myim mwb miiiiuid wnm f—■■■ f* ammoui^r* — bwbiw <l ifit. <wr m» at ram won omam «r wwr t. »v	« am *rm+*mi^ —h««*. p. ■. *
I f^T AQ lVTATJOTIA	"^^rrr*
' * ^ **......- yy i Jjl iikj i. ^ JL iXwV/JLrXx	i,ti>#d iiTie£yH^*i,D
Zft New York odo Mo..«« COO
_list slovenskih delavcev v Ameriki.	^
T ELEf"ON: ISTO OORTLANDT Entered as liowd Olaae Matur, September 11, 1MB. at lha Part Off.ee al New York, H. T, udar tha Act of Oonfraaa of March 3, 1879.	TELEFON 4fs«7 CORTT.ANDT
NO. 96. — ŠTEV. 85. NEW YORK, SATURDAY, APRIL 10, 1930. — SOBOTA, 10. AP RILA, 1920.	VOLUME XXVIII — LETNIK XXVIII
j LAHI SO SE BAJE SPORAZUMELI Z JUGOSLOVAN!
» -
REKA IN OPATIJA NAJ POSTANETA ITALJANSKI. — JUGO SLOVANI NAJ BI DOBILI SKADER IN VOLOSKO. — PREDSEDNIKA WILSON A NI NIHČE VPRAŠAL ZA SVET. — GENERALNI ŠTRAJK NA REKI
ženeva, Švica, S. aprila. Iz Trsta poroča i o. tla je pr -Ijk *. i :ii-sko-juposlrvanska komisija, ki je razpravljala c jadranskcTM i m šanju do sporazuma glede m»*ja med obema državama. Ti« !::i i •. i j 1 i pripadla Italiji.
Jugoslovani bi dobili Susak. Canale della K i umi m. pri-!; ': ; I*aroš ter pristanišče Volosko. Opatija naj l>i l\la i*aljaxi>!:.'. l»: dobili Jugoslovani v zameno Skader.
D'Annunzio je bil odločno proti temu sporazum«. I'loiro !•»-s red oval ca je igral Llovd Georyge. Predsednika Wilson«« ui n i: • vprašal za svet.
^To poročilo objavljamo kot je bilo natisnjeno \ .t!.,-!- :ki!t listih. Njegova vsebina je le malo vrjetna. Op. ur.
Tnt, Italija. 8. aprila. — Xa Rčki je bil danes proklamir^n irt ti era ln i štrajk. Mesto je brez vode iii razsvetljave. Delavci ?;tht vajo izboljšanje živilskega položaja, cene, kakorsne so bile x^od <>-kupacijo in boljše delavske pogoje. Reško pristanišče je vc!n. i-biokirano.
Edwy B. Reid, publikacij ski nač In:k v poljedelskem departmentn.
NADAUNE ČETE V > OKUPACIJSKO ZONO1
Francozi se pritožujejo nad polici- I jo v Frankfnrtn. — Okupacija baje t ne bo dolgo trajala.	. j
----2
Berlin Nemčija. 9. aprila. - Po i zadnjih poročilih je poveljujoči ] general v okupacijskem okraju iz- j dal povelje, da morajo vsi Ncmei < pozdravljati franeosko zastavo in 1 francoske častnike.	1
V slučaju, Via bi se kje pojavil kak , nered, bo nastopi! 7. vso odločnostjo.	,
Ves dan so prihajale nove francoske čete v okupacijsko zono. Železniški promet meti okupacijskim ozemljem in ostalo Nemčijo je prekinjen.
Iz Strassburga poročajo, da neprestano prihajajo nove čete preko Ken a.
Frankfurt, Nemčija, S. aprila. — Tukajšni poveljujoči general je obtožil policijskega načelnika mesta Frankfurta, da policija ne izpol-r.uje natančno svoje naloge. Namesto, da bi storili vse, kar je v njihovi moči — pravi general — se policisti zelo brezbrižno obnašajo, ter dovoljujejo množici vprizarjati demonstracije.
Nadalje je pozval policijskega načelnika, naj takoj uvede preiskave ter naj o uspehih te preiskave izdela do sobote nataeno poročilo.
Tako so naprimer prebivalci vrni i nekega francoskega vojaka z b ciklja ter mu odvzeli revolver.
Vsak tak dogodek se bo v bodo-| če smatral kot napad 11a franeosko j armado.
I Frankfurt, Nemčija, 8. aprila. " Ker je prišlo v sredo tukaj do o-"" sirih nemirov, je bila uvedena stroga preiskava. Neki francoski vojak j« izjavil pred sodiščem: — Videl
-	sem, kako se je zbirala množica ter
-	sem bil prepričan, da bo prišlo do z nemirov. Nameril sem svojo stroj-»-j 110 puško, ki je pa "slučajno" za-'včela fukeijonirati.
Vojaku se ni nič zgodilo. Voja* ška oblast ga je samo posvarila, J* naj bo v prihodnje bolj oprezen. ] ! Francozi so nabili dve prokla-1 maeiji. v katerimi je rečeno, da vesti, o preklicu vojnega stanja niso resnične. Vojno stanje je še ved-. no v veljavi in bo vsak, kdor bo ■ povzročil kak nered, strogo kazno-
n
van.
a!
; V sredo so francoski vojaki ra-k i nili dve ženski.
Važno za potnilnt
1-
Parnik, ki bi imel odpluti iz O New York« v Trst 15. aprila, je 1- preklican. Prvi parnik, ki odpluje prihodnje dni v Trst, je "Belvedere" in aicer 1. maja; parnik ~~ "President Wilson" pa 8. maja. ti To naj vpoitevajo posebno oni, s katerim smo na njihovo vpraia-ie nje odgovorili, da odpluje 15. a- aprila en parnik t Tnt.
Vnak flakne.
STAVKE NA ITALJANSKEM.
Bologna, Italija, 8. aprila — Knrieo Malatesta, anarhistični vo ditelj, je dospel semkaj ter prev- 1 zel vodilno ulogo v stavki, ki je že nekaj časa sem resno ogrožala industrijalno ni trgovsko življenje. On vodi gibanje, kojega cilj je razširiti stavko po celi deželi, a dosedaj so le železniški uslužbenci v Pisi in Leghorn sledili njegovim' načrtom. Anarhistični list v Milanu. katenrea kontrolira Malatesta. i je proglasil generalno stavko, a dosedaj se ni pokazalo še nič, kar bi kazalo, da mu delavstvo sledi
i
v tem pozivu.
Gledišča, kinogledišča tvornice in prodajalne tukaj so zaprte. No ben list ne izhaja, a vojaški inži nirji so zopet obnovili plinovo. vodno in električno službo, ki je bila za nekaj časa prekinjena.
London, Anglija, 8. aprila. — Soglasno z neko brzojavko iz Hi ma na Exchange Telegraph je bila proglašena splošna ali gene ralna stavka.
DENIKINOVI VOJAKI ZAPUŠČAJO KRIM.	1
-
London, Anglija, 9. aprila. — Danes je dospelo iz Moskve sledeče poročilo:
— V najkrajšem času bo vsa De-nikinova armada zapustila Krim na parnikih.
Vojaki se nočejo več boriti.
WASHIOTONU PRETI NEVARNA EPIDEMIJA.
Washington, D. C., 9. aprila. — Washingtonu preti resinična nevarnost od strani one čudne bolezni. katero imenujejo spalno bolezen. Distriktne zdravstvene o-blasti so zaznamovale dosedaj šest 1 slučajev te za vrat ne bolezni ter se uvedle preiskavo, da doženejo. č« ni še kaj nadaljnih slučajev, ki niso bili še pripravljeni.
Oblasti niso direktno vznemir-> jene, a se vendar poslužujejo skrajne čuječnosti.
MIROVNA POGODBA Z BOLGARSKO.
Ottawa, Canada, i), aprila. Canadski senat in poslanska >>r niča sta formalno ratifeirabi ali odobrila mirovno pogodbo z Bolgarsko. DeLlaraeija določa uve-Ijavljenje stanja miru med ol—-n:a deželama. kakorhi>r<> * • tri izmed zavezniških ali z njin.. v. ■ -jzanih sil odobrile mirovno po_"td-j bo. —
Canadski parlament ne bo lotil pogodbe med Amerl:<>. Aii-' glijo in Francijo, dokler ne bodo Združene države vpr zonle gl le j tefra definitivne akcije.
OBREGON BAJE V JEČI
El Paro, Texas. 9. nprila. — Nepotrjena porodila Iz TI- :;ico City, da je bil vržen tam v . o general Obrepron, so pov/r. iU včeraj zvečer vel ko razbil--ienje v tnkajšnih krogih.
I*oshijoči konzul " .1 je • izjavil, da je porodilo ?ieuT< t c-11jeno. Sojrlasno z najnovcj>< ofi-eiielno informacijo, katero j-* do-1 il iz plavaega mesta, je na: topil I general Obregon v sredo pre l vojnim sodiščem kot priča v procesu proti ustaškemu vol 'o1 m. generalu Roberto Cejeda.
denarne rosil.<atvt v
HITRO, NA GORIŠKO TV NOTRANJSKO
lsrrftujemo denarne I sjpolnomm canesljivo in •edanjl.« . I um»ram primerno tudi hitro i>< i celi l»tri, na Goriškem in tudi a* Notranjskem po ozemlja ki je ** . medeno po ifsljanski armadi
jamčimo ali garantiznamo s* vsako pošiljate?, toda sa kake me gete zamude ▼ Izplačila ne mor« mm prežeti nikak* th-reraoatL
50 lir ____ $ 2.80
t 100 lir ____ $ 5.30
r	300 lir ____ $15.00
500 lir ____ $25.00
1000 lir ____ $49.00
Oeoai oam paslau je aajbol}« - po Domattža Postal Money Orda> 3 aH pa po Maw York Rank Draft
Main* rtAVV firm
FRANCOZI IMAJO DOKAZE 3 NEMŠKI ZAROTI
FRANCOZI SO BAJE ZAPLENILI DOKUMENTE, XI KAŽEJO,1 DA SO SE MILITARJSTI HOTELI POLASTITI VLADE TER U-DARr*I NATO NA FRANCIJO. — REVOLUCIJA NAJ BI SLA PRED INVAZIJO FRANCIJE - 14 MILJONOV MARK ZA PRO PAOANDO. — POROČA WALTER DURANTY.
Frankfurt, Nemčija, 0. aprila. — Brezbrižnost, ki je pomešana z radovednostjo, je irlnvna točka stališea prebivalcev Frankfurta' rapnira francoski ok .paeiji. Kj*rko,i se vstavi kak francoski čast-j 1,lic ali kak oddelek vijakov, takoj m- zln-re krog njega velika mno-iico, ki strmi vanj s firoko odprtimi očmi 111 odprtimi u«>tmi.
Žc nekaj »asa sew je b lo opaziti v Frankfurtu prijazno razpoloženje napram Francozom od strani delavcev, kar je bilo pripiso-, ' eti v k l« vnem agr»*!Wiemu nastopu nemške državne bra m be ter varnostne policije.
Neki oddelek zadnje imenovane je patruliral po mestu pred tremi tedni, ko je prišle vest o revoluciji dr. Kappa. Policija je takoj j 1 »umerila svoje pušk- i.a množico tei se obnašala zelo izzivalno. Na Kiičea način je tudi neki častnik dižavne brambe na trgu pred že-lc/mšk'j postajo pomeril s karab nko na vsakega v množici, ki je
kričali ali druga dem-mstriral V dum slučaju je res ustrelil, a nil
1
i.ikoirar zadel.
V številnih krajii . katere m, Francozi zasedli, so jih vprašali j ljudje, če bodo doVoii!: nemški državni b ram bi priti noter. Ko so dithili n kab n odgovor, »o kazali prebivalci vsa znamenja veselja in • plosi-.o i iviziir.ieiia	v tem okraju, pt»sebn» pa med delavci, daj
1 hka.io nemški milit»«ri"t: le prilike, da ponove poskus, ki si' jim je pred tremi tedni pjon.-i ee 1. Takrat s#- je cela nakana izjalovla vsled 1- neralne stavke. l\-i novem poskusu pa hočejo krvavo obračunati i / delavci, da vnaprej preprečijo možno opozicijo. To je natančno ista ta vtika, katere su -e po^lužili ruski reakcijonarc: po poskušeni re-; \ .in. ii leta 11K)"». Spomladi leta llMXJ je vpri/oril general Rennen-' kumpf v baltiške province ekspedicijo ter izstrebil tam z ognjem j i mečem vse radikalu« organizacije.
Isto skušnjo storiti s.-daj tudi nemški reakcijonarc;.
Francozi imajo - rokah absolutne dokaze, da presega število^ hladnih čet v Ruhr okiaju za veliko število vojakov, katere so smeli imeti Nemci Uu na temelju mirovne pogodbe ter poznejših| protokolov.
Neki bataljon takrzvane varnostne policije je imel tri baterije j 1 rtih rije opremljene s štiriinčn mi topovi, baterijo težkih metalcev Tiiin. 47 težkih strojnih pušk poleg navadnih pušk in avtomatičnih! pištol* katere so nos I i vsi člani tega bataljona. Ta bataljon je^ bil j sestavljen izkjjueno i.- počastnikov prejšnje nemške armade, ("eta . kot taka je predstavljal« izvrstno ogrodje za takojšnje mobilizira-1.jr in izveibanje velike vojaške sile.	[
Francozi so zaplen li dokumente, ki dokazujejo preko vsakega j dvoma, da je nemik; utilitaristična stranka izdelala vse načrte, da' ve polasti kontrole v notranjosti Nemčije, povzroči nato revolu-j . jo v Franciji ter udari proti znpa<*u v namenu, da dobi iiaza.i kar je liiin izsrubila tekom vojne. Francoski accnti so iznašli. <la je. b:l« sv.»ta II miljotiov mark poslana preko Ženeve v Pariz t^kom( pretekle sjmmladi in da je bila ta svota namenjena za boljševiško i j ropagando. Ko so >asle<lovali izvor tega denarja, nLso zadeli na. remake komuniste, ?o.iveč na milistarist;cno stranko, ki je s temi det urnimi sredstvi povzročila velike izgrede v Parizu dne 1. majaj ter upala doseči še vc«\
Govoril sem tuka j n v Mainzu z visokimi lrancoskimi častniki, i l i so bili silno prescni-čeni vspričo misl:, da Amerika ne spoznava, kako snuje nemška militaristična straiJta osveto.
Izjavili bo: — Mi imamo pozitivne dokaze, mi vemo, da skušaj ta stranka obnoviti Kappovo revolucijo ter uničiti vse, kar je libe- j ralnega, republkanskega in mirnega v tej deželi.
.laz sem odgovoril- ,
Napaka je na * aši strani, ker ne objavite dejstva, ki so znala. Nemci imajo veliko propagando glede svojih dobrih namenov in glede vaae oMros*\ ter ne morete pričakovati, da bi stala Amerika popolnoma na vaš. strani, ce ničesar ne poveste. Danes sem go-\oril / županom v Frankfurt u. ki je priznal, da je francoska oku pacija t;.kt. malo nadležna kot sploh more biti vojaška okupacija. Pritožil v je radi prepovedi rabe telefona in brzojava, vendar pa priznal, da se Francoz? ne vmešavajo v notranjo upravo mesta.
I».»» daj n so dvignili nobenih koutr bucij ter se obnašajo pov-— III drugače kot s > s.- obnašali Nemci v belgijskih bi francoskih li.cst ih.
Auierikaiicem s»« i\-ila zdi p«>vsiii» naravno, da je stvar taka. I rancozom pa .i«» š»- v*-<lno zelo živo v spominu, kaj so počeli Nemci \ Lille n drugih fraii.-o-kih mestih in v pr meri s tem je njiju re-/erviranost vzvišena .»cd vso hvalo. Pravijo, da lanlo zapustili Frank-uit takoj, kakorhit". bodo nemške državne čete izpraznile Ruhr okraj.
Enver be j, najbolj prefrigani turški diplomat.
RESOLUCIJA GLEDE SKLENITVE MIRU
i JE BILA SPREJETA
j —
Tudi nekaj demokratov je glasova-
•	lo za sprejem resolucije--150 gla-
sov je bilo proti.
-
Washington, 1). C'.. 'J. aprila. — Republikanci dali na glasovanje predlogo, naj se proglasi mir z Nemčijo in naj se odpravi večino-; , ma vse naredbe. ki .so bile veljav-i" nt tekom vojne.
Resolucija je bila sprejeta v poslanski zbornici z 242 glasovi, do-t č»m je bilo oddanih proti resoluci-j
-	j' I.~»0 glasov^ Dva poslanca še ni-
*	sta glasovala.
1 Prihodnje <!ni se bo vršilo *:laso-1 vanje v senatu.
i Za resolucijo je plasovalo tudi
-	dvaindvajset demokratov, dočimi ? sta bila proti resoluciji samo dva!
-	republikanca.
i Debata se je začela ob enajstih
-	dopoldne, ter je trajala do pozne-
Iga večera.
Največ je imel povedati republi-i; kanec Kitehin iz Severne Karoline, f I l:i se je bil tako razburil, da je po j debati omedlel. Zdravniki so izja->, vili, da ima lahak mrtvoudni na-f pad. i :
j ni kruh mesto biskvitov. Ti dečki h s<. vzeli koruzni kruh ter delali s pomočjo piskra za kavo žganje prav v ječi, kjer so bili zaprti ra-di kršenja zvezne postave.
i DOBIČKANOSNI
"MOONSHINE"
i Hribovci is Georgije deponirajo v (bankah več denarja kot so ga sled I uje voljne in pripravljene sprejeti «
- i]
Washington, D. C., i*, aprila. —; Prosperiteta je postala tako splošna v gotovih moonshine okrajih Georgije. da so banke direktno vznemirjene ter spravljene v veliko zadrego.
—	Pred kratkim je neka banka
' v Dawson vili e, v nekem gorskem" f mestecu, ki šteje nekako 200 pre-
1
Ibivalcev in ki leži več kot dvaj-i set milj od železnice, objavila, da 'fbo plačala po štiri odstotke za de--jpozite. Na ta oglas je prišlo v
•	j bi nko toliko ljudi z denarjem, da rje morala banka, ki je vedela, »la ■I ne bo v stanu tako hitro posoditi 1, denar dobičkanosno kot je prihajal noter, naprositi ljudi, naj ne
-	prinašajo več denarja v banko, — 1 je izjavil kougresnik Bell, ki ima
•	V svojem okraju veliko hribov-.
-	cev.
—	Kljub vsem zveznim carin-.skim uradnikom niso ti hribovci;
nikdar prenehali kuhati žganje,! — je rekel nadalje. — Pred nekaj časa so postale ječe tako polne,
•	d& je bilo treba poslati jetnike v S drugo ječo. Jetniki so povedali , jetničarju, da bi bili radi svoj k kruh iz koruzne moke, ker ne mo-r rejo prenesti biskvitov.
Ječ ar, ki je bil dobrodušen člo-
l'nlr Mai iim <4a «a«ki dan 1'ftmt.
log senatu še p redno bo koncejl vitlaiijejra zasedanja. Več kot po-|[ loviea članov te sa 1 i one strani se j i j«- oglasilo tekom včerajšnjega1: dneva in na temelju posebn»' d>li bvbe so bo debata končala glede ,1 sprejema to resolucije. Nekate- j. ri demokrati so že sedaj podpira- | li določbo ter je pričakovati, da , bo p-la-sovalo za resolucijo se več 1 demokratov, ko bo prišlo do ko- < iifčnepa glasovanja.
______________ i
(,
POZOR!
■ i Rojaka opoaarjamo na zani- < ZW mivo šarijo člankov "Ko JE RAZPADALA AVSTRIJA",
23sr* ki bodo zanaprej izhajali na peti osiroma. tretji strani na-
t*7~ ' šega lista.
Uredništvo.
italjanske čete v stav karskem okraju.
London, Anglija, 9. aprila. Italijanske čete *o bile poslane v \ iare,'irio, ( arrara in Massa. v pokrajino velikih kamenolomov, kjer sr pridobiva slavni mntuor ii« zapadni obali Italijo. Tozadevni poročilo je dobila Central N>r«. < i lasi se, da razmišljajo vo-«,:t«'lji italjanske soeijalistične stranke o radUrjenju celega stav-karsko;za gibanja.
MIROVNA RESOLUCIJA V KONGRESU.
Washington, D. C., 9. aprila. —
Poslanska zbornica je danes koncentrirala se Hvoje *lle na mirovno resolucijo ter je pripravljena končati z akcijo ter poalati pred-
Premislite dobro, komo boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke.
Sedaj živimo v času negotovosti in zloraba, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
V teh časih se stavijo ▼ denarnem prometa nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje.
Naše denarne podiljatve se zadnji čas primeroma sedanjim razmeram t Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo.
300 kron .... $2.70	1,000 kron .... $ 8.50
400 kron .... $3.60	5,000 kron .... $4150
600 kron .... $4-50	10,000 kron ____ $83.00
Označene cena so veljavna do dne, ko se nadomestijo z dro^iml Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order ali pa po Hew York Bank Draft.
' _ ^^ _ __
TVRDKA FRANK 8AKSER.
Vstanovljena leta 1803,
GLAS NARODA. 10. APB. 1920
SiignsUnmnska	&atni. Krbmrta
Ustanovljena 1. 1893 waSgffiP' Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN.
GJaTnl Uradniki. Predsednik: MIHAEJ ROVANŠF&,
Box 251, Conemaugh, Pa. Podpredsed.: LOUIS BALANT. Box i 106, Pear Avenue, Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely,!
