minister dr. Bistras sta pristaša krščansko-demokratske stranke, dr. Kriksciu pa pristaš ljudske stranke. Zato se more nova vlada smatrati kot koalicijska. Novo vlado je prvič po obstoju Litve sestavila vojaška osebnost, kar je zbudilo v javnosti veliko pozornost. Njena naloga naj bi bila, da organizira enotno narodno fronto. Nemški očitki Poljski Službeno glasilo zunanjega ministrstva o protinemških demonstracijah na Poljskem Berlin, 28. marca. AA. (DNB) Uradna »Deutsche Diplomatisch-Politische Korre-spondenz« piše o protinemških manifestacijah, ki se že nekaj časa odigravajo na Poljskem in to v vseh krajih države in v raznih oblikah. Čeprav nemško časopisje o teh dogodkih ni mnogo pisalo — piše omenjena uradna korespondenca, — vendar naj nihče nikar ne misli, da Nemčije ti dogodki ne zanimajo. Za nemško vzdržnost sta bili merodajni izključno želja in upanje, da ti dogodki pomenijo prehoden val šovinizma, ki ga bo mogoče z razumom in čustvi hitro spraviti v še vedno aktualno smer, ki se je je držal pokojni maršal Pilsudski. Na žalost se nemška pričakovanja niso izpolnila. Nasprotno se zdi, da — v veselje tistim, katerih interes je, da se nemško-poljski odnošaji poslabšajo — ni več nobenega odpora proti p roti nemški propagandi, pa čeprav na Poljskem morda res več ne polagajo važnosti na od-nošaje, polne zaupanja z nemškim narodom. Članek za tem omenja, da je vodja nemškega naroda dosledno delal na to, da je J treba Poljsko smatrati za samostojno in močno nemško sosedo. V vzhodni Evropi je potreben red in je zato tudi potrebno, da Nemčija s to državo živi v prijateljskih odnosa jih. Če s poljske strani ne bodo spoštovali življenjskih pravic in časti nemškega naroda, bi to pomenilo na eni strani, da bi bil oviran bodoči harmonični razvoj v tem evropskem prostoru, na drugi strani pa bi to utegnilo škoditi poljskemu narodu, če bi žalil in preganjal Nemce na Poljskem. Poljska sama mora vedeti, kakšne uspehe je dosegla s svojo dosedanjo politiko in za koliko se je v tem času povečala njena neodvisnost in njen ugled v svetu. Veliko vprašanje je, ali bo koristno za Poljsko, če krene stran od te svoje poti. Poljski demanti o nemških zahtevah Varšava, 28. marca. c. Uradno denian-tirajo, da bi bila Nemčija postavila Poljski kakršnekoli zahteve glede Gdanska ali poljskega koridorja. Trinajst milijard za poljsko letalstvo Ogromno poljsko notranje posojilo za nabavo letal in za protiletalsko obrambo Varšava, 28. marca. a. Vlada je razpi. sala notranje posojilo poldruge milijarde zlotov (okoli 13 milijard dinarjev) za nabavo letal in za protiletalsko obrambo. V zvezi z notranjim posojilom je vodja stranke nacionalne unije general Skwar-zinski izdal proglas, v katerem pravi med drugim: Izkušnje iz preteklosti nas uče, da se pri delu za popolno uresničenje veličine republike lahko zanesemo samo nase in na potencialno moč naroda. Zavedamo se svoje moči. Za našo vojsko stoji ves narod. Spričo splošnega tekmovanja v oboroževanju ne smemo zaostati za drugimi državami. To posojilo mora potrditi našo moč, našo nacionalno enotnost in našo enodušno, trdno voljo za zmago. Listi navdušeno pozdravljajo razpis notranjega posojila in naglašajo, da je to posojilo koristno in potrebno. »Gazeta Poiskan piše: Nihče ni presenečen, vsi smo to posojilo pričakovali, da dokažemo svoje zaupanje v vodilne kroge. Sicer pa pomeni to posojilo, namenjeno obrambi pred letalskimi napadi, odlično plasiranje denarja. »Kurier Poranny« pravi: Redkokdaj je kako posojilo doživelo tako enodušen sprejem kakor sedanje. Obrambni posveti v Belgiji Bruselj, 28. marca. AA; (Štefani): Stalni odbor belgijskih ministrov, katerega naloga je izvedba koordinacije civilne in vojaške službe v primeru mobilizacije, se je sestal danes. Na sestanku so razpravljali o nujni izvedbi načrtov tega odbora. Ameriška pomorska orjaka Washington, 28. marca. AA. (Reuter): Predsednik USA Roosevelt je mornariškemu ministru odobril, da zgradi dve bojni ladji po 45.000 ton. Prekinjena pogajanja med Slovaki in Madžari Shv?'?" zahteva*o pre* umik madžarskih čet s slovaškega ozemlja — Mejni tvji se še nadaljujejo Budimpešta, 28. marca. AA. (DNB): Dopoldne ob 11 so se nadaljevala pogajanja slo vaško-madžarske obmejne komisije, toda pogajanja so trajala le ma o časa. Madžari so izročili svoj predlog o razmejitvi slovaška delegacija je pa predlog prevzela in se takoj odpeljala v Bratisla\ o po nadaljnja navodila. Pogajanjia se bodo nadaljevala čez nekaj dni, ko se slovaska delegacija vrne iz Bratisave. Bratislava, 28. marca AA. (Reuter): Izjavljajo. da se silovaaka delegacija v Budimpešti noče pogajati vse dotlej, dokler se madžarske čete popolnoma ne umaknejo s slovaškega ozemlja, ki so ga zasedle. Kot osnovo za pogajanja zahteva delegacija določitev končne meje, po v mrtev politične mi gmotne škode, naetale zaradi neizzvanega madžarskega napada, in ugotovitev odgovornosti. Budimpešta, 28 marca. AA. (MTI): Slovaške čete še zmerom vpadajo čez mejo. Tako so v oikolici Kinskolona (?) nadaljevali napade, ki so se začeli 27. marca in o katerih smo že poročali. Slovaško topništvo je včeraj popa dne bombardiralo Kinskolon. Naše žrtve so en mrtev in eden nevarno ranjen. Naše topništvo je odgovorilo na napade in prisililo Slovake, da so prenehali streljati. Danes, 28. marca ob 4.30 zjutraj so Slovaki napadli vas Bunkos. Mi smo napad zavrnili. Padel je en madžarski vojak. Ob 6.45 je slovaško topništvo začelo streljati na vas Bunkos in zanetilo dve hiši. Naše topništvo je odgovorilo z ognjem. Okoli 7.15 se je spet vrnil mir. Bratislava, 28. marca. A A. (Havas): Na Slovaškem je zavladal mir. Slovaki so izrabili slabo vreme in zavzeli vas Pavloče. Čete se zaradi dežja ne morejo gan'ti z mesta in čakajo na razmejitvena pogajania. Mobilizacija letalstva se izvaja z vso skrbjo. Aretirani židovski voditelj Bratislava, 28. marca. AA. Havas: Včeraj je bil v Bratislavi aretiran bivši predsednik slovaške židovske stranke Reis. Oster Italijanski odgovor na francoske vesti o ogražanju miru na Jadranu Rim, 28. marca. AA. (Štefani) »Mes-saggero« objavlja članek v katerem poleg drugega pravi. Obžaiovati je treba, da moramo proti neki ženski uporabiti neprijetne besede zaradi članka, ki ga je pred dvema dnevoma ob ;avila ga. Tabouis v »Oeuvreu«. Ta članek je napisala z namenom. da ustvari med Italijo in Jugoslavijo razdor. Treba je pripomniti, da so isti dan . Rimu kakoi tudi v Beogradu z znano prisrčnostjo proslavili drugo obletnico prijateljske pogodb* med obema državama. Ga. Tabouis piše, da ima Italija agresivne namene. To je ženska, ki že davno nima več nobene novinarske časti in poštenja. Ta nesramna ženska zatrjuje, da lahko govori o gotovih vojaških ukrepih. Pri tej priliki je treba poudariti, da so se v delu francoskega časopisja pojavile podobne odvratne stvari, ki sejejo razdor in nezaupanje v mednarodnih odnošajih in to ravno v tem trenutku, kakor da ni nobenih drugih nujnejših vprašanj. Prisiljeni smo da registriramo ta novi primer nizkotnosti kot delo zlobne volje in moralne perverznosti Prijateljstvo med Jugoslavijo in Italijo je ena osnovnih podlag naše zunanje politike. Da se je to prijateljstvo gotov čas ohladilo, to je bilo edino zaradi tega, ker je francoska diplomacija vplivala z namenom, da bi blokirala Italijo v Jadranskem morju, čisto razumljivo je, da novo italijansko-jugoslovensko prijateljstvo ni všeč onim v Parizu, ki v tem prijateljstvu vidijo močno podlago in lojalno solidarnost v političnem in gospodarskem sodelovanju med obema državama. Vse to človek lahko razume, ne more pa se dovoliti, da bi se zaradi izgube prestiža mogli sugerirati manevri, kakršen je manever te ženske. Ley pri Mussoliniju Rim, 28. marca A A. Mussolini jc sprejel v Beneški palači šefa nemške delovne fronte Leya in uradno narodno socialistično delegacijo, ki je prišla v Rim na proslavo 201etnice ustanovitve fašistične stranke. Ley je sporočil Mussoliniju pozdrave voditelja rajha m izrekel globoko občudovanje spričo sijajnega prizora moči in discipline, ki sc jo fašisti pokazali na Mussolinijevem forumu. Volilna borba v Belgiji Zmeda pri reksistih — VolUno gibanje močno pod vplivom mednarodnega položaja Bruselj, 28. marca. AA. (Havas). Volilna kampanja v Belgiji poteka popolnoma mirno in brez incidentov — dokaz, da se strankarski voditelji in volilci sami zavedajo, da so v sedanjih razmerah notranje razprtije manj važne ou mednarodnih vprašanj. Volilni lepaki so sestavljeni v mnogo manj ostrem tonu, kakor po navadi. Lepaki v glavnem naglašajo potrebo, da mora biti Belgija enotna in čim močnejša. Vse stranke, razen flamskih nacionalistov poudarjajo svojo zvestobo dinastiji in domovini. Ena izmed značilnosti volilnega boja je poudarjanje potrebe po obrambi države Tako je senator Verbast, predsednik demokratskega krila flamskih katoličanov, izjavil, da se ne strinja s se paratističnimi tedencijami flamskih nacionalistov, Zmeda se opaža pri reksistih. Levičarske stranke računajo s tem, da bo skrajna levica pridobila na rovaš socialistov. Liberali menijo, da bo število njihovih glasov poskočilo, in da si bo njihova stranka zaradi svojega odločnega nastopa v Maertensovi aferi pridobila še večjo popularnost. Vendar se zdi, da se število liberalnih poslancev ne bo posebno pomno žilo, kvečjemu za pet ali šest. Drobiž iz in Moravske Praga, 27. marca — V nedeljo opoldan se je izvršila pred magistratom starega mesta v Pragi svečanost, o kateri obširno poroča češki tisk: Vrhovni poveljnik tretje armadne skupine, general Blaskowitz je v imenu nemške vojske položil venec na grob češkoslovaškega neznanega vojaka in na spominsko ploščo pod kapelico staromestne posvetovalnice. Na tei plošči so besede v spomin češkim plemičem, ki so bili tu obglavljeni po nesrečni bitki na Beli gori. Nemški general je bil sprejet z izrednimi častmi. V svečano okrašeni primatorjevi sobi sta med rajhovsko in češko zastavo viseli sliki Hitlerja in E. Hache. Govorila sta župan dr. Klapka in njegov nemški namestnik prof. Pfitzner. Slednji je poudarjal v imenu praškija Nemcev potrebo pomirje-nja med češkim in nemškim narodom. General Blaskowitz je v odgovoru izrazil željo, da bi se sodelovanje med Nemci in Čehi plodno razvijalo, v spominsko knjigo pa je napisal besede: »Naj gre Praga v izpolnjevanju svoje zgodovinske naloge veliki bodočnosti nasproti!« — Med posameznimi deli bivše češkoslovaške bo za izmeno blaga med sudet-skonemškim ozemljem in protektoratom Češko-Moravsko na eni strani ter Slovaško na drugi strani do nadaljnega dovoljen carine prosti stik. — V brnskem deželnem gledališču bodo vsak torek, četrtek in soboto ter vsako drugo nedeljo nemške predstave, v ostalih dneh pa češke. Doslej so bile v deželnem gledališču samo češke predstave, medtem ko so Nemci imeli svoje posebno gledališče, ki seveda deluje še nadalje. Nemško sezono v deželnem gledališču je otvoril ansambel dunajske državne opere z Wag-nerjevimi »Mojstri pevci«. — V Pragi so v nedeljo uvedli nov cestni red z vožnjo in hojo na desni strani. Zaradi tega so nastale mnoge spremembe zlasti pri postajah cestne železnice, pri vstopanju in izstopanju itd. •>— V soboto je bila v Pragi podaljšana policijska ura za gostilne do 24. ure, za kavarne pa do 1. ure, obenem se je razveljavila izjemna odredba, da po polnoči ne sme nihče na ulico brez posebnega dovoljenja. — V Brno je prispelo pet posebnih vlakov s češkimi begunci iz Podkarpatske Rusije. j — Češki listi objavljajo nekatere zemljepisne spi membe v zve"5 z zadnjimi dogodki. Po ustanovitvi protektoratnega ozemlja v okviru rajha je postala Laba najdaljša nemška reka, Koln se je v vrsti velemest rajha premaknil' p četrtega na peto mesto in je četrto mesto zavzela Praga Nemški rajh je postal za sovjetsko Rusijo največja .država v Evropi. Njegova površina znaša sedaj 633.000 kv. km. Druga država po površini je Francija, tretja Španija, četrta Švedska, peta Poljska. — Češki listi razpravljajo o reformi šolskega pouka. Kulturna' avtonomija Čehov zahteva, da posvečajo šolstvu večjo pozornost kakor kdaj poprej. Največja skrb bo namenjena pouku materinskega jezika. »Lidove Noviny« pišejo, da bo treba posvetiti večjo pozornost tudi poučevanju nemščine. ★ General Gajda Praga, 28. marca. AA. (Havas). Vse vesti, ki govore, da je bil general Gajda aretiran, so brez podlage. Dopisnik Hava-sa je imel priliko sestati se danes popoldne z generalom Gajdo. Gajda mu je izjavil, da bo popoldne imel sestanek z raznimi češkimj političnimi osebnostmi in da bodo na tem sestanku govorili o ses avi nove vlade. i ■ » Praška borza spet odprta Pra%a, 28. marca. AA. (DNB): Praška borza je danes 'ponovno začela delovati. Devizna trgovina se bo vršila na osnovi tečaja 1 marka je enaka 10 Ok. -s * __ Hudson o svojih razgovorih v Moskvi Motvo »Jugoslavija« ie v petek 24. t. m. podalo obračun svojega dela na univerzi in v javnosti. Odbor, ki je bil sestavljen \i samih mladih ljudi, je mora! prebroditi marsikatero težkočo in zapreko, ki se je pojavila bodisi v društvu, bodisi izven njega. Notranje delo je bilo zelo otežkočeno, ^ ■< . . i i - - - Univerzitetno življenje je bilo zelo razgibano. V vseh strokovnih klubih delujejo naši člani kot odborniki Letos so združene opozicijske skupine na univerzi pod vod-utvom nacionalnih akademikov vrnile najvažnejšemu aikademsikemu društvu. Akademski Akciji, strokovni značaj. Tej reprezentanci je grozilo, da se bo s podporo docela pasivnih akademikov izpremenila - - - • *>a tudi z blagajno je bilo •nekako skrivnostno. Nosilec opozicijske li-,*te naš član tov. Krivec Jože. je s svojim delom dokazal, da se vztrajnostjo in resnim delom doseže več z Najvažnejši uspeh pa je bil brez dvoma »Narodni akademski blok«, katerega je vsa javnost toplo pozdravila in s katerim upamo, da se pričenja nova doba na ljubljanski univerzi. Notranje življenje se je razvijalo v okviru šestih sekcij. Kulturno-znanstvena sekcija je priredila vrsto predavanj, v katerih so nam priznani predavatelji podali svoje poglede na aktualna vprašanja Socialno-go-spodarska sekcija je preskrbela revnejšim članom hrano, o-bieko m obutev Ženska sekcija je priredila na Kočevskem božični-co in obdarila revne kočevske otroke. Prire- Magister Josip Ančik Očak Abraham se je davi ustavil pred Ančikovo lekarno v Ribnici in pozvonil. »Aha. se ga je pa ie kakšna hripa prijela, zdaj je prišel pa k P e potu po aspirin in Hoffmanove kapljice!