Minnesota. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely,
Minnesota. ' Blagajnik neizplaranib smrtnln: LOU-j IS GOSTELLO, Salida, Cola
Triwvni Zdravnik.
Dr. JOS. V. GRAHEK. R43 E. Ohio Street, N. S-, Pittsburgh, Pa.
Nadorniki. JOHN GOUŽE, Ely, Minnesota. ANTHONY MOTZ, 9C41 Avenue M So. Chicago, IlL irVAN VAROGA, 5120 Natrona Alley, ' Pittsburgh, Fa.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poSiijatev naj * pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošiljajo na predsed nlka porotnega odbora. Prošnje za sprejem uorib Clayov in sploh vsa zdrav olška_spričevala se naj pošiljajo ua vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za •bilen prLstop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici V Magajni ima okrog $.100.000. (tristotisoč dolarjev). Bolniških podpor, od-: ^kodnin, in posmrtnin Je Izplačala že nad poldrugi miljon dolarjev. Jednota i šteje okrog S tisoč rednih članov (ice) In okrog 3 tisoč otrok v Mladinskem : oddelku. Društva Jednote se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah ; Tam, kjer jih Se ni. priporočamo vstanovitev novih Kdor želi postati član : naj se z?.lasi pri tajniku bli2.ae;ra drnStva JSKJ. Za vstanovitev novib druistev i pa obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko vsanovl z 8 člani tU članicami.
!--—--------.
Porotniki.
GREGOR J. POREXTA, Box 17C, BL Diamond, Wash.
LEONARD SLABODNIK, Box 480,
Ely, Minnesota, j JOHN RCPXIK, S. R Box 24. Export Pa.
Pravni Odbor.
JOHN PLAT7TZ Jr., «32-7th Ave., Calumet, Mich.
JOHN MOVERN, «24-2nd Ave., Duluth. Minnesota.
MATT. POGORELC. 7 W. Madison St^ Chicago, IlL
Združevalni Odbor.
RUDOLF PERDAN, 6026 St. Clair Avenue. Cleveland, Ohio.
FRANK ŠKRABEC. 4564 Washington St., Denver, Colo.
GREGOR HREŠČAK, 407 — 8t_ Ave., . JolinstOwn. Pa.
Jednotiuo glasilo: "GLAS NARODA"
PROGRAM
j Z RIN S K O -FR ANKO PA XS K Et; A DNE
katerega priredita skupaj i Hrvatski Sokol v New Yorku in "Osvetniki", 89. veja Hrvatskega Saveza v Združenih državah
v soboto, 17. aprila 1920 v dvorani Del. Sokola. 525 E. 72 St., N. Y. C.
V s p o r e d: Pozdrav predsednika Juraja A. Roško viča.
1. m Venec Hrvatskih pesmi b Banovac (proizvaja Tambu-raški zbor "Dalmacija'*) •! 2. a) Ilrvatskoj.
b) Ti si pupoljak 'deklamira 1 Miss Milena Babic).
•'J. Zrinsko Fran kopa tiska — 1 Ivan Zajec (P1 moški zbor slov. pevskega društva "Slavec").
4.	a< Mcdatition '"Thais" — ' Massenet.
b> Slovanski ples — Dvorak. Igra g. Drago Joranovic.
5.	Misao Svijeta. — S. S. Kranj-1 eevič deklauira g. M. Stupin).
6- a) Kad mlidija umrijeti. — Ilatze
b; Notturno. < Skoči — ^užic.
Poje g. Nikola Zaninovič.
e
Na glasovirit spremlja g. I liar-i les Hart.
7. Padla je padla slanica — I Selitvah (poje mešani Abor slov.
pev. društva "Slavec"), •j S. Slavnostni govor (g. Srdžan
•	T uči«-. >
1 Iz prijaznosti sodelujejo hrvat-1 ska umetnika gospoda Nikola Za-
•	ninovič in Drago dovanovic ter slovensko pev.*io društvo "Slavec".
I Delo in igra
'• Narava vseseva živahnost v
-	zdravega moža in ta živahnost se i* izraža v obeh stvareh, v delu in . iirri. < e hočete biti močni pri delu in ves. !i pri športu, morate hiti dobrega zdravjS. Dober želode«* je temelj cvetočega telesnega stan"
ja. Vsak želodčni nered naj bi se i .
^ prejkomogoče odpravilo. Triiier" jev ameriški Eliksir Grenkega Vina j«- znan že trideset let kot naj boljše zdravilo /a želodčne bol«'" '' zni. slabi tek. zaprtje, glavobol, ■ nervoSsnost itd. "Trinerjev Amc-~ i riški Eliksir Grenkega "na jo /nan že trideset let kot najboljše zdravilo, brez katerega ne morem i biti. Zelo se izkaže celo pri hi-3 fluenei". nam je pisal Mr.Siraon e Sladek, Newton, Iowa. 17. marca, n 1920. Vprašajte svojega lekarnar-e ja ali prodajalca zdravil tudi za i. druga Trinerjeva zdravila, če sto '. v potrebi, naprimer za Trinerjev i Mirih c Kašlja. ki je najboljši zo*
-	j per prehlade in kaši je ter Triner* j jev Diniment. ki hitro pomaga pri
.. ri vinatizmu. nevralgiji, lumbago, i- oteklini itd. — Joseph Triner i.!Company. 1333—43 S. Ashland I Ave, Chicago. 111.	(Adv.^
t Jako važen je tudi mestni mu— j j zej hkrati z knjižnico, ki jo ste-, j jejo med najdragocenejše na Fran eoskem (-[.'»O inkunabel. 4500 rokopisov in toliko zgodovinskih ba-;, j krorezov, 2000 normanskih portre-i' lov in lepa denarna zbirka . V J stopnišču muzeja je slikal veliko '1 monumentalno sliko "Internartes et naturam" Puvis de Chavalines. V muzeju so važne plastike: Pu-getov Herkul. Simartova Katcuio-va smrt. Slike: Madonna od Ger. Davida. Kristusov vnebohod od Peru gina. Velazquezov Geograf, . Kubensovo Rojstvo Jezusovo, od i Delacroixa Pravičnost Trajanova.
Iz zgodovine Končna bi bilo o-meniti. da je postalo mesto leta '911 glavno mesto Normandije in j da je v vojn iz Angleži imelo važ-i no vlogo.
Iz cerkvene zgodovine: Krščan-1 stvo je prišlo tja že zgodaj: v začetku 3. stoletja je bilo mesto h-škofija. Metropola je posatla ško-: j fijska stolica najbržc v začetku 6. j stoletja. Nadškof rouenski ima ! še zdaj 16 svetnikov in 1 papež (Klement VI.. pod čigar pontifi-katom je bilo ustanovljeno vseučilišče v Pragi). V Rouenu j«-iumrl leta 1719 ustanovitelj reda
šolskih bratov sv. Janez Krstnik > i . . ■ de la Salle in tudi spomenik ima
i
i tu. —
"i Tudi v zgodovini liturgije j»-j Rouen važen (brevir in gradual stolnice, duhovni božičui igrokazi. trop "Cunctipotens" pri Kyric j icleisou še v 1*>. stoletju'. — Se 'ena zanimivost: Najstarejša slika ■ : vremenskega petelina je perorisha v nekem pontifikaiu iz začetka 11. stol. v rouenski kiijižiitci. t Rouen je rojstno mesto drama — . tika Corneilla in slikarja Jouve-neta.
REKORD AMERIŠKE LADJE.
E Carigrad, Turčija. 9. aprila. —
-	Torpedni rnšilec Združenih držav , < ole je dospel semkaj iz Teodozi-A j<- v Krimu ter za vrši I najhitrej-1 še potovanje v zgodovini liaviga-1 ! eije po Črnem morju.
I Rušilec je otipiul z zalogo ži\ ill in
vode. ki je bila določena le za 24
i i ur ter premeril pot 500 milj v Ca-
i rigrad s povprečno naglico štiri-
l|c«;set milj na uro. Za potoval j»* j«*
.ire.bil natančno dvanajst ur. i
_ i _______
i ŽENICA PONUDBA.
Vdovec, star 34 let. fe želi po-jročiti s slovensko vdovo v starosti ?;od 30 do 3o let: lahko ima 2 ali 3 j (otroke. Na zunanjost se toliko ne ozira kot na dobro sree. Jaz imam „ 'i otroke. Resne pentidbe {»ošljite na: Ženin 114. e o Glas Naroda. j$2 f'ortlandt St.. New York. N. V.
'i	no-12—*
S 1
POJASNILO.
" Po	1. aprilu 1!>*20 plačani p<>
1 $2.75	"d klaftre drv za kemikali-
-	je. —	VT. C. riuncheon. Norwich. Pa. 4	—»
Peter Zgaga
i
•Se pred dobrim mesecem so se! klerikalci silno jt-zili. ker je slo-: venski deželni predsednik kar na -vojo pest razpuščal in oilstavljal klerikalne občinske odbore po na-' ših mestih in vaseh.
S«'daj se je pa ta jeza lotila lihe- p, j r; lcev. Kar penijo s«- same jeze. j ker odstavlja deželni predsednik
n;. svojo pest liberalne občinske I
i 11 iTl
! < d bore.
j Kaj vraga, kako je to mogočeBI i To je čisto enostavno.
Pred dobrim mesecem je bil|B namreč deželni predsednik libe-j i ralee dr. Gregor Žerjav, sedaj je 1 pa deželni predsednik klerikalec ID dr. Brejc.
* * *
Oh. april, kaj bi bril.'
Piš in mraz sta silovita, ij	i r
■ i Mi smo vsi ► k brez peči
t! brez peči in brez stimhita. * * * ■Q
1 * --j Prizcr v farovži sv. Stef&na. 1
': Možak, ugleden trgovec seJi •
; pri mizi. Pripoveduje Skazi, ko- h
iliko j,, moral mučiti in truditi, i*1
i S
i da se je povspel na sedanje sta- j iišče. Pravi, da ni nikdar obisku-! i .\al šole. da je moral krave pasti, i" j i kc so se druiri učili. Prišel je v1
<i
-j Ameriko. Trdo je delal, v prostih j--1 urah se je pa učil pisati. Lotil se, JI je branja rije, potem pa vedno več, 2 . vedno več in slednjič se je i? bra-} j jiijevca razvil v uglednega trgov- i (
- i
r 8kaza posluša in začne tožiti,jj
, j kjiko velika reva je cerkvena ob- { -j r-.ua. V tako pestrih barvah mu
1	5 s
»oriše strašno revščino, da možaki . . ... . i i ves gm j on izvleče nakaznico.
i prime pero ter zapiše: ">00.
i Skaza se začudi.
-I — In vi pravite, da niste nik-l1
-|dar hodili v šolo.'
— Da ste se sami naučili pi- j
a j sati?
- ' — Sam, čisto sam. v svojih pro-
| ! '
-i stih urah. i — Moj I5og. to je skoraj *ne-vijetno. Kako znate delati lepe hjničlice. Napravite jih šc en par. 1 t-i _ • * * j' z. Šele tedaj, ko bo Amerika od-e pravila tobak, bo najbolj prosta
i- 1 in. svobodna dežela na svetu. a ^ * *
Neka parobrodna družba ogla-a j ša : — 44 Vino v tretjem razredu", j i.. Česar cela Amerika ne zmore.i n i zmore izseljenec, ki se vrača v • v tretjem razredu iz svobode v' I zasužnjeno Evropo.
«i ... * * * i ' Neki jecljavi rojaii je pripove-i
doval: — V New — — new--
c	„ .
^ new — — \ orku se ze — — ze
— — že--vidi žensko v hla '
LNI--hla — hlačah. — To — to.
11 to — da hla — hlače uiso tako —j
m	i i ^
no — -— po — — polne kot so
možke.
°
Po deželi krožijo ponarejeni ti-| soč-dolarski bankovci. Kapitali-ž- sti, pozor* Nam s»» jih namreč ni r- treba bati. ta	* , •
Masarvk ima "life job". Do, ja smrti bo namreč predsednik če-j ho-slovaške republ ike. : Kot predsednik ima tudi pravi-e.jen imenovati poslanike. Tako je naprimer imenoval poslanikom v jj i AVashingtonu svojega sina. kot |V j poslanik v Londonu bo pa funk-^ ; c«jonirala njegova hči Aliea. t ja t'e nima vsa Oelio-Slovaška
|<lveh mož. ki bi v vsakem oziru
a i
r j presegala ta dva. ne bo mogla 1 dolgo časa 4" ronati .	i
ia *	_
i Neka ncwyurska dmžba. kateri
posebno pri srcu gospodarski
° j razvoj Jugoslavije, je naročha od j
e"|ti!m par ton — toiletnega papirja.;
_i i
j Papir je dospel, in glej, na vsa-
k bali je velik štempelj. Pa ga
iž>- vsaj niso prešnofali. predno'
ž- j so ga odposlali J	* ;
to Seveda! Pod štemplom so stale;
besede: — Pregledala kraljeva
0-	vojuička cenzura!
'j-;-
1-	di monumentalnih mestnih vod-e- njakov. kar s celimi stavbami, n.1 ni pr. Fontaine St. Marie in Fontaine n- j de la Grose Heroleg. Rouen ima š»- j lejvec Tilie popolnoma starega zna-j o-1 čaja srednjeveških mest, zraven in obče mnogo lepih renesančnih me-u- ŠČanskih hiš.	,
lo šestnajst ur na dao. da se vzdrži produkcije živil na višku. Najti je prilike, ko je delo pozno popoldne ali zvečer potrebno, da reši pridelke, a to se dogodi običajno le v časih žetve, ko rosa ali dež preprečujeta delo teKoni dopoldneva. Človek, ki se pritožuje nad i delom pozno popoldne ali zvečer je prokleto slab šport. Farmer, ki neprestano »rovori «» šestnajst ur trajajočem d"tu na dan ter *e ob istem »"-asu pritožuje nad pomanjkanjem farmskih delavcev, priznava sam. da je nezaželjiv delodajalec in treba ga je poraziti v njegovi lastni igri. Nasproti.o pa priznava farmski delavec, ki dolži delodajalca. tla zahteva od njega neprimerno službo, da je nezaželjiv ko* uslužbence in da trn povprečni farmer po pravici lahko odklanja. —
Koncem svojih Izvajanj pa pravi Mr. Snider, kaj jc resnični j vzrok pomanjkanja farmskih delavcev.'
— Najbolj enostavni očividni vzrok je poniajk;.njc človeškega j liiaterijala, ki se kaže v pomanjkanju prebivalstva. Preti petdeseti-] mi leti t^r par let pozneje so bili naši deželno-šolski okraji i/, dru- j žin, ki so štele od šest do d«-set otrok, ki so rasli t k l otroških let pa tl# zrele starosti pod domačo strehe. Talce družine so bile pravilo i družine od enega «1» štirih otrok izjeme. Sedaj pa so družine od (nega do štirih otrok pravilo v takih občinah, t!očim so družine od pet ill do desetih otrok izjeme. V onem času je bilo tlelo ua farmah bolj počasno in treba j-^ bilo več človeških rok pri tem delu kot pa se jih rabi «edaj. Raz^crrtega pa niso tvornice še pričele vleči člo-všjti materijal iz poljedelskih okrajev. Naše šolske in cerkvene o-1 lasti so tmjno zapira?" svoje oči te pustile mlade ljudi odhajati v mesta. Ti mladi ljudje so torej odšli ter našli življenje v mestih in indnstrijalnih središčih veliko bolj prijetno ter mikavno kot pa življenje na deželi. Sedat pa hočejo iste oblasti zapreti hlev pot-m ko jc konj že ušel ali s-. / drutriini besetiami rečeno, zaman prizadevajo obdržati mlade l.pic'i na farmah s tem. tla jim ponujajo zabave, za katere l»i morali skrbtti takrat, ko je bila še večina mladih ljudi doma na farmah.
Liberty bondi kot vzrok razsipnosti.
Velik del razsipnosti in zapravljivosti, ki prevladuje sedaj v tej deželi, je po mnenju The American Danker pripisovati Liberty bon-eom. katere ima v rokah amrrški narod. Ta strokovni list pojasnju-. jc. da je 20.000.000 ljudi kupilo Liberty bonde In da imajo ti ljudje L : edaj v rokah obveznice, kojih vrednost se je nekoliko zmanjšala. V.sled t ena se Jioče vsakdo iz.nebiti teh Liberty obveznic.
- Mesto da bi se ljudi naučili investirati ter varčevati, se jih i ja zavedlo v razsipnosst in zapravljanje. To je gotovo argument v . prilog fuudir&nja bor.vlov potom izmenjave v dolgoročne obveznice, . ki hodo ne.de primernt obresti. Take obveznice bi postale na «a na-
i n ve" vredne ter bi bila njih cena višja. , I N i ta način bi se ustavilo splošno razširjeno navado, da s da . Liberty obveznice v plačilo mesto gotovega denarja in novi bondi iti se izkazali kot v resnici mikavno investiranje. Ljudje, ki bi si . nabavili take obveznice, bi jih tudi ohranili, ne pa s«- jih skušali iz-i nebiti. kar je opazit' tako splošno sedaj pri navadnih Liberty ob-. \cznicah.
Resnica je. da s? skoio ne more nikomur zameriti, če se -kuša » iznebiti Liberty obveznic, kajti pretežna masa naroda ni vajena tir . žati tak- državne obwznice ter se lajše drži stare metode n-iaira-. nja denarja.
"GLAS NAHODA";
«UVINIAM MULVI š —m* IM	jf_
■vmac fimwikm oovavi maun mmir ruiini "r,ir'ti,B* teon ■iwiwk.t*——
M e^ttaMt >tfm mrnrJ^m* If1^!—N<w Y«ffc City. N. V._
tMu NmrodB" lafciji ml tea linwril dmS«U ta praanlkor.
.—-----———-------—■— ^ v
U eHZr W9Um "" n",rli" RJI n tem'tota"	KJl 1
Vmr* i;
CLAI NARODA
(V«l«w mf	^ ^^
___»ufc—HptkMi w«fiy WJ»_'	'
__»»HHIIIHM i» tyMWiwI_______
Saw Of— Pri awwM krmja Darofnlkor prodna, la m nmm Mi avaHai* j
H-r+USem ufDtBl. da kltraj« Mjdtmo BMlonilk*.__.
ILAINAHODA ■ »irTMngl Mrai BorouflK fo Manhattan. N— Va«,
▼«laH»m; C«rtla»»dt MT1_________:
t t
Problem farmskega delavca«
___ i i
JSdaj, ko m bli/a >pomlad, prihaja zopet na površje \prasanje J fi.ru k--a d> la\ea. liciavecv na farmah primaujkoje. ker so ure i na farmah tloltrc. Tako pravi. nrvi. ki se je pečal s tem vprašanjem, i ki dre ..'i, ki trdi. tla je istotako rtMio posvetil proučevanju to- . .'.idevnih razmer, pa pravi, tla je dvanajst, štirinajst ali celo šest- < ist irno dnevno delo r.a farmah bajksl. Neki nadaljni raziskovalec i prikazu:, ki se is'otako revno peča s to zadevo, pa pravi, da je i M.;liš--f delavca tla farmah tako nizko iji tla uživa tak delavec tako littjheu ujrled. da jrrt- rajše v mesto ter dela tam v kakem hlevu, i anner je edini delodajalce, ki ima toliko zdravega Človeškega raz-l tna. tla ^e ne sramuje sedeti pri isti mizi s poštenim delavcem ter a tj n o postopa s svojim najetim človekom kot s sebi enakim. — pra-četrti, ki je tudi razmišljal o tem problemu.
0	vseh teh stvareh so razmišljali v zadujeiu času možje, ki se < / i n a jo za problem dela na farmah in list National Stockuian and 1 f irmer ,'e pred kratkim priobčil opazovanja nekaterih teh izveden- , »■v Neki IJ. IV Snidt r izjavlja trlede enakosti med delodajalcem ter uslužbencem na farmi naslednje:
— i Jotovo dela kredit 1'armerjii. da smatra tvoje uslužbence I>t>-l ..vati za člane svoje družine ter temu primerno postopa 7. njimi ill č. j.rai ie r.rjti brez d-orna izjeme, je to pravilo splošno po celi de-,, ! i in poii;. n j kanje nasprotnega dejstva je eden najmanjših vzro-1 ov potnunjkanja farmskih delavcev
Anekdota, ki je bila preti kratkim objavljena v nekem listu, i |.t - k.j nje staliVe delavcev ali usiužbeneev \ družini farmer-
JMen izmed prvih L'<»v*»nn-rjev države Vermont a je bil farmer. 1, ;«• imel obširno posestvo, katero j. osebno nadzoroval. Imel je za-I .i^U-i.ih pr«-cej ljudi. 1 i ^U .It-lnli zanj. V času. ko je služil državi k<>t ifovernn-. je prihajal r.a s\«»jo f« rnu> ter vzel s seboj svojo družino. Lo i«- pi — l č;i■» /etve l)o«'iir je on nadzoroval tlelo na poljih, je njejo\a /• • a nadz« rovala pripravljanje jedil za delavce. Ko je prišel ,"as /a obed ali večerjo, so delavci s.-dli k isti mizi kot ?over-i rr i • vova »h i /:. . 'lii neki žetvi je prišlo večje število iro-i\ m.t t:ireio o-ei :n r,:a . »luvic^ii mesta in ti so bili zelo prese-r . in i, < »-|<i >kand.'i /irani \t-i.'- » demokratičnih navad povemer
•	družine Po ob ».u so hoteli izvedeti <>d trovernerjeve žene. če! M' smatra za enako / najetimi delavci.	j
N . jc reki; . na to še i.isem nikdar misiila. — Po krat-j kem p -iiii-lek p i t - do-tavila ' namenu, tla ublaži ninčnost po-i lo/aja :	J
l*i ihodnjie Ii.hii nu po«'-akjili. ilokler oir dru^i ne koneajol z obetlom	*	j
Na |iiivh!.i navpi • ni ^n .ni pb.»ta pa j «* naslednja dopisnica, kij m- je {»odpisala : — Deklica, ki ve.	j
/. vel.k m zanimanjem sem eitala razprave irledt* najete po-J
1	tem \.-; t r i lioeeiu predložiti r>o\ —»-in tlriifraeiio plat cele zadeve.
i atero očividuo v kdo pregledu! Ali ne smatra noben med vami]
10	-1 > .ii za vredno n,>ošte\an ja T» je način, kako s<- ]>ostopa z na-<-tin) človekom ter mj> -ovo drtizino od strani sosedov, v kojih sredi
ve živi.	♦
Mi •»<• pritožnjemo	kei- !■ moremo dobiti pridnih, zanes-
ljivih Ijtidi, ki bi de'ali za nas. Rada bi vedela, koj^a napaka je. da so stvari take Svetovala bi vam. »la spoznat.- človeka, predno jra <>l>^o«lite. Mislim. <la \ mi labko iMidim primeren vzgled te^a. kar mislim, v na»letiiijem:
Vzemimo inesti »«jra clovek.i. ki je bil deležen dobre vzgoje •n k njega /ena .je istotako dobro vzgojena in ki hočeta obo istotako »iobro vzgojiti -»voj t.t.oke. Ta mt»' j«- živel, pretlno se je oženil, na t.irnu ter .1« dejanski , ra*<te! iui farmi. Kil pa je prepričan, da bodo imeli nje;zn\i «»*roci !'oij>«- m večj,- prilike v m«vs1 u kot pa na deželi, v sl^d teira jed <»bil dobro službo v me-tu iu tam je živel, dokler ni no otroci napol tki rasi I.aliko je bil ponosen na te svojo otroke. Hi-
11	so med prvimi v šdi ter se družili b' 7 dobrostoječimi otroci.
!Sedaj pa najdemo istega moža v malo zavidanja vrednem položaju \7 tejia ali on--.;.i vzroka je izgubil tlenat. katerega je imel. IMen njegovih otrok ,e Pil slabega zdravja in edina stvar je. ki bi zagotovila Ofcdravcl jei.je. bi bilo življenje na deželi. Oče je v si cd te-u-a k<Hieeno sklenil .ti na daželo ler delati na mesec. Njegova družiti« jc bila razveaeljeua, kajti ob«tala -i jt. veliko veselja od življenja i<u farmi. Malo pa je Ktnjala o tem. kar jo je čakalo.
Tako na »demo to družino v zgodnji spomladi v občini, ki je oddaljena nekako dvajset milj ©d mesta, v katerem je družina preje /ivela. Delodajalce j * zadovoljen s svojim uslužbencem. Otroci gre-
•	o šolo v naslednji jeseni in zopet so prvi ttčitelji jih ljubijo. Gr-t.'o jih postopajo z njimi drugi šolski otroci.' Zakaj? Ker so otroci 11a-.eiega delavca. »St*»<tic »e ne oglašajo pri njegovi ženi ter nočejo ■ neti nobenega opravka z njo. < 'e .->1110 popolnoma odkritosrčni, ali 1 i t:* ena ostalim popolnoma enaka ali celo višje stoječa? Zakaj pa je t • uvažujejo? Ker je žena najetega človeka.
Tako bi lahko šli naprej brez konca in kraja. Pa zakaj govoriti s.' več' Kdo more / besedami slikati čustva'te občutljive družine na način, da bi se storilo pravico tem čustvom
Predno grem nadalje, hočem povedati, da znam upoštevati izjeme k stanju kot jc opisano zgoraj.
Ali je vsled teira čudno, če ne morejo farmerji dobiti Iju-b. ki 1 a/moejo delo ter bi 'adi delali na fannah.'
Mr. Snider, prvo navedeni poročevalec, nasprotuje tudi onim. ! i »matrajo življenje na farmah za neprtrgano tlako.
-- Mož. ki tlela deset tir na dan na farmi, opravi zadovoljivo dnevno delo za »leve* farmer jev izmed desetih. Tekom treh >tnih •'asov je dosti dni, ko ne more izvršiti toliko tlela «»d jutra do večera in še več takih dni j * v preostalem uelu leta. ko vreme ne dovoljuje takeira dela. Zavedamo se. da so bili nekateri l rezobzirni z resnico glede te zadeve izza zadnjih stavk ter so skušali dokazati, da je ugotovljeno pravilo pri fnmierjjih delat- po dvanajst, štirinjast ali ee-
Rouen.	||
1
Mesto Rouen je za Francijo j zlasti znamenito, ker je na nekda- J njem "Starem trgu" tega mesta konaeala dne 30. maja 14:11 naj ■rrmadi svoje mlado življenje na-.' rodna junakinja Francije. Devica Orleanska Ivana d* Are. ki bo: 1 najbrže še letos v maju v Rimu' I proglašena za svetnico. Xa trgu' j Place de la Pucelle v "Rouenu sto-Iji njen spomenik.
Rouen. stari Rot omagi • plur.) -je glavno mesto departmenta Sei-i ne Inferieure in leži na desnem j brgeu Seine. 100 milj od izliva te. reke. na severnem kolenu prve velikih v i jug. ki jih napravi ja , struga Seine skozi mogočne kred-; ne formacije pokrajine proti svo-^ jeinu izlivu. Uprav do Rouena se-' ga plim a in oseka. Seina je plov-J na dosem za velike pomorske la-j d je. Rouen ima lepo pristanišče z; obrežjem II milj dolgim. Mest o j ima P20.000 prebivalcev in jc zvezano s štirimi mostovi (eden je "kamen i t in nosi bronasti spomenik Corneilla) s svojim predmestjem| St. Sever na levem bregu Seine.
Rouen in okolica ima zelo raz-j vito tekstilno (predilno) industri-1 jo. zlasti za bombažasto blago. ' Novejša doba je. kakor vsa me- J sta. tudi Rouen močno spremeni-1 la. vendar pa napravlja mesto ja-: ko starinski utis in spada po svojih starih zgodovinskih in timet-' piskih spomenikih mini najzname-j nitejša francoska mesta.
Radi tega starinskega utiša jej imenoval grafik Cachin ml. v 18. j stoletju najgrše mesto v Franci-1 ji. zdaj pa prištevajo prav zato | to mesto med najslikovitejša me-j sta Francije in stare ostanke zelo čuvajo, tako da n. pr. niso dovo-! lili podreti lesene liiše. ki se naslanja na stolp St. Romain pri rouenski stolnici.
Biser med stavbami v Rouenu 1 je mogočna stolnica "'Notre Dame". iz zlate dobe francoske gotike. iz 1:{. stoletja, nosi pa na se-■ bi znake vsega zgodovinskega raz-> vojn gotike do 16. stoletja. V tlorisu je podobna stolnici v Caenu. Sestoji do prečne laflje iz treh.
onstran prečne ladje pa iz petih i ladij. Dolga jc loG m, v prečni la-j dji široka 51 111 in visoka 2S m. Iz. j venca kapel okrog svetišča se razširja po zgledu angleških katedral posebno odlična Marijina j kapela. Ob nenavadno široki, bogato okrašeni fasadi stojita dva j 75 in 77 m visoka, neenaka in de-1 loma 11 ed o vršen a stolpa. Mogočen I je tudi 151 111 visoki središčni stolp z železno piramido, ki so jo postavili, ko jc v stari s svincem i kriti kameniti stolp leta 1S0S u-j darila strela. Kakor v Reimsu. jc bilo tudi tu nameravanih sedem j stolpov. Zunanji okras katedrale, ; deloma iz 14. stoletja, je odličen po oblikah iu po bogatstvu znatne j nit. Posameznosti rouenske katedrale se nahajajo v knjigah o i zgodovini umetnosti za zgled gotskih oblik.
Važni, zlasti ikonografsko važ-
! ni so portali, predvsem oba por-
' tala prečne ladje (Portail de la
'("alcndc in portal »les I^ibrairesl. 1	1
} Notranjščina katedrale napravlja
mogočen vtis po svojih lepih raz-
j mer ji h. Stolnica ima lepe kome
sedeže, mnogo nagrobnih spome-
j nikov. gotskih iz 14. stoletja in re-
; nesančnih. Med zadnjimi je zlasti
i omenil spomenik obeli kardinalov
j d'Amboise, pn o\Tstno bogato de-
j lo zgodnje renesanee otl Roulanda
Lerouxa, in spomenik vojvoda
j r»ouisa de Breze, deloma od kipar-
) ja -leana Goujona.- Stolnica ima
tudi bogato zakladnico. I	0
i Izmed tl»-ugih (14 za službo I božjo odmeujenih cerkva sta zgo-j dovinsko važni, veličastni ni ple-J meniti St. Quen in St. Maelou. — i Nadškofijska palača je tudi iz 15. i stoletja.
i Med svetnimi stavbami so važ-! ne: Palais de Justice (15.—16. sto ietjei. jako bogata poznogotska stavba, oziroma že iz prehodne dobe v renesanso. Med najsijajnej-še stavbe spada po prezidavi (1. 1520 do 1532). Hotel de Bourgthe-roulde z bogatimi zgodovinskimi reliefi iz dobe Franca 1. in Henrika VIII. anglešk *ra (Camp tie drap d'or;. Nadalje bi bilo še o-. meniti gotski stolp (14. stol.> za mestno uro. Mnogo ima Rouen tu-
■ t _"	, ^ ■ - « .<*•■;	..T	.■	-.'.-.
GLAS NARODA, 10 APR. 19»
Južni hribovci se probujajo a še vedno delajo žganje.
I rib. Ovce in prašiči so se debelili i brez str«»sk<»v in vsakdo je bil srečen. Hribovci niso ničesar potre-'bovali od zunaj ter .tudi niso j sled tega trosili svojih živčnih jeneržij s tem, da bi se brigali za listali svet ali se vznemirjali radi njega. Za napredek jim ni bilo •mar in trdno so verovali v pmle-stinaeijo a!i v d"ločcnje vnaprej.
Njih stališče napram usodi je j bilo on«». kot se «:a opisuje v na-
! slednji kitici: t
j You can "or you can't. ( You will or you won't; j You'll be damned it' you do. You'll be damned if you don't.
Ta omejeni duševni izgled je bil i najbrž odgovoren za brezobzirno lomalovaienje postave, ki je pre-■| vi ado val o v gorah. Ceje bil kak
•	človek "vnaprej določen" za to, -j da bo ubil svojega soseda, je to -Itudi storil, ke je bil določen, da
i bo imel žganjekuh. ga je imel in m to kljub vsem carinskim uradni->l kom.
Navada tajnega kuhanja žganja -jni hvalevredna, a lahko se ozira-
i	mo nanjo z večjo simpatijo, če iz--!vemo. da ni bilo v omejenem živ-.jljenju hribovcev nikakih novic, -nikakih obiskovalcev <kI zunaj.
-	nikake zabave in ni kakega duška
. . .
-Iza čustva. — /. izjemo zganja m l
.. pretepov.
i1 Kako pa žive ti hribovci Iz rok , v usta. kajti še danes je innbgo i!takih, ki niso še nikdar zaslužili j nobenega denarja.
d Sadijo koruzo iu krompir. leto i- /.a letom, dokler ni zemlja izčrpa -,- na. Njih ko/e in ovce se pasejo n:t
ii	obronkih, ki s«» sk«>r<» navpični. Imajo tudi j»rašiče ter -.j priprav -
-	Ijaio slanino. Nekateri hribovski i. farnierji	vedno uporabljajo d iste vrste lese»ii plug. katerega so o uporabljali pionirji. Še vedno je j. najti družine, ki same melje
o *vojo koruzno moko.-L_i Na drugi strani pa je najti se-daj že inline na votlo in železnice [. prinašajo d/'lo. — delo v gozdovih li in premogorrvih ter drugod.
Gorska dežela pa potrebuje predvsem vzgoje. — pravi Mr. Fe-ion. — Ysleci pomanjkanja davku >. podvržene lastnine so dohodki o-kraja nezadostni. da bi se vzdrŽe-
•	valo primeren šolski sistem. V številnih južnih okrajih se mora j i Ij«dje zadovoljiti z letnim šol-skim poukom, ki traja le štiri nu--
,t'sece. Fčitelj je ponavadi produkt j. take krajevne šole.
En tak učitelj je izjavil, da leži r. me.,to New York ob izlivu Ama-zon reke.
Nadaljui učitelj je na izpraše-a valno polo zapisal: Gibraltar je a zavarovalna kompanija. (Mislil je r pri tem na neko ameriško zavarovalno družbo, v koje reklamah se ». nahaja ilika Gibraltarja z napi-som: Tako močna kot Gibraltar. > To je bil odgovor, katerega bi v| brez dvoma odobril vsak angleški li diplomat.
o \' nekem .okraju je živel mož j.iki je učil v šoli. bil poleg tega h'farmer. trgovec ter v nedeljo tudi ; propovetlnik. Nek nadaljui učitelj 'je vprašal, če govore Angleži isti j !jezik kot mi. Tako vprašanje je ;J preje dokaz njih izolacije kot pa
njih nevednosti, ie Pri Tem treba povdariti. da niso ,. taki povprečni učitelji, temveč b* nekateri ter živeči v bolj oddaljeni nib gorskih okrajih. Cim višje >_ g rest«- v gore. tem nižji je stnn-dard šol. Šestdeset odstotkov šol v enem okraju ima učitelje brc/ k. certifikata. Okrajni nadzornik a raj še izda dovoljenje, kot pa da bi | i pusti! š<e brez vsakega učitelja.
•r -
tej
-	STAVKA ŠPANSKIH PREMO
GABJEV.
ie	_
'' Oviedo, Španska. S. aprila.
jt. 1'nija premogarjev je zavrnila vse
i- ponudbe lastnikov premogorovni
'" kov, stavljene v nadi. da bo 1110 i- ... , , . . (goce napraviti konec stavki, ki je
j. j uveljavljena tukaj že nekaj časa.
h,Stavkarji ustrajajo pri zahtevi za
.">0 proeentno povišano plačo in za
zopet ni sprejem vseh odpuščenih
majnerjev. Nadalje tudi pravijo.
a da se jim mora plačati vse teden
.^:ske plače iza začetka štrajka, če
| J ne, izjavljajo, bodo štrajkali na
lil prej.
Odkar je stric Satu namazal! r svojo preeej nerodno mašino zail [nasilno izyedenje Volsteadove »• ! prohibieijske postave, so se šte-'l jvilni ljudje vpraševali, kakšno p, | srečo bo imel stric Sam v tem po-jc J-lu med munšajnarji v južnih g"-jt rah. V upanju, da bo mogoče naj- i Iti odgovor na to vprašanje, je ne-jj .ki podjetni list poslal pred krat- s jkim zastopnike v te okraje, da i premotre celi položaj. lnforniaci-j) 'je. katere so nabrali ti ljudje. [ nam kažejo, da ne *bo narodna jproliibicija dosti vplivala na dc-.llovanje teh gorskih žganjekuhov.J i Ti žganjekulii so namreč vednoj
>	j delovali vsprieo kršenja postav.
>	j katere je uveljavila vlada za izde-
. lovanje žganja, in kaj torej ena'i J postava več ali manj? Kakšno sta-ji Jiišče zavzemajo ti hribovci na- ' j prani vprašanju prohibieije. je j najbolj razvidno iz odgovora, ka-' itega ie dal neki mlad človek ene-j j »iu izmed* poizvedovalcev:
— Mi ne moremo spraviti svoje) | koruze preko goni in vsled tega jo ; spremenimo v žganje. . Mr. Kelton. ki je vodil vsa toza-l devna raziskovanja, pa nam nudi j v svojem opisu tudi splošni pre-! i. gled življenja v trm delu dežele.| n Med drugimi stvarmi pravi, da se' j_ je to pleme ]>o spanju, ki je tra-i z jalo več kot sto let. pričelo pre-j a Imjati tei* se steza t i. pred no bo ; ]>opoliioma prebujeno. Nekateri' ! med njimi so že prebujeni ter so •Ji v svet. da se pomešajo v veliki} vrtinec, katerega je opaziti sedaj na tem planetu. Yse kaže. da so 11J železnice, ki so pričele segati glo-4 ■ boko v gore. v veliki meri odgo-^ | vorne zu t»> prebujenje in zadnja vojna je veliko pripomogla k tc-v j mu. da se je ta gorski narod pre-(budil iz svojega mirnega spanja.' & j Glasi se. da živita dva miljona in *-! jk>1 teh hribovcev v sekciji, ki jo j- vključena v radij stoiuprliudvaj-i- etih milj od Knoxville. Tenn. To a je največja skupina domačih A-ie merikancev. kar jih je najti kjer->. koli v Ameriki, — to je Ameri-kancev one vrste, ki so zapustili li Evropo radi svojih verskih in po-; y. iitičnih principijev ter ostali sko-e ro nedotaknjeni od ostalega sveta. Mr. Felt on nam pripoveduje: r — Največja žalitev je imenovati te liu<li "gorske belokozee ". i-	v
j Seveda so beli. Številni hribovci a niso še nikdar videli črnca. Ti hribovci imajo večjo pravico hne-a" novati se prave Amerikance. kot l" katerikoli drugi z izjemo Indijan->r cev.
Hribovci so Amerikanei one vr-ie ste. ki so zapustili stari svet t«*r u kljubovali nepoznanim in-varno-1° "tim novega sa eta za svoja verska i' in politična prepričanja. Istega ih izvora so kot Pilgrim očetje ter d- prve druilne v Yirginni. ti Ti možje niso bili nikaki dege-jo neriranci. a njih potomci so se I e vstavili na pot i napredka, a, O J obal obeh Carol in ter zgodo-ri I vinskih dolin Yirginije so plezali ji na"\"zgor v gore, da dobijo cenejšo zemljo ter večje farme. IMantaeij-jo ski
sistem farmanja ob obali jih j je gnal vedno višje in višje, j. j Konečno so se vstavili tam, ka-m j mor ni bilo v^č mogoče z vozini. [e Njih potomci so postali izolirani.
kot olxlani od kitajskega zidu. .jf Iztočno od njih tb obali so se j razvile industrije, med njimi bombažna. Zapadno o l njih. v Missb-j s-ppi iloliui. se je pričelo sejati /L pšenico in prebivalci prerij >o potiskali naprej po valu prosperite-te in napre<lka. p V gorah pa se ni nič izpretne-nih». Ljudje so živeli izven dosega | |>ošte. šol iu cerkva. Yzgojni val. j katerega je bilo opaziti, je imel j zaznamovati povsod velik«? uspehe '— le v gorah ne. Versko oživljeni nje leta 1811 je pustilo gore ne-10; dot a kn jene. Skozi cele generacije l" ni bilo opaziti pri teh hribovcih s|niti najmanjšega razvoja. a*i Največja ovira teh gorjanov je j bila njih izolacija. Železniški si-Jstemi slede dolgim dolinam in te-ri ku rek ter puščajo številne okra-*• je naftrani. Nizki »lavki. ki mo-Ojrajo biti nizki vsled velike revščini ne. ne dopuščajo grajenja dragih cev'a in slaba transportacija poli meni doma izgotovljene produkte. 1- hiše. obleko, orodje, vero in — žganje.
- Ker je bil potisnjen popolnoma t na stran ter odločen od ostalega J sVeta. je stopil hribovec v najožji K stik rs svojo okolico. Gozdovi so bili polni divjačine, potoki polni
Diplomatski akti o jadranskem vprašanju se bodo objavili. Ven- 1 dar ni videti rešitve tega vprašanja. Italjansko-francosko-angleški ultimatum od 20. januarja je zahteval, naj pripade Reka Italiji ali pa se izvede londonski pakt in Jugoslavija izgubi tudi Dalma-[ eijo. Nobenega ni Jugoslavija mo-j gla sprejeti in je zato ultimat; odklonila. Nikdo je ne more sili-| ti, da gre sprejme in podpiše in| da sama da roparstvu značaj pra-, vice ali mednarodne pogodbe. Ita-' ljanska armada stoji na demarka-! eijski liniji in si spleta poceni' Icvor-vence. Italija noče izpre-1 videti, da bodo činjeniee prej ali slej dokazale neresničnost itaJi- j janskih nacijonalistienlli trditev,! da bo pa takrat prepozno da bi Italija po mirni poti dosegla ono j prvenstvo na Balkanu, katero je žc sedaj izgubila vsled svojega sovražnega obnašanja. Na Lkdkanu jo smatrajo za zadnjega dediča nesrečne trozveze in jo sovražijo.
Ali ne bi zinaga Wilsonovih na čel bila bolj poželjna *.
bo to sveta osvobodilna \*ojna. — Njen eilj je, da se naše Primorje, kompaktno naseljeno z našim ljudstvom, osvobodi tujih okupatorjev. ki so prišli z orožjem preko morja.
Clemeneeau ni videl teb činje-uie. Je li čudno, da jih vidi Wilson ! Njegovo stališče v jadranskem vprašanju je torej samo poizkus. kako razpršiti temne oblake in kako zares zagotoviti mir. V tem tiči vzrok, zakaj ni dosc-! daj popustil. To ni profesorska tr-| ma, marveč upravičeno prepričanj**. da bi moral zmagati razum. I Razlika med Wilsonom in Ole-l| meneeau-etn je tembolj vidna, ker 1; se Wilson ni postavil na stališče nepopustljivosti in ni prisodil vse ga jadranskega ozemlja Jugoslovanom. kakor bi bilo logično. Poizkusil je doseči kompromis med pravom naroda in Sbylockovim 'j pismom, londonskim paktom, četudi je bil podpisan v podmeni, ki -jse ni uresničila in ki zadeva na-1! rod. ki ga ni nikdo vprašal za nje-"jgovo mnenje.
v
Čudne ribe v tujih deželah.