« so jo pogruntali tr-žani. Ko je ribniški magister še ves zaspan odprl vrata svoje lekarne, se mu je očak Abraham zasmejal. Veseli Pepo je objel Abrahama in ga s svojo znano gostite!jsko vnemo povabil na svoje prijazno domovanje. I ditvena sekcija je organizirala skupno s socialno-gospodarsko sekcijo »Dobrodelno akademijo« im božičnico za svoje sirom aš-nejše člane. V januarju je priredila tradicionalni »Slovanski večer« in je vnovič dokazala, da je to res elitna prireditev. Šahovska sekcija je izvedla več turnirjev, dramska pa je gostovala z enodejanko na Kočevskem. S podporo CMD prirejajo naši člani vsako leto dva do tri narodno-obrambne tabore na Kočevskem in po en tabor na severni meji. Čas bi že bil. da bi se javnost pričela bolj zanimati za naše narodno-obrambne probleme in podprla akademike v težkem boju. Revizorji so predlagali odboru raizrešmi-co, predsedniku in načelnikoma socialno- gospodarske in prireditvene sekcije pa raz-resnico s pohvalo Občni zbor je predlog soglasno sprejel. Za volitve novega odbora je bila vložena le ena lista z nosilcem tov. Ve-koslavom Iskro. Njegova kandidatura je bila navdušeno sprejeta m je bil soglasno izvoljen za novega predsednika. Pri slučajnostih je stavil tov. Gaberščik predlog, da bi se osnovala narodn^o- obramb na sekcija, ki bi vzdrževala stike z drugimi narodno-ob-rambnimi organizacijami in bi organizirala vsakoletne tabore. Predlog je bil soglasno sprejet S tem je bil občni zbor zaključen. Novemu odboru želimo kar največ uspehov in upamo, da bo s svojim delom vnesel v društvo in na univerzo novega, borbenega duiha in resno delo Čas je težek in zahteva moaniiih ljudi in dejanj. Dvojen roparski umor žrtvi sta ndinar Franc Janše in njegova žena Peno Ančik izhaja iz češke rodbine. Ko so okoli leta 1890. gradili železnico Grosup-Ije-Kočevje. je prišel njegov oče iz Gornje Plane v Ribnico ter odprl tu lekarno. Ta je bila v veliko pomoč takratnemu ribniškemu zdravniku, ki je skrbel za zdravje številnih progovnih delavcev. Sprva je stari Ančik nameraval samo za nekaj časa ostati v Ribnici, toda Ribmčanje so se mu kmalu tako priljubili, da je bil z dograditvijo proge zrel že tudi njegov sklep, da ostane za vedno v novi domovini. Zgradil si je v Ribnici lepo hišo ter si v pritličju uredil bogato založeno lekarno. Za zdravstveni podvig obsežnega okoliša je bilo to pionirsko delo, saj sta bili takrat sosednji lekarni še v Ljubljani in v Kočevju. Izkušnje v farmaciji je od svojega očeta z lekarno vred podedoval sin. Kmalu je zavzel vrsto važnih mest v narodnem in kulturnem življenju Ribnice. Postal je odbornik narodnih in dobrodelnih društev v Ribnici. kot odličen igralec še vedno sodeluje na sokolskem odru. Dolgo vrsto let je bil tudi v načelstvu ribniške posojUmce in starosta ribniškega Sokola. V času njegovega starostovanja so Ribničani zgradili krasen Sokolski dom, ki je ponos dolenjskega so-kolskega okrožja. Kot naročnik »Jutra« je tudi pridno dopisoval v naš list Zakonsko družico si je izbral v Ribnici iz ug'edne in napredne Pickove hiše Z gospo Vido ima v srečnem zakonu troje otrok. Števil nim čestitkam se pridružujemo tudi mil Celje, 28 marca Davi se je raznesla po Savinjski dolini razburljiva novica, da so našli zjutraj v Seščah pri Št. Pavlu pri Preboldu 781etne-ga mlinarja in posestnika Franca Janšeta in njegovo nad. 70 let staro ženo Julijano umorjena. Ko so prišli domači davi v spalnico Janšetovih, se jim je nudil grozen prizor. V sobi je bilo vse razmetano, oba Janšetova pa sta ležala v posteljah vsa v krvi Morilec jima je bil s kladivom razbil glavi, tako da sta bila obraza popolnoma izmaličena in so izstopili nesrečnima žrtvama možgani. Okrvavljeno kladivo so našli v sobi Očitno je morilec svoji žrtvi po umoru oropal. Janšetov starejši sin ima v očetovi hiši mizarsko delavnico. Sin je poročen in stanuje na svojem posestvu. Mlajši sin je spal v usodni noči na gospodarskem poslopju poleg očetove hiše, a ni čul ponoči ničesar sumljivega. Franc Janše in njegova žena sta bila v mlajših letih v Ameriki. Nekako pred 30 leti sta se vrnila z otroki v domovino in si uredila v Seščah lepo domačijo. Bila sta zelo skrbna, skromna in mirna človeka ter sta bila med prebivalstvom splošno priljubljena. Morilec je bil očitno prepričan, da imata doma shranjene svoje prihranke, in se jih je polakomnil. Orožništvo iz Št . Pavla je takoj uvedlo obširno preiskavo in telefonično naprosilo mariborsko policijo, da ji pošlje daktilo-skopa. Popoldne je prispela v Sešče sodna komisija iz Celja, ki je ugotovila dejanski stan, nakar je bila izvršena obdukcija obeh žrtev zločina. Oblasti so pridno na delu, da bi čimprej pojasnile zločin in izsledile storilca. baš o primeru »smrtne nesreče«. Poizvedbe pri naših izseljencih v San Pedru so sum še potrdile. Vsi rojaki, prijatelji in znanci so zatrjevali, da Jurič ni znal pisati in čudili so se dialektičnim izrazom v oporoki, ki niso znani v Juričevi ožji domovini. Splošno je bilo tudi znano, da je Jurič leta in leta podpiral svoje starše, in nihče ni mogel verjeti, da bi jih bil pri svoji oporoki popolnoma pozabil. Nedavno so dobili Juričevi starši od konzulata v Chicagu fotografijo oporoke in poročilo o izvršenih poizvedbah. Sodišču v Šibeniku je zdaj stari Jurič predložil pisma, ki jih je dobival od svojega sina v zadnjih let. Rokopisi so različni, da se niti eden ne vjema z rokopisom oporoke. To je dokaz, da se Jurič ni naučil pisati, da bi mogel pred štirimi leti napisati svojo oporoko, ko so mu še lani pisma domov pisali rojaki in prijatelji. Sumljiva oporoka in borba za veliko dediščino, ki se bo zdaj razvila, je spet dokaz, da gredo prihranki mnogih naših izseljencev po raznih sleparijah, v tuje žepe. Jubilejni zbor čebelarjev Moravče, 28. marca. V nedeljo so se zbrali v Dobu čebelarji kamniškega sreza, da prisostvujejo jubilejnemu občnemu zboru krtinske podružnice. Ob 10. so se številni čebelarji udeležili maše za pokojne člane. Ob 15. je sledil v novem šolskem poslopju 20. občni zbor, ki ga je otvoril predsednik Ivan Soklič. Pozdravil je vse prisotne ter prečital pozdravni pismi glavnega čebelarskega odbora in občine Dob. Po oficielnem delu zbora je g. predavatelj Okorn v svojem podrobnem in nazornem predavanju obrazložil na splošno gospodarski pomen čebelarstva, pravilno ravnanje pri prevešanju čebel ter o točenju medu in pridelovanju voska. Referatu je sledila živahna in koristna debata. Zgodovino krtinske čebelarske podružnice je podal tajnik g. šolski upravitelj Julij Mayer. Omenil je, da je krtinsko podružnico ustanovil g. Ivan šmajdek, takratni nadučitelj na Krtini, njen prvi predsednik pa je bil pokojni notar Rahne z Brda. Delokrog podružnice je tedaj poleg sodnega okraja Brdo segel tudi do Save in daleč preko Kamniške Bistrice. Od ustanovitve podružnice je bilo veliko čebelarskih tečajev, sestankov in predavanj, ki so mnogo pripomogli k napredku čebelarstva. Sledila so poročila funkcionarjev, ki pričajo, da je življenjska sila podružnice zelo močna. Hvalevreden je tudi sklep odbora, da postavi še letos na Mengeškem polju v ajdovem pasišču velik društveni čebelnjak, ki bo v korist članom podružnice, kakor tudi ostalim čebelarjem. Po poročilih je bil na predlog g. predsednika Sokliča soglasno izvoljen g. Julij Mayer za častnega člana podružnice. Volitve so odpadle, ker je bil v celoti izvoljen stari odbor. Po zboru je bil ogled čebelarske razstave, ki je bila prav skrbno pripravljena. Običaj svatovskih Borba za izseljenčevo zapuščino Sleparji prežijo na prihranke izseljencev šibenik, 28. marca. Pred kakimi 30 leti se je iz žirja v zla-rinski občini podal v Ameriko mladi Frane Jurič. Dolga leta se je mučil v raznih rudnikih in pristaniščih, naposled pa je postal član ribiške kolonije v San Pedru v Kaliforniji, kjer je mnogo rojakov iz Dalmacije in drugih naših krajev. V novem poslu je imel srečo in prihranil si je lepo premoženje, katero so pred leti cenili na kakih 30.000 dolarjev. Frane je bil edini sin revnih staršev, katere je podpiral, a ker je bil nepismen, so mu pisma domov pisali prijatelji in rojaki. Lani 3. aprila pa se je Frane pri ribolovu ponesrečil. Ko se je prevrnil njegov motorni čoln, si je razbil lobanjo in po nekaj dneh je poškodbam podlegel, star 51 let. Naš konzul v Chicagu je našel v njegovi zapuščini oporoko, ki je bila napisana 17. aprila leta 1935. in v kateri je stalo, da jo je spisal in podpisal »Frank Jurich« sam. V oporoki je bilo navedeno, da pripada vse Juričevo premoženje s terjatvami vred neki družini Vargnizan. 2e uradnikom našega konzulata se je zdela oporoka sumljiva. Čudno se jim je zdelo, kako je mogel premožni ribič pisati pirovanj Ugledni sarajevski novinar g. Budimir Roter-Progonski je v zagrebškem »Jutar-njem listu« objavil članek »Pirovanja, pi-rovanja — uzrok jada i stradanja«. V tem članku je opisano kako milijoni narodnega denarja brez haska propadejo na zarokah in svatbah med prebivalstvom v Sre-mu, Vojvodini in srednji Bosni. Nesmiselno zapravljajo denar tudi najrevnejši prebivalci. Ob reki Bosni od Visokega do Zenice prebivajo po večini hrvatski seljaki-katoli-ki. Ker spadajo ti kraji v področje velikega rudarskega bazena, iščejo vsi, ki nimajo dovolj zemlje, zaslužek v rudnikih: Ka-knju. Brezi in Varešu. Po vratolomnih planinskih stezah hodijo ure in ure v rove na težko in nevarno delo. Mnogi prihajajo domov samo ob nedeljah. V področje rudarskega bazena spada tudi starodavna bosanska prestolnica Kraljeva Sutjeska s svojo širno okolico. Večina Sutješčanov in seljakov iz okolice ima svoj skromni zaslužek v rudnikih. Med mnogimi lepimi običaji patriarhalnega kraja je tudi slab in škodljiv običaj razkošnih pirovanj ob zarokah in porokah. Po starem običaju so zaroke pred ad-ventom, torej že v mesecu oktobru, poroke pa so navadno na pustno nedeljo. V dobi treh do štirih mesecev imajo zaročenci težko nalogo, da preskrbijo vsako nedeljo in praznik bogato kosilo za zaročenke in sorodnike, ki pridejo k maši v Kraljevo Su-tjesko. Vsaka taka gostija stane okrog 200 mM n i 'I;'.'*; s*Mi M * mi do 300 din, kar pomeni, da en sam zakonski par že pred poroko zapravi po nekaj tisočakov. V sutjeski župniji je vsako leto pred pustom po 40 do 50 porok in gre ta* ko v eni sami župniji pri pirovanjih v nič več stotisočakov. Podobni običaji so tudi v Vojvodini in Sremu in imamo vsako leto v listih zabeleženo celo vrsto lukulskih svatovanj, pri katerih je več sto gostov, ki pojedo celega vola, pravcato čredo mladih svinj in jan-cev ter celo jato gosi in kokoši, pri tem pa popijejo ogromne količine vina in žganja. Tudi gostije, ki ne pridejo v časopisne rubrike, so velika potrata, ker gredo daleč preko razmer zaročencev in poročen-cev. Pomlad v Beogradu Beograd, 28. marca Prvi pomladni dnevi so zatekli Beograd v čmerikavem razpoloženju. Vreme se ves čas po malem kisa. Zdaj dež, zdaj sonce Vendar ni niti toliko deževno, da bi se splačalo natakniti galoše, niti toliko jasno, da bi mogle gizdave Beograjčanke razkazovati na promenadi po Kalemegdanu po-poslednjo pariško pomladansko modo Nestanovitni so današnji časi in splošna oo-litična zmešnjava je očitno zajela tudi nebeško kraljestvo. Nebeški režimi se menjajo s čudovito naglico. Pa smo v Beogradu naglih izprememb že navajeni in se znamo kar brž prilagoditi novim prilikam. Pred dnevi se je po zraku zavrtelo nekaj snežink. Niti toliko jih ni bilo, da bi dodobra pobelile Terazije. A na korzu so se vendar pojavili ljubitelji zimskega športa v polni smučarski opremi. Čudovito sveži in vzhičeni so podrsavali s težko nakova-nimi gojzarji po vlažnem trotoarju in pripovedovali, samo pripovedovali. Bogve kaka junaštva so natvezili svojim spremljevalcem, ki so od začudenja prebledevali ter goltali ta verodostojna pripovedovanja najmanj s tako pozornostjo kakor revol-verske filme v kinu »Novakoviču«. Na terenih od »Ruskega carja« do »Srbskega kralja« — tako se drugače naziva korzo — se Beograjčani vse bolj znajdejo kakor na naših gorenjskih. V ostalem pa so v obrambo pred nestanovitnimi vremenskimi prilikami pričeli kar v množicah uporabljati moderne dvojne plašče, ki so na eni strani za lepo, na drugi za grdo vreme. Plašči so zelo uporabni, ker se pač dajo obračati po vremenu. To moderno pridobitev mode prav s pridom uporabljajo tudi »narodni očetje«, poslanci, ki so ravno tako kakor vsi navadni smrtniki izpostav- ljeni naglim vremenskim izpremembam, pa si trenutno še niso vsi mogli omisliti udobnih limuzin. Izjemo tvorijo samo slovenski poslanci, ki s trdovratno, za Beograjčane nedopustljivo konservativnostjo še vedno hodijo v skupščino in iz nje s črnimi dežniki. Na beograjskih ulicah že več dni poskušajo uvajati nov prometni red. Stari se je izkazal neuporaben za vedno večji promet, pa ga hočejo zamenjati z novim, navzkrižnim, ki je že davno v veljavi v vseh naprednejših državah. Z uvajanjem novega prometnega reda pa ima beograjska policija velike križe in težave. Na križišču, kjer se poizkusi vrše, ima dovolj opravka 10 do 12 policajev, da kolikor toliko pešce in vozače uredijo in jim pojasnijo, kako in kaj. Do sedaj so poizkusili novi način na petih mestih, pa se ni na nobenem dobro obnesel. Sicer se poslednji čas v Beogradu mnogo razpravlja o cestah, kar je precej na mestu. Zanimiva je posebno zahteva, da se ljubiteljem beograjskega korza na ljubo vsak večer zapre vozni promet po Miloševi ulici, da bi bila sprehajalcem vsa cesta na razpolago. Marčne ide so že stari Rimljani smatrali za nevarne in cesto celo usodne za človeška početja. To zlato pravilo se je z brezobzirno doslednostjo izkazalo nad množico podjetnih liferantov tujih valut in nad požrtvovalnimi pobornicami za zaščito slepih deklic. Čudovite afere, ki po svoji razpredenosti in prefinjenosti presegajo vse dosedanje, mečejo na beograjsko | družabno življenje svojevrstno luč. j Pomladni politični kurz se mnogo razlikuje od zimskega. Beograjske ulice se nič več ne po t resa j o pod silnim maršem Mila- novih trup. Od uniformiranih oddelkov je ostala samo še godba, ki pa bo tudi baje izpremenila svoje uniforme, ker stare preveč ličijo s svojimi rumenimi portami na uniforme hotelskih slug. Študentje so svoje uniforme prav s pridom predelali v letne obleke. Ostalo je pa še malenkost blaga — okoli 2.000 metrov — ki pa so ga tudi razdelili med uboge. Zadnji ostanek ponesrečenega uniformiranja je samo še vagon žepnih robčkov s sliko Milana Stojadinoviča, ki se ga pa vsi odrekajo. V ostalem je pa Milan Stojadinovič, odkar se »Ošišani jež« namesto »Vremena« polni z njegovimi slikami in z apoteozami njegove veličine, med narodom vse bolj popularen, kakor prejšnje čase. Pomlad je zavalovila tudi po žilah izkušenih političnih gadov. Ljuba Davidovič navdušeno pozdravljen od svojih pristašev govori na radikalski zabavi. Joca Jovanovič predava o »jednom zaboravlje-nom ugovoru« med Nemčijo in Rusijo v »Hriščanski zajednici mladih ljudi«. Beograjski študentje kličejo v prestolnico poznanega hrvatskega kmeta in književnika Mihovila Miškino, da jim govori o »hrvat-skom seljačkom pokretu«. Dvorana kinematografa »Luksorja« je nabito polna. Mladi in stari zahtevajo sporazum. Splošno geslo, ki ga je v teh težkih časih prisvojil narod, je: Zedinimo se! Dr. Kramer prihaja v Beograd, da se z Živkovičem in drugimi voditelji JNS posvetuje o nadaljnjih korakih. Treba je početi z delom. Pristaši čakajo. Ljotič tudi dviga svoj glas. Dvorana Inženjerskega doma je polna. Pomlad je otajala ledeno zimsko skorjo in v zemlji se poraja novo življenje... Vso pozornost beograjskih umetniških krogov privlačuje razstava francoskega slikarstva v 19. stoletju. Bogata dragocenih umetnin in odlično aranžirana privabila vedno nove množice iz Beograda samega, kakor tudi iz notranjosti. Veliko zanimanje vlada tudi za razstavo avtomobilov in razstavo cest in turizma, ki bo v početku aprila. Trenutno je pomladno razpoloženje v Beogradu zaradi nestanovitnega vremena nekoliko pooblačeno, a vse kaže, da se bo kmalu zjasnilo. S. K. Domače vesti — Pri gotovih boleznih žolča in jeter, isolčnega kamna in zlatence urejuje tiara vrta »Franz-J osef o va« grenka voda prebavo ln pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče Franz - Josefova« voda, pomešana z nekoliko vroče vode. Ogl. reg. S. bt. 30474/V. * Zadnji redni letni pregled motornih vozil 2a leto 1939 bo v torek 4. aprila od 8. do 12. ure kot običajno v Ljubljani na Bregu št. 20; dohod iz Novega trga. K temu pregledu je treba pripeljati vse letos že nepregledane avtomobile, avtobuse ln motocikle, tako iz Ljubljane in okolice, kakor tudi iz srezov Brežice, Krško, Črnomelj, Novo mesto 1 Kočevje, Logatec, Radovljica, Kranj, škofja Loka, Kamnik, Litija in policijskega komisarijata Jesenice. Potem terminu se bo proti vozačem nepre-gledanih vozil postopalo radi kršitve čl. 36. tč. 18 uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih. * Zaprte ceste. Od 3. aprila naprej do preklica se zaradi rekonstrukcije drž. ceste §t. 2. Kranja — Naklo ta cesta na odseku od km 645.200 dO 648.200 (od »Fi-dra« V* Kranju do mostu na Pivki) zapre :ih se promet aa vsa vozila preusmeri po banovinskih cestah 1/3 (Kranj — Jezersko) 11/112 (Kranj — Gorice) in 11/113 (Kranj — Kokrica). — S 3. aprilom se za. radi gradnje državne ceste Jeperca — La-bore ta odsek drž ceste št. 2. do nadal j nega zapre. Promet v smeri Ljubljana — Kranj bo po banovinski cesti Medvode — Mavčiče — LabOre, promet v smeri Kranj — Ljubljana po banovinski cesti, Straži-3če — Suha — Jeperca, puomet v smeri Ljubljana — škofja Loka po banovinski cesti Medvode — Goričane — Sora, promet iz škofje Loke proti Ljubljani pa čez Je-perco. * Junak križa in meča je bil arhiman-drit starega črnogorskega samostana Pi-ve, Maksim Pavičevič, ki je te dni umrl v visoki starosti. Kot član velikega črnogorskega bratstva Pavičevičev v Belopav. licih je postal gojenec patriarhije v Peči ter potem služboval v raznih samostanih na srbskem jugu in se v dobi turškega oblastva požrtvovalno udejstvoval tudi kot prosvetni nacionalni delavec, že mlad se je uvrstil med one stare pravoslavne redovnike, ki so bili tudi junaki meča, ter ga črnogorski vojni pohodi in tudi četni-ška akcija prištevajo med svoje junake. Ko je pred dolgimi leti postal upravitelj velikega samostana Pive, je živel ravno tako skromno kakor nekdaj kot najnižji redovnik. Vse svoje dohodke je razdelil drugim in gostje, ki so obiskovali pivski samostan, niso samostana nikdar obremenili, ker so prebivali v njem vedno kot osebni gostje gostoljubnega arhimandrita Maks ima. , * Skupščina združenja jugoslovenskih izumiteljev, ki ijha SVoj sede^ v Zagrebu v Palmotičevi ulici 78, je bila te dni ter so poročila Odbornikov dokazala,. da ima leta 1933. ustanovljena organizacija lepe uspehe. Združenje šteje zdaj 65 rednih Članov iz raznih šlojčv in stanov. 'Z tna-limi izpfemembami je bil Izvoljen dosedanji Odbbi* Is" predsednikom JOšipctfh Lončarjem na čelu. Na Zborovanju so razpravljali tudi o Soudeležbi naših izdmite-ljev pri veliki mednarodni razstavi Izumov, ki bo letos od maja do novfertbra v Llegeu. Zdruaetfje naših izumiteljev je bilo k soudeležbi povabljeno od združenja belgijskih izumiteljev. * Prijavite se pravočasno za Putnikove izlete o velikonočnih praznikih. Sporedi na razpolago v vseh biletarnah »Putnika«. V Trst, Gorico, Idrijo in Benetke priredi izlete »Putnik« za velikonočne praznike. * Predavanje »Narodnega doma« v Zagrebu, Berislavičeva Ul. 11. Danes ob 20.30 bo predaval g. univ. prof. dr. Andrija Štampar o življenju na Kitajskem in njegovi obnovi (s filmom). Vstop prost * Umrl je bivši poveljnik pehote v Mariboru. V Beogradu je bil položen k več- j nemu počitku upokojeni brigadni general Dragomir D. Pavlovič ki se je s svojim junaštvom in požrtvovanjem uvrstil med viteze naše svobode. Dragomir Pavlovič se je rodil 19. januarja 1883. v vasi Jarebici v Podrinju. Vojno akademijo v Beogradu je dovršil 1903. višjo šolo vojne akademije pa leta 1910. V balkanskih vojnah je bil komandir čete in se je izkazal z velikim junaštvom v mnogih odločilnih bitkah. 'Svetovna vojna ga je zatekla med pripravami za generalštabno službo in dodelili so ga k operativnemu oddelku vrhovne komande. Na solunski fronti se je junaško boril, a nakopal si je bolezen, kateri je zdaj podlegel. Po osvobojenju je služboval v štabu divizije v Bitolju, kot poveljnik polka v Kneževcu, kot šef operativnega odseka generalnega štaba in kot predavatelj v vojni akademiji, leta .1931. pa je postal komandant pešadije v Mariboru in je v tej službi ostal do svoje upokojitve. Na frontah si je pridobil najvišja naša in mnoga zavezniška odlikovanja. -''• * Irsko gledališče v Jugoslaviji. V začetku* prihodnjega meseca prispe v našo državo na svoji balkanski turneji eno najbolj znanih irskih gledališč »The Dublin Gate Theatre«. Na repertoarju ima med drugim >;Hamleta«, »Macbeth«, komedijo ^Zabloda« in več komadov Bernarda Sha-wa in Oskarja Wildea. Gledališče potuje pod pokroviteljstvom British Councila ter nastopi svoje potovanje iz Dublina 6. aprila. Prvo predstavo priredi v Ljubljani 11. aprila, nato več predstav v Zagrebu od 13. do 15. aprila in v Beogradu od 20. do 22. aprila. Odtod odpotujejo irski igralci v Solun Sofijo in Bukarešto. Irsko gledališče igra šest mesecev y letu na domačem odru, šest mesecev pa Je na turnejah. Letos prihaja na Balkan, kjer pričakuje, da ga bodo v Jugoslaviji, Romuniji, Bolgariji in Grčiji prisrčno sprejeli. * Novi grobovi. V Ljubljani je umrla gospa Ana Ižančevft, vdova po mestnem policijskem vodju. Pogreb bo jutri ob 16. iz Gradišča 12. — Na Gomilskem je umrla gospa Karolina Zotterjeva, vdova po šolskem upravitelju. Zadnjo pot bo nastopila jutri ob.15, — Pri Sv. Križu blizu Rogaške Slatine je umrla gdč. Ana Kitova. Pokopali jo bodo jutri ob 14.30. — V Spodnjih Stranjah pri Kamniku je umrl g. Jožef Repič. K večnemu počitku ga bodo spremili jutri ob 10. — Pokojnem blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Natečaj za lepak VIII. Mariborskega tedna. Opozarjamo vse interesente, da je rok za predložitev osnutkov letošnjega Mariborskega tedna samo še do petka 31. t. m. Razpisane so štiri nagrade v skupnem znesku 3.800 din. Informacije in podrobni pogoji v vseh biletarnicah »PUTNIKA«. (—)• * Nov vozni red. Po novem voznem redu, ki stopi v veljavo meseca maja, bo na progi Ljutomer — Gornja Radgona in obratno uveden nov par vlakov s prihodom v Gornjo Radgono ob pol 1. uri zjutraj in odhodom iz Gornje Radgone nekaj minut pozneje. Z uvedbo tega para vlakov bo ustreženo potrebam tujskega prometa v tem obmejnem kotičku, zlasti v pogledu obiska v zdravilišču Slatini Radencih. * Mlakarjevi planinski spisi se bodo nadaljevali v drugi ln tretji knjigi. Druga knjiga bo izdana predvidoma že okrog 15. maja 1.1. Naročnikom prve knjige se nudi prilika da do zaključka subskripcij-9ke dobe, to je najkasneje do 10. aprila 1.1. naročijo nadaijnji dve knjigi po znižanih subskribcijkih cenah. Po 10. aprilu 1.1. bodo cene izdatno višje. Višina naklade se bo ravnala po številu prednaročnikov Prijavite nemudoma naročilo nadaljnjih dveh knjig izbranih planinskih spisov pisarni SPD Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/1. (—) * Vsak bolnik z dežele, ki se odpravlja v bolnišnico v Ljubljano in nima denarja za povratek domov, mora s seboj prinesti potrdilo domovne občine S katerim se občina zavezuje, da bo poravnala mestnemu socialnemu uradu v Ljubljani stroške za povratek. Bolnik dobi potrebni denar na mestnem socialnem uradu v Ljubljani samo na podlagi tega potrdila. Tako je odredila banska uprava v Ljubljani. Občinski funkcionarji na- ljudi o tem poučijo, da bolnik ob povratku domov ne bi ostal brez vseh sredstev. * Za velikonočne pozdrave rabite Ciril Metodove razglednice. Podpirajte slovensko šolsko družbo! (—) Iz Ljubljane u— Naročniki radia nam pišejo: Precej dolgo je že, kar smo po tej poti prosili za pomoč in posredovanje pri poštnem ravnateljstvu, pa vas, gospod urednik, še enkrat prosimo v isti zadevi za gostoljubnost. Mi stanovalci tako imenovanega centra in sicer Dvornega trga, Židovske ulice ter obeh bregov Ljubljanice s Starim tegom vred, smo namreč pri radijskih sprejemnikih tisti naročniki, ki jim od radia ostaja največ le jeza in strošek, sporedi — vključno bogatega ljubljanskega — pa minevajo v naših aparatih v hrušču in trušču raznih motenj, za katere zaman iščemo leka. Pišemo, prosimo, pa spet pišemo, toda vse je pri starem ... Tako se zdaj spet zatekamo k vam in javno dvigamo svoj glas: Ukrenite vendar kaj. gospodje pri poštni upravi, da bomo naročniki imeli vsaj vtis, kakor bi nekje le obstojala ustanova, ki nadzira nemoteni radijski sprejem v območju ljubljanskega ravnateljstva. Saj čakamo res že precej dolgo in plačali smo vse več ko pošteno! — Enake pritožbe nam pošiljajo tudi naročniki iz območja Domobranske ceste in Streliške ulice. Na petek in svetek, zjutraj zarana ali ob 11. ponoči nikdar nisi varen pred motnjami, ki ti kratijo tvoj drago plačani glasbeni užitek, pa kakor drugod, tudi tu vse dosedanje pritožbe: bob od steno. Naročniki radia morajo točno izpolnjevati prevzete obveznosti a drugi pogodbenik ... ta pa se za naše pritožbe ni zmeni. Piidef. »FORVIL« v desetih barvnih odtenkih je najprimernejši za Vašo kožo. — Originalno francoski kvalitativni puder za zmerno ceno Dobi se seveda v Parfumerijl NADA, Frančiškanska ul. - - u— Krasne sadove celoletnega truda v telovadnici hoče Sokolstvu naklonjenemu občinstvu pokazati sokolska družina na Taboru. V soboto zvečer ob 20. bo v veliki taborski dvorani skrbno pripravljena akademija članstva, v nedeljo popoldne ob 15.30 pa bo nastopila sokolska mladina, članstvo kakor naraščaj pokažeta same izbrane točke iz svojega sicer silno obsežnega sporeda. Taborske akademije že polnih dvajset let uživajo najboljši sloves, ki ga pa tudi zaslužijo po finoči izvedbe kakor tudi po tehnični sposobnosti članstva in naraščaja. Za obe letošnji akademiji pa so bile priprave še posebno vestne, da bodo gledalci imeli res mnogo užitka. Vstopnice dobite dnevno od 16. dalje v društveni pisarni na Taboru. (—). d S-sar—1 u— Verdi: »Requiem«, za soli zbor in veliki orkester. Slavni skladatelj Verdi si je s svojimi opernimi deli osvojil ves svet. Izmed vseh opemih komponistov vseh narodov in literatur je njegovo ime, so njegova dela najpogosteje na repertoarju. Prav tako svetovnoznano pa je postalo njegovo resno -delo, -ki- ga je zložil na li-turgieiro besedilo slovesne črne maše, njegov »Requiem«. Ob najrazličnejših prilikah, v najrazličnejših kulturnih središčih ee tekom vsakega leta tudi po večkrat izvaja/ Njegova izvedba pa je mogoča samo tam, kjer imajo na razpolago izvrstne soliste, dober zborovsko-tehnično izvežban zbor in sijajen orkester. Vsi ti trije faktorji imajo vqak za sebe v tem delu izredno težavno, a ravno tako nepopisno lepo vlogo. Celotna izvedba tega dela je tako veličastna, da poslušalcu zlepa ne gre iz spomina. Tako izvedbo bomo prav gotovo slišali v četrtek 30. t. m. zvečer v veliki unionski dvorani. Verdijev »Requiem« bo izvajal ansattibl Radio-Turino, ki šteje poleg solistov 90 članov zbora in 70 članov orkestra pod vodstvom dirigenta Ahila Consola. Občinstvo prosimo, da si kupi vstopnice že prej v Matični knjigarni. Dobijo sd še najrazličnejša mesta po raznih cenah, pa tudi nekaj stojišč je še na razpolago Opozarjamo tudi na besedilo z razlago vred, ki je prav tako na razpolago v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Začetek ob 20. uri. Prenosa po radiu ne bo. KINO UNION NEDOSEGLJIV TRIUMF NEPOZABNE FILMSKE UMETNINE! LePa Tet 22-21 0 Danielle Darrieux Predstave ob 16., 19. in 21. uri Mpfft*Ofl 2lf13 C9MC21 " Vl°/ J™6 ^^ Ta film si morate ogledati ! HCH* VIHU!Ct Mi IVO Katje Dolgomkove Francoski senzaeijonalni velefilm GIBRALTAR Boj med Inteligence-Service in francosko protišpijonažo Vivian Romance E. v. Stroheim, R. Duchesne PREDSTAVE ob IG 19 21 h u— APZ bo pel svoj koncert v ponedeljek, 3. aprila v veliki unionski dvorani ob 20. Na programu so tile avtorji: Blaž Potočnik, Gregor Rihar, Jurij Fleišman, Ka-milo Mašek, Anton Hajdrih, Anton Ne-dved, Fr. S. Vilhar in Davorin Jenko. Kei je povpraševanje po običajnih programnih brošuricah, sporočamo, da bodo dotiskane danes opoldne in jih popoldne že dobite pri blagajni, ki posluje vsak dan od 8.— 18 ure na univerzi v vratarjevi loži. Pohitite z vstopnicami! Opozarjamo, da se koncert v Ljubljani ne bo ponovil. (—) Izplača se Vam naročiti filme iz LJubljane, ker so najcenejši, in poslati iste v razvijanje, ker Vam izgotovljene slike še isti dan, ko prejmemo — odpošljemo Poizkusite enkrat — in postanete prav gotovo naš stalni odjemalec. Cene filmov so: Isopan B/» Din 15.— Isochrom r,/9 Din 13.— Isorapid */9 Din 11.— Imamo na zalogi samo sveže FILME isorapiu 79 najnovejše emulzije do leta 1941. Razvijamo in kopiramo priznano prvovrstno' Naš ček. račun je št. 13-285. Naša telef. štev. je 25-66 ln 25-67. Se priporoča: Foto Touristu, Lojze Smuč LJUBLJANA — Aleksandrova cesta št. 8 in podr. PREŠERNOVA UL. 9. u— g. Alexander La\vrenson, pomožni učitelj angleščine na naši univerzi, bo v petek 31. t. m. ob 18. v beli dvorani hotela Uniona pod okriljem Angleškega društva predaval o univerzitetnem življenju v Cambridgeu Na zanimivo predavanje že danes opozarjamo. u— O spopadu na Tihem oceanu bo predaval g. vseuč. prof. dr. Andrej Štampar iz Zagreba v petek ob 20. v dvorani Delavske zbornice pod okriljem Jadranske straže. Predaval bo o zgodovini dosedanjih spopadov in o ozadju sedanjega kitajsko-japonskega spopada Predavatelj je živel dolgo časa na Kitajskem kot član higienske komisije kitajske vlade in je nabral mnogo zanimivega gradiva. Predavanje bo spremljalo večje število skioptičnih slik. Opozarja se vse članstvo Jadranske straže in vsi ljubitelji zanimivih predavanj na to aktualno predavanje. u— Skupno predavanje priredita Priro-doslovno društvo in krajevni odbor Jadranske straže v četrtek, 30. marca točno od 18. do 19. ure v dvorani kina Sloge. Predaval bo g. Marko Zalokar o lanskoletnih poskusih potapljačev na obali našega Jadranskega morja. Predavanje bo spremljal lep barvni film »V morskih globinah« kakor tudi številni navadni in barvni diapozitivi ter demonstracija potapljaških priprav. Predavanje zasluži čim številnejšo udeležbo. u— Idrijski krožek! Letošnji redni občni zbor Idrijskega krožka bo v soboto, dne 1. aprila ob 20. uri v salonu gostilne pri K a j f e ž u, Florijanska ulica, z običajnim dnevnim redom. Zaradi važnih razgovorov in zaradi poživitve našega dela v novi poslovni dobi so naprošeni vsi idrijski rojaki, da se zbora udeleže polnoštevilno in privedejo s seboj še druge rojake in prijatelje. MED ZA POTICE po din 16.— Vam nudi »SVEČA« — Stritarjeva 6. u— Na m. javni produkciji drž. konser-vatorija, ki bo v ponedeljek 3. aprila ob 147. v veliki filharmonični dvorani, bodo nastopili iz solopevskega oddelka naslednji gojenci: Heybal Valerija, Ivančič Sonja. Korenčan Štefanija, Lipušček Janez in Gostiša Alojzij. Iz klavirskega oddelka: Zidarič Ksenija^ Trtnik Olga, Burger Ada, Ogrin Ksenija in Loger Edita. Iz instrumentalnega oddelka: Gregorc Jurij (violina) in Zupančič Jože (rog). Spored produkcije je koncertnega značaja. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice in na podlagi sporeda je dovoljen vstop k produkciji. u— Na Prešernovi proslavi v soboto ob 20. bosta v Frančiškanski dvorani poleg re citacij, deklamacij, govornega zbora in pevskega kvinteta akademikov nastopila tudi priznana pevka ga. Pavlovčičeva in g. Slavko štrukelj s solospevi. Počastite spomin največja pesnika! u— Pedagoški tečaj za starše v Spodnji Šiški. Drevi bo predaval g. Pero Horn o temi »Vzgoja in nega otroka v predšolski dobi«. Predavanje bo ob 8. zvečer v prostorih ljudske šole v Spodnji šiški. Vstopnine ni. U— Družabna plesna šola ženskega odseka »Soče« je bila zaključena v polno zadovoljstvo obiskovalcev in prirediteljev. Prijetna dolžnost prirediteljev je, zahvaliti se vsakemu poedincu, ki je v kakršni koli obliki pripomogel k lepemu uspehu. Prebitek družabnih plesnih vaj se bo naklonil narodno obrambnemu namenu. (—) u— Jnak Edinstvo. V četrtek 30. t. m. ob 20. bo v klubovem lokalu predaval g. prof. dr. Ernest Turk o temi »Jugoslovenske vprašanje med svetovno vojno«. Ker bo predavanje zelo zanimivo, naj se ga člani udeleže v čim večjem številu. — Po predavanju bo kratka seja plenuma izvršnih članov, ki je zaradi svoje važnosti za vse izvršne člane strogo obvezna. u—- Krajevna organizacija JNS za Vod. mat bo imela svoj redni občni zbor v četrtek 30 t. m. ob 20. v gostilni pri »Kam-narju«. Najvljudnejše vabimo vse somišljenike in prijatelje, da se občnega zbora udeleže. Odbor. u— JNAD Jugoslavija. Danes ob 20. seja upravnega odbora. u— Prešernov večer v Slavističnem društvu. Slavistično društvo bo priredilo za našo javnost v petek 31. t. m. ob 20. v dvorani Trgovskega doma (Gregorčičeva ul.) predavanje o Prešernu 2 recitacijami pesnikovih del. Predaval bo g. prof. dr. Anton Slodnjak, recitiral pa g. režiser Ciril Debevec. Na prireditev že danes opozarjamo. KINO SLOGA, 27-30 ob 16., 19. in 21. uri FANTOM TRUBADUR AL1CE FAYE, JACK HALEY, Zabaven glasbeni ir pevski filn u— Občni zbor Kluba Primork bo v ponedeljek 3. aprila ob 17. v damski sobi kavarne »Emona«. (—) u— Pretresljiva izredna filmska predstava kina »Uniona«. Pred dnevi je kino Union povabil novinarje in druge goste na posebno predstavo. Izvajal se je žur-nalski nemški propagandistični film: Vko-rakanje nemške vojske na češko. Predstava je trajala točno tri in četrt minute. Ob zaključku te pretresujoče predstave je lastnik kina, g Kham podal še kratko tehnično tolmačenje, ki je bilo seveda za vse novinarje čisto novo razodetje. Ker je pa tako dolga filmska predstava za povabljence preveč utrudljiva, smo dobili zagotovilo, da tx. prihodnja taka predstava v kinu Unionu trajala le kvečjemu 2 minuti. Iz Celja e— Mestno uradništvo se je zbralo včeraj od 10. dopoldne v sejni dvorani mestnega poglavarstva. Magistratm direktor g. šubic je pozdravil na novo imenovanega župana dr. Voršiča v imenu mestnega uradništva, nakar je novi župan nagovoril uradništvo. e— Zaključek glavnega šahovskega tur. nirja. Celjski šahovski klub je te dni zaključil glavni šahovski turnir ki se ga je udeleževalo 17 igralcev. Prvo mesto in naslov prvaka za leto 1939. si je priboril g. Slavko Cijan. Dosegel je 14 točk in pol izmed 16 brez poraza, drugi je g. inž. Sa-jovic s 13, tretje in četrto mesto si delita gg. inž. Pipuš in Detiček z 12 in pol, peti je g. Schneider z 11, šesti g. Fajs z 9, sedmi g. E. Csorgo z 8 in pol, osmi g. Gra-šer z 8, deveto in deseto mesto si delita gg. dr. Pokorn in F Cs6rgo s 6 in pol, enajsto in dvanajsto mesto gg. Rupar in Pešič s 6, trinajsto in štirinajsto mesto gg. Mir-nik in Vozlič s 5 petnajsto, šestnajsto in sedemnajsto mesto pa si delijo gg. Davi-dovac, inž. Marjanovič in Latinovič s 4 točkami. Razdelitev nagrad, ki jih je bilo razpisanih pet, bo drevi pol ure pred začetkom brzoturnirja v klubskih prostorih v hotelu »Evropi«. SEMENSKI OVES — JEČMEN in KROMPIR, dobite poceni pri KMETIJSKI DRUŽBI — CELJE. e— Neupravičeno odklanjanje delavcev. V zadnjem času se je dogodilo več primerov, da so delodajalci odklonili delavce, ki so prišli prosit za delo. Delodajalci so se izgovarjali, da delavcev ne morejo sprejeti, ker nimajc novih poslovnih knjižic. Opozarjamo, da veljajo stare poselske odnosno delavske knjižice še do konca tega leta. Mnogo delavcev še nima novih poslovnih knjižic ker jih oblastva ne morejo vsem naenkrat izstaviti. e— Huda nesreča z dinamitno patrono. V nedeljo je našel 151etni kočarjev sin Franc Prah iz Kamne gorce pri Kostriv-nici dinamitno patrono. Vzel je sekiro in začel z njo toiči po patroni. Dinamitna patrona je eksplodirala in razmesarila Prahu levo nogo. Praha so prepeljali v celjsko bolnišnico. Iz Maribora a— Zanimiv spor za rad j pokopališča. že delj časa se opaža v vrstah naših Te-zenčanov različnost mnenja glede ureditve novega osrednjega pokopališča mariborske mestne in stolne župnije na Tez-nera. Zanimivo je, da je pretežna večina Tezenčanov za to, da se dovoli ureditev no. vega pokopališča, dočim so proti le nekateri tezenski občinski odborniki občine Pobrežje. Tezenčani si namreč obetajo od ureditve novega pokopališča poživljenje tujskega prometa, pričakujejo pa, da ne bodo v zvezi s tem sledile kakšne nove dajatve. Spor še ni rešen. Tezenčani so pričeli z novo akcijo za pokopališče. a— Zanimivo predavanje je imel y po. nedeljek v Ljudski univerzi prof. na ljubljanskemu konservatoriju dr. Dragotin Cvetko. Predaval je o ljudski glasbeni vzgojj in j® označil smernice nove, dinamične in vse socialne plasti obsegajoče glasbene vzgoje. Predavatelj je bil za svoja tehtna, strokovnjaška izvajanja deležen prisrčnega priznanja. — V petek 31. t. m. pa se predvaja v Ljudski univerzi zanimiv kulturni film »Afganistan, srce Azije«. Fi'm tolmači pref. B Stupan. a— Slovo od Jugove mamice. V častitljivi starosti 92 let je preminila skrbna mamica Ana Jugova iz znane narodne Mozetičeve rodbine iz Solkana pri Gorici. Po prevratu se je preselila s svojim sinom inž. A. Jugom v Maribor. Njena zadnja pot je pokazala, kako priljubljena in obče spoštovana je bila Jugova mamica. Ohranimo ji časten spomin, žalujočim naše globoko sočutje. a— Premiera kriminalne drame »št. 72« bo jutri v če'rtek v J. Kovičevi režiji. Oder se spremeni v kaznilnico. V naslovni vlogi nastopi naša prva igralka E. Kra-ljeva. V vodilni vlog J. Kovic, v večjih vlogah pa Zakrajškova, Starčeva, Grom, Nakrst, Rasberger in drugi. Avtor te pomembne dvedejanke s predigro, medigra. mi in epilogi je tudi na svetovnih odrih priznan član vodilnega trozvezdja v sodobni češki dramatiki (čapek, Werner, Langer). a—. TezenčanKa k filmu. Svoječasna priljubljena igralka tezenskega sokolskega odira gdč. Karla Pevec se je seznanila lani na Bledu z neko angleško filmsko družbo, ki jo je sedaj povabila v London k filmu. Gdč. Karla Pevčeva je sprejela seveda ponudbo z velikim veseljem. &— Koder, Pfnlarfč in pajdaši se bodo danes dopoldne zagovarjali v razpravni dvorani št. 53 okrožnega sodišča pred velikim kazenskim senatom. Za razpravo proti 18 obtožencem je v Mariboru, zlasti pa na Dravskem polju, izredno živahno zanimanje. DEBELOST NI LEPA in lahko često dovede do nezadostne nege telesa. Kjer se ničesar ne podvzame, da se telo redno oprašča škodljivih usedlin in gošče, tam nastane debelost, sprva komaj opazno toda nevzdržno, a poleg debelosti se poiavijo še druge ovire, ki pretvarjajo življenje v muko. Urejena prebava, pravilno presnavljenje, to sta poglavitna pogoja za dobro zdravje. že več decenijev znana in od zdravnikov priporočana je Krušen sol kot dober regu-latoi prebave m preosnove. zatorej začnite tudi Vi s kuro s Krušen-soljo, če trpite saradi debelosti. Originalna velika steklenica, stane samo Din 45.- mala steklenica pa Din 27.—. Dobiva se samo v lekarnah. Ogl reje •> »» -4 a— Pogreb gdč. Gizele Rojčeve, zasebne uradnice, bo danes 29 t. m. ob pol 17. izpred mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežje v Mariboru, in ne ob 17., kakor je bilo v osmrtnici pomotoma navedeno. a— Razstava tržaških umetni^(>v kiparja Uga Caraia in slikarja Avgusta černigoja v grajskih prostorih je odprta do 1. apr^a vsak dan od 9 do 18. a— V studenšKi Ljudski univerzi bo v če rtek' 30. t. m. zaključno predavanje letošnje sezone. Predaval bo urednik g dr. F. Vatovec o temi »Poedinee in množine«. Po predavanju bo občni zbor Ljudske univerze. Tudi tedenske novice v besedi in sliki. Vstopnine ni. a— Celo hišni varuhi niso več varni. Tkalskemu mojstru Viljemu Miilu, ki stanuje v Beograjski ulici 34. so neznani storilci odpeljali Ir snega varuha psa volčja-ka. Policija poizveduje. a— Halo. halo... Znan je izzivalni klic »aufbiks«. Sedaj pa se je, kakor se zdi, ta klic umaknil klicu »halo halo«. O tem nas prepričuje razburljiva dogodivščina, ki se je pripetila v noči na torek na državnem mosfu Dve skupini sta se srečali. Prva je korakala proti Kralja Petra trgu, druga pa proti mestu. Zadonel je klic »ha'0, halo« in že sta si bili skupini v laseh. Sredi gneče in splošnega vrveža je obležal ves v krvi. s preklano ustnico in poškodbami na glavj Žagar Jurij Rus iz Magdalenske ulice 94. Glavni napadalec jo je ucvrl proti Ulici kneza Koclja, kjer ga pa je stražnik zajel. Prepeljali so ga na stražnico kjer so v teku zasliševanja ugotovili, da je poglavitni vzrok spopada in razburljivega dogodka v alkoholu. a— Fl°bert°vka ni Igrača. 17-letni ključavničarski vajenec Svetozar Kočevar iz Trdinove ulice je dobil nekje flobertovko, ki si jo je ogledoval. Nenadno pa se mu je flobertovka sprožila in mu poškodova. la levico. ' a— Z izposojenim motociKl°m v Dalmacijo. Izpred neke hiše v Gosposvetskl ulici na Pobrežju je izginilo trgovskemu pomočniku Viliju Riedlu motorno kolo znamke »NSU« z evid. štev. 2-637-39. Riedl sumi, da mu je odpeljal motorno kolo neki elektrotehnik in odpotoval V Dalmacijo. R D četrtek, 30. marca Ljubljana 12: Pesmi Benjamina Ipavca in F. Schuberta poje g. Drago Žagar, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Duet harmonik (brata Goloba). — 14: Napovedi. — 18: Simfonična glasba Radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (prof. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30. Nac. ura: Predavanje Sokola kr. Jugoslavije. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Ob lOOletnici smrti Mu« sorgskega. — 21.15: Narodne pesmi pojo »Fantje na vasir. — 22: Napovedi,' poročila. — 22.15: Nabožna glasba Radijskega orkestra. Beograd 17.30: Lahka glasba. — 20: Narodne pesmi. — 20.30: Simf. glasba. — 22.15: Plošče. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Kakor Beograd. — 22.20: Ples. — Praga 20: Program po napovedi. — Varšava 21: Zvočna igra. — 21.35: Petje. — 21.50: Plošče. — 23.05: Poljska glasba. —-Sofija 17.30: Lahka godba. — 18.45: Zgodovina pesmi. — 19.30: Simf. koncert. — 21.30: Lahka godba in ples. — 20.55: Nadaljevanje koncerta. — 21.30: Lahka in plesna muzika. —Dunaj 12: Orkester. — 16: Lahka glasba. — 18.30: Godba na pihala. — 19.30: Prenos opere »Vesele žene windsorske«. — 22.30: Orkester in solisti. — 24: Nočni koncert. — Berlin 19: Slavni dirigenti. <— 20.10: Mešan glasbeni večer. — 22.30: Nemška lahka in ljudska glasba. — Miinchen 19.15: Koncert po željah. — 20.10: Pester spored. — 22.20: Slavnostne skladbe. — 22.45: Kakor Berlin. Prispevki in podpore OUZD Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opaža, da delodajalci kljub ponovnim opozorilom in opominom zanemarjajo plačilo zavarovalnih prispevkov. Urad nujno priporoča vsem delodajalcem, da redno in sproti poravnavajo svoje obveznosti, ker je naravno, da je zaostanke za več mesecev še težje plačati; poleg tega pa morajo zamudniki poravnati še obresti in izvršilne stroške. Urad mora proti zamudnikom uvajati najostrejšo izterjavo, ker ga v to sili pomanjkanje likvidnih sredstev za izplačevanje rednih podpor in dajatev bolnikom, kakor tudi za poravnavo računov za zdravila, storitve zdravnikov in oskrbnine v bolnišnicah. Da ne bo presenečenj in kritik opozarja urad, da bo odslej proti zamudnikom uvajal izterjavo z intervencijo, odvozom ln prodajo zarubljenih predmetov. Intervencije in pritožbe v zadevi izterjave mora urad odklanjati. (—) CiiospodarstTO Pomen nemško-rumunske gospodarske pogodbe Glede na mednarodne politične dogodke zadnjih tednov je proti koncu prejšnjega tedna vzbudila veliko pozornost sklenitev gospodarske pogodbe med Nemčijo in Rumunijo Prvotne vesti, da bo morala Rumunija po tej pogodbi ustaviti nadaljnjo Industrializacijo svojega gospodarstva so se izkazale kot neosnovane Pogodba predvideva gospodarski načrt za dobo pet let, pr čemer se je Rumunija zavezala da bo pri izgraditvi rumunskega gospodarstva in produkcije upoštevala potrebe nemškega uvoza, toda ne na škodo potrebe samega rumunskega gospodarstva in potrebe blagovne izmenjave Rumunije z drugimi državami. Gospodarski načrt se nanaša na povečanje kmetijske produkcije, na uvedbo novih produkcijskih panog v kmetijstvu, na razvoj obstoječih in ustanovitev rovih industrijskih podjetij za predelavo kmetijskih pridelkov, na razvoj rumunskega lesneaa gospodarstva, izkoriščanja rudnih in petrolejskih ležišč, ter izgraditev prometa Nemčija bo pri tem sodelovala s svojim kapitalom v obsegu klirinških saldov odnosno kakor bo to dopuščala razlika med izkupičkom za izvoženo nemško blago v Rumuniio po odbitku plačil za uvoz rumunskega blaga v Nemčijo To pomeni, da bo Nemčija sodelovala pri izgraditvi rumunskega gospodarstva v mejah dobave potrebnih naprav. Nemčija in rumunski petrolej Tudi so netočne vesti, da si je s to po-gocbo Nemčija rezervirala rumunsko nafto Na tem področju ne priznava Rumunija Nemčiji nikakih izključnih pravic. Določba pogodbe ki predvideva ustanovitev mešane nemško-rumunske družbe za eksploa-tacijo mineralnega olja in določbe glede poizkusnih vrtanj za mineralnim oljem ter glede predelave mineralnega olja ne dajejo Nemčiji nobenega monopolnega položaja Po vesteh iz Bukarešte ta družba ne bo imela pravice trgovati z mineralnim oljem odnosno kupovati kontingente preko obsega, ki je določen v pogodbi iz lanskega leta kajti mešana družba bo imela predvsem dolžnost da raziskuje dodeljene petrolejske terene Samo v primeru, če bo družba našla na terenih, ki ji bodo dodeljeni. nove izvore nafte, bo s to nafto lahko razpolagala in bo lahko dotične vrelce eksploatirala v korist Nemčije Ta mešana družba bo morala torej najprej najti nove petrolejske vrelce in šele po+em bo lahko dobljene količine izvažala v Nemčijo preko dosedanjih kontingentov. Nemci bodo morali poiskati nove izvore mineralnega olja V tej zvezi je treba zlasti omeniti važno dejstvo ua je pričela rumunska produkcija mineralnega olja v zadnjih letih občutno ..azadovati (lani se je skrčila za 8% na 6 6 mili jona ton) To nazadovanje je v rumunskih gospodarskih krogih vzbudilo že bojazen, da popušča izdatnost rumunskih vrelcev Geološke raziskave domačih in inozemskih strokovnjakov pa so ugotovile da ima Rumunija še ogromne rezer-\e mineralnega olja. Potrebna so le nova poizkusna vrtanja, kar seveda zahteva mnogo denarja V tej situaciji je razumljivo. da e Rumunija pristala na to. da bo mešana rumunsko-nemška družba s sodelovanjem nemškega kapitala prevzela ri-ziko izsledovanja na novih morda manj izdatnih terenih, izven teritorija, ki je po koncesijah pridržan obstoječim družbam Rummija je popustila le glede dosedanje določbe v trgovinski pogodbi, po kateri je morala Nemčija 25% uvoza bencina in nafte plačati v zdravih devizah. Po novem sporazumu bo Nemčija teh 25% lahko plačala z dobavo orožja na podlagi naročil ki jih je že oddala rumunska vlada. To pa na stvari ne spremeni mnogo, kajti Rumunija bi morala sicer orožje kupovati v drugih državah, za devize. Nemške svobodne cone za rečno plovbo V pogodbi je važna nadalje določba glede ustanovitve svobodnih con za skladišča in naprave za nemško rečno plovbo. V teh svobodnih conah bo Nemčija lahko tudi ustanovila industrijska in trgovinska podjetja. O izvedbi tega gospodarskega sporazuma bo še razpravljal mešan rumun-sko-nemški odbor, ki obstoja že od leta 1935 Nemčija je zahtevala tudi povišanje sedanjega klirinškega tečaja za marko od 42 na 45 lejev, toda v tem vprašanju še ni prišlo do sporazuma. Rumunija je pripravljena skleniti slične sporazume z drugimi državami Tz vsebine samega sporazuma, kakor tudi iz izjav, ki so bile podane zadnje dni, je razvidno, da novi sporazum z Nemčijo ne pomeni zmanišania nimnirke suverenosti V tem pogledu je značilna tudi izjava ki jo je podal v ponedeliek rumunski zunanji minister Gafencu. ki ie de^al da je Rumunfia pripravljena sklpniti tudi z drugimi držgvami dične gospodarske sporazume. Romunska trgovinska deWaHia se trenutno trm d i v Parizu in ie pričakovati. da bo s Franciio sklenien zelo ugoden gocuodarski in finančni -sporazum Čp? npkai dni pa bo prisripla v Bukarpšto tudi angleška delegacija Znnanii minister Gafencu ie še pristavil da želi Rumunija vzpostaviti naio^e gospodarske stike z Anglijo in Francijo. Anglija je leto« 7.