I potujočih Kvropejcev. streljajo v vodo z drobnim zrnom ter polo-vt na ta način dosti rib. Tako na gosto plavajo ob takih časih ribe. da so znani slučaji, ko se je z eno krogljo iz revolverja ubilo
naenkrat tri ribe.	I
i	I
t*e gremo naprej k bolj odda-
; l lenim otočjim, naletimo na lete-
i
č«. ribo. Leteča riba. ki ne zna le skakati iz vode. da se tem potoni izogne zasledovalcem, temveč je j celo v stanu vzdržati se v zraku; >kozi celo minuto s pomočjo pla-' vut od straneh in ki pade nazaj v vodo šele potem, ko se te plavuti J posnše. je velika delikatesa za| prebivalce otokov v Južnem mor-i ju. Streljajo jo s pšicami. Nadalj-| na delikatesa teh otokov je ri-jba. imenovana palololo, majhna .morska žival dolga tri inče, koje jt<lo je razdeljeno v oddelke, ko-jih vsaki ima svoj par škrg. Do-fmačini nabirajo te ribe v velikih i rcnožinah med plitvinami na ko-i ■j ralnih čereh ter jih pečejo, zavite ! v iliste kmhovega drevesa.
Eno najbolj eudnčh mrež, kar jih je najti na svetu, uporabljajo domačini ob obali Nove Gvi-■ jneje. To je mreža, katero je dala i ljudem na razpolago narava sa-I ma. Neki domači pajek ima nava-> do presti mreže, kojih premer ■: zli a šil približno šest čevljev. Nit-! kc te mreže so tako močne, da se neu stavljajo uspešno le pritsku vode. temveč tudi lahko nosijo težo enega funta. Domačini odre žejo dolge bambusove drog<% jih krivijo v krog ter obesijo te ko-,ilobarje v gozdovih, kjer je najti ! c bilo takih pajkov. Ko se vrnejo j so pridne živalice izpreobrnile te j kolobarje v velikanska pletenja, slična raketom. katere se rabi pri "granju tennisa. S temi kolobarji s. ribiči napote k najbližji reki ali morskemu zalivu ter pr>čuejo loviti rib.e
Navada, da se lovi ribe z o-niamljivimi sredstvi, je razširjena tudi v Evrop". čeprav so vlade j ri:zličnili dežel uveljavile stroge (kazni proti u-j grdi hi škodljivi j ravadi.
i
8MBT MATERE DELAVSKEGA TAJNIKA.
i V All|>ort. Pa., je umrla Mrs.
Ellen R. Wilson, mati delavske-| ga tajnika Wilsona.
jI • >
It Nemčije.
—	Tnali so dobiti nekaj resiiič-; nega surovega masla za naso
majhno zabavo, a je bilo predrago. Morali smo se zadcrvoljiti s tem. da smo angažirali tenorista.
Prepovedano.
i Neki mornar je pomagal stari j ženski na krov velikega pai tiika.
i
t — Mislim, da je prepovedano ;dajati napitnino? — je rekla sta-| ra dama.
—	Res, gospa, tako je bil tudi piepovedan sad v raju. — je odvrnil mornar.
ROJAKI, NAROČATE SE NA "OLASNAKOD A**. NAJ VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
___
V	bližini afriškega kontinenta I je ribarstvo v morju v glavnem
j pod direktnim ali indirektnim ev-! ropskim uplivom iu domeini pri-[ pisujejo vsled tega več važnosti 1 ribarstvu v rekah in jezerih. V Nilu vrše ribolov skoro na isti ' | l-ačili kot so ga vršili v časiii fa-j raonov, s pomočjo trnkov ter. ! majhnih žaklju podobnih mrež. s katerimi se dela z brega, liibe pa tudi love v blatu potem, ko voda ' vpade.
I Zelo priljubljena riba. katero , se lovi na zadnjeimcnovaiii način [je takozvani "bičir". ki je dolga (približno osemnajst inčev ter po-5 krita z močnimi, koščenimi luski-I nami. Na isti način love Arabci |< b gorenjem toku Nila ribo, kate-j rc imenujejo "ribo groma", ki je^ I povprečno en čevelj dolga in ki je v stanu razviti precej elektri-j ke. Neka velika riba, imenovana "bini". živi is.totako v blatu ter) je v visokih čislih pri prebival-1 cih nilske doline, čeprav izjavlja-j j j« Angleži, da je jjopolnoma brezi j vsakega okusa
V	Indijskem oceanu živi neka nadaljna čudna riba, katero ime-j nujejo 44bobnarieo" in katero lo-j
I ve prebivalci z Amirautes otoč-j ; j. s trnki. Ta riba je visoko či-j j slana kot predmet hrane. Svojci j ime je dobila od navade, da pro-! izvaja neki glas. sličcn ropotanju i bobna, kadar zasleduje druge rile ali je sama zasledovana. Glede i vel kosti in okusa je precej slič-t na polenovki.
{ Ribarstvo v Indiji se komaj 1 razlikuje od onega na Kitajskem, j kajti delo, katero vrše domačini! | v globokem morju je skoro iz- j j ključno omejeno na lov na bise-; ! rc Kečua riba. katero pa z veli-' 1 kc ustrajnostjo zasledujejo doma-! či ribiči, se imenuje "tupsi" ali j *" barta ". Ta riba je znana Evropejcem kot mango riba radi nje-I iu rm en kaste barve. Ta riba je v vsakem slučaju zelo draga, deloma radi okusnosti mesa. posebno pa radi neke vrste lima, kate-| re«ra se dobiva iz njenega zračne-j ga mehurja.
V	rekah na otoku Geylouu sej domače prebivalstvo še vedno poslužujejo metode pri ribolovu kot je običajna tudi na Kitajskem. Ii biči namreč love ribe s svoji-! tni golimi nogami.
V	moderni Palestini nam bol domačin povedal, da se zastonj oziromo po čolnih. '*ki odhajajo'; \ globoko vodo" ter mečejo mre-1 ž« celo n'oč po Galilejskem jezeru.j K i be sicer niso izginile in lahko1
j b jih ujelo ta mna miljore ter tudi v Jordanu in Jabokti. Arabci. ki so manj vajeni sistematične- , ga dela kot pa so bili stari Židje., i se poslužujejo lažje metode, ki
I i •	y	'
obstaja v tem. da mečejo zastrup-, j 1 jene kose kruha v votlo ter po-i I berejo nato toliko omamljenih rib kot se jim zdi. To je navada, katere ne bo posnel po njih noben drugi moderni narod.
Nadaljui način ribarenja obstaja v tem. da se ribe kamena, kar Mr lahko zgodi v času. ko se večje ribe družijo ter plavajo v velikih skupinah. Nekateri Bednim. Li so se tega najbrž navadili od
Borba za Jadran.-
"
(Oririnalno poročilo iz domovine.)
1 ^ ^HUll^	Italjani:	Jugoslovani:
Trst	llh,000—4>2rr	(iO.OOO—29rA
Goriška in Gradišeanska	UO.OOO—36^	155,000—64^-
Istra	147.000—38*5	223.000—58^
Iteka in Hrvatsko Primorje	W.OOO— \'lc£	240.000—88^
Dalmacija	IS.000— :\<x	027,(500—97^
__________ I
S«-v* rna in severnoiztočna ju-	J
dranska obala	403.000-1:2^	1.305.000—78^
Italjaiihka Dalmacija je umrla, na^ jeno mesto je že zdavnaj stopila jugoslovanska Dalmacija. Po mestih še pričajo zgodovinske stavbe o stari benečanski moči in sijaju. toda vse te romanske oblike! imajo jugoslovansko vsebino in le stara romantika imena še strašijo; po bivših avstrijskih uradnih zemljevidih. ker Avstrija jugoslovan-; skill imen ni hotela poznati. Toda J pri nas že malokdo ve, kje so Ra-i gusa. C'attaro in Spa lat o, večina' pozna sit m o Dubrovnik. Kotor in Split. Popolni pogin italjanskih o-stankov na lEeki in v Zadru je samo še vprašanje časa. Proces urbanizma se lir da zadržati. Mesto ne udarja svojega pečata okolici. kakor v Ameriki, marveč o-bratuo. Neprestani dotok iz okoli-• i*e i z pre min j a jnestno prebivalstvo. ka.jti »lošleci ]>rinašajo seboj svojo že poprej pridobljeno visoko - kulturo. inteligenco, žilavost in
Po tej Itafjanom prijazni av-Ntri statistiki tvorijo Italjani na celm bivšem avstrijsko-ogrskem Primorju komaj nekaj nad petino prebivalstva. Oba naroda, ki živita na tem ozemlju, pa nista med m<boj pomešana, razvcii v mestih, kojih okolica je vrhutega popolnoma jugoslovanska, marveč sta strogo ločena drug od drugega. V Istri sedi 3"» odstotkov prebivalstva. Italjani. kompaktno na za-padiiem bregu tega pob>toka, in italjauski <lcl prebivalstva Gori-ško-t;radičanske na jugozapadu te bi\še kronovue. Ti dve pokrajini nista sporni. Haš ker <e da i «eja začrtati tako ostro, zahteva Jugoslavija samo oni del teritorija. v katerem prebivajo Jugoslovani kompaktno. Brez Dalmacije. \ kateri štejejo Italjani manj kot ■ 3 odstotke, stanuje na spornem ozemlju ferej samo še 14- tisoč 11 ii Ijanov napram til!?.(XK) Jugoslova-
Morda m> vsi Wilsonovi protesti danes še brez moči napram duhu <'lemenceau-a. ki je dal smer po- (
teku mirovne konference. (temen -ceau oritame zlasti, da ni delal za mir, ki bi bil preračunan za j daljšo dob«., temveč da se je držal starega nacionalističnega nabiranja in da je tako uplival na pariško mirovno konferenco, da «>o k starim spornim loč k am stopile brez potrebe še druge nove. S tem se je povečala opasnont za vadrianje evropakega iu svetovnega miru. Gotovo je, da postaja revizija pariških sklepov potrebna, še predno je mirovna konfe-nsnea končala svoje delo. Morda tiči najlepši uspeh svetovne vojne v tem, «la ho neka načela postala obča načela vsega človeštva. Na-sprotatvo med Wilsonom in l'le-fiicnceau-jem se pokazuje tudi v istočnoevropskih iu juinoevrop-skili vprašanjih. Takozvana manjša vprašanja, kakor besjirabsko. trakijsko iu jadransko, lahko preko noči postanejo velika vprašanja. V^t tri <*o balkanska vprašanja. Spominjamo m-, da no radi Italkaiia že več kot ■lO let diplomati vseh evropskih dr/av živeli \ skrbeli. V sedanjih treh balkanskih vprašanjih nasprotuje Wilson preveliki poželjiv*»iti, da prepreči. da bi se uresničile imperija Uatičue težnje, v*led katerih bi nastale nove i red en te in nove re-
>	indikacije. Hesarat^ija je naro<l-iiu mešana, /ato ne bi smela v celoti pripasti Kumuiiijt, marveč, bi se morala deliti med Uumunijo in liusijo. Ilolgarski del Trakije naj I bi ne padel pod Grško. Končno želi Wilson, da postanejo Italjani jKUiižnejši. Jrdransko morje ne hi smele |M>stati za tvor jen o morje, j marvee vsem pristopno. Italjani naj bi ostali v Italiji in pustili llalkan balkanskim narodom, me— sto da silijo preko morja z osvoje-valno politiko. Proti temu načelu ve je Clemeneeau težko pregrešil. Hotel je pač, da osigura svojo /mago za vedno. Dosegel je pa, da si stoj«' nekateri bi\ši zavezniki nasproti kot protivniki in da se je poriNlila ideja rusko-neniško-jugo-slovanskega bloka. Zadnje Wilso nove proteatiie note glede jadranskega ','prašunja so več nego na-čelna trma One nameravajo u-Mvanti pravične narodne iti dr /avne meje in odpraviti temeljno in najstarejšo pogreško medna-r*»dne diplomacije.
Pa I'm/.suhi avstrijsko ogrske ar-uimile (Italjani ga imenujejo 4/.ma«
1 go pri Vittoria Vetietoi so italijanske čete zasedle del popolnoma jugoslovanskega ozemlja. Italija se nadeja. <la jej ta /.asedba. I> Annun/.ijev udar nu Keko in politika Nittija in S«*ialoje prtnest) velik dobiček in prirastek oaeta lja in ru<».'i. Pogajanja teko leno Anglija in Francija podpirata Ita 11 jo. ki VHtiaja na londonskem paktu, kakor Shy lock na svojem pismu. Zato je mogoče, da se bodo italijanske nade »a	j uresni-
čile. Vendar *e ImmIo Italjani |m» steno urexali, če mi>lijo. ,la bo ta |x>M'Kt zanje koristna ah trajna Italija lie pozna našega visokega razvoja, naše žilavoati ni naše go-r«V-e nariMlne aavednosti. Jugoslo vaui se ue ImnIo nikdar s|irijaznil>
>	tem, da Iu prvotna jadraimka Inka ostala v rokah njihovih so vra/nikov. < e tudi ne morejo Ju-goalovani danes š.» tega prepreči ti. m* jim bo to gotovo posrečilo v bodoče. Za Jugonlovana ne govori samo njihova zelja in volja ka kor za Italjane, marveč zanje go v ore številke in neizprosna logika činjetiie S|»or med Jugoslavijo in Haljo s«- ne tiče samo K« kc. mar več cele iztočne jadranske obali in več, Istre. Trsta iu zasedenih čisto jugoslovanskih delov Kranj ske iti Goriške, dveh dednih *lo
' venskih dežel. Najboljše dokazuje pravo razmerje statistika, če tudi je posneta iz podatkov avstrijske ga ljudskega štetja iz leta 1910, ki je bilo izvedeno v Italijanom prijaznem duhu.
r Xc^rFs^Si___7 V***'	(
▼ »t , Vr>' ^ H V N G A/RY
t* 1
e—C ^^ ^ . V • \
c H I 0 L AAsl^r®	V	<
~y	^ \	•B*nt«h>kA	' /"V
o	B O s N I A
- \ %
X	C Ki^M.
<	I
It*.ty by tw M*cr*t treaty «f / ^-->	\ \
lo26KJ'S.	(	J
I
sposobnost in se zato ne asimili-j rajo. Jugoslovani so tekom stole-j tij na ta način izpretnenili vsaj svoja mesta vkljub avstrijskemu j pritisku. V severnih mestih so 4po-j goltnili* Nemce, v južnih j»a ltali-; jane. 1'elo žilavi (Jrki niso mogli j o<loleti. Italjani bodo kot okupa-j torji ta proces morda ovirali. Mor, da! Zadržati ali celo ukreniti ga ne bodo mogli.
Dalmatinski primer je samo najjasnejši. V onih delih Goriške in Istre., kjer stanujejo Jugoslovani. stoji laška premoč na ravno-tako slabih liogali. Kakor v Dalmaciji. na Keki in hrvatskih otokih. smatrajo tndi tu Jugoslovani Italijan«* za sovražne pritepetiee. Zato ne bodo ničesar opustili, marveč hočejo storiti vse, da se jih iznebe. V tem jih jtodpira njihova kompaktnost in žilavost. ter neprimerno višja kultura. (Slovenci n. pr. štejejo samo 20 rd-stotkov nepismenih. Italijani pa 70! Jugoslovane pa sili v to borbo tudi trda življenska potreba. Poprej so imel dostop do morja, j sedaj pa so Italjani zasedli vse' Inke in vse dostope. K tej obali stremi trojedin in neodvisen na-, rod. ki ma sedaj lastno državo in t močne vojaške tradeije. Vsi vemo,! kako je mala Srbija silila k mor-j ju. ne da bi se ustrašila velike Avstrije. Vjedinjena kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovencev naj se pa ustraši Italije? Ne samo mladina. marvee tudi jugoslovanski kmet in socijalistčni delavec javno izražata svoje prepričanje, da pride v ne preveč oddaljeni bodočnosti do vojne z Italijo in da
norn. z Dalmacijo pa 16G.OOO Itn-Ijanov napram 1,305.000 Jugoslovanom. Vrhutega je treba upoštevati. da je madžarska statistika sicer naštela na Keki 30,000 Ita-Ijanov, .{a je pa od njih po prevra- j tu celih 1H.G00 dalo svoj podpis, na spomenico V - -vil. V tej spo-uieniei so zahte\ !l združitev z j Jugoslavijo.
Razumljivo je, da je ta spomenica izvedla na Wilsona globok' utis. tembolj, ker so ameriški pomorski častniki potrdili, da so bili podpisi /brani v redu in vkljub tialjanski vojaški okupaciji Reke.' Si'v^l.i je D*Annuuzio kaznoval reške Jugu*Jovane. Več tisoe jih ^edaj ži\i v pregnanstvu ni več sto v ječi. Vse jugoslovanske trgovine na Keki je ne samo zatvo-ril. temveč jih že zdavnaj nasilno izročil iz Italije dospelim prise-, Ijeeem.
Nevrjetim. toda resnično!
Kavno v oni Dalmaciji, ki jo Italjani take vroče žele. se je nji, hovo število zmanjšalo na manj kot tri odstotke. Priznati je tre-j ha. da nimajo haš najsijajnejšili Utgledov, da se utrde v tej zemlji.; Uprav Dalmacija je najboljši do-i kaz. da manjšina ne more vladati* za vedno nad večino. Poprej so Italjani dolgo bili gospodarji Dal-, tnacije. Okrog leta 1SG0 so šteli *e 11 odstotkov dalmatinskega1 orebivalstva. Od 42 saborskih mandatov so imeli oni 31, torej več kot tri četrtine. Toda že leta! 1897. torej mnogo pred uvedbo, splošne volilne pravice, so imeli samo še 6 saborskih mandatov, v | državnem zboru pa nobenega več.'
gorje; naša meja proti Italiji jell IKfpolnoma odprta. Bolgari niso j I imeli na razpolago za svoje na- * predovanje niti ene eeste v evis ropskem smislu, kakor tudi ne že- j * lezniee za preskrbo čet, Italjant < pa imajo, kakor sem Ji* dokazal.-1 11 cest sposobnih za avtomobile; t in več prvovrstnih železnic. To j nam cklatantno kaže, v kakem!) položaju se nahajamo. Mogoče > odtrga modrost naše zunanje po- < litike Avstrijo od Italije, vojak i pa mora računati tm?I z najhuj~l? šim dejstvom ter na Temelju tega! 1 proučevati možnost obrambe, to-j* rej v predležečemu napadu na s*1- : 1 veru in za padu.
Ta pretresanja nam zopet ka" I [žejo potrebo, da dobimo proti Italiji kot minimum TTsTc meje. ki nas branijo proti strategiene-. j mu napadu, ter da tako razmak-' j nemo kraka tega trikota. med>r katei ia bi se lahko zadušili, da dobimo prostora in zraka za naj" j ootrebnejše kretanje lil dihanj*'. [Ce ne dobimo te meje danes, ko so | vsi naši mili sosedje, zlasti Av~ t strija in Madžarska "par terrer* ^ ■ter nam ne morejo škoditi, jih ne*4' bomo tudi nikdar pozneje, ko sr» j bodo te države popravile.	s
Končno navajam, da če se nam _ ne bi posrečilo dobiti Soče za me-= • jo. ampak kako drugo mejno er~U to. da bi imeli tedaj po strategi-i! eni vrednosti približno take meje ! proti kraljevini Italiji in Avstri- | ji, kot jih je imela stara Srbija J na začetku vojne proti Avstro "J Ogrski. Da niso bile te meje v stra~';' tegičnem smislu idealne, kažejo vsi! I zgodovinski dogodki iz najbližje j I
preteklosti.	I
» ■
Ce bi ostala danes po Italijanih I zasedena črta — meja. bi se na" | hajali v slabšem položaju naspro- | ti Italiji, kot ga je imela na za" j četku svetovne vojne Belgija na-j j sproti Nemčiji: kaj se to pravi,i j
| je znano vsem iz dogodkov.	j ---
I	^	i
Razne vesti. i
i _ ;
! - '
IZSELJEVANJE IZ AVSTRIJE !
IN NEMČIJE.	1
I	II
A položaju, katerega jc za Avi! I strijo in Nemčijo ustvarila ver- j , >ailiska mirovna pogodba, je po- \ stala za prebivalstvo teli dveh tie*;! j žela izselitev ena izmed malštevil-jj i nih resnih poti iz razrušene pre- ! teklosti v boljšo bodočnost Držav i ni einitelji v ebeh državah s tem tudi računajo in hočejo iti ob tem! svojim državljanom na roko ter, jih kolikor mogoče obvarovati zmot in škode. Tako je dunajska vlada v okviru trgovinskega mu-j žeja ua Dunaju ustanovila izscl-jniški urad, ki bo pismeno in ustno ) dajal pt jasnila o prometnih raz-I merah, gospodarskih pogojih, i>o" j loža ju na delavskem trgu. zdravstvenih in političnih razmerah v izselniških deželah Za voditelja urada je bil imenovan podkonzuT Jožef Fuehs ki je več let služboval a" Južni Ameriki. V Berlinu pa znu-jejo nov zakonski načrt o izselili"; štvu: ustanovili bodo državni iz-; selniški urad v Berlinu, deželne j 1 viatic pa morajo po pristaniščih j nastaviti komisarje zn svoje Iz-: seln ike. Kakor poročajo « Temps" iz Rio tie »Janeiro, prihajaj /. vsako ladijo iz Evrope v IJrazi-j '|lijo po 200—,300 Nemeev i/. Nemčije in Avstrije V Avstriji, po-: sebno na Dunaju se pripravlja na! izselitev tudi mnogo žensk — ho"j disi da gredo ua lastno roko iskati 1 v široki svet dela in sreče, bodisi' da slede možu, bratu, ženinu.j prijatelju. "Atlas" opozarja, daj morejo na uspeh v Ameriki ra~;
*	čunati samo ženske, ki znajo in 1 hočejo z roko delati; tloDre gospodinje. perice, kuharice. Na far-
*	mah bi mogle najti ženske delo v perutninarstvu. mlekarstvu in po-;
s	dobnih panogah. — V Ameriki scv|
~	se tekom vojne iu poslej razmere!