«v7Pia nr^n mesto v romunskem »zvozu V rumunskih gospodarskih krogih pripisujejo veliko važnost prihodu angleške trgovinske delegacije v Bukarešto Delegacijo bo vodil lord Sempill, ki se je že v februarju mudil v Rumuniji. kjer je vodil predhodna pogajanja zaradi okrepitve an- ško- .imunskih trgovinskih odnošajev Po mnenju nemškega tiska ima prihod an-gleš' deiegaciie namen paralizirati novo nemško - rumunsko gospodarsko pogodbo. Tcd? angleška prizadevanja ^a poglobitev gospodarskih odnošajev z Rumunijo niso šele novejšega datuma. To nam potrjuje znatno povečanje rumunskega izvoza v Anglijo v prvih dveh mesecih letošnjega le'a in ni izključeno, da je hotela le Nemčija z novo pogodbo oaralizirati rastoči vpliv Anglije v rumunski zunanji trgovini, kjer je bila zadnia leta Npmčra daleč na prvem mestu Od celotnega rumunskega izvoza je šlo predlanskim v Nemčijo 19%. lani pa 26%: angleški delež pa je znašal predlanskim 8 8 lani pa 11% V prvih dveh mesecih letošnipga leta pa je Angliia zavzela v rumunskem izvozu prvo mesto. V jaruarju je Rumunija izvozila v Anglijo za 495 .niliionov leiev. v Nemčijo pa le za 423 milijonov, v februarju pa se je rumunski izvoz v Anglijo povzpel že na 525 milijonov medtpm ko je izvoz v Nemčijo znašal le 436 miliionov Delež Anglije v rumun«kem izvozu se ie letos dvignil že na 25% Pri tem ie za Rumuniio va^na zlasti okolnost da plača Angliia rumunsko blago v devizah ne da bi zahtevala uctre-zaiočo kompenzacijo pri uvozu angleškega blaga v Rumunijo. nejše cepivo za živino. Nadalje so govorniki kritizirali postopanje kartela za modro galico in so postavili zahtevo, da se ustanovi zadružna tvornica za modro galico. Iznešeni so bili zanimivi podatki o kartelu za modro galico odnosno o pogodbi z družbo »Zorka« d. d., ki gre na škodo kmeta in kmetijskega gospodarstva. Cena modri galici je v naši državi tako visoka, da modre galice mnogi kmetovalci ne morejo uporabljati Deiegat g. Milojevič je med drugim pripomnil, da prodaja -»Zor-ka« d. d. modre galico v Bolgariji za 1.50 din ceneje nego v naši državi, kjer jo proizvaja iz domačih surovin. = Dobave. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 5. aprila ponudbe za dobavo električne žice in električnih svetilk. Komanda pomorskega, arze-nala v Tivtu sprejema do 3. aprila ponudbe za dobavo jadrenine, sukanca, vrvice, medeninastih očic, železnih škopcev, do 4. aprila pa za dobavo ročnih sesalk, manometrov, razne pločevine in azbes nih plošč, štab mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 5. aprila ponudbe za dobavo raznih barv, fimeža. lanenega olja kopalnega laka. mavca, aluminijevega brona v prahu ,do 11. aprila za dobavo raz nega vrvarskega blaga, do 21. aprila bo licitacija za dobavo olja za gorivo in plinskega olja. Hidrografski institut mornarice v Splitu sprejema do 20. aprila ponudbe za dobavo raznih aparatov in Instrumentov, karbonpapirja ter tekočine za Ormig aparat, aparata za proizvajanje vo dika, pilot balona iz gume = Licitacije. Dne 6- aprila bo v inten-danturi štaba savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija za dobavo živil (krompir, riž, zdrob, ječmenček, makaroni, testenine. fižol, svinjska mast, olje, paprika, čebula, sladkor, čaj, konzervirana kava. kis). Dne 23. aprila bo v intendantu-ri štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo mesa za čas od 1. aprila do 30 septembra t. 1. Dne 24. aprila bo pri vojnosanitetnem zavodu v Zemunu licitacija za dobavo 150.000 m hidrofilne gaze. Dne 18. aprila bo pri upravi zavoda * »Obiličevo«, Kruševac — Obiličevo licitacija za dobavo 5.000 kg di-fenilamina. 19. aprila za dobavo instalacije muflovske peči za sulfat in solno kislino, 20. aprila pa za dobavo železnih in aluminijastih kotlov. — Dobave. Dne 30. tm. bo pri upravi zavoda »Obiličevo«, Kruševac — Obiličevo, licitacija za dobavo razne žice, ž čne tkanine in pločevine, 31. t. m. za dobavo zakovic in vijakov, 1. aprila za dobavo usnja in usnjenih jermen, 17. aprila za dobavo aparata za destilacijo vode, peči za pregrevanje, mlina za transmisijski pogon in 4.000 kg cilindrskega olja. Dne 29. t. m. bo pri ekonomskem oddelku generalne direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za debavo medeninastega materiala, 13. aprila za dobavo maziva, 14. aprila za dobavo bencina .in petroleja. 17. aprila za dobavo čopičev za barvanje, 18. aprila za dobavo kisika; 19. aprila za dobavo kemikalij in gumijastih cevi, 20. aprila za dobavo bombaževine in krp za čiščenje ter fero-legur, 21. aprila za dobavo železa za izdelovanje vijakov oglja za kovaške svrhe in generatorja. 22. aprila za dobavo železa za armaturo in raznih lakov in 24. aprila za dobavo emajl. laka. Dne 31. t. m. bo pri štabu mornarice v Zemunu licitacija za dobavo 180 000 mesnih konzerv in 90.000 jetrnih konzerv. Borze 28. marca Na jugoslovensikih borzah notirajo nem '.ki klirinški čeki nespiemenjeno (13.80). 11:11 90otf- i-t673 Bogato okrašeni moški čevlji, izdelani iz sivega semiša ali drap usnja, z usjenini podplatom. Nosijo se lahko k vsaki pomladni obleki. s? ^ *č ■ 1 Sil v,7« 150 -160, »8« 110 - 112 50 Fižol: baški Id siemski beli bre? vreč 282.50 - 285 Otrobi: baški. sremski tn banatski 99 — 107 + Budimpeštanska terminska borza (28. t m.). Tendenca čvrsta. Koiuza. za maj 16.77 — 16.78, za julij 17.01 — 17.02. Seja Društva za ceste Beograd, 28 marca. p. Upravni odbor Jugoslovenskega društva za ceste bo imel 1. aprila v Beogradu sejo, ki se je bodo udeležili poleg članov beograjskega društva tudi delegati društev v Zagrebu, Ljubljani in Novem Sadu. Iz državne službe Beograd, 28. marca. p. Imenovani sta bila sodnik okrožnega sodišča v Mariboru Janko Sernec za predsednika okrožnega sodišča v Murski Soboti, sodnik sreskega sodišča dr. Mirko Kejžar pa za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru. — V železniški službi je bil premeščen na lastno prošnjo uradnik Ladislav Zupančič z glav nega kolodvora v kurilnico t Ljubljani. Bolgarski Junaki v Beogradu Beograd, 28. marca p. V Beogradu je bil v nedeljo občni zbor beograjske sokolske župe. Ker sta beograjska sokolska župa m sofijska župa Junakov že pred dvema letoma sklenili pobratimstvo, se je občnega zbora udeležila tudi posebna delegacija bolgarskih Junakov pod vodstvom generala Ivana Atanasova in Petra Lobanova. Delegacija je bila tudi na grobu Neznanega junaka na Avali Obiskala je tudi več sokolskih edinic v beograjski okolici ter nazadnje še ministra za telesno vzgojo naroda. Danes dopoldne ob 11. je zapustila Beograd. Pred odhodom je izdala poziv na vse jugoslovensko Sokolstvo. da bi se v juliju t. 1. udeležilo velikega zleta Junakov v Sofiji. Gobbels v Budimpešti Budimpešta, 29. marca AA. Minister Gobbels je na svoji poti v Grčijo, kamor gre na oddih, prispel dopoldne v Budimpešto, kjer bo dva dneva gost n^n^kega i poslanika Ermannsdorfa. Škodove tvomice v Plznu Pogled na tvorniške objekte za izdelovanje topov Državni prezident Francije postane lahko vsak francoski volilni upravičenec, samo člani bivših francoskih vladarskih rodbin so izvzeti Največji notranje politični dogodek v Franciji bo letos volitev državnega predsednika 6. aprila. Volilni boj se bije že ce. le tedne, čeprav ne v javnosti. Saj je znano, da zve dežela šele tri, štiri dni pred volitvijo za dokončne kandidate. Predsednika republike volijo v sejni dvorani versailleskega gradu, voli ga pa tako zvani »narodni zbor«, ki ga predstavljajo senatorji in poslanci, okrog 900 parlamentarcev. Bodočega državnega poglavarja izberejo z absolutno večino z enkratnim ali večkratnim glasovanjem. Ver-■ailleski narodni zbor zaseda samo iz dveh ra /'.logov: da izbere državnega predsednika ali pa da spremeni ustavo. Od 1. 1875. pa se je sestal samo enkrat za spremembo ustave, in sicer 1. 1926-, ko je Poinca. re predlagal ustanovitev avtonomne amortizacijske blagajne. Predsednik republike postane lahko vsak francoski volilni upravičenec, samo člani bivših francoskih vladarskih rodbin so izključeni. Predsednik postane lahko zopet tudi stari državni predsednik, doslej pa so izvolili tako samo enega državnega poglavarja, in sicer Julesa Grevyja 1. 1886., ki je moral leto dni pozneje zavoljo nekega škandala v svoji družini odstopiti, čeprav ni imel s tem škandalom osebno nobene zveze. Moč državnega predsednika je precej omejena. Iz lastne volje ne more storiti ničesar. Brez njegovega podpisa ni sicer veljaven noben zakon, prav tako pa ni veljaven noben zakon, ki ga sam podpiše, če ga obenem ne podpiše tudj ministrski predsednik. V ministrskem svetu sicer predseduje, toda njegov vpliv tu je samo vprašanje osebnega ugleda. Ima tudi pravico ve a, ugovora, proti vsem odločitvam parlamenta — toda od 1. 1875. še noben francoski državni predsednik ni uporabil te pravice. Lahko s privolitvijo senata poslansko zbornico tudi razpusti, a samo Mac Mahon je to nekoč tvegal in nato je moral odstopiti. Francoski državni predsednik ima samo eno pravico, ki jo lahko izkoristi po mili volji in po svojem osebnem nagnjenju, in to je pravica, da kakšnega na smrt obsojenega pomilosti. Seveda sam izbira osebo, ki ji preda sestavo nove vlade, a pri tej izbiri se mora ravnati po po. litičnih okoliščinah. mmi m Nov čimfelj v moderni kriminalistiki se pred kratkim je bilo mogoče ugotoviti prstne odtise samo na gladkih telesih, najbolje na gladkem lesu. kovini, papirju in steklu. Sedaj je komisija s spektralno znanostjo našla možnost, da ugotovi odtise na kakršnih koli površinah. Kriminalistična vrednost nove metode je velika. Kakor skoraj pri vseh izumih je bila temeljna misel tudi tu preprosta: gre za kemično reakcijo med srebrovim nitratom in soljo. V bistvu je postopek znan vsakemu ljubitelju fotografu. Potrebno sol daje — prstni odtis. Vsak lahko ve, da vsebuje znoj sol. Po dolgotrajnih poskusih je kemični laboratorij newyorske policije izdelal ta postopek: Iz destilirane vode, desetodstotnega srebrovega nitrata in nekaj octove kisline. sestavijo mešanico. S to mešanico nama-žejo valje ožemalnega stroja in stisnejo sKoznje blago s prstnim odtisom. Blago pride potem v temnico na obsevanje z ultravijoličnimi žarki. Pri tem se klorov natrij v ostankih znoja veže v klorovo srebro. Prstni odtis potem s petodstotnim amonijevim sulfatom fiksirajo, na zadnje pa blago s prstnim odtisom zlikajo z vročim železom. če sta kriminalistični kemik in krojač dobro opravila svoje delo, sta policiji pripravila »čudovito lep« prstni odtis na ovratniku suknje, namiznem prtu ali na kakršnem koli drugem predmetu, ki ga doslej glede prstnih odtisov niso mogli z uspehom raziskavati. Vse nadaljnje je potem stvar zasledovalne službe. plazom Dvajset ljudi je izgubilo življenje V dolini Vicdessonu v francoskih Pirenejih se je zgodila velika nesreča. V precejšnji višini so delavci gradili tam velik jez in novo elektrarno, že nekoliko dni je divjal tod hud vihar, ki je sprožil plazove. Eden izmed plazov je zgrmel naravnost preko delavskih taborišč v različnih višinah. Barake spodnjega taborišča je le malo oplazilo in delavci so se utegnili rešiti. Drugače pa je bilo v drugem taborišču v višini 1600 m. To taborišče je popolnoma zasulo in z njim 50 delavcev, ki so bili baš v svoji le-senjači. Enako je zasulo tretje taborišče v višini 1800 m. Tu je bilo 40 delavcev. Iz vasi v dolini so se odpravile na pot takoj kolone reševalcev. Z največjo težavo so dosegle v poznem popoldnevu kraj nesreče drugo taborišče. Do 10. zvečer jim je uspelo ob svetu plamenic izkopati 35 mož, ki so bili vsi bolj ali manj ranjeni. Kako je z ostalimi 15 delavci, ni še znano, prav tako kakor ni znano, kako je z ljudmi iz tretjega taborišča. Zadnja vest pravi le to, da je izgubi.o življenje 20 ljudi. Cepivo proti rumeni mrzlici Rumena mrziica periodično razsaja v Braziliji, posebno nevarno pa v državah Minas Geraes, Rio de Janeiro in Sao Pao-lo. Ker so istočasno opazovali veliko umrlji vost med opicami iz vrste vriskačev, so izvedli mnogo poskusov, ki kažejo, da raz. širjajo opice bolezen in nje virus. Sedaj preizkušajo virus, ki ga gojijo na embrio-nih kokoši za množestveno cepljenje. Tri tedne po cepitvi se pojavi imunost. Doslej so na ta način brez škode cepili več nego 200.000 ljudi. Maske proti plinskim napadom Zamuda boksarjeve zaročenke Italijanski boksač Primo Carnera, ki je bil 1. 1933. svetovni prvak težke kategorije, se je v svojem rojstnem kraju Sequal_ su poročil. Popolnoma gladko pa stvar ni šla. Poroka je bila določena za 10. in ženin je prišel točno. Točno so prišli tudi mnogi radovedneži Zaman pa so se ozirali za nevesto, šele čez eno uro se je pripeljala in kakor se je izkazalo, sama ni bila kriva te zamude. Ljudje iz krajev, ki ležijo na ozki poti do Sequalsa, so to pot v svoji radovednosti namreč tako blokirali, da voz navzlic vsemu trudu ni mogel prej prodreti. Straža na Hradčanih Na denarju je sedel ne da ba slutil, kakšen zaklad ima pod sedalom V majhnem poštnem uradu v bližini Pre-torije v Južni Afriki so imeli nenavaden dogodek. Iz nekega tovornega avta so iz-tovarjali pakete. Eden izmed črnih nosačev je prinesel v sobo težak zaboj, ki mu je nenadno zdrknil z rame ter treščil v drug zaboj, na katerem je običajno sedel eden izmed uradnikov. Ta zaboj se je razbil in v splošno presnečenje se je vsaj!o iz njega Pogled na Memel Košček mesta, ki ga je prošli teden zasedla nemška vojska Pri vhodu na praške Hradčane stoji zdaj na straži nemški vojak Milijon kilogramov mesa je zgorelo V skladišču velike klavnice v holand-skem obmejnem mestu Wierdenu je nastal požar, ki se je razširil z največjo hitrostjo in napravil silovito škodo. V skladišču so bile velike množine pravkar pripravljenih mesnih konserv. Zavoljo vročine so škatle popokale in meso je zgorelo do kraja, žrtev požara je na ta način postalo nič manj nego milijon konservnih škatel, ki je vsaka vsebovala po 1 kg konservirane svinjine. Vežbe proti napadom iz zraka V Varšavi so se te dni začele velike vežbe proti napadom iz zraka. Vaje bodo trajale tri dni in so največje svoje vrste v poljsk državi. Poučene osebe trdijo, da so v vzročni zvezi z zadnjimi dogodki po svetu. Švica se je zasigurala švicarske vojaške oblasti objavljajo poročilo, da so vsi mejni prehodi, ceste in mostovi podminirani. Straže so ojačene in prebivalstvo se opozarja, da se mora njih poveljem pokoriti z ozirom na varnost lastnega življenja. Naročajte, čitajte in širite > J U T B O < nekoliko zavitkov bankovcev. Prešteli so 15.000 bankovcev po 1 funt. Dolga leta je uradnik sedel na tem zaboju, ne da bi niti najmanj slutil, na čem sedi. Sedaj se je spomnil, na kakšen način je prišel ta zaboj v urad. Pred leti je prispel zaboj za neko damo, ki 'ma posestvo v bližini in bi ga morala prevzeti s povzetjem. Dama pa je prevzem odklonila in ker na zaboju ni bilo odpošiljalčevega naslova, je ostal zaboj pač v ura<]u ter je ves čas rabil kot sedež. Sedaj so dragoceno vsebino tisti dami spet ponudili in samo ob sebi je umevno, da se je ni branila. Piačala je povzetje pa še neko vsoto kot ležarino. V Parizu še vedno razdeljujejo med prebivalstvo maske proti plinskim napadom iz zraka češki sladkor m Nemčijo Ogromna obogatitev nemške sladkorne industrije Na češkoslovaškem je v 1. 