I	tako izpremenile, da bo morala u	priseljevanje delavcev tako po"
speševati, kakor ga je zadnja leta 0 pred vojno skušala omejiti. Kakor " poročajo listi, so industrialci In finančniki Zždruženih držav na" znanili vladi, da primanjkuje ta" p čas 4 milijone delavcev in da se je
•	povpraševanje po nekvalificiranih a delavcih podvoljilo. Iz Italije- se
•	baje pripravlja za izselitev v
II	Ameriko milijon ljudi, a
e	ČUDNA AFERA.
□
,1'red par leti so našli v Rimu ob reki Tiberi umorjeno neko žen-^ sko. ki je bila baje begunka in je n dalje časa tavala po Hlmu. Trup-I- lo so preiskali, fotografirali in po~ r* kopali, s tem je bila. stvar za en-
'NAŠE MEJE PROTI NEMŠKI AVSTRIJI.
Nedvomno ima pri vseli raz" , glabljenjih glavno in odločujočo vlogo naša meja proti kraljevini j Italiji, proti našemu po številu in i obsega največjemu sosedu, ker je ! to sosed, katerega interesi se križajo sedaj z našimi in bodo v nasprotju tudi v bodočnosti v sled nepravične hegemonije te države na Jadranskem morju in v naših krajih vzhodno Soče.
To so vprašanja, ki se bodo rešila pravično šele v bodočnosti, do tistt-ga trenotka pa moramo računati s tem romanskim "Drau* goin" proti vzhodu kot z dejstvom ker si jc ustvarila kraljevina Italija v ta namen najugodnejšo vojaško in politično podlago in v sled tega merit imno prvenstvo' na Jadranskem morju odtod te" žnja za zemljo v" Sloveniji i n Hrvatski, odtod zasedba otokov in nas:4i luk na vzhodni »»bali Jadranskega morja, odtod različne težnje v Albaniji in Mali Aziji. Državi SI IS je vsiljena vsled tega ista naloga, ki jo jc imela Srbija nasproti nemški ekspanziji na Balkanu. braniti svojo svobodo in , tvoriti barijero. tla ostane Balkan balkanskim narodom.
Da se bo poslužila kraljevina Italija pri izvedbi svojih poli" tičnili in ekonomskih ciljev so" delovanje tudi drugih naših sosedov "na našo škodo" in da bomo igrali vlogo "Suendenboeka" je jasno kot solnce in dokazuje" jo tu že sedaj svetovni dogodki. r Nedvomno je. da je dodeljena vloga pomagača v prvi* vrst i Nem" , ški Avstriji in da bo to" radovoljno i orožje v rokah Italjanov. tla vsaj nekoliko vzpoatavi staro slavo in moč; dogodki na koroški fronti! >■> vidni znaki skupnega pohoda) proti vzhodu.
Zavoljo tega se Je treba ozreti! . in proučiti pri presoji naših mej proti kraljevini Italiji naše me"j je proti Avstriji, ki so del tega V| prašaiija.
Naša geografi«"-mi in strategieim ! meja za obrambo proti Avstriji b" bila Drava, naša etnografska meja' sega okoli 20—30 km severno Dra"| ve. Glavno vlogo pri vojaških raz-j motrivanjih tvori faktično Drava.j Sedanj mejne črte proti Italiji in Avstriji tvorijo medsebojno stranice enakokrakega trikotnika, i katerega vrh jc v Beljaku, a o" snovpieo tvori »"-rta črta Reka -Ptuj Celo ozemlje Slovenije se nahaja med krakoma tega tri kotni"! ka. V srategičnem pogledu je ta"J ka geometrična oblika jako liesrc-; čna za tistega, ki se mora braniti; ; med tema krakoma. Čim bližja sta! kraka drug drugemu, tem belj bo stisnjen tisti, ki se nahaja med nji
ma, in to gre tako ti a leč. dokler ni ♦ -
vsled neprestanega stiskanja m ! gneče zadavljen tisti, ki jc v sredini. To osvetljuje, zakaj je potisnila Italija svojo mejo brez-' obzirno in daleč na naše ozemlje skoro tlo Save -— ker nas hoče čim prej zadušiti med tem krakoma.
Obramba na vrhu tega trikotnika, to jc v_prostoru I»eijak - Ce-, j lovce " Spod. Dravograd proti severu in v zapadu. je operativen problem, ki se tla težko rešiti, ker ni prostora v globočino. ki je potreben za grupiranje in kretanje
I	operativnih j cd not in trena. Vsa* ka večja nezgoda na enem delu fronte ruši eel obramtmt sestav v
II	tem prostoru.
Kar velja v taktičnem in operativnem smislu za mali tlel tega ' trikotnika, velja v strategičnein • pogledu za cel trikotnik. 1 ( Za Avstrijo je naravna smer za }! prodiranje prostor Maribor - Ce* "jlje. za Italijane prostor Vrhnika Ji- Ljubljana " Zidani most in Cerk~ y niča " Ribnica - Novo mesto. Večji 1 • neuspehi na severni fronti imajo *: v strategičnein smislu že nedogled* ; ne škodljive posledice za zapaduo J i fronto in obratuo; v vsakemu slu-' čaju bi bile take operacije vse si" 4 j le, ki bi branile naše meje za pad. ^ I no in severno Ljubljane, odrezane 1 j od zaledja in vsak umik nemogoč.
Naj mi bo dovoljena primera e! iz najnovejše prošlosti. Naše me" je proti kraljevini Italiji in - Avstriji so v strategičnem oz i rti r slabite kot meje kraljevine Srbije " pri vstopu Bolgarov v vojno in >~ ki so imele za posledico umik Sr-l" bo v v Albanijo. Srbi so ifheli h pred seboj na severu Savo, strate s- gično barijero prve vrste, kar n: v niti zdaleka Drava na Korošcem " in Štajerskem: meja proti Bol garski je bilo impoqantno vele
I ni jo čisto militaristiško slično * kot. staro grauico. torej nam jc vsiljen po svetovni vojni, mesto: omejitve militarizma in prehoda( k iniliei. najhujši militarizem za,£ Slovenijo, ker jc to za nas živi jen-p sko vprašanje.	j 1
Naliujša posledica pa je. tla seU ekonomski absolutno ne bo mog-jt lo razviti vsled slabih strategičnih i mej ravno srce Slovenije, t. J.j s Ljubljana. Ljubljanska kotlina iu j: Savska dolina. Vprašam: kdo bo'-! razvil po skušnjah v svetovni voj- t ni v tem sreu Slovenije industri-j i jo. zidal tvornice. ko ve vsak. da š j lahko uniči uničevalni ogenj naj"; t ' teži h topov vse že prvi dan so-pražn ost i*	Ig
Vprašam, ali lahko ostane Ljub" 1 Ijana s svojimi važnimi politični* I mi iu narodnimi -lapravami sre- v dišče SItiVenije, če je lahko po \
pol dnevu litKla v sovražnih ro- » j kali !	i *
l*ri teh slabih strategičnih me" 1 jah ne bo živela samo Slovenija, 1 j ampak tutli cela država v nepre" r | stani nervoznosti, nikttar sc ne bo y rešila takozavnega poskusnega mobiliziran ja. Ker botlo pri znani ■ naravi našega soseda brezdvomno s spori, zlasti pa bo prišlo vsled na" ^ šega ljudstva, ki pride pod itali-j* janski jarem, vsako leto do drj*J plomatirnih zapletjajev.
To stanje poznamo mi najbolj* i ' še. ker smo ga preživeli v letih 1 l!tOS— 1«H4.	1
Brez vsakega pretiravanja sc ; * danes lahko predvidi, da ne sauio . Slovenija, ampak da cela naša država ne more tega trajno zdr- 1 :žati. ker ji le vsled strategičnih *» j mej po skrajni brezobzirnosti v- ^ siljeua volja kraljevine Italije,' s kateri se mora pokoriti ali pa se '( zabraniti. kar znači v najkraj- : snem času novo vojno, fe se radi* 1 kalno ne spremeni duh človešt" * .\a: da pa se ne bo tako lahko 1 i spremenil, nam kaže postopanje j zaveznikov v Parizu, ker ne vel ja . i sumi' sedaj, ampak bo tudi na-j ] dalje veljal rek "kdor je jačji. ta j tlači" in tega ne bo iztrebil iz čhr 1 veske narave niti Wilson niti Ljenin.	1
l
Meje, ki jih je želeti.	s
i
t Pri prončavanju naših mej pro- 1 i~ti Nemški Avstriji bomo še jasnejše videli, tla je iz vojaških raz* 1 logov nevzdržljiva sedanja mejna -s ] črta proti kraljevini Italiji, i Vsled tega nastane vprašanje,/ kako se izvleči in rešiti iz tega ne-j srečnega položaja, ki nam grozi z vojaškim suženjstvom na morju j iu na suhem in ni«'- manj s politi" i «-no in gospodarsko odvisnostjo 1 ! od kraljevine Italije, j Sedaj, ko še ni defillitivno do-
, ločena uaša meja proti kraljevi-I.	...„	-	i--- 1
ni Italiji, je ši^upau.ie tu edim iz"t
lliotl iz tega ]»oložaja. (Ta tI(;i»i'iio,
kot minimum naših zahtev take *
meje. ki nekoliko paralizirajo prej
navedeno pogibelj.
>	i r-	.
Naša naravna meja proti kral-t jcviui Italiji bi bila Soča. To bi [liila naša idealna meja v vojaškem narodnem in gospodarskem mislil. Mi. kakor Italija, bi Imeli v tem ; slučaju čisto defenzivne meje. obe j , državi bi bili stratgieno zavaro-i , vani.
Kraljevina Italije je izkusila v i bitkah važnost tega prostora 7.h našo obrambo. A' 12 bitkah ni i mogla poleg vse svoje moči pre* \ : biti fronte na Soči. Ttaljanska( i premoč je bila v prvih štirih bit" i ka h neverjetna, pehota v razmer" ,!ju 1:4 (Avstrijei : Italjani). top-^' ništvo 1 : S t Avstrijci : Italjani). i, | to se pravi, da je imela kraljevina -[Italija na fronti štirikrat toliko' . topništva kot Avstrijci. Te števil-J d ke dokazujejo najbolj strategično; -{vrednost Soče in terena vzhodno I Soče kot mejnega prostora. Ta j x-vrednost bi se še potencirala s, i J tem, ker ne bi branila meje meša" [ na avstrijska ampak naša narodna' j vojska. Zato pa noče Italija nič slišati o tej meji, ker bi morala j r s tem opustiti smer svoje bodoče j - politike, ki temelj na osnovi: • Drang naeli Osten"\
To pa nas ne sme ovirati, da ne1 skušamo zagotoviti razvojo bo-t d oče mu pokol jen ju in že sedaj pre-v prečiti vojne, ki nam gotovo gro" zi v 20—30 letih. Napnimo vse si" r le. tla dobimo Sočo kot mejo. Mo' v goče postane nemogoče *mog6čim* »o i Če vstrajamo pri našin pravičnih c-j zahtevah in dajno Italjanom raz-ajne druge koncesije. Nobena žrtev I* | ne bi bila ma nas pred rs ga, če» do-•" bimo Sočo kot mejo v zameno.
(Pred časom smo že objavili dva! i tozadevna članka, sedsj pa pri \ naiamo konec. Raiprava je Izvan a redno zanimiva, kajti napisal jo c je vojaški strokovnjak, in jasno i kaie, kakšne prednosti in kakšne teškode bi imela Jugoslavija v s slučaju nove vojne. Opomba uredništva.)	J:BB "«
1
NASE MEJE PROTI KRALJE- i VINI ITALIJI	1
____________s.
t e m- pomisli, tla je uaša meja r na zapadu dolga 200 km in bi jo ' hoteli umetno utrditi, bi to stalo|-1 po mojem računu po predvojnih j' cenah okoli pol milijarde brez na- T daljnega vzdrževanja, poleg vse-p ga tega pa ne bi mogli zavarc /a t i [
Ljubljane. L ubljauske kotline in,1,
.... • Sa\skc deltne pre»t sovražnikovim ^
rgitjetn, ampak Tu morali vzdrže" 1
vati te utrdbe in velike jH»sa<lke T
samo radi navetlenih premogokop-11
ttv in razvoja »-i! »Anfmarvh na
zapadui meji.	I j
Nastane vprašanje; ker je mej- a
na črta tako »»čivi.l.iu slaba in bi j s
njeua utnlitev in vzdrževanje ne-'r
običajno velikih jK>satlk zahteva" n
10	silne finančne izdatke, imamo' n
11	vzhodno mejne črte kak prostor	> ki je po naravi tako močan, tla bi	š nam lahko služil v resnih časih	j kot obrambena baza? _	j:
Imamo, a to bi T»i!u črta Save od IVnlk« reua ib» Ljubljane ter £ južno čez višine zapadno tloline -j iti bi lica- K oče v j«- do Kulp«- na Hrvatski meji. ('etuui nima ta črta ^ posebne strategične vrednosti, ven dar je boljša od sedanje mejne čr- (l
te. No, o tem ne bi smel niti raz" -
! Z
pravi jat i odgovoren vojak iu po" L' litik, ker bi to značilo staviti nc" )K)Hre<lno v bojno črto najrodovit" j. nej.se in najkulturnejše tlele Slov
z
enije. Samsko dolino in I^jubljan- ^
sko vt»!iiiit» ali / drugimi beseda-1 j
mi. uničiti te dele. I\deg tega je ta
. . i x ••ita i/. opt '-ativno - z»-Irzni»kdi v* |
I ^
xrok<>\ kot t-bramh.ia črta nemogoča .
t	i - -	" \	! s
1/ '•red»m a naše drfave vodi v i
'i
loejni prt stor \ Shivemjo samo , ena z« le tl«>!»r» železniška proga in . to j«- proga Skoplj«- - Fleograd -rj Uro,I - Zagreb. Zidani most, Ljubljana. Nfl tej progi prideta v po-štev v mejnem prostoru kot izkr eavalifvi za et-te ob priliki razve j ja sil Aiifmai-Nclttrnnsporte ? j-mo dve železniški postaji in sicei-Zalog in Ljubljani-. Vse železu Hike J postaje vzhotlno Zaloga leže v ja-j ko ozkem defiieju Sare, ki ^ega ■ otl Zaloga skoro «lo Krškega. Iz- j krvavaitje operativnih enot s štev* j ilnivni vozili \ tej* H) km dolgl.l* globoki in ozki jami Je opetativ* na nemogočnost, rav^o tako ne- 1 mogoče jc tu.li vz'lr/t-vanje zvi- r šanega /e!t-zniškega pr»»raera. ker:4 bi t<k /jiačilo. izkr«-ati in razvija* I ti sile i Aufmarseh) v niišji pasti.! kjer stoji pred vrati mačka, tla'1 nas zagrabi.	''
Mi smo torej prisiljeni iz vojaških. političnih in /••lezniško - 1 tehniških razlogov, da razvijemo ' svoje sil*- na sedanji mejni črti. ali hi pa morali izprazniti skoro; celo Slovenijo.
< c bi /.rtovali tudi zadnji nov" ' «-ič. ita m zavarujemo mejf z n tnetnimi utrdbami, vendar ne bi mogli preprečiti bombardiranja ( uuicujr.nih dveh važnih in jedinih /elezniških izkreavaliie in glavnega mesta Ljubljane že prvi dan sovražnosti.
1/ tega se najUolj vidi. kako si je zagotovila kraljevina Italija strategični napa«) in tU ne služi mejna črta samoobrambi ampak napadu, kajti kateri voj»kovodja' I »o (ikkiral m dopusti*. Ua s»- ran v»*e čete, ki jih pelje na fronto.! dt-monli/irajo ze prvi dan operacij v izkrcavališcih vsled najtežjega t« povskega ognja. I\ kdo bi m doli mogel opravljati iflezj niški proiui-t na teh postajah pod vtisom tega ognja. Iteograd ve iz; lastne skušnje. !;aj to fiomeni. razvaline iiugazinov, izložiač itd. pričajo o tem še tlanes.
Pob-g vseh iztlatktiv za utrdbe, i zdrza\auj<- velikih posailk in povišanega stanj«, bi morali zgraditi v prost oni na meji se strategične zclezim-e z izkreavališči, ki niso izpostavljene prvi dan zaplet" ljajev sovražnemu ognju. Zopet finančni izdatki in obremenitev v neznosnih številkah'
Te strategične meje delujejo pogubno zlaati na razvoj razmer t Sloveniji. ( e nočemo. Ja nam boi za orodje sposobna mladina v-sled sled strategičnega napada' izgubljena za domovino (glej Bel*j gijo, bi morali organizirati Slove*
i
Najzanimivejše, | najcenejše	|
in najbolj
w	Cr	i •
popularno čtivo |
vam je na	|
razpolago.	|
S■
■j
£
Slovensko-Amerikanski Koledar |
je izšel za leto 1920.	i
1
Veliko več slik kot prejšnja leta,	S
Najbolj izbrani članki, opisi, razprave, pove- g
4 m ... >
sti, šale, zanimivosti.	S
fi M
Stane 40 centov.	|
■S
B
Izrežite ta kupon9 pridenite za 40 cento? štempsovfter po-šljite nam.	-	p
S8LOVEKIC PUBLISING CO.,	S
82 Cortlandt Sirsei,	Ig
New York, N. 7.	»Jj
Tempotom naročam Slovensko-Amerikanski Koledar za	S
leto 1920 ter prilagam za 40 centov štempsov.	JI
Trn*	'	S3
Naslov.................................
Mesto in drsava mxm:- » .......................................fa
J krat končano. Xa neznan način pa so izvedeli, da je bila to žena 1 znanega slikarja Mes0ncs«iT hči j slikarja in trgovca z umetninami | Siinonettija; bila jc umorjena na •dosodaj nepojasnjen način, po" : ležen k nji revolver in vizitka s ■ tujim imenom. Mož jc T>i 1 dejal, da je šla njegova žena, ki sc nista ' ljubila, v Ameriko. Tudi mož jc že več- let slep in jra morajo voditi <»koli. Zdaj je mož seveaa zapre in vprašanje je samo, če jc nje" j gova slepota pristna aTI ne. Ta a-fera vzbuja mnogo zanimanja in 1 osvetljuje globoko smrad got o vili : krogov.
PRAZNIK V SOVJETSKI RUSIJI JE — ZLOČIN.
London, Anglija. J>. aprila. — j Pu^ka sovjetska vlada jc zapreti-la. da bo stavila delavnice sever-ruske železnice pod vojno pravo. da napravi konec "zločinu" delavcev, ki tratijo t"as. ko praznujejo praznike.
tllaM se. da je bilo ua ta nač:n HHK) delavnili dni izgubljenih v .enem mcsccn in da delavei porivajo po dva dni na tedcTi iu t<» v ea-ko stradajo milijoni ljudi Iti ko
. - ,
je nemogoec transportirati kruli-•radi pomanjkanja železniških stro-J jev ali lokomotiv, j Postopači so bili obveščeni, da bodo morali nadomestiti čas. za katerega je bila oropana republik« i al: pa bodo kaznovani ^»glasno z, •določbami vojnega prava, j Vladna komunikaeijjt nosi na-! j slov: — Sram vas bodi. tovariši!1 I ter pravi, da Rusija ne more čaka-;ii na rešitev s pomočjo tujcev., temveč delati, da napravi konec. pogubonosniui razmeram, premasra' glad ter reši sovjetsko republiko.
» i .ITALIJA IN NJENA TRGOVINA Z AVSTRIJO. Rim. Italiji. <». aprila. — Mini-: sirski predsednik Nitti ter k in-e-j lar Reuncr avstrijske ifpt.blik«', sta s^ posvetovala glede vpraša-! t'.ja financ, debavc živil ter mir:>-| \in. Italjanski nilnistrskki pred-' sedli i k jc rekel, da si Italija zopetne ustanovitve rednih trg»»v-; s!;ih od nosa j'v z Avstrijo. <!a b<»! republika v stanu razbiti se-v - ko-1 romskem oziru.
Dr. Ren n cr-j a j;- sprejel privatni avdijenci tudi papež.'