1937./38. obratovalo 114 sladkornih tovarn in 4 sladkorne rafinerije. Po monakovskem sporazumu je oddala češkoslovaška Nemčiji m Madžarski 3 rafinerije in 16 tovarn. S pro-tektoratom nad češko in Moravsko ter razširitvijo zaščite na Slovaško je Nemčija dobila torej še 1 rafinerijo in 98 sladkornih tovarn, od katerih je v kampanij-skem letu 1938./39. obratovalo 62 na češkem, 29 na Moravskem in 7 na Slovaškem. Lahko si mislimo, da je nemško gospodarsko področje dobilo na ta način ogromen prispevek k domači sladkorni industriji. Po nekih podatkih je pričakovati, da bodo tovarne in rafinerije, ki so pripadle Nemčiji, v letošnjem letu pridelale 525.473 ton sladkorja, češko, moravsko in slovaško ozemlje je od tega predlansko leto porabilo manj nego 400.000 ton, tako da je računati s pribitkom najmanj 150.000 ton. Seveda pa zmorejo tovarne neprimerno večjo produkcijo. L. 1925/26. je znašala n. pr. skoraj poldrug milijon ton, češkoslovaška je izvozila tedaj več nego milijon ton sladkorja v tujino. Od tistega leta sta sicer taKo produkcija kakor izvoz nazadovala, tako da so v 1. 1933./34. izvozili komaj nekaj več nego 150.000 ton, toda potem je bilo opaziti počasno porast in v lanskem kampanijskem letu je znašal izvoz že več nego 320.000 ton. Po mednarodnem sladkornem sporazumu bi mogla češkoslovaška letos izvoziti nad 274.000 ton, od tega je izvozila do konca januarja okrog 80.000 ton. Glede ostanka so sedaj v hudih skrbeh, ali jih bo mogoče izvoziti tudi pod spremenjenimi okoliščinami. Upoštevati je treba, da je bil češkoslovaški sladkorni izvoz že doslej v najhujši konkurenci z velikimi angleškimi rafinerijami in javansko sladkorno industrijo, ki se utegneta z novim položajem okoristiti. Inozemci v francoski vojski Pariška vlada je izdala zakon, ki daje vladi pravico, da sme sprejeti v svojo vojsko tudi inozemce, ki so prekoračili 17 leto svojega življenja Yankee-Clipper leti čez Ocean lz Baltimora je odletel proti Evropi »Yankee-Clipper«, velehidroplan, v katerem je prostora za 74 potnikov. Medpotoma se bo ustavil na Azorih, potem poleti v Lizbono, Marseille, Suthampton in Foynes. Na sedanjem poletu potuje v letalu 21 oseb, med njimi opazovalec ameriške mornarice in vojske. »Yankee-Clipper« vozi z brzino 300 km na uro. Slika prikazuje letalo v trenutku poleta nad \Vashingtonom Italija nakupuje žito Italijanska vlada se trenutno pogaja z nekaterimi balkanskimi državami za nakup 900 tisoč stotov žita. Ta količina žita naj bi tvorila železno rezervo za slučaj nepredvidenih dogodkov. Novi francoski krvnik Za naslednika nedavno umrlega »mon-sieurja de Pajris« Delblerja so francoske oblasti zdaj imenovale Julesa Henryja De-forneauxa. S tem je prešla krvn ška obrt, ki je bila 120 let v rokah Deiblerjeve rodbine. v popolnoma nove roke. Znanstveni aparati Za Ameriko Vsi znanstveni zavodi v Massachussetsu so sklenili, da zanaprej ne bodo več nabavljali instrumentov in naprav za laboratorije iz nemških tvornic. Nemčija je doslej uvažala v Ameriko za deset milijonov dolarjev teh predmetov letno. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Grozoten pokolj otrok Zločini lenega in razdražljivega pijanca Množestveni umor 41-letnega pleskarja Paula Devillechaisa ki je stanoval v Au-tunu in je na zverinski način zaklal šest izmed svojih desetih otrok, je eden najstrašnejših zločinov, kar se jih je dogodilo v zadnjih letih, četvorica otrok, ki je ostala živa, se mora za to dejstvo zahvaliti le temu, da je bil 12-letni Lucien takrat v šoli in da so vsi trije najstarejši, v starosti od 16 do 18 let, delali v Parizu. Ko se je mali Lucien popoldne vrnil iz šole. je našel doma štiri izmed otrok v veliki mlakuži krvi mrtve na tleh. oziroma najmlajši je bil mrtev v zibelki. Vse štiri so ubili udarci s sekiro. Z obupnimi kriki je Lucien alarmiral sosede in orožnike. Ti so ugotovili, da je bil Devillechaise po svo- jem strašnem dejanju odšel proti šoli, kjer sta bili dve njegovi deklici v starosti 7 in 11 let, in da se je z njima oddaljili proti nekemu gozdiču zunaj mesta. Takoj so orožniki odšli tja. Proti večeru so našli oba otroka ustreljena, o zločincu pa ni bilo ne duha ne sluha. Zdi se, da je šlo pri tem grozovitem pokolju za maščevanje napol pobesnelega moža, ker se je bila njegova žena baš v jutru tega dne obrnila na polic jo po pomoč zavoljo njegovega grdega ravnanja. Pleskar, ki je bil len, zdražljiv in pijanec, je bil na slabem glasu in že pred nekaj časa se je v pijanosti hvalil, da bodo ljudje o njem »še govorili«. Doslej ga n'so mogli najti in verjetno je. da je po svojih zve-rinstvih izvršil samomor. ANEKDOTA Znamenitega Rabelaisa je vojvoda Bal« leyski povabil nekoč na obed. Ko so prinesli v dvorano ribo, ki je bila Rabelaisova najljubša jed, in je šel strežaj mimo njega, je dovtipnež z nožem potrkal na rob srebrne sklede in dejal: »Zelo težko jo prebaviš«. Vojvoda, ki je bil v večnih skrbeh za svoje zdravje, se je tako prestrašil, da je pustil skledo mimo sebe. Tudi drugI gostje so imeli le malo volje, da bi se spravili na to nevarno jed, tako da je prišla riba še cela zopet do Rabelaisa, ki si jo je privoščil z velikim užitkom. Vojvoda se je zelo začudil in dejal: »Trdite, da je ta riba težko prebavljiva, pa ste jo pojedli s kostmi vred!« Rabelais se je nasmehnil: »Saj nisem mislil ribe, mislil sem samo srebrno skledo, na katero sem bil potrkal!« VSAK DAN ENA »Bratec, beživa, beživa! Tukaj stanuje boksar težke kategorije!« (»Ric et Rac«) Kulturni pregled Dvajset let slovaške knjige Slovaki so priredili razstavo svoje knjige, ki naj pokaže njen dvajsetletni razvoj (1919— 1938J. Razstava je bila za pisca zanimiva že zaradi primerjave z lansko "Hzstavo dvajsetletnega razmaha slovenje knjige. Nameščena je v prostorih Umelecke besede v Bratislavi, ličnem poslopju, ki so ga pred leti zgradili na obali Dunava. Zunanji aranžman razstave je že zaradi primernejših prostorov znatno razkošnejši, kakor je mogel biti na razstavi slovenske knjige, v splošnem pa sta pokazali obe razstavi isto bilanco: velik raz. v«j, količinski in kakovostni napredek knjižne produkcije v narodnem* jeziku. Razstava slovaške knjige je nameščena tako, da so v veži razstavljene steklene vitrine z nekaterimi raritetami in biblio-filskimi izdajami ter izbor časopisov, v prvi manjši sobi pa je zbrana mladinska literatura. Tu ni opaziti nič presenetljivega. Med knjigami za mladino nižje stopnje prevladuje pravljična literatura, med njo je tudi izbor jugoslov. pravljic, ki je v posameznih izdajah lepo ilustrirana. Obilno in smotrno je preskrbljeno za pomožno štivo srednješolske mladine nižje in. višje stopnje. malega kompletno razmeščena po drugih razstavnih dvoranah. Knjige so kajpak razporejene po strokah, tako da dobimo lep pregled poetične, prozne, znanstvene, prevodne in druge produkcije. Za razliko od lanske razstave slovenske knjige so na bratislavski razstavi zastopane tudi šolske knjige saj so Slovaki v tem pogledu še znatno bolj kakor Slovenci gradili vse iz-nova, prav od temeljev in so tudi šolske knjige očiten znak njihovega napredka. Banimivo je, da sta si pod to streho dobra in strpna soseda oddelek za katoliško in za protestantsko versko literaturo. Medtem ko na katoliški strani prevladujejo praktični nabožni spisi in izdaje, kakor zlasti rnolitveniki, je v kvantitativno skromnejšem protestantskem oddelku več teoretično teoloških pa versko-zgodovin-skih in drugih knjig te vrste. Tudi pri Slovakih opažamo velik razmah prevodne literature, kar ustreza stremljenju kulturno zaostalega naroda, da čim bolj dohiti druge, zajame čim več evropskega kulturnega zraka in ob tujih vzorih vzgoji lastni literarni naraščaj. Posebno mnogo prevajajo iz francoščine, angleščine in ruščine. Zelo redni so prevodi iz češči-ne, saj je to spričo tesne sorodnosti obeh pismenih jezikov zares nepotreben luksuz. Domača izvirna produkcija narašča od leta do leta in poznavalci zatrjujejo, da ta napredek ni bil samo kvantitativen:. Slovaki so skokoma dohiteli druge narode. V poeziji so imeli že pred vojno vrsto pomembnih pesnikov, vendar se je povojna poezija tako razbohotila in razcvela, kakor morda pri nobenem drugem slovanskem narodu. Ni dvoma, da je bilo v tem kipenju tudi mnogo češkega kvasu; noben šovinizem ne bo mogel zbrisati Iz slovaške literarne zgodovine blagodejnega, kvalitativno podnetnega vpliva, ki so ga imeli na mlade Slovake češki pesniki in tudi češki kritiki, zlasti pokoini F. X. Salda. Med lepimi izdajami slovaških pesnikov in pisateljev so tudi mnoge praške izdaje. Nedvomno je češki knjižni okus oplodil slovaško knjižno produkcijo, saj je stilna sorodnost v opremi knjig kar očitna. Izmed prozaistov vzbujajo posebno pozornost izdaje zbranih spisov starejših slovaških pisateljev. zlasti Martina Kukučina, ki je dolga leta živel v Jugoslaviji in na naših tleh tudi umrl. Velik razmah kaže tudi slovaška znanstvena literatura, pri čemer je viden neposredni vpliv bratislavske uni. verze in Slovaške matice, dveh institucij, ki sta v teh dvajsetih letih opravili veliko in zaslužno delo za povzdigo slovaške kulture na evropske višino. Na bratislavski univerzi in v ondotnem znanstvenem dru-štvu so se uveljavljali v prid slovaške kul-turnosti številni češki znanstveniki, ki so prinesli na Slovaško moderne metode znanstvenega dela in so z njimi raziskovali slovaško zemljo in ljudstvo, kakor nihče nikdar doslej. S tem so ustanovili trdno pod. Naše gledališče DRAMA Sreda. 29 : Prevara Red A Četrtek. 30.: Ka 1 je resnica? Red Četrtek Petek 31.: Zaprto Sobota, 1. aprila. Hlapci. Izven. Znižane cene. Nedelja, 2. ob 15.. Prevara. Izven. Znižane cene. Ob 20.. žene na Niskavuoriju. Izven Znižane cene. Drevi bodo ponovili štandekerjevo igro iz kmečkega življenja na štajerskem. Pisatelj je zajel življenje v njegovih prana-gonih strasti, ljubezni in pohlepu po zemlji ter podal zanimivo in obenem pretresljivo sliko o zablodi ljudi m njihovo očiščenje. Režija je Kreftova. Delo smemo prištevati med naše najboljše domače igre. Predstava bo za red A. OPERA Sreda 29.: Jolanta. Gianm Schicchi Rec Sreda. Četrtek. 30.: Zaprto. Petek 31 ob 15.. Gioconda Dijaška pred stava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Sobota, 1. aprila: štirje grobijani. Premierski abonma. Nedelja, 2. ob 15.: Jesenski manevri. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Evgenij Onjegin. Znižane cene. Cajkov-ski: »Jolanta«, Puccini: »Gianni Schicchi«. Ti dve deli sta drevi na repertoarju naše opere. Prvo delo izredno liričnega značaja slavnega ruskega avtorja, drugo pa sijajna, komična opera enega najbolj priznanih italijanskih avtorjev. Obe deli sta se uveljavili na vseh inozemskih odrih. V »Jolanti« bodo nastopili: Vi-dalijeva, Poličeva, Heybalova, španova, Betetto, Franci, Janko, Dolničar, Lupša in Rus. V »Gianni Schicchi ju«: Ribičeva, Ko-gejeva. Heybalova, španova, Jeromova, Janko, Banovec, Zupan, Lupša, Dolničar, Rus, Perko, škabar, Sekula. Dirigent: Neffat. Režiser: Zupan. Predstava bo za red Sreda. Prihodnja dijaška predstava v operi bo v petek 31 t. m. Peli bodo Ponchiellijevo opero »Giocondo« pod taktirko ravnatelja Poliča. Sijajno delo zgodovinske vsebine je polno velikih arij in velikih ans^mbel-skih nastopov. Ve^j01 ' lo cene od 16 din navzdol. lago bodočemu razvoju slovaške znanosti-dejstvo, ki ga njihovi slovaški učenci in nadaljevalci ne bi smeli pozabiti! Bratislavska knjižna razstava pričuje o ogromnem slovaškem kulturnem napredku v prejšnji češkoslovaški republiki. O tem govore dovolj zgovorno tudi diagrami na tej razstavi. Medtem ko je 1. 1918. izšlo 34 slovaških knjig, jih je bilo 1. 1919 že 185, 1. 1927. — 665, 1. 1934. — 708, 1.1937. — 747. že te številke kažejo stalni vzrast slovaške knjige, ki je v nujni vzročni zvezi s celotnim, posebej še prosvetnim in gospodarskim napredkom Slovakov. Ta napredek pa je bil omogočen s slovaško-češko simbiozo.Diagram Slovaške matice pričuje, da je ta. lahko bi rekli osrednja slovaška literarno-kulturna institucija in največje založništvo (njen sedež je v Tur-čistanskem Sv. Martinu) od 1. 1918 skokoma rastla, dosegla s svojimi izdajami 1. 1927 višek, za katerim je v 1. 1937 le malo zaostajala. Izmed ostalih zanimivosti bratislavske razstave naj omenim, da so bih vsi mrtvi in živi pisatelj- tega razdobja predstavljeni s svojimi fotografijami in rokopisi. Med raritetami so nekatere izdaje Slovaške Matice izza sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil v njenem grbu na prvem mestu ruski naslov »Pečatj Matice Slovenskej« Ta značilnost ustreza tedanjemu »slavjanofilskemu« razpoloženju in rusofilski kulturni orientaciji Slovakov. Dvajset let kulturnega razvoja Slovakov v češkoslovaški republiki ne pomeni samo dvajset let sožitja z naprednejšimi Cehi, marveč tudi dvajset let usmerjenosti k za-padnim kulturam; v tem pogledu je bila Praga za Slovake močna posredovalka in vzornica. Kam se bo slovaštvo obrnilo sedaj, ko se je iztrgalo simbiozi z najsorod-nejšimi Cehi? Med »novimi Slovaki«, ki začenjajo uvajati tudi v kulturo politična načela vistosmeritve in vodstva, se poudarja potreba, da 9lovaška kultura prekine z zapadnimi vzori in se vrne k zemlji, k svoji ljudski svojstvenosti in h katoliškemu duhu, vzore pa naj ima v današnji nemški kulturi Kako daleč bo segel ta prelom s preteklostjo, se bo šele pekazalo, zakaj sprememba gesel še ne pomeni spremembe resničnega narodnega duha, ki podlega zlasti v stvarialnem procesu svojim posebnim zakonom in svoji imanentni tvorni voljL Gostovanje ge. Rosette Pampanini V nedeljo 26 t. m. se Je vršila ob drugi obletnici prijateljske pogodbe med itali-1ansk'm cesarstvom ln kraljevino Jugoslavijo predstava Puccinijeve opere »Ma- dame Butterfly« z gospo Rosetto Pampanini v naslovni vlogi. Umetnico so številni Ljubljančani občudovali lani ob priliki poljudnih poletnih opernih predstav na tržaškem gradu San Giusto in zares slavna pevka se je na prostranem odprtem odru v številnem ansamblu in v pevsko ter igralsko široko zasnovani vlogi Madlene (Andre Chernier) še neprimerno močneje uveljavila, kakor na Ijuoljanski mali sceni in v našem akustičnem avditoriju. — Celo domači slavni pevci nas redko obiskujejo, kadar so na višku razvoja. Tem manj se smemo nadejati obiskov s strani onih največjih svetovnih umetnikov, ki so v nekaterih vlogah priznano edinstveni. Gospa Pampanini je bila ena teh največjih! S to ugotovitvijo, katere poudarek leži na preteklosti, pa velika umetnica ne utrpi ničesar na svoji slavi. Kajti prav danes zna gostja premostiti neskladnost med svojo odrsko pojavo in našimi predstavami o malem, nesrečnem japonskem metuljčku (butterfly) s premišljeno, od sub-tilnosti prekipevajočo igro. Prav tako premaguje pomanjkljivo nežnost svojega še vedno lepo barvanega in po razsegu ter prodornosti izrednega glasu z mojstrskim petjem, bogatim niansiranjem ter vzorno artikulacijo. V ostalem umetnica tolmači delo svojega rojaka Puccini ja ver. no občeitalijanskim navadam, poslužujoč se često portamentov in v pevskih nižinah sonornega, temnega prsnega registra. Občinstvo, ki je malone do poslednjega prostora napolnilo gledališče, je znalo ceniti mojstrsko in posebno po svojem poudarjenem naturalizmu svojstveno stvaritev in je dalo svojemu navdušenju duška večkrat pri odprtem odru. Ga. Pampanini je bila obdarovana s cvetjem pa je poljubila jugoslovensko tro-bojnico na njegovem traku. Naj bi ta na oko dopadljiva poteza bila odkrito in prisrčno priznanje naši mladi, samostojnosti zmožni kulturi! P. š. Zapiski Zdravniški vestnik prinaša v pravkar lzišli marčevi številki razprave dr. J. He-beina (Holecistografija), dr. Slavka Ra-kovca (Ekstravezikalna distopija ureter-nega ostija), dr. V. Lavriča (Hypertrophia eolli uteri kot porodna ovira), dr. Maksa Kremžarja (Prolapsu? uteri parturientis), dr. J,. Demšarja (Koliko časa živi semenska stanica po ejakulaciji ?), dalje članek dr. V. Ferlana »še o prenapolnjenosti ljubljanske bolnice«, dr. Mirka Cerniča »Vejališče za naše strokovno besedje in izraze« (tu pisec med drugim ponovno zagovarja slovenski način pregibanja tujih izrazov, zato piše terminusi; nadalje zagovarja za strokovno rabo obče veljavne latinske in grške izraze namesto slabih domačih skovank, kakor je n. pr. naprava za organ in pod.) Zvezek zaključuje gradivo v petitu; tu je med drugim pregled medicinske literature. Posebej beležimo poročilo dr. Zalokarja o dr. Kraigherja razpravi »Ivana Cankarja zdravjp bolezen in smrt«. S POK Uspešno delovanje SK Celja T Minulo sredo je bil v Celjskem domu občni zbor SK Celja ob lepi udeležbi članstva. Predsednik g. Božidar Ravnikar je v svojem poročilu omenil, da se mora klub boriti s finančnimi težkočami, je pa kljub temu sedaj poravnal vse svoje obveznosti. Glavni vir dohodkov tvori Celjski karneval, ki ga prireja klub vsako leto. Predsednik se je zahvalil vsem damam in gospodom, ki so sodelovali pri letošnjem Celjskem karnevalu, in vsem ostalim, ki so s svojimi prispevki podprli klubovo delo. Tajnik g. Mirko Presinger je poročal, da ima klub nogometno, lahkoatletsko, teniško, table teniško, sabljaško, drsalno smučarsko in plavalno sekcijo V vseh sekcijah razen v plavalni, ki ji za razvoj in delovanje primanjkuje v Celju primernega bazena, je bilo delovanje zelo živahno. Klub ima 1 častnega predsednika, 2 častna člana 267 podpornih in aktivnih članov ter 37 mladine. Lani v septembru je priredil klub proslavo svoje 20-letnice s sodelovanjem vseh svojih sekcij Proslava je uspela zelo lepo Klub je bil lani z vsemi športnimi forumi m društvi v prijateljskih odnošajih. Iz poročila blagajnika g. Munde posnemamo, da so znašali lanski dohodki 42.554.50 din in izdatki 35.806 din; prebitka je bilo torej 6.748.50 din. Za nogometno sekcijo je poročal njen tajnik g. šoti. Sekcija ima 63 aktivnih članov, od teh 29 mladine. Moštvo je od'gra-lo 29 tekem, in sicer 15 prvenstvenih. 12 prijateljskih in 2 pokalni. Klub je trenutno na drugem mestu v celjski skupini z 9 točkami in razliko golov 23:9 Mladina je odigrala 11 tekem, in sicer 3 prvenstvene in 8 prijateljskih ter je na tabeli na prvem mestu s 6 točkami in razliko golov 10:1. O delovanju lahkoatletske sekcije je poročal g. Pertot. število srkcijskih članov je naraslo lani na 32. Sekcija je priredila lani štiri mifnge ter je uspešno sodelovala na mitingih v Ljubljani, Mariboru, Laškem, Trbovljah in Zagrebu. V Celju je SK Celje v lahki atletiki na prvem mestu, v državi pa med 56 klubi na 26. mestu. Za novo sezono je sekciia preuredila tekališče in skakalnico na Glaziji. Za teniško sekcijo in drsalno sekcijo je poročal g. Volkar. Teniška sekcija je imela v pretekli sezoni 38 članov in 18 članic. Sekciji še primanjkuje rutniranih igralcev. Na raznih nastopih pa se je sekcija uveljavila in je dvignila zanimanje občinstva za teniški šport. Drsalna seke ja ima 7 prijavljenih članov. Tečaje za drsanje je vodil g. Riko Presinger. Smučarska sekcija, za katero ie poročal g šmid, ima 6 verificiranih članov. Skupno s SPD v Celju ie pr'redila tekmo v slalomu pri Celjski koči. Tekmovanja za državno prvenstvo v alpski kombinaciji na Pohorju se je udeležil 1 član sekcije. Pomanjkanje snega je zelo oviralo delovanje te sekcije. Po poročilih sabljaške, table teniške sekcije, gospodarja in arhivarja je prejel odbor na predlog člana nadzornega odbora g. Kocuvana razrešnico. V novi odbor so bili za dobo treh let soglasno izvoljeni naslednji gg.: predsednik Božidar Ravnikar, I. podpredsednik Franjo šmid, II. podpredsednik Josip Pleter-šek, I. tajnik Mirko Presinger, H. tajnik Franjo Šoti, I. blagajnik Franc Munda, H. blagajnik Rudolf Rojnik, arhivar Ivan Dečman, gospodar Jože Koprivšek, odborniki dr Cerin, dr. Ivič, dr. Kloar, T ne Ko-pušar Slavko KuIrovec, Tone Pajk, Rado Pečnik in Leo Vučer, načelnik nogometne sekcije Stanko Pertot, lahkoatletske Feri Pleteršek, teniške Volkar, sabljaške Vičar, smučarske šmid, drsalne Riko Presinger in table teniške Latinovič. člani nadzornega odbora so gg. Josip Borlak, podpolkovnik KraSnik, Ivan Kocuvan in Janko Wag-ner, člani častnega razsodišča pa gg. dr. Goričan, dr. Kloar in Adolf Presinger. Pri slučajnostih je prejel odbor na pred-log gg. dr. Kloarja in Oberlindtnerja pooblastilo. da izvoli iz svoje srede ekseku-tivo. Vodstvo in treniranje mladinskega nogometnega moštva bo prevzel g. Riko Presinger, ki bo tudi z nasveti in direktivami sodeloval pri treniranju prvega in rezervnega moštva. Glede gradnje justione palače na Glaziji, ki sta jo dobila SK Celje in celjski Sokol za 50 let v najem, 9e je razvila živahna debata. Iznešrna je bila kritika da sedaj kljub najemni pogodbi zabijajo pri merjenju količke na Glaziji in kvarijo ba-riero. SK Celje in Sokol sta doslej investirala v Glazijo že nad 100.000 din. Vsi trije slovenski športni klubi v Celju se morajo boriti za svoje igrišče. Načrt gradnje novega igrišča blizu mestnega pokopališča je docela pogrešen, ker nogometno igrišče nikakor ne spada v bližino pokopal šča. Ce bodo gradili justično palačo na Glaziji, zahteva SK Celje, da mu občina takoj preskrbi drugo, primerno igrišče. V zadevi Glaz je nastopa SK Celje sporazumno in v soglasju s Soko^m. Kako bodo igrali finalisti LNP? Ljubljana, 28. marca. Kakor je podrobno poročalo »Pond. Jutro«, se je po nedeljskih zadnjih izločiln h tekmah v podsaveznem prv. tekmovanju kvalificiralo za ožji prvenstveni turnir LNP osem prvorazrednih moštev iz vsega območja LNP, in s'cer Bratstvo, Hermes in Kranj iz ljubljanske CSK, železničar in Maribor iz mariborske ter Atletik in Celje iz celjske skupine. Ožje tekmovanje za naslov prvaka LNP se bo začelo že prihodnjo nedeljo in zato je poslovni odbor LNP izvedel žrebanje parov že na nocojšnji seji. Omeniti je treba, da se zastopniki klubov niso zedinili za morebitno strnitev klubov po krajevnih skup'nah, na kar je dal žreb naslednjo raz-deltev: 1. ČSK, 2. Celje, 3. Atletik, 4. Bratstvo, 5. Maribor, 6. Hermes, 7. Kranj, 8. Železničar. V prvem kolu bodo igrali 1. z 2.. 3. s 4., 5. s 6. in 7. z 8. na igrišču prvoizžrebanih, povratne tekme pa bodo v krajih drugo-izžrebanih. Tudi v nadaljnj"h kolih bo imel pravico izbire igrišča klub, ki je bil izžreban z nižjo številko. Tekme se bodo igrale po pokalnem s:stemu vse naslednje nedelje. razen velikonočnih praznikov, počenši z 2. aprilom. Prvi spored obsega torej srečanja: ČSK— Celje v čakovcu, Atletik—Bratstvo v Celju, Maribor—Hermes v Mariboru in Kranj—Železničar v Kranju. Postani in ostani Slan odnikove družbe* Ustanovitev koroškega kolesarskega pod- ! saveza. V nedeljo 2. aprila ob 14. bo v Slovenjem Gradcu v Sokolskem domu ustanovni občni zbor Koroškega kolesarskega podsaveza, za katerega vlada veliko zanimanje med vsemi našimi obmejnimi športniki. Do danes so že prijavili svoj pristop v ta podsavez klubi Mislinja iz Slovenjega Gradca, Slovan iz Guštanja Korotan iz Mežice ln Prevalje iz Prevalj. Novemu podsavezu želimo ob njegovi ustanovitvi čim več uspehov in upamo, da bo uspešno deloval za čim večjo razširitev športne ideje na naši severni meji. Vratar v sarajevski tekmi nI bil Logar. »Prijatelj športa« želi imeti popravljeno naše poročilo v zadnjem »Pond. Jutru«, da v ligaški tekmi med sarajevsko Slavijo in Ljubljano ni bil vratar Logar, ker on trenutno sploh ne igra nogometa. Kolikor vemo, je omenjeno teknio za Ljubljano igral neki drugi Logar ... SK Celje-nogometna sekcija. Tren'ngi mladine pod vodstvom g. R. Presingerja se pričnejo danes ter bodo redno vsako sredo in petek od 18. dalje. Opozarjamo celjsko mladino, ki ima veselje do nogometa, da se čimprej prijavi v klub, kjer ji bo dana prilika dobrega spoznanja nogometne igre. Vsakdo se lahko prijavi ob dnevih treninga na Glaziji. »Ilustrovane sportske novosti« štev. 13 so izšle. Vsebina: Gradjanski je zmagal nad enakovrednim Hajdukom, — Jedin-stvo je v tem prvenstvu porazilo Haška s 7:2. — Devetdesetič Oxford — Cam-bridge. — Teniški savez je imel lani šestino milijona dohodkov od prireditev. — Ali bodo imeli Čehi športno avtonomijo v Raj-hu? — O finalistih v tekmah za angleški pokal itd. Vmes je še mnogo pestrega drobiža iz raznih športnih panog in obširna službena obvestila. Posamezne številke so po din 1. Sokol Sokolsko društvo Ljubljana—štepanja vas priredi v nedeljo 2. aprila telovadno akademijo v društveni telovadnici. Na sporedu so pestri telovadni nastopi članstva, naraščaja in dece. Pričetek ob 20. Vabimo članstvo in naraščaj ljubljanskih in okoliških društev ter prijatelje sokolske misli k obilni udeležbi. Uprava. (—) GORJE PRI BLEDU. Letos nas je razveselila krstna predstava mladinske igre »Kraljevič in berač«, ki jo je po znani Mark Tvvainovi mladinski povesti in istoimenskem filmu priredil učitelj g. Ivan Dodič. Igrico je vprizoril Podmladek JS v režiji prirediteljevi. Odlične obleke in dobra oprema odra so pripomogle k veselemu in dostojnem krstu. Petje ipa je naštudirala učiteljica g. D. Beletova. Mladim igralcem, samim šolarjem, moremo le čestitati! I KOLESA KUPITE DOBRO IN POCENI TUDI NA OBROKE pri H. SUTTNEM uJLBLJANA. ALEKSANDROVA 6. Brezobvezen ogled! Silvikrin Koncentrirana naravna hrana za lase Prepreča in ustavlja izpadanje las, pospešuje rast las in ohrani kožo glave zdravo. Odstrani prhut skoraj čez noč. Postavite še danes steklenico Silvikrina na svoj umivalnik. Silvikrin, iznajdba slavnega biologa Dr-ja Weidnerja, je nov preparat, ki z zunanjim dovajanjem organskih tva-rin uspešno hrani tkivo za proizvajanje las ter ga usposablja za novo, zdravo rast las. Lotion Silvikrin Din 27.— | Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. Skrbite za svojo kožo glave, pa bo tudi Vaša koža glave skrbela za rast Vaših las. Vaši koži glave je treba Silvikrina! 1 Y-404-K LEPA SRAJCA in elegantna samoveznica sta ponos vsakega gospoda. Izberite si najnovejše vzorce pri A. Potrato, preje Jos. Kune MIKLOŠIČEVA CESTA 32 (vogal). Naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš predobri oče, soprog, gospod REPIČ JOŽEF Pogreb blagopokojnega bo v četrtek, dne 30. marca ob 10. uri dopoldne iz Sp. Stranj na pokopališče Stranje pri Kamniku. Sp. Stranje, 28. marca 1939. žalujoči: TEREZIJA, vdova; MARICA, HERMINA, JUSTA por. KRAMAR, ANICA por. JURIN, hčerke; PEPI, MILOJ in DORCE, sinovi; vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob prebridki izgubi naše nepozabne soproge, mame, stare mame in sestre, gospe BETI PUŠNIK LASTNICE TOVARNE PLETENIN IN TRGOVKE se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, dalje vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so našo pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Celje—Vojnik, dne 27. marca 1939. Žalujoči ostali Brez posebnega drugega obvestila. V neizmerni tugi sporočamo vsem znancem in prijateljem, da nam je umrla danes dne 28. marca 1939. po dolgi mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti naša preljuba mama, stara mama, sestra, tašča, teta in svakinja, gospa Karolfna Zotter roj. BAUERHEIM VDOVA ŠOL. UPRAVITELJA NA GOMILJSKEM Pogreb predrage pokojnice bo v četrtek, dne 30. marca ob 15. uri iz hiše žalosti na Gomiljskem na domače pokopališče. Sveta maša zadušnica se bo brala v petek, dne 31. marca na Gomiljskem in v Petrovčah ob pol sedmi uri zjutraj. Gomiljsko, Petrovče, Hrastnik, dne 28. marca 1939. Globoko žalujoči rodbini: GODICL, BAUERHEIM in ostalo sorodstvo. L. VVLN DEK: 32 Cjospo^Jtinopišk Roman o Franca Ferdinanda (Avtortzlran prevod) »Strašna nesreča«, se je Oton porogal. »Beži, beži s svojim priskutnim dvornim gledališčem. — Da, otroci, Vetsera torej...« Ni se naveličal pripovedovanja o Vetseri. Čez eno uro je prišel višji dvornik nadvojvode Karla Ludvika in javil, da je njegovo veličanstvo poklicalo njegovo cesarsko visokost v avdienco. Tudi matere ni bilo od nikoder. Oton se je poslovil. Vzdihnil je in rekel, da mora »k ženi in otroku«, a da se popoldne vrne. Popoldne je grof Wurmbrand prinesel časnik, ki ga je smehljaje se podal Francu Ferdinandu. Na prvi strani je bilo mastno natisnjeno: »Nadvojvoda Franc Ferdinand d' Este je bil dfanes pri cesarju v posebni, daljši avdienci. Med to avdienco je cesar naznanil nadvojvodi, da ga smatra poslej za prestolonaslednika. Nadvojvoda Karel Ludvik se je odrekel prestolona-sledstva v korist nadvojvodi Francu Ferdinandu.« Tudi Oton, ki je prišel nekaj minut pozneje, je prinesel bratu ta časnik in s svetlim obrazom dejal: »Nu vidiš, Franci. Gotovo nisi dobro slišal, kaj ti je rekel cesar. Jaz tudi nič ne slišim, kadar sem razburjen. Torej krasno! Čudovito! Prav za prav je bilo samoumevno. Kje je pa najin stari gospod? Kje je papaček?« Oče in mati sta prišla šele proti večeru. Karel Ludvik je žalostno pogledal najstarejšega sina. Tudi Marija Terezija je bila zelo resna. Oton ni videl zaskrbljenih obrazov. »Torej, papa, stvar je že v časniku«, je rekel. »Prav imaš. Z vladanjem naj se le Franci ubija. To mora biti krasen občutek, če stoji človek pred cesarjem, in reče: ,Nočem biti prestolonaslednik'.« Oče se je v zadregi nasmehnil in dejal: »Samo da na žalost ni res. Jutri izide uradni popravek; je že na poti.« Nato je povedal, da cesar želi, naj ne bo za zdaj nikakega razpravljanja o prestolonasledstvu. »Prestola se lahko odrečeš tudi pozneje, ko mene več ne bo«, da je rekel cesar. Oton je sočutno pogledal Franca Ferdinanda, ki je bil strahotno bled. »Dejansko je stvar tako in tako brez pomena«, je dodal Karel Ludvik in se boječe ozrl na Franca Ferdinanda. »Let mi je skoro toliko kakor cesarju, in cesar je dosti bolj zdrav od mene. Franci že pride na vrsto, to je gotovo.« Franc Ferdinand se ni mogel dalj krotiti. Vstal je in odšel iz sobe. »Misliš, da bi bil rad že zdaj prestolonaslednik?« je oče vprašal Otona, ki se je bil zresnil. »Je pač človek dolžnosti«, je Oton odvrnil. »Najrajši bi si jih naprtil sto na en mah. Da sem jaz na njegovem mestu, bi se rajši dobro zabaval.« »Zabavaš se tako in tako«, se je nasmehnil Karel Ludvik. Takoj nato sta ga spet obšli resnoba in skrb. Od snoči ga je zasledovala nekakšna prikazen, nekakšen teman spomin. Ali je bil spomin na sanje? Nejasno se mu je zdelo, da je Marija Anunciata na smrtni postelji terjala od njega prisego; moral ji je priseči, da se bo »odpovedal«; da ne bo na-potoval sinovom. Razločno se je spominjal, da je slišal iz njenih ust čudno besedo »odpovedal«. Ali se je v njenih predsmrtnih blodnjah oglasil preroški duh? Ali se mu je vse to le sanjalo? »Sanjati se mi je moralo«, je mislil sam pri sebi. »Drugače bi se bil v tolikih letih vsaj enkrat spomnil te prisege.« Karel Ludvik je pustil, da so se sanje, spomm in prikazen pogreznili kakor kamen, ki ga spustiš v morje. Črn angel je bil preletel sobo. Črn angel je bil preletel njegovo življenje. A to življenje je bilo že davno minulo in pozabljeno. Pred petnajstimi leti je bil začel novo življenje, lepše, prijaznejše življenje brez angelov in brez peklenščkov, življenje z zdravo, pametno, ljubo ženo. Karel Ludvik je bil tako srečen, da ni imel nobenih želja. Ni si želel cesarske krone. Ničesar ni hotel vedeti o slavi, odgovornosti, politiki in strogi dolžnosti. Vkljub temu se ni rad odločil, da prevzame vlogo prestolonaslednika. Lepo se mu je zdelo, da bo mogel še pogosteje kakor doslej po-kroviteljevati plesom, razvijati zastave, odpirati razstave in sprejemati odposlanstva. Ta večer je molil dalj kakor po navadi. Molil je: »Ljubi Bog, daj, da se vse srečno konča, in pri-zanesi nam nove udarce usode! Daj meni in mojim zdravje, nič drugega nočem! Franciju hočem biti zvest skrbnik. Moja duša je žalostna, ker izprevi-dim. da bo moral Franci postati cesar. Če si mu izbral to vzvišeno nalogo, ljubi Bog, tedaj te prosim na kolenih: daj mu tudi potrebno zdravje! Kajti drugače ne bo imel miru, naj učakam ali ne učakam, ne bi imel miru, če bi vedel, da je bolan in mora nositi tako težko breme. Zadnji čas je večkrat nekam čudno kašljal, upam, da to ne pomeni hudega, ljubi Bog? Na kolenih te prosim, ljubi Bog, in tebe. ljubi gospod Jezus, in tebe, sveta Devica, in vse svetnik«, prosim na kolenih: naj se vse srečno konča! Da mi ne bi bilo treba doživeti takšnih strašnih reči kakor mojemu bratu, cesarju. Amen.« Ob isti uri je molil v svoji spalnici tudi Franc Ferdinand. V neki pobožnosti je klečal pred sliko Križanega Toda molilčeva pobožnost je bila zastrupljena od tihe burje in nemočnega srda njegovega srca. Ta srd se je obračal proti cesarju. Franc Ferdinand si je domišljeval, da ga hoče cesar ponižati, razžaliti in osmešiti pred svetom kakor norca, ki se ne zaveda svoje ničevosti, ampak drzno in nesramno sili v ospredje. Jeza se je obračala tudi proti očetu. Franc Ferdinand je mislil, da bi bil oče postavil svojo voljo proti cesarjevi in se odrekel prestolonasledstva, če bi bil Oton prvorojeni sin in najbližji dedič prestola. Jeza na cesarja in na očeta Francu Ferdinandu to noč ni dala spati. Vstal je in nekaj ur z dolgimi, opote-kajočimi se koraki hodil po sobi. Marija Terezija je spala pod sobo Franca Ferdinanda. Slišala je jezne, nemirne korake. Tiho se je vzpela po stopnicah in potrkala na vrata. Franc Ferdinand je odprl. Zardela je kakor nedolžno dekletce, ki se odloči in prvič obišče ljubega. Rekla je: »Ali ne moreš zaspati, Franci? Si delaš skrbi?« Zmajal je z glavo. Nadaljevala je: »Nič si ne beli glave in hraber bodi. Franci, svoje moči boš še potreboval. Ali se zavedaš, kako silno se je od včeraj izpremenila tvoja usoda? Danes vidi v tebi ves vet bodočega cesarja. To, da se papa ni uradno odrekel, je brez pomena, saj je voljan, da ti za časa prepusti svoje mesto. Resnični prestolonaslednik si ti, čeprav ni uradno izrečeno. Mnogo bodo terjali od tebe. Zato se moraš okrepiti in ostati zdrav, to je prvi pogoj. Prizanašaj si torej in se brez naglice in brez nestrpnosti pripravljaj na svojo vzvišeno nalogo. Mislim in upam, da si poklican za velike reči. Potrpežljivo čakaj svoje ure! Ne bodi nesrečen in veruj vase! Srečnega te hočem videti; rajši srečnega kakor slavnega in velikega.« Hvaležno jo ie objel. Zardela je, ga poljubila in zapustila sobo. Legel je v posteljo. Daitiske predpasnike ugotovljene od din 15.—, damske bluze od din 32.—, krila od din 35.—, obleke pralne od din 40.—, naglavne rute od 6.— din, žepne robce od 1.— din naprej — dobite v novo otvorjeni trgovini ZA LJUBLJANCO — pri Zmajskem mostu, sv. Petra nasip 29* MALI OGLASI Službo dobi Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din Sv. Petra cesta 61. 6332-1 Trgovsko pomočnico sprejmem takoj za podružnico na deželi. Kavcija za-željena. Ponudbe na podružnico Jutra Ptuj pod »Podjetna«. 6350-1 Dve izvežbani prodajalki vešči nemščine, samo z dobrimi referencami, sprejmemo takoj za modno trgovino. Ponudbe na M. Vrhunc — Bled. 6328-1 Mlado dekle pošteno, pridno, za vsakovrstna dela v trgovini, z vso oskrbo, takoj sprejmem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj nastop«. 6362-1 Spretno frizerko sprejme takoj salon Fettich Kongresni trg, Ljubljana. 6275-1 Postrežnico pridno, pošteno, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6366-1 Postrežnico Trgovski pomočnik šofer z izpitom, verziran v vseh strokah trgovine, išče mesta. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Mlajša moč«. 6364-2 Kontoristko z znanjem nemščine, stenografije in strojepisja, sprejmem. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »Začetnica 18«. 6343-1 Frizerko samostojno moč -ščem za stalno. Plača 500 in oskrba. Erznožnik Pavle, škofja Loka. 6337-1 srednjih let, ki zna tudi kuhati, iščem za dopoldan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6367-1 Brivski pomočnik vojaščine prost, dober dobi službo. Martin Gjurin, — Kamnik, 6354-1 Krojaškega pomočnika za veliko delo, sprejme takoj Rešetič, Masarykova cesta 14. 6356-1 Frizerko perfektno v izdelavi modernih frizur; vodna, železna trajna ter manicura. Služba stalna v Ljubljani. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Vzajemno«. 6331-1 Brivski pomočnik vojaščine prost res izvrsten delavec po mo-nosti z znanjem nemščine dobi mesto takoj ali po dogovoru. Salon Pajdasch, Brežice. 6006-1 Mesarskega pomočnika prekaievalca, — solidnega, sposobnega, sprejmem takoj. Jože Musar, mesar, Službe išče Vsaka beseda 50 par davek 8 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 12 din Uradnik lesne stroke v še neodpo-vednem stanju, želi preme-niti mesto. Reflektira na stalno službeno mesto kot obratovodja, vodja podružnice, obratni uradnik ali skladiščnik. — Dolgoletna praksa, zmožen tipiziranja lesa za vsa tržišča, kakor: Anglija, Italija, Nemčija etc. Nastop službe 15. VII. t. 1. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »L. L. L. 3500« — in sicer do dne 10. IV. 1939- 6351-2 Brivski pomočnik 23 let, išče nameščenje dober delavec. — Nastopi lahko takoj ali po dogovoru. Naslov: Madjarevič, pri Maltarič, Zagreb, Bo-škoviceva 34. 6355-2 G. Th. Rotman: Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit 122 Žirafi so nastavili za snažilki uličnih s vetilk; vedro z vodo so jima obesili na rep, usnjeno krpo sta pa nosili v jer-baščku za vratom. Svoje delo sta opravljali imenitno, ne da bi potrebovali lestvice, v čemer je bila po mnenju mestnih očetov velika prednost. Kdor ne verjame, naj pride sam pogledat in naj hodi po mestu, dokler ne sreča žiraf. —Konec— Pouk Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanl šl znesek 17 din Strojepisni pouk večerni tečaji, oddelki od V,1 do 8 in od 1/28. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. ■— Novi tečaji se bodo pričeli 3. nnrila 1939 Najnižja šolnina. Moderna in največja strojepisnica s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vsa tozadevna pojasnila dobite dnevno do 8. ure zvečer pri ravnateljstvu Christofovega učnega zavoda, L; ibljana, Domobranska 15, tel. It. 48-43. 6338-4 Potniki Zastopnike, potnike in poverjenike v vsakem večjem podjetju za prodajo tovarniške zaloge koles, motornih koles do 120 ccm in prvovrstnih radio aparatov sprejmemo. Informacije daje Ludvik Ileršič, Ljubljana, Rimska 13. 6347-5 Beseda 1 din. davek 3 3in, za šifro ali dajanje aaslova 5 din Najman) šl znesek 17 din. Spalnica in kuhinjska oprava ugodno naprodaj. Poizve se Vižmarje 136. 6357-12 Spalnico dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spalnica«. * 6339-12 Lokali Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje aaslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Prostor za Stavbno skladišče iščem. Prednost Št. Peter ali Poljanski okraj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Orodje«. 6345-19 Trgovski lokal odda® v novi hiši v Fiig-nerjevi ulici 1. aprila t. 1. Informacije: Slograd, Vrtača 9. 6334-19 Prodam Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Trgovski portali in izložbe dobro ohranjeni, naprodaj. Vpiašati pri hišniku, Lepo-dvorska 3. 6349-6 Telefonsko številko tik pošte, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6336-6 Opremo za 2 salona vitrine, nizke okrogle mizice, sekreter (Biedermayer) gosposko sobo, veliko zložljivo jedilno mizo, slike, kozarce, 2 bronasta lux. lestenca, prodam zelo poceni Erjavčeva C. 21, L nadstropje. 6333-6 Kupim Kleparske stroje orodje in orodje za vodovodno inštalacijo, kupim. Maksimov Boris, Tržič. 6327-7 0JHHE09 Poltovorni avto (kamion) lahek, zaprt, — ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6309-10 Prikolico za tovorni avto, v dobrem stanju, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6360-10 Stroji Šivalni stroj »Singer«, krojaški, dobro ohranjen, proda: ABC, Ljubljana, Medvedova 8, (poleg kolodvora Šiška). 6340-29 Mlekarno dobro vpeljano, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6368-19 Damsko brivski salon naprodaj 2 vsem inventarjem in aparati v velikem industrijskem kraju in pro metu. Ponudbe na podružnico Jutra v Trbovljah pod šifro »Dobroidoč 13«. 6353-19 Galanterijsko modno trgovino na prometni točki v Ljubljani, prodam vsled bolezni. Istotam pisalni stroj, pisalno mizo, registratura. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika«. 6358-19 Posest Vila s 7 sobami : vsemi drugimi pritiklinami naprodaj na Bledu v Zaki vsled odpotovanja. Resni kupci naj pošljejo svoj naslov na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zaka«. 6037-20 Beseda 1 din. davek a din. za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din Dvosob. stanovanje s kabinetom v centru mesta oddam za 1. april 2—3 odraslim osebam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »650 din«. 6344-21 Enosob. stanovanje oddam za 4. april ali prej. Ljubljana, Šiška, Galetova 10. Vprašati pri hišniku. 6341-21 Enosob. stanovanje oddam na Cesti 29. oktobra I Rimska cesta) št. 23 za 1. maj. 6348-21 Sobo s kuhinjo parket, elektrika, oddam za 1. april za din 350. Rožna ulica 21, pritličje. 6365-21 Stanovanja Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmani ši znesek 17 din Stanovanje dvo- ali trisobno, išče mirna družina brez majhnih otrok za maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mirno 39«. 5921-21a Sobo odda Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje aaslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Sobo s posebnim vhodom, oddam na Mirju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6369-23 Živali Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmani šl znesek 17 din Ptičarje nemške, kratkodlake, 5 tednov stare, z rodovnikom, ugodno prodam. Dr. Bren-ce. Ljubljana, Masarykova cesta 16. 6346-27 Razno Beseda 1 din, davek 3 1in za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmani šl znesek 17 din Za vsako družino najlepša oblačila. - Posebno moške obleke, trenškoti, krasno perilo itd. si nabavite najboljše tn najceneje pri Presker, Sv. PETRA C. 14, CONTINENTAI Opremljeno sobo s posebnim vhodom v centru, oddam gospodu ali gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6352-23 Sobe išče Prazno sobo manjšo, s posebnim vho-dor; :_"rrm za Bežigradom v Šiški ali blizu Šmartin-ske ceste. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točen plačnik«. 6048-23a mesečno po Din 200, za državne uslužbence po Din 100.— Ivan Legat, LJUBLJANA, Prešernova 44. MARIBOR, Vetrinjska 30. MODROCE OTOMANE COUCHE ROLETE kupite najceneje pri E. Zakrajšek LJUBLJANA Miklošičeva 34 Prepričajte se! i Globoko potrti javljamo, da nas je za vedno zapustila naša nepozabna hči, sestra, svakinja in tetka ANA KIT danes ob 6. uri, vdana Bogu, po kratki, težki bolezni. Pogreb pokojne bo v četrtek ob 14.30 od hiše žalosti na pokopališče k Sv. Trojici. Sv. Križ pri Rogaški Slatini, dne 28. marca 1939. Žalujoča rodbina KIT INSERIRAJ V,,JUTRU" f I Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je po dolgem, mučnem trpljenju, pre videna s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala naša ljubljena '/ <*">» in teta, gospa ANA I2ANC VDOVA PO MEST. POLIC. VODJU Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 30. marca ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Gradišče št. 12, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. LJUBLJANA, dne 28. marca 1939. ŽALUJOČI OSTALI I NAZNANIL« Čast mi je naznaniti cenj. občinstvu, da prevzamem v soboto, dne 1* aprila 1§39 ■■■■■■■■■■■gHMBMHBHnBaB gostilno-klet in vrt ZVEZ Po dolgoletni praksi in izkustvih, ki sem jih pridobil v inozemstvu, tako v izbiri in sortiranju vin, kakor tudi v poznavanju vseh vrst domačih in inozemskih kuhinj, zagotavljam, da bom vsakega gosta zadovoljil V najpopolnejši meri. Vsa vina bodo izbrana iz vinorodnih krajev, ki so na najboljšem glasu v naši državi. Posebno pozornost pa bom posvetil kuhinji, v kateri bom vodil prvovrstno domačo kuhinjo, veliko izbiro dalmatinskih in srbskih specija-litet ter prvovrstno dunajsko in primorsko kuhinjo. V svoji kuhinji bom držal vedno sveže morske ribe, pripravljene na najokusnejši način, na ražnju pečeno jagnjetino, odojke itd., tako da bo ustrezala vsem vrlinam, ki jih more nuditi še tako razvajenim gurmanom moderna kuhinja, ki jo osebno upravlja priznani strokovnjak g. Jan Fiala. Moderni in obsežni prostori »Zvezde«, ki so prikladni za razne bankete, svatbe in prireditve tudi zaključenih družb bodo na razpolago organizacijam z najskrbnejšo postrežbo. Moja prijetna dolžnost bo skrbeti, da vse svoje obiskovalce tudi hitro, točno in solidno postrežem in vsakega posameznika v vsakem pogledu popolnoma zadovoljim. MARIJAN ŠILOVIČ NARODNA BANKA NATEČAJ ZA URADNIŠKE PRIPRAVNIKE Na podstavi odločbe izvršilnega odbora Narodne banke objavlja s tem bančna direkcija natečaj za sprejem gotovega števila uradniških pripravnikov v službo Narodne banke. Za ta natečaj se more prijaviti vsakdo, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1. da je državljan kraljevine Jugoslavije; 2. da ni mlajši od 21 let in ne starejši od 30 let; 3. da je telesno in duševno zdrav; 4. da je dobrega vedenja; 5. da je dovršil bodisi pravno fakulteto na eni domačih visokih šol ali v inozemstvu, bodisi državno trgovinsko akademijo v državi ali šolo iste stopnje v inozemstvu, bodisi visoko ekonomsko-komercialno šolo v Zagrebu, oz. šole iste stopnje v inozemstvu, bodisi fakulteto ekonomsko-finančnih ved v inozemstvu; diplome in izpričevala šol, končanih v inozemstvu, morajo biti nostrificirane; 6. da je po izpolnjenem 21. letu življenja odslužil obvezni rok v stalnem kadru, razen ako je kot stalno ali začasno nesposoben oproščen službe v stalnem kadru, oziroma, ako je zavezan plačevanju vojnice, da dokaže, da je vojnico plačal. 7. da ni pod skrbstvom (kuratelo) ali pod stečajem, ali da ni nad njim podaljšano skrbstvo; 8. da ni bil obsojen na izgubo častnih pravic ali na izgubo javne službe in da ni v preiskavi ali pod obtožbo za zločinstva ali prestopke, ki morejo imeti za posledico izgubo častnih pravic. Izpolnitev pogojev iz točke 3. dokažejo kandidati z izpričevalom zdravnika, izpolnitev ostalih pogojev pa z izpričevali pristojnih oblastev. Za sprejem v bančno službo je razen tega potrebno tudi da kandidati opravijo sprejemni izpit, h kateremu bodo pripuščeni oni od prijavljenih kandidatov, ki jih bo — na podstavi predloženih izpričeval o kvalifikacijah — izbral izvršni odbor. Ta sprejemni izpit sestoji iz pismenega in ustnega izpita. Pismeni izpit se opravlja iz tehle predmetov: a) dvojnega knjigovodstva, b) trgovinskega in bančnega računstva in c) trgovinske in bančne korespondence. Ustni izpit se opravlja iz trgovinskega in meničnega prava. Namesto trgovinske in bančne korespondence se more določiti tudi prost pismen sestavek. Od onih kandidatov, ki bodo napravili izpit, jih bo izvršni odbor banke izbral za bančne uradniške pripravnike toliko, kolikor jih bo banki potrebno. Po končanem letu dni pripravniške službe so pripravniki dolžni, da na poziv banke opravijo izpit, predpisan s pravilnikom o uradnikih banke zaradi definitivnega sprejema v bančno službo. Sprejeti kandidati bodo po potrebi dodeljeni na delo v katerokoli bančno sedišče. Prošnje z dokumenti sprejema inšpektorat banke do 25. aprila 1939. leta zaključno, ter daje vsa obvestila po tem natečaju. Sprejemni izpit, določen v tem natečaju, se bo opravljal v prvi polovici meseca junija 1939. leta v centrali v Beogradu. K izpitu pripuščeni kandidati bodo pravočasno obveščeni o točnem datumu. Od direkcije Narodne banke kraljevine Jugoslavije, dne 23. marca 1939. v Beogradu. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d* d. kot tiskarnarja bran Jeran, — ga inseratni del je odgovoren Alojz Novak, — Vsi v Ljubljani,