; —___
!Hun9K
•	B	m
1 Spomladanski !
g	•	v v ••	rf
| izpuščaji	s
•	g	so zelo neprijeten kine in porrroča-	S I g	jo skoraj nepreoaiajoče bolečine in	» ! 3	trpljenje. Poznani so vsled svojih	B : g	srbečih lastnosti in vsied trdovrat-	3
8 nosti za zdravljenje. To povzroča 3 1 n^'sfca	potem v po- 1
I C|evera's j
3 ^ Blood Purifier |
M
I (Severov e^a Kričist:!ca>. ki je pri- 9 znan kot regulator sistema ni po- 6 maga naravi v izločevanju ne i ste g kri ter tako odpravi mehurje, rarie, S izpuSdaje. pnšče in sp'oino hiranje, p Poskusite ga. Naprodaj v v<*h B lekarnah. Cena $1.25 m 5c davka. S
mm ■■ | m i,............J:
11 mg«
i--—---
ki sc z,-in zanima za sedanje sta-i .
nje v Avstriji in ki je vjirašal av-sn-ijske^a kancclarja glede ni/ I! «-1-. ki prevladujejo med pr-b \ ;.lstvom. piksclmrt i...... ii;itaš."a-
1 ji m.

S " j • : - *VV. -Tf^" * '10 AI>K 1920_
'Na čem temelji francoska voja-|	ška akcija?
Poroča major Sanford Griffith.	<3
! V tem oziru se angleško in ame-! riško mnenje razlikuje od onega ' Francozov. Francozi nočejo trpeti j nobenega gibanja od strani nemške vlade, ki bi značilo nadaljui namen te vlade izuebiti se vsaj dela byemena. iaterega nalaga nirovna pjogodba Nemcem.
Nemci morajo p,> mnenju Francozov priti do prepričanja, ila je i-ancoska armada pripravljena nastopiti ^amu. -"-e treba k;ij takega. da s sib» izvede francoske zahteve.
I
Angleži pa i«.; <iruiri -»'rani i. prav n'č tre boje >vojo bod»«č-
. iiost od »»trail i N» !:. č' j t . skb uili i ... . si. izogniti s. v-»ift komplikacijam. ki bi jil: lahko p >t ognil« v .' nadaljna vojaška podjetja na koniincntu. V na .-p rot ju prjti . Francozom pripravljeni pojua-> gj»tl katerikoli ustavni vladi v (jNemčiji, ki l:oče uničiti l'akcijo-jlimrce aii boljševike. Angleška tr-r gevska politika nasprotuj«- vsake-.11111 gibanju, ki bi imelo pa posledico nadaljnje zasužnenje Ncmči-, je ali ki bi strmoglavilo š»- malo preostalo ekonomsko ravnotežje . na kontinentu.
- T'" j*' natančno razvidno 17. >ta-. lišča. katerega >.0 zavzeli Franco-. 111 Angleži napram revorr.cjjo-L. jLarnim izpreinciubain v Nemčiji.
j Anplcži so od prvega pričetka nu-r prej moralno podpirali Eberta ter . obljubili velike zaioge živil, ka-l:oi hitro bo rt d zopet uv»il'.n.
Francozi pa so stali na .strani j ti-i je po njih naziranju interven-. cija edino zdravilu«* sredstvo za . vse'nemške bolezni. p Ce bi ostali utilitaristični j 1 a -Jzadnjaki na čelu Francije bi sledil i nja že zdavnaj intervenirala v . Nemčiji kot edino primerno ak-1 c i jo, da se uveljavi mirovno po-_ godbo ter obvaruje Kvropo rdeče-». tra požara.
S tem. da so mlarili na Frank-iurt ter 11a druga mesta ob Main, sf. Francozi pokazali, da >0 trdno sklenjeni izvesti svoj vojaški program in sicer sami ter s silo izvesti svojo razlago mirovnega programa.
j Francozi so oči vid 110 določili čas 7Xl gibanje, kojega namen j«-razcepiti Nemčijo, na trenutek, ko razorganizaeija največja. Napredovanje ob Main in ono v 1'uhr premogarske okraje pomc-;iija enostaven izprehod brez kili vojaških ovir. Informirani angleški in ameriški krogi nuspro tujejo vsakemu razširjenju okupacije kot koraku, ki bi invol" i-j ral več bodočih komplikaci j kol pa prinesel neposrednih prednost:. —
Francozi hočeio seda i ve v ne-, posredi 1I1 jain-tev. Prepričani >0 J— in mogoče po pravici. — da j Nemci ne. nameravajo zadostit i pogojem mirovne pogodbe. Pariz nima nikakega zaupanja v katerikoli Ligo ter veruj*. le napol, 'ua se Francozi laSiko zanašajo na zr.veznike v slučaju nadaljno vo J.jaške agresijo. Francozi so priče
; li uv:devati. da j:' nenrgoče do 1
biti od Nemčije veliko vojno od škodili no. Vsled tega so zopet 011 krat položili svojo usodo v rokt maršala Foclia ter upajo seda. dobiti to. kar so boje izgubiti \ slučaju, da bi -Nemci postali diu gocuega mnenja.
Po mojem mnenju jc navzoč nost nemških čet v Rnlir okraji
1
lo pretveza za prodiranje Franco zov. Mnenje zunanjih opazoval cev v Ruhr okraju je bilo in j< š* danes, da so nemško četo tan potrebne v večjem številu kot p; dovoljuje mirovna pogodba v na umu. da sc vzdrži tam red.
t ••
Mehika in mi.	'i
Združene države s«' najbolj nazadnjaške med vsemi polnO ci-' \ ilizirauimi narodi, Z.-.vrnile so priliko, da se združijp z drugimi ve ! likimi silami v velikem napredovanju proti boljšim, varnejsm in' srečnejšim razmeram n.ed narodi. Vse latinsko-aineriškc dežele Juž-' 1« in Centralne Amerike so postale sedaj članice Lige narodov. Da-b so >vojo besedo, da bodo podpirale mirovni dogovor. Celo Vene- j zuela se je pridružila Lig: in v celem Novem svetu so ostale na stra- s ni le Mehika in Združene države in to iz natančno istega vzroka. — 1 nasilnosti in vihravosti domače politike.	»j
Ki al j Ilaakon Norveški nam je čital včeraj lekcijo, ko je pri o- j jmenitvi izjave nor\všk« ga parlamenta, da stopi v Ligo narodov, re- , jkcl. da po mnenju norveškega naroda ta zveza predstavlja	j
največji napor. k: je bil storjen dosedaj. da >e rr zvijc , vlado pravjie meti narodi in da je bodočnost Lige odvis- j na bistven od razvoja, temelječega na prostopu vseh ci- i viliziranih narodov, na splošni omejitvi oboroževanja ter ; obligacije, ua sc uravna mirim potom vse mednarodne spore v namenu, <ia so prepreči vojno.	I:
Name 11 Lige jc preprečiti spore ter jih uravnati mirnim potoni. če »e pojavijo. Strankarski voditelji slepih pristašev raznih . strank pa so še vedno na kolenih te obračajo svoje oči proti nebu. kateremu se zali val ju jejo. da se nismo izročili večnemu vmešavanju v zadeve drugih narodov.
Tukaj je senator ("aider, ki pravi, "da sc je dogodilo to. kar j« bilo neizogibno. Frnn«-iji se je zdelo primerno poslati svojo erma-'do v Nemčijo, da sc zavaruje pr«*d možnim napadom. Njena akcija, i nas jasno opominja, knkšna bi bila naša odgovornost, če bi s;* izro ' čili Ligi narodov".	•	i
Thomas Carlyle'se poslužuje kratkega in odkritega načina, ka-' 1 j kc dati izraza svojemu mnenju gJede mož. ki se obnašajo na ta na-' ;čin. Pa pustimo na m ran njegovo ostrost ter povejmo senatorju jCalderju in drugim senatorjem njegove inteligenco, da bi ne bilo ;nobene priliko za Francijo poslati svoje četo v nemška mesta, če' ( bi so bili 011 in drugi republikanski senatorji odločili od senatorja j j Lodge-a ter odobrili mirovno pogodbo že pred šestimi meseci. '
Republikanci v stautu Združenih držav s«j uničilUzvczo in pod j . njih udarci se je zdrcolla tudi Liga narodov. Sovražne dežele so hi-j
>	tio videle to priliko tor se je tudi poslužile. Turki so se uprli proti l pogojem miru. kater.- so jim hoteli zavezniki diktirati. Masakri Ar-
■	meneev in drugih kriv,t ijanov v Marašu so bili posledica akcijo se-
■	nat Združenih držav.*Pati so je bilo tudi vojne med Jugoslovani - iu Italjani, ker je manjkalo vseh uspešnih .sredstev, da se izvede pri-
■	j tisk za spravo, trezno pamet in pravico.
I	j JEteakcijonarna vojaška demonstracija dr. you Kappa v Nem-"ičiji je bila direktna posledica tega. da niso mogli zavezniki vsled
nastopa senata Združenih držav ojačiti svojih zmag potoni soglas-jnega odobrenja mirovne pogodbe ter s tem tudi (logovom glode Li-?'ge narodov. Sedaj so poroča o slieni zaroti vojaških rcakcijonarcev I na Bavarskem.
Pomanjkanje kesa jo opaziti vsepovsod v Nemčiji in Nemci u-
>	pa jo profititirati iz razdora med zavezniki, ki so jih skupno premagali ter pritisnili ob tla Francija pozna nemškega duha ter je storila v pravem «"asn ~voje korake, d-i prepreči povratek stare nevarnosti v novi obliki.
Ničesar sličnega bi s«* ne pripetilo v Nemčiji, Turčiji ali kje dru-ipod, če bi Združene države zadostile obveznostim, katere so prevzelo v soglasju z mednarodno moralo. Na velikem zborovanju sil cilj
vilizacijc, kojega namen jo bil zagotoviti mir in varnost sveta, smo !se postavili prav v piednje vrste častne legij«'. Nato pa smo zapu-|stili svoje me^to ter ->e umaknili. Sedaj ne predstavljamo niti zadnje 'straže ter smo le ničla ;n to raditega, ker so smatrali Lodge iii nje-!govi republikanski tovariši ponižanje predsednika Wilsona za bolj a|\ažno Stvar kot pa mir sveta. Amrikanci nimajo nobene pravice o-Citati Franciji, ko j;- -.klonila braniti samo sebe. ker je spoznala, da
II	j se se drugi narodi izneverili svoji obljubi, da jo bodo branili, njo ~;in same sebe prot: skupni nevarnosti.
Tako pravi new;.orški J'Times**. To jc vse lepo in dobro, a če *jbi hotel
a bili Liga narodov v resnici uspešna, bi morala biti zgra-i.iena in postavljena "a pravici napram vsem, ne pa ua nasilju ter t {zavarovanju plena, katerega so nagrabili glavni med zavezniki te-.Jkom svetovne vojne. Glavna stvar bi bila dati vsakemu, tudi naj-} . niaijšemu narodu pop«)ino svobodo ter vso zen.ljo, ki je njegova iu 0'ua kateri stanuje že dolgo časa. Odpraviti bi s « niornlo vso "sirate-a 1 gičuo nu jo" ter sličut smešno (nlrodbe, ki so le olepševalen izraz j za imperijalistične to/.nje velikih narodov. Le v takem slučaju bi i- j bila Liga narodov nekaj vredna. l>rngače pa ni nič drugega kot i-; jamstvo, da bodo veliki narodi lahko mimo uživali sadove svojega n: plenjenja.
' f
/evanje, za skupni taktični in načelni nastop še vedno nejeduotnih skupin. V vsej javnosti se je nn»-rala pri vsaki priliki naglašati
Jjubav do sv«>je j>rave domovine. \i in <leIo onih. ki n» delali še za A v- j{} stri jo. je bil«> treba odtehtati.s po- sr
•	dvoj«-»10 pridnostjo.	.yt
l speh vsega dela je bil. da so j( vsi av-trij-ki Slovani, zlasti pa
* . . .	.	Z i i
i eni m Slovenci, zasovražili Av-
-	.... m
strijo z neomejeno mrznjo 111 da
so se zavedli, da žele njen razpad
in da žele sVoje nov«' -aiuo»tojne.
države, »vojo Češko. Poljsko in|11!
^ Jugoslavijo.
{ V zadnjem poldrugem letu voj-
•	ne je bil rezultat viden tudi v par-j i Jameiitarnem delu 11a Dunaju. Ma-
j fija je dobila odločilen vpliv na' , parlamcntna zastopstva. Parlament sam je postal torišče za raz-^ kroj avstrijske državne idej«- in tam so potem poslanci na»:t«jpali tt jiroti avstrijskim državnim potre- st bani. L"s»>eh s<* jc videl v Slovan- ki i > ki zvezi, ki je v vojo takratno na- y logo d«*bfo rešila, videl se je v brest-lite\>ki spomenici, mati jat- j,-skem diplomatskem aktu. iu izl^, I takšnega pomožnega d»'la je kon- Lj, I čno vzklilo Narodno Vi ječe in na-j-.j ša država.	, !
Mnogi arhivi so nepopolni in | ^ a najvažnejši dokumenti so uničeni.j.. Oorj«'. če t»i bili prišli ob nepra-' ven' času v nepoklicane r«»ke! U-l ' d ar jene bi bile ne samo osebe, am- 11 a(pak vsa vveta stvar. Podrobno b
1 raziskovanje bo v poznejših letih ^; moglo spraviti na dan ves mate-irijal te zadnje dobe na-šega narod- U 'nega trpljenja, ko je suženj po t: ,.noči na tihem pilil pvoje verige in V .1 pomagal so v rain i ku svojega go- m "' s*j>odarja. Toda naši javnosti je n jtr^>a že sedaj podati vsaj v glav- h . nih obrisih nekatere najuiarkant- j ti ^.nejše dogodke in delovanje naših j 'zarotnikov, njihovo požrtvoval-j č nost in njihovo delo. poskuse in n pomote, iskanje in nade. njihov |u ; strah in hladnokr\-nost. kadar je 0 ,<4oko postave" skoraj zapazilo. J ^ . da so nekaj godi...
Prihodnjič hočemo zato pripovedovati avtentično in na kratko 1 najvažnejše dogodke iz najzani- K 0 mivejšega poglavja našega narod-
L-	J 1	r
nega dela.
1-j - U
e	'l
Vprašanje južne žeteznicel;
■-i -— \* i-	Dunaj, 10. marca 1920.is
|s
ni Vprašanje južne železnice nlo^a!^
j-1 čimprej biti rešeno. Že pred vojno
jo bila južna železnica v slabem j H
— finančnem stanju. Njeni dohod-'j
a>!ki niso že davno več zadostovali'
:e!za izplačevanje velikih dolgov. sL
t- katerimi je južna železnica žo otll t 11 prvih dni njene zgradbe in v-j*
o-f zdrževanje obrata obremenjena.!' je' Dolg je nahžen v 3 odst. zastavici nih pismih, ki se nahajajo večino-:1 iti ma v rokah Francozov. Zcio tako;1 m veliko zanimanje pri Francozih zaii rj i južno žcleznico.	•	j1
iej Pred vojno se je delalo za sa-jl k-«nacijo južne železnice. T'pniki ni-1^ so dvignili del svojih terjatev inij ^j država je ilovolila uporabljati ju-.' j j žui železnici one tarife, ki so ve-i g^1 Ijali za državne železnice. Totlaj u vojna in gospodarska kriza sta to I tt.' preprečili in sicer na razkosan je-
| avstrijske monarhije. .t■ Vsled vojue so se obratni izdat-^ ki nad vse pričakovanje povečali. ^!Tudi povišanje tarifov ni nič po-magalo in ni zadostovalo niti za •. krit je obratnih izdatkov, kaj šele ' za odplačevanje dolga. To pa vsled* ^Itega, ker se je radi občutnega po-' manjkanja premega promet izdat-1 ' no skrčil. Za izplačevanje obrest
10	-	-	v ,
zastavnih pisem nima zeiezmca k nol»enih sredstev. Od aprila lan-^ , skega leta so tozadevna izplačila popolnoma izostala.
Ke en moment pride v pošte v. L&~ Kakor znano, je žeLezniea pred L. " časom prodala svoje prog** v Lom-bardiji iu Benečiji Italiji in to za 'J.<> 30 miljonov frankov v zlatu. To-Je da od početka vojne je Italija u-stavila vse izplačila. Sedaj pa so; pričeli Francozi dremati Italijo in , upati je, da bo Italija svoje ob-• veznosti napram južni Železnici j ni izpolnila. Natančne podrobnosti pa j ui- niso se znane.
Svoj interes na južni železnici v'SO pokazali Francozi še na drag no način. V Saintgermainski mirov-o- ni pogodbi se nahaja poseben člen in; (320L ki ureja reorganizacijo ju-ni- ž ne železnice na podagi dogovorov >ti med državami, skozi katere teče >:lii železnica (Jugoslavija, Avstrija. 'se1 Ogrska in Italija). Na posebni vi konlerenei se je imala končno od-ik- ločiti usoda južne železnice in vsa ili- vprašanja, ki ho s tem v evezi, j
: i^WP^TmJ HiI......i
Ko je razpadala Avstrija^. ;
i
Poročilo o slovenski špionažni službi, ki je veliko pripomogla k razpadu dvojne monarhije.
___ !
i	——^s^a	, i
Zarotniki
mu pisa4i članke, navidez nedolž-no. ki so pa propagirali narodno j* idejo ii„ odpor pi-oti pod jarmi jc-nju; kazali ho v previdni obli ki j j1' in potem vedno odkritejše. za to. J3 da obstoje pri nas privilegirani narodi (Nemci in Madžarih in ro- ^ bovi ^Jugoslovani. Cehi itd.); do- ^ kazali so. da bi eventualna zmaga pomenila drugi svetovni red za " mnogo rodov vnaprej; širili neza- j' «lovoljs*vo z upravo in prehrano, ' z vojaškimi dajatvami- istočasno J pa »o širili razne Avstriji nepri- C jazne govorice in vesti, tuje časo-l>isc iji prepise iz njega, širili ra- ' d«»st nad polomom vojske pod J Beogradom iu Lvovom, strah pred ^ Kusi v Karpatih, budili — veči-I noma v os«»bnih razgovorih — na-j do in boljše čase. ko s«> Rusi leta ™ j 1!»15. bežali. Takih zarotnikov jc
'bilo zelo mnogo, vedno novi noor»;^ ganizirani prostovoljci so priha-^ j;Ji, ne da bi v«%leli, da ima ves ta ^ pokret svoje vodje, ki spravljajo11 se drug posel. Ttidi oni. ki so po-.1 rnagali, da so se pospeševala opra-|r vičenja cd vojaške službe ali da-;U j ate v. niso vedeli, da sto.it- že pod11 vplivom ideje in zarote iu ne več j1 -amo obče težnje, da se posimiez- t niki odtegnejo službi in prikriva-^ jo donui in po pisaniab. " Glavni»
n
stan" zarotnikov je že delal siste-i
... Z
inatsko na tem, da se organizirajo
,	.. .'n
I oproseenja na veliko. «la se razširi duh nezadovoljstva s časom tudi med armado, da se nmotže dozor- T tacijo in končno, da so "zokadri"'i^ po možn«»sti organizirajo in pod-i pro s sredstvi.
' Med delavstvom sc je pričel £temno -širiti smisel za sabotažo po ^ tvomicali. ki so izdelovale voja-,^ šk-j }>otrel>ščine. zlasti strelivo.! Mnogo eksplozij jo cenzura za-1 molčala, toda vesti o njih so so lej razširile...	Jl
To delo pod zemljo je irpodko-1 pavalo, je sušilo Avstriji zivljen-; ske sokove pri korenini, je pripravljalo prevrat, ki naj bi prišel} v katerikoli obliki v odločilnem] trenutku bodočnosti, ko bi avstrij-ji ska moč opešala. I)a pa prej ope- ; ša, je matija organizirala celo — :
■	pravo pravcato vojaško špijonažo' ] proti Avstriji in v prilog entente!;
i (zaveznikov). Dobivala je podat-■] , kc o vojaški situaciji, naprimer:]
•	koliko imamo niatorijala za topo-j l ve in strelivo, koliko moštva je'
pod orožjem in koliko .se ga še da' 'postaviti; koliko topov, granat;
•	jild. izdelujejo tvoraicc; kakšna
, jc kakovost razstrelilnih snovi j,
—	I
. jekla, kakšne kemične sestavine j -jsc nahajajo v smrtnih plinih, kak-! . j šne *»o kemične foi^nule in drtige! . uajtajnejš«* tajnosti; kakšne soj »avstrijske maske px >ti plinom Ud.I
-	Matija jc izvedela, kdaj gredo če-!
-	te ua bojišče, v katerem številu, kam; vedela je, kateri deli fronte'
i -so močno zasedeni in utrjeni in!
kat eri manj; skuhala jc poizvedeti! i mnogokrat z uspehom, ali se( _ nameravajo ofenzive in kdaj, ali . pa, kaj se namerava predlogati« , glede zunanjepolitičnih vprašanj;
■	vedela je natančno, koliko jc pre-j L, hrane žetve in setve, d«jtoka iz) _ ltalkana in liusije, primanjkljaja.; A — in ta poročila so hodila retlno ! a po čudnih iK^tih. s tveganjem živ-i _ Ijenj. i uporabo včasih fantastnih. p včasih pa najpriprostejših sr«-d-' e štev preko mej. ententi. — j»onia--.. gaču. zavezniku, rešitelju. No. ka-
kor da .ie mafija bila slepo zaljub-j Ijeua v entento, — ali vedela je.i da drug ne more zrušiti Nemčije' j iu Avstrije, nego ona, vedela je L. pa tudi. da mora pri nas najti en-i tenta pomoči in da mora delo za-! rotnikov biti sestaven in važen del >_ vojnih dogodkov, i- Vedela je tudi, da naš glavni1 ti eilj ni ententa, ampak mi sami. ie naša bodočnost, da nac je pa me-j a sto. kje imamo stati, odkazano v; a naprej. — Zato je vse subverzivno i- delo veljalo pozitivnemu cilju, o-! a- samosvojitvi naši C'elii, Poljaki in; p- Jugoslovani so imeli i>te zavezniki ko in iste sovražnike; imeli so isti > Interts. isti cilj. — zato so bili ,i- med seboj bratje in zavezniki. Vse je; javno mnenje je končno to uw, t- delo. a mafija je skrbela za prak-lično izvajanje, za veduo ožje zbli
V	avstrijski »godovini če»sto za- m sletlinio zarotnike. Avstrija je bila m velika ječa in narodi jetniki. Že- iti leli so »i iz nje, včasih bolj, včasih n, mati j goreče, kakršni so pač bili iu časi. Znano je. kako so Lahi delali dj proti Avstriji v času, ko *ta Bene- m čija in Lumbardija zdihovali pod b< habsbui škim ic^loiu. Znano je, ka- k; k«> so sc takrat ustvarjale tajne p družbe, obdane včasih z roman- m tieno .^dvlado, ki so j»a vendar «1 pripomogle v^e, da je Italija, da z jc laška inteligenca bila priprav- p ljena. tako tla so laški zarotniki ji mogli pripraviti celo ujhh-, ko so p francoske armade maiširale proti d avstriHV,im. Najbolj zarotniški i! zvezi sta bili karb'mar;-ka in ma- R tijat».ka. Zlasti mafija se je poelu-^n /4'\ala \"«'h s re* Iste v, da je potna- d gala zrušiti habsburško moč. j l!
V	Avstriji se jc ob vojni mafija b ponovila Že pred vojno sc jc opa-'g zalo, da -«» ve mladi ljudje navzeli j; nikih idej. ki so sc običajnemu p državljanu zdele čudne, celo ne- s« varne. Čehi in Slovenci so imeli u z veze £ Kusi, s Srbi, vneslo vauski v kongresi so nas zbliževali osebno, j« Sokolovo je gojilo narodno za-.v vest, radikalna iu jugoslovanska »i akademska oudadinu jc začela ho- n diti nova pota. lialkauske vojne j<
s«j odprle oči mnogim, zagledali si miio nemški '"Drantr nach Osten" u in tako dal.K'.	jo
Ko jc izbruhnila vojna, je bilo d mnogo ljudi zaprtih, nekateri »es U po nedolžnem, drugi pa, ker jc K-.ti tol nanjo izrecni sum, da so rovar- P ji. pauslavifti, srbolili, i»r«»tiav- p sit rije i itd. D«»kazati se ni dalo ni-' komur nič, ali — beseda je bila i? izgovorjena. In opazilo se jc ž«*, t kako se javno mnenje deli na dvo- š je: Eni so stali na strani proga- .A njaucev, drugi so preganjanje o- n dobravali ali pa samo zmajevali r t rameni, češ. "zukaj so pa takot neumni, da f-e izpostavljajo' . Tu p so začetki **mafije" češke in ju- s gofclovanskc: Bodoči zarotniki so j bili že vnaprej ožigosani, oprede- v Ijei.i, ideje, dotlej ne povsem jas- t ne. so *e M al ožile, iu razvil se je > sklep, da treba v tem smislu de- £ . lati. Ne samo v emigraciji, tudi j doma je bilo treba zastaviti plug j Cehi so o svoji mafiji napisali i že celo literaturo. O naši ve le. I kdor sc jc jc udeleževal, bodisi v 1 prvih, l»odisi v zadnjih vrstah ali > le kot orodje. Jugoslovanska ma-'i fija se ni nikdar "ustanovila foTuualno. s prisegami in glodali-ji škimi tajnostmi; delo s«* je začelo, j nekateri so odšli za mejo, v svet,^j ilru\ri so doma stvorili sprva iuaj-i£ ln-u krog. ki j** potem uarustcl. j t Kakor srlisko <ielo in stvar orni- t gracijc, j«- tudi njega delo zg« do-'i vinskega pomena za našo Jug«)- i slavijo iu svetel li<t v knjigi na- 1 šega narodnega življenja.	J
Namen mafije je bil, da dela za/
. . . ] narodno o^vobojenje /. a s*»uii mo- '
gočniuti -reds.fcvi. tla tleluje proti habsburški Avstriji, proti tiran- ' stvu. D«-b»kr»*g jej je bil. da na- J daljuje tako/vano **protidržavno r«»vatvn.jo". subverzivno del«>". ali — kakor se jc t<« v Avstriji že pred vojno imenovalo — da vzbuja radikalno narodno zavest in pokaže, da jc naš pravi smoter, da se rešimo stare države in si ustvarimo «voj«i. novo, samostojno. Ze pred vojno smo se spoznali, K<> je pa vojna izbruhnila, je postal delokrog večji in hvaležnejši. Treba lo jc z vsemi razpoložljivimi sredstvi -.redi vladajočega av-«trij«kega terorja pripraviti med nan «lom duševni razvoj, revolu-cijonirauje mišljenja.
Trebalo je zbirati ljudi, ki so bdi pripravljeni riskirati. žrtvovati osebno svobodo in četudi gla-To. toda f-odelovati v delu proti Avstriji, da se zruši, in da vzklije iz nje naša Jugoslavija. Naloga menda ni bila lahka. Ne glede na bre/številne deuuucijaeije denuu-cijaeije uradov, strankarskih na-rprtanikov. zasebnikov, in ne glede na ►ovdcb'Ziiofct in pasivnost dela in tel iiceuce je bilo treba porabiti občo nezadovoljnost in širiti razkroj Avstrije. Delo se je; pričelo potom Časopisja; "zarotniki" so v medsebojnem
Nemška industrija jc z.- zelo tipela vsb*«.l »»vir. katere so na-
■	stal«- potoni okupacije poronske-
•	«_'a ozemlja. Več kot poiovica
•	tvornic v tem ozemlju, jc zaprla " svoja vrata. S tem. da so razširili
okupacijo tudi na ridirski okraj, «»r Francozi sedaj b»čili nadaljui važni industrijalni okraj od do-. n ačib tržišč. Sc bolj važno in res-. po pa je dejstvo, da je zveza med - v/hodno in zapaduo Nemčijo pre-. km jenu vsled zaseden ja dveh ! važnih križišč, namreč Frankfur-. ta in 1 >armstadta. | >♦■ te težkoče bodo brez dvo-' ma še povečale splošni ekonom-} ski nered v Nemčiji. | Obs.tajajo pa še umlaljm- težkoče. ki bodo zadele Francoze jpe. enostavnosti svojega vojaškega gibanja >o očividno pregl«-" tUli dejstvo, du resnična pre-| isknšnja vsake politik«' na kontinentu ona. ki doltM-a. kaj bo po-' menila z oziroma no >plošuo sta-d biluost raziih-t*.
l-J Evropa bo še nadalje stradala. " dokb-r >c stroja produkcije no
■	-j spravi v tek. Ali sfi Francozi s > tem svojim korakom pripomogli '-]k temu* Gotovo nc. Za eketira-t-ii jcm fiankfurtskega okraja so •- prevzeli na svojo ramo odgovor-
nost za nadaljno polovico miljona
i- nezadovoljnih in slabo prehranje-
e nih nemških delavcev.
a. Ti delavci so dobili od svojo
a vlade kratke ure tor visok« pla-
t. či. a bili so kljub temu nezado-
D voljni. Francozi pa ne prizuava-
v jo iste prostosti za delo ter tudi
a niso pripravljeni zagotoviti na-
j rodu bolj uspešno dobavo živil.
Naravna posledic^ tega bo š«- ve-a ■	.	.
l:ko večje nezadovoljstvo.
;e O
11 BO JAKI, NAROČAJTE SE NA LOt"GLAS NAEODA", NAJVEČJI °1 SLOVENSKI DNEVNIK V ZDK DttAVAH
če bil sedaj še prezgoden, a ko v pošte vam o dobro organizacijo južne železnice, medtem ko niso državne železnice naše mlade države tako dobro organizirane. Prevzet-je južne železnice bi povečalo težkoče, s katerimi se mora naš pro-| Sele tedaj moremo rešiti vele-važno vprašanje, katera rešitev bi bila za uas iijaboljša, k«> bodo politična in gospodarska vprašanja, ki so za nas še temna, pojasnjena, j Do tedaj bi bilo dobro, da pustimo možnost vsake rešitve še od-, prt o.
j Južna železnica, ki dela, kakor {vso železnice ua kontinentu, z dc-! ficitom, pa ne more tako dolgo čakati. Zato se j,, obrnila uprava I južne železnice v sporazumu s svojimi francoskimi upniki, ki sto-1 je pad posebno zaščito francoski vlade, no vso štiri intersirane dr-Jžave, in prosila za začasno finan jcijaluo pomoč.
Naša vla«.la so bo morala o« i'ločiti. V spomenici, ki jc odposlani I vsem štirim državam, dokazuje u prava južm: železnice. «la mori brez takojšne državne pomoči že . jleznica propasti. Potom bi bile «lr [zave primorane. prevzeti tozadev ► jno omrežje južne železnice v la^t t no režijo in oskrbovati obrat z dr J žavnimi sredstvi. To bi bilo isto 'kakor če države že se«laj železni j co finančno peni p rej o. Ce pa s« J južna železnica sedaj razbije n« .'štiri kose. potem se ne bo mogb . nikdar več zopet vpostaviti enot - nost. tudi Če bi države naknadni i to hotele. Kakor druge države, ta ko imamo tudi mi svoj interes, ds j pustimo do tedaj, ko se bodo pri ' čela pogajanja za izvedbo čleiu "(32U. St. (iermainske pogodbe, vsi j možnosti rešitve o<lprte. Ko b« padla odločitev x tem temeljuen . vprašanju n<išoga prometa, boni' » morali vpoštevati vse naveden* . momente.
nih prometnih zvez na zapad. ker se naše blago dobro plačuje. Torej predvsem v Švico, v Francijo in proti morju. Tudi za ostali trgovski promet potrebujem«« ugodnih zvez s Švico. Francijo in morjem. Toda ravnotako z Dunajem inpo-zueje z Budimpešto. Češkoslovaško in Poljsko ter če mislimo na bodočnost, tudi z .južno Nemčijo.
Vsled teh dejstev bi bila enotna juživa železnica zelo važna. Pomislimo na njen vzoren organizacijski aparat, ki bi nam v rednih razmerah dobro služil. Ln na celotnem dolgem omrežju bi imeli samo eno progo, mešto državnih železnic treh sosednih držav, s kateri mi lahko vsak čas pridemo v konflikt.
•Seveda ne smemo pri tem pozabiti na ugodnosti, ki bi jih bili de-^ežni. če dobimo jugoslovansko o-mrežje južne železnice Iu ga spojimo z našimi državnimi železnicami. Toda pri tem moramo dobro premisliti vse razloge, ki govore za za in proti. Ta korak bi mogo-
| V začetku tega leta s«» povabili ! francoski interesenti upravo juž ie i železnice k pregovorom v Pariz, i Posvetovanja so s«* vlekla cele te-• dne. Ker pa ni mirovna pogodba z avstrijsko republiko še ratificirana, z Ogrsko pa še ne sklenjena in ker še ni padla odločitev glede plačilnih obveznosti Italije, zato niso tozadevna komisijonelna pogajanja z udeležnimi državami ua-j podlagi mednarodnih dogovorov i mogla še priti do zaklučka. I Dve možnosti sta predvsem dani. Ali kupi od teh štirih držav vsaka oni del južne železnice, ki teče po njenem ozemlju, ali pa o-stane južna železnica še nadajle enotno zasebno podjetje. Tretja možnosti pa bi bila sledeča: Vsaka izmed štirih prizadetih držav , si pridobi lastninsko pravico na železniškem omrežju, ki se nagaja na njenem ozemlju. In te štiri dr-,! žve lastnice železnice, toda vodila L bi upravo železniška družba — seveda na račun interesiranih dr-i žav. Prednost zadnjega načrta bi i | bila v tem, ker bi bilo obratno vod-
' stvo za vse štiri države enotno, i _
i V tem slučaju bi ne bile proge i južne železnice v Avstriji, Italiji . in na Ogrskem za nas tuje proge, i ampak bi imeli •najožjistik z ju-. goslovanskim železniškem omrež-- jem. Naša vlada bi imela pravico i in .vpliv zahtevati, da se varujejo interesi naše države na vsem om-i rež ju južne železnice, torej tudi . na progah izven naše države, i Naši bogati naravni produkti | potrebujejo v svrbo izvoza ugod
WJrtE	Oslabelost rsled pretežkega dela, izč -lan os t. ok .reli sklepi iu miftiee, sl*bo*en
J \jf T^^nV	hrbet, pretegnjeaje i» ixpahaeajr, t»ma ja lsbko hitro odpqmsfri s takojšnjo aporabo
C )\SmTt\ PAIN-EZPEUEBJA
,11 I*	j£\	prijatelja t potrebi**
)AV I Jr\	jJ Družise, ki ao enkrat spoanale njegovo zdravilno mo^, ne bodo več brez njega.
\ ) ' /Vja^fcJygi	Samo en Pais-ExpeUer je, in v va»e varstvo ja opremljen z našo tvorniSko znamko
. s r^^^*^	Če niioa zaToifiek te trorniSke znamke, ni pristen in ga zavrnite. 3« in 70
^^gp^V	centov r vach lekarnah ali pa pri
^Sp	**	-	F. AD. RKnrEK * CO., IM4I0 Broadway, New Yavfc a»
^——f
Zakaj sem tako lepo jUg oblečena?
Da prič n eni, jaz za-f |\	služim lep denar. Potem
i Jk pazim kadar kupujem, HL^Ib da dobim vredno blago. ^^^rfjHV	Toda skrivnost pa
K ^AL^^r	tiči v moji sedaj ni slu-
V	Vsak dan prem de-
O l^t v veliko prijetno so-l-^BBH bo, ki je čista kot igla, »A^^H^^^^T (/ ima čist zrak in solneno
svetlobo. SUNSHINE JM	BISKVITE se mi pri-
nese, ki jih potem via-'^lP^k^BBblN	iram v male škatlje ali
gA IflS^^B^L I	pa delom prigrizke. Mo-
^ ^HJ^B^	je delo je zelo natančno,
ker pri še taki pažnji ■	lahko zdrobim SUX-
|BL	SITOTE BISKVITE, ee
"	ne delam previdno.
V	Zdaj vam pa povem
veliko ttajnost radi obleke, ki tako lepo izgleda.
Ta je enostavna; ko pridem na prostor, slečem svojo bleko in jo obesim v posebno zaprto shrambo in oblečeni navlašč za delo pripravljeno obleko. S tem si prihranim svojo obleko in to pomeni mnogo v današnjih dneli.
Torej, veste za katero dekle, ki jo zanima to in želi dobiti stalno prejetno delo z dobro plačo, prejete, da naj se oglasi pri Mr. Spellniam LOOSE WILES BISCU IT COMPANY Lmi-Island City. To je tisto veliko deset stropno belo poslopje, z nad tisoč <»kni na Thomson Ave. in Queens Place, Iztočno na koncu Queeusboro Bridge. Skoro vsakdo v New Yorku lahko pove, kje j«*. Iz Grand Central vzamite tyueensboro subway in okrog 7 minut ste na postaji 11 St. V-ar korakov od tovarne.
Pridete takoj, predno niso mesta zasedena.
Mary Sunshine
^H^HMHHHHHMHHHMHBHIBB
Gosulicb črta
DirrttK pmvzilk v Oikwiik
[6ravosa] ii Trst
Parnlk Belvedere lipluje Paraik rwiMtrt WOmo s*.
Potom lietkov. Izdanih u vee
kraj« v Jupoelfavijt in Srbiji. Razkočne usodnosti prvega, dna-
Kega in tretjega razreda. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno vino.
PHELPS BROTHERS^ CO.
« Weak Umi	Hmm Yoa*
i _
KRETANJE PARNIKOV
sedaj odplujbjo b rsw torka
France	14. aprila — Havre
Roehamboau	22. aprila — Havre
lj Touralne	24. aprila — Havre
Adriatic	M. aprile — Cherbourg
New York	24 aprila — Cherbourg
Belvedere	1. maja — Tret
La Lorraine	1. maia — Havre
St. Paul	1. maja — Cherbourg
Lafayette	i. maj a — Havre
Pre«. Wlleon	S. maja — Tr«t
, Philadelphia	a. maia — Cherbourg
j France	1*. maja — Havre
; Ua Savote	22. mala — Havre
. i New York	22. maja — Chorbouro
i Susquehanna	22. maja — Tret
I	Roehamboau	27. maia — Havre
II	Adriatic	maja — Cherbourg La Lorraine	31. maja — Havre
■; St. Paul	maja — Cherbourg
; Argentina____1. Junija _ Trt
; — ■ .—
diode com za vozne Metke In vsa drugs
, »ojaanlia. ob. nite ee na tvrdke
FRANKIAKIKR
|	at Cortland St. kiew Vof*
,j ----
IS<*'K.\I DOBRE DOGAKJE.
." '»"I" iniiijK'<	U-afci. v viSini.
. -suh nt 2Urnv kraj. l.ahku delate v»ak
tan. in močvirja, i.i puvovlt-uj in dobra «i <tenrni«i. 1'lačajn visok« c«n« dobrim ]«'^urjrin. Ktulno d trio in plačam VuZtiJo,
■f ilt-U.j.. u. kuj lues^cev men*. MAX l-'L. KI SCI i KI i.	l.ewis St., Mvmplii*.
> IV;, f..
^^HlfiM^v Ozdravi katar ^iVinl mefturja in od ; yi|LJJJ% strani vse v 24
l^i^^SW urah. •! iimikvm vmk* •*ih>u (midy)
U^IIPIV »osi ime tW V___' I
vHAfl^ Varuje« se ponaredb j J . lamkit edMmd|
1--------—r ,
OGLASI NAJ SB
. ANTON KOMPO.š; išče ga sestra j Marija Kompo«, Kateče št. '6b, Ju , goniavia. — Nadalje naj se oglasi I ;tudi OLGA SCOGNA; pri nas ima _ pismo od Spedike Piacenti iz Ri ma,Italia.
Upravnistro Glas Naroda.
-j ŽENITNA PONUDBA.
J Vdovec, star 45 let, dobrega j | značaja, brez otrok, imam. stalno ! delo ter zaslužim na Surno delo a j $9.00 in imam tudi že lep prihra-jnek, iščem tem potom v svrho že-\iit ve pridno žensko, bodisi dekle j ali vdovo z enim ali dvema otro-i-.koma od 30 do 40 let staro. Na z premoženje se ne oziram. Samo e j re^ne ponudbe naj se pošljejo na i-lnaslov: Vdovec. c'o Frank Sakser [i j 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. a;	(9-1S—4)
»•i----
hj	VABILO
njna plesno in nbavno veselico,
h katero priredi društvo sv. Aloj-e! zija št. 36 JSKJ. v Coneuiaugh. e Pa., v soboto 17. aprila v lastni
>- dvorani na 1st Alley. Tem potom ». vabimo vse rojake in rojakinje iz i- te okolice, da blagovolijo rosetiti te omenjeno rcsflico. Za dobro po-.. j strežbo in 7-ibavo bo obilno preskrbljeno. Začetek ob 7.30 zvečer. Vstopnina 50«1.
i K obilni vdeležbi vabi odbor. [-	(9-12—4)	j
r---------- ,
d • BARVE, LAKI IN OLJE-
a Vimi»r rojaki! Imate priliko naročiti j
I
vsakorrstn«* wn«» zu hišo. znotraj in i
"e!
zunaj. jk> tovarniških ntuh. Druži«. | katero jaz za^Uijurn. i»l«-Juj»- žf rano- I
Z.) !«»t razlitV Imrte. kateri- putrvbii- J
jfM«* za va**»	»I»(»bit»' mešane bar
r«\ ;«li i«i ipsji) iti t»]jei. Ako lunS-tf- na " r««"iti. pis-:«* ali J«a i»ri«i»fi» ns-l-Kt k r»« ni.
PL KITA N OIL & PAINT «11. Frank (ilavlrli. 1."v:i k. 70th St.. »Here-
-	Ian«l. <>.. zastopnik. Vsa pi sina na^l^v vit«.- ilirrkitm ua miw. ali pa na «irnž!»o
t KILO je ozdravil
Ko **-m pred par leti vxdt"nal tetaH ' zi\ P »-m Jako pO ML Zdrami <ti (o m! ■« r»kll. da je moj* «>dtno upanje oprmelh. s_ PifAl »e ns»o dobro obnesli. KoneCno
, wm pa dobil nekaj. ; ir me Je hitro ta pc a polnoma ozdravelo. Minila eo leta In kila : ni nikdar povrnila, čeravno opravljam a*|te*ko delo k«»t mizar. Nleem bil epert--i i ran nitem Izrubil fan, nisem Imel attno> . sti. Jas nimam ničesar naprodaj toda «an J- j na ta nf no pove«... kako ee lahko eexdravi-] ; te bres operacije, te pttete meni. Evgetrj . |M. Pulleno. mizarju. SM F. ICarceUlM 1: Avenue. Mannasqua. N. J. NaJbolJSe Je,
-	de Isretete to veet ter Je pokalete dr»-1 sin. ki m rotent CHtraalH boete ttrlje-a. nje. aH pa te veej ^vetavUt meifi kS-lv to ur la mk mrn^Hi*
^ 1	(.Vdvert.)
KaSS.^--- ■ - - - —»-- ... -
USTNICA UREDNIŠTVA. ! Rojak is Colorado. — V kolikor je nam znano, je pod jet je The Chandler Creek Oil & Gas Company vstanovljcno na zdravi pod-j llairi. Delničarji so skoro sami Slo-1 venei in le nekaj jih je drugje na- i rodjiosti. ki so vešei pri takem i podjetju. Nekateri so vložili pre-i eejšnjo svoto. zato žalilo, da bij podjetje dobro uspelo. Začetek je povsod težak, posebno pri podjetju. ki zahteva velik kapital. Brez reskiranja ie nihče ni bil bogat.
Kje je JANEZ TEKAVČIČ! Doma je iz vasi Hinje, posla Žužemberk na Dolenjskem, rojen i leta 188». Služil je pri 17. peš-, polku in bil ujet od Rusov ter t prepeljan v mesto Tula, kjer se je nahajal v evakucijonalni bol-, nišniei št. 39. Kdor izmed rojakov, posebno onih v Rusiji, ve kaj o njem. naj naznani njego- • vi teti. za kar dobi 5 dolarjev f nagrade. Naslov: Mrs. Francem \ E Zevnik. 11310 StejAenson Ave. I Pullman 111. U. S. America. ,
, (10-13—4) ; _____t
p
-	Rada bi Izvedela za naslov svoje- j ]
i pa bratranca ALOJZIJA KA
-	I.IŠTER. Pred 9. leti sva bila' skupaj na Davis, W. Va. Douia'
! j je iz Juršič št. 10 na Notranj-j
. j vkem. l^če ((a njegova sestrična ;
f Marija Sedmak omožena Pueelj.
Cenjene rojake prosim, oe kdo
t ve za njegov sedanji naslov*, da
j tni tra blajfovoljno naznani; ali
"; pa čc sam bere ta oglas, naj
1 mi sam javi na naslov: Mrs. Ma-
ry Pueelj. lil7 East fvt. Street.'
' Cleveland: Ohi<*, HU 14-■
i_____ j
NAZNANILO.
Rojakom v Frontenacu. Kansas, in okolici.
1 »ti torka zvečer 20. aprila pa do 'nedelje *2~>. a]»rila se bo vršil v eer-1 kvi P res v. Srca (Saereil Il»*ai-t 1 Chureh) petdnevni sveti misijam | 1 Vse slovenske vojake iz okolice |
•	vabimo, da se blagovole vdeležitij 1 t»'sra cv. misijona v obiliiem števi-'- lu. To je prvi slovenski misijon
-	v t•'in kraju.
p. _____
» Kdo ve kaj o FRANCETI* DE-.
•	HEVCl* ? Doma je iz Skriva pri ^ Igu. Ko je izbruhnila vojna,
služil pri 17. pešpolku in je bil j a ujet leta 1914 od Rusov v ri ali L- ciji. Pifal je nato še dvakrat.} ■> potem nič več: odkar je zadujič a pisal, je minilo 4 leta. Nazad-r nje rse je nahajal v me^tu Har / •1 kovu. Kateremu rojakov v Ru-j e siji je o njem kaj znanega, naj) u poroči Jeri Debeve. Akriv po- i šta Ig pri Ljubljani. Jugoslavia] (10-12—4)
v	PROftNJA.
Prosiva, ako kdo kaj ve o naji-j j rem bratu ANTONU KOVAČ iz Skrbič, Opatija, Istra. Zadnjič je! pisal meseca oktobra 1918 iz ru-j «kega ujetništva njegovi Ženi Cilii Kovač. Ker od takrat ni nobenega J glasu od njega, je njegova žena.j J* kakor tudi midva brata v velikih i- skrbeh za njega, kaj se jc ž njim; j zgodilo. Zatorej, kdor cenjenih ;rojakov v Rusiji ve kaj o njem, jej j vljudno na p rosen sporočiti vse poilrobuosti njegovi ženi Cili Ko-; ; vač, Skrbiči ;%4. Abbazia, Istri a.
Vcnezia Giulia, Italia, ali pa bra-j.jtoma na ta-!e naslov: I^.uis Hi a Frauk Kovač, Garland Ave., i ^■Detroit. Micti.. 1". S. America. ,a	'9-12—4 .
>- i -- .
►o Kje je moj brat .MATEVŽ PRI-11.; MOŽIC.' Doma je va^i Ter-ti bija. obriua Stara <>seliea nad iz* Skofjo I^iko. Rad l>i i/vedel za lo njecov naslov, ker iničim mu po-roeati več vazuiu stvari iz stare
-	domovine, ki ««• njega tičejo. Prosim cenjene rojake. <"e kate-ri ve za njegov naslov, da mi ga
g-: naznani, ako pa sam bere ta o-tJ1 irlas. pa še rajši vidim, da se uii -n sym o«lasi. — Anthony Primo->:ič. KxjKirl S. R.. I^w 12. West-j ni orel an d Co.. Pa. _ffM?—\ i
u- Kje je moja hči MARIJA PE-
o-	TERLIN. M«»iaj morda že poro-
v	čena * Odšla je leta 1912 in se
»g	nastanila pri >?ri -u Jerneju Pe-
o-	terlin na 728 N.-Warman Ave., 1 Indianapolis. 1ml. 0«l Ida 1914
o-	nisem prejela Se nobenega pis-
je	n»a od nje. Rojena je bila leta
je	1894 v Domžalah; nje oče Ja-
iz	rez Peterlin je bil železniški
ji-	delavee. Če kdo kaj ve o njej,
ri-	prosim, naj mi poroča, ali naj
ni	se pa sama oglasi svoji materi:
la	Jera Peterim, vdova v Kanin i-
a-	ku. Novi trg Št. 28, Slovenija,
.**	Jugoslavia. (9-10—1)
! Iz Jugoslavije.
! — k j Orožnika jc žalil Franc Golob c
v Strževem dne 12 decembra I. p l. češ da povodom neke hišne pre" | j. iskave niso pravilno postopali in v da so delali po roparsko, — Ali r Vam je bilo treba jezik gloda?, p pravi nadsvetnik Vedernjak obto- e nen. kateri pravi da je bil ta" p j ki at. ko je tako govoril, razburjen. ^ — Ali boste Vi vsakega na od- -g««vor stavili, pravi nadsvetnik Ve" r d« rujak Golobu; —vojaško repe-ti-ko so pa le pri Vas našli, sama meti da le ni padla v hišo. Ko kot priča zaslišani orožnik potrdi, kar ' navaja obtožba, vpraša nadsvetnik Vedernjak Goloba: —Ali je rrs tako? — Ne vem, sem se ta" krat šnopsa napil. — Tak postaven 1 k'neeki fant. pa šnops žre, kakor : kaka ljubljanska baraba. Sodišče je Goloba obsodilo v pat dni stro-1 V ga zapo™
i Sirota. Valovi vojne vihre so gi zanesli v naše kraje tam iz i k.irpatskih sten. Oče — rudar mu j jc umrl pred dvema leti. Mati mu /ivi. Majhen. .17-leten deeek je A lolf Probst, delavee ▼ Eavrstnl" 1 ku pri Litiji. Odnesel je v Litiji r; zno blago, čevlje, cigarete, to" "j b;.k. drsalke in drugo malenkosti. "! Ljubljansko deželno sodiice mu j -j j« prisodilo 14 dni. S težko brid-j
c st jo nastopa pot v ječo.
■ 1	Tridesetletnico
"j jfga služlx»vauja v Jugoslo-| *i iski tiskarni v Ljubljani je ob-[ ■ts.jal strojni stavec l^eoi»old Wer-1 a:':. Ves Ta C-a s je Werzak ixjlegl *; Ir igega stavil **Slovenca"* sprva
I	1; roko. ko pa si je tiskarna na-i »; • ila stroje linotypeje
>j e 1 -itavil ua stroju, i
-i Pred ljubljansko poroto
II	e !>od«.i morali zagovarjati Ivan ]
vec. kateri je obdolžen vloma ( 1 ,)v' Milanu Škrlju v Ljubljani, in 1 •f A: ton Petrovčič ter Josip Daear. ^
•	• je Petrovčič izvabil voji t t-Ti \ lji-i! :ii Katarini I Vrh a ve 144<> lir j
• bt jih zamenja, kar je tudi storil. 1 'o .a denarja ji ni vrnil, pae pa je . "m 'al k njej svojega prijatelja ] jO- :«arja, ki se je rajni teti pred--I st; vil kot detektiv in rekel, da so j j ;>i i zamenjavi lir Petrovčiča are-1 ii ili. kar je storil zato. da bi teta ri»>o Petrovčiču ne povpraševala, i«V ;odovaha teta je med preiskavo j u rla. Petrovčič in Dacar sta pa j nt njen račun zapravljala. Dacar j je že enkrat zaradi goljufije sedel
•	P1 1 ljubljansko poroto, ki ga je ^ I p« oprost ila. ker se je i>«>rotnikom 1 in alid Dacar smilil.
Pomiloičen.
0
v Ttoparski morilec Anton Za vršni kateri je bil po ljubljanski lv r°ti obsojen na cmrt, je pomi-^ lof^en na 20 let težke ječe.
Prod vojno in sdaj.
). državnemu pravdni&tvu v Ljub-
i. lj i so bile do 28. lcbruarja t.l. j. vi žene 1003 ovadbe zaradi zloČi-u« v; v mirnih časih jc bilo celo j ^ le o vloženih 2200—2400 ovadb.
\i ■ -
1	X aljanski listi o jugoslovanski
vladi.
"Idea Naziouale" piši' v uvod-i tj nil u. da sc s prihodom kabineta! Si. jsuia Protira položaj Italije ni J iziK.Ijšal. Op .žici ja je popolnoma a j zii :igal'i in s tem je dobila WiLso-; ^ n« v.t politika iinsčno podporo. Po "jufc.'inu. k«»t je kabinet sestavljen. .! iz- btla. da ima cilj, podpirati j \Y 1 Miiov protest. Emigranti iz* I ns <ib jadranskih pokrajin bodo |pi ;»činoma iw»dpirali Protiča. ' *" Mef^saggero " piše: "Novo mini -trstv« more računati na jMmioč p' kancev iz onih zemelj. ki so za-j -t Vne od Italjanov. Ti poslanci m\ -- največji sovražniki - sjx»razuma r. Jta'jjo. kar jMimeiti. da bo novo ministrstvo v jadranskem vpraša-1 \i■ j še Iwilj n«^pomirljivo od prej-šn.i*'ga."
b "Kpoea " piše. da je Protič dru-o-lffi Pušij. Njegovo glasilo "Samo-jup-iva" je zelo nepopustljivo v p] j jad»-nnskem vprašanju in okrog j »v so najbolj goreči Jugoslo-
j VMli.
I "Piceolo della Sera; priho-__ d«" ' nove vlade v l>elgradu se je •>*»1 /,:ij Italije poslabšal, ker je vlada v Bel gradu sestavljena iz . 'strank, ki so najbolj nepopustlji-,u ve napram Italiji. Poloiaj jespri-a" b xlom nove vlade sledeči: Na eni If'rni Wilson z vlado Protiča, na či d -i' gi strani Italija in njeni za-Ivt-zniki. Izid, dvoboja je dvomcti."
ANŽE PITO v!
ALI	'
ZAVZETJE BASTILE. I
L
Spisal Aleksander Duma«, tt	N
--1 -------P
21	(Nadaljevanje.)	I
1
V onem času so stavljali kralja še preti narod.
—- Da. moj drugi go*pod llillot, mi vas eujemo tor smo pripravljeni podati s«- vatiu irvrstnim razlogom. Povejte nam, kje jej^ knjiga in kakorhitro .-<■ prepriča no, da imate le en izvod, jo bomojt zaplenili ter se nato mirno iKlstranili.	,
—	Dobro tortj. - je o<lvrnil Rillot. — Knjiga se nahaja v ro- f a ah pošten« ga dečka, kateremu »-m jo danes zjulraj zaupal, da jo , l»oiiese nekemu prija! ijn.	t
lu kako j» iBi< temu pošteni mu dečku.' — je vprašal agent, j Ante Pitov Sirota je, katero ser- iz usmiljenja vzel k sebi 1 'n ki gotovo nc ve, k."j je v knjigi.	' 1
—	Hvala vam, r« -pod liillot, — je odvrnil agrnt. ki je zopet 1 vrgel peruo v prida!. Kie pa se nahaja ta pošteni dečko?	1
—	Mislim, d« s.-iu »-a pri povratku zapazil p<xl lopo. Pojdite in \xeante mu knjigo, a ne storite njemu nič zalega.
_ ^.abga. dragi g*«»»po«l Billot' Potem pa :ias slabo poznate. Mi
bi ne utorili niti muh. kaj zalega.	J
In t.l ko so odšli iroti OKiiačcnemu kraju Pri lopi so zapazili Pitova, ki sc Jim j»- 'drl vspričo njegove visoke rasti še Mrasiiejši * 1 ot v rraajei bil.
Katarina, ki j*- ifluškovala pri vratih, j.' elila nertizloeUO be- | : Knjifra, dok.or iu Pitov. Ko j.- vihar, katerega je pričako- , «ulj. \ r. .niči izbrulmi'. ji je prišla misel, da t.slabi njegovo ličili-j j kovanj*'. Teduj je /ašepetala Pitovu. se proglasi lastnikom knji-| ge Kuj »e jc /uodilo \.idalje. smo že povedali iu tudi to, na kak na-, tin Katarina opro»t.i« Aužcta. Pitov je skoč;l preko plota ter zbe- ' zal. a agelit kol tlubo\ .1 elovt-k, je tudi porabil ta bt-fr.
K«-r je bila dvojo.-, nalofru. ki mu je bila poverjena, izvršena, je! be;* Pituva ui.dil av . jt< iu nj^trovima tovarišema izvrstno priliko. i»a pobeerttejo t tuli s.u
trni mož. ki tu	uiti najmanjši ga U[)anja. d«i l»i dohitel be- 5
vuiied je \ • udar po-aii.jal svoja dva tovariša napiej z glasim iu . .stniui v/.jbd«>m n \*;.kdo. ki bi jih videl leteti skozi deteljo in ži-, t i. bi 01 .ilral Te tri lj .di /1 najbolj besu«' sovražnike Pitova, dočim •o "tu saiiti > . 11111 • oji!i sre blagoslavljali iklge krake Pitova.
Koiii.ij pj. je izjT'iid l*:to\- v pozdu in komaj so dospeli trje do} .«.»» < 1	k«. •»« takoj obdali za nekim grmom. Tekom teka
}.•■■ prUlrn/il . d*;« ! adaljiia ajrenta, ki -.ta se skrivala v bli-j ; :i 1 pristave t.-r imele nalo^ pr hiteli na potno - v slučaju, da bi ju b<*etit poklieal
Pri moji v« ri. j«1 rekrl črni mož. prava sreča j*-, d i ni t mu! tii 1 b eiio šliiitlj'.-.- t« r le krjigo. Prisiljeni bi bili vzeti oušto.j. ga i! ib«nio. Moj, i'.op. to ni človek, to je jelen.
t m.	j. r'I I ed« n izmed biričev, — kaj ne, on n: imelji
hk;ill; ee * Nahaja «»♦• \ vašili rokah.	•
».< •<.•«.. ;»riial«-lj moj. — odvrnil črr.i mož, katerega so imenovali !*«*»delo«p.
P »leia .mamo pravieo do obljubljene nagrade. Tukaj )•	iek«'l Pasdeionp. Pri ten je potegnil iz žepa''
štiri zlatu.ke. »>t«1 i. razdelil med onimi, ki so dejanski nastopili j 1 rer onimi, ki m. le č^uii.
Naj živ; go>| 1 poroi'iiik. je rekel Pasdeloup, — a kadar]' se stori to. — treba uelati razliko Ni poročnik oni. ki plača.
—	Kdo pa ?	J —- Kdeu njegovii. prijateljev ali pravzaprav ena njegovih pri-J
jateljie. ne % em nat.tn'-no. kajti dotična oseba žli ostati anonimna.1'
—	Stavim, da i" dotična oseba, ki bo dobila škatljieo.	|
—	Kigoulot, pri j::' lj moj. vrtino sem trdil, da si ti bistroumen« dečko. Dokler pa ne bo bistroumnost rodila svojih sadov ter princ-fi!a nagrade, hočemo ;*bežati. Ta prokleti najemnik ne izgleda preveč milo in prijazno in če bo opazil, da jc zmanjkalo škatljice, bo l>oslal na našo sled v*e svoje hlapce in to so strelci, ki streljajo prav tako dobro kot najboljši Švicarji njegovega veličanstva.
To naziranje je b.lo pač v večini, kajti pctorica agentov je neumorno nadaljevala pohodom ob robu gozda, ki jih je skrival pred očmi vseh ter jih vodil četrti milje od tam zopet ua cesto.
Ta previdnost je bila odveč, kajti kakorhitro jc Katarina videla, da je agent s pomngačema izginil na zasledovanju Pitova, je poklicala prežeče hlapr^ ter jim rekla, naj odpro vrata. Hlapci so prileteli iu kakorhitro j< bila Katarine prosta, jc oprostila tudi svojega očeta.
Dillotu se .ic zd*lo kot da sanja. Mesto da bi bil planil iz sobe, je Sel m zaupno tir se vrnil od vrat v sredino sobe. Bilo je videti kot da se boji vreči p. gled na pohištvo, katero so prebrskali agenti. In so mu zeli knjigo, kaj ne? — jc vprašal Billot.
Da, oče moj. a njega ni^o \zeli. Koga. njega *
Pitova. Zbežal je. In če se vedno tečejo za njim. morajo biti *f*daj že V Vaucieliei
Teui boljši' 1'bogi dečko' V to sem ga sprav-l jaz.	j
(Mi. oče moj. lie br gajte se z«, njega, temveč mislite rajs»' na| nas. Bodite brez skrbi. Pitov si bo že pomagal iz zadrege. Moj Bog.! kakšen uciihi, pogle;te vendar, mati!
Moj predal » perilom!.	vzkliknila ^«»spu Billot. Niti!
<b» tega niso imeli r-'sjekta! Ti lopovi!
Tore• so iskali v tem predalu' i*1 vzklikn i Billot.
* •
Planil je proti predalu, katerega je agent zopet zaprl ter pričel' z rokama brodit i po n.n m.
Oh, jc v/l:i;Ui."l. to je r.emogoče. llillot s«' je ozr! n*.okrog kot blazen.
Poglej, če jo boš kje našla! Pa ne. tu ki. j je bila. kajti sam sem jo dal sem. Še v«Vraj sem jo videl. Niso i-kali knjige, ti lopovi temveč škatljieo.
Katero škatljieo? — je vprašala Katarina.
—	Saj vendar veš.
škatljiea gospoda Gilberta- — je rekla gospa Billot, ki je ob 1 (ko pomembnih prilikah ponavadi molčala ter pustila druge govo-! riti in flelati.
Da .škatljii-a gospod a Gilberta. — je rekel Billot, ki je segel: /. < brina rekama v svoje goste lase. — Dragocena škatljiea! Prestrašili ste me. oče moj. — je rekla Katarina. O, jaz nesrečnež! — je zavpil Billot. — Da nisem mislil na to škatljieo! Kaj bo rekel sedaj doktor? Za kaj me bo smatral? — Prepričan bo moral biti. da sem izdajalec, lopov ni Hbjzljivee.
Mej Bog. kaj pa je vendar bilo v škatljici, oče moj!
- Tega ne vem. Vem le toliko, da sem moral jamčiti doktorju sanjo s svojim življenjem in da bi se moral pustiti ubiti, da jo branim. — je rekel Billot
Napravil je tako obupno kretnjo, da sta njegova Žena in bci skočili prstrafieni nazaj.	^Dalje prihodnjič.)	I
_GLAg_NAgODA. 10. APtt. 1020
Rad l;i izvedel za nasloy sv ieira brata JOHNA PETROVČU'". i Doma je z Vrhnike, podomačej Jureov. Biva nekje v Clevelan-<111. Ohio. Prosim cenjenc roja-1 ke. če kdo ve za njegov naslov, eta mi ga naznani, ali naj sc pa sam oglasi, ker poročati mu imam več važnih stvari iz stare domovine. — Lawrence Petro v -i čič. 1325 Wadsworth Avenue, } AVaukegan. III.	(9-10—4)
Suho grozdje
importirano iz starega kraja
centov funt« Boksa 50 funtov $1!.009 Posebne cene na veliko.
Balkan Importing Co.
51—53 Cherry Street, New York, N. Y.
DOCTOR LORENZO j
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK	(jL F
(pccuAtisT MOSKIH bolezni
644 Penn Ave Pittsburgh, pa.
Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam že sdravim nad 23 let ter imam skusnje v vseh boleznih in ketj znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spozna ti vaio belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobfl posebno skušnjo pri ozdravljenju moški! bolezni. Zato <sa morete popolnoma zanesti na mene, moja skrt pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ko odlašajte, ampak pridi t« čimprej«.
Jas ozdravim intruplltM kri, masulf« In km po wmu, betesnl v grlu. It-paianjt las. boMin« v ko«t*H. itirt ran«, i.včne bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, led ceh. Jetrah In toleScu, rmenlco. revmatllaem, katar, zlato illo, naduha M.	1 jgg
U ros no uro eo: V penSeiJofc. ereSelt In petkih od 9. uro ziutrol So S. popoldne. V torkih. Četrtkih In sobotah od «. ur« ztutraj do S. ure ivmt. Ob nedeljah pa do a uro DI pol d ne. PO ROtTI NE ZDRAVIM. PRIDETE OSEBNO. NE POZABITE IME IN ^ .	NASLOV.
Dr. L0RENZ <44 Pe— Ave. PITTSBURGH, PA.
Nekateri druol adrevnfkl rablje tolmače, da WM^r«suma)o. Jaz znam hrvateko *o Iz etarooa kraja, zato vao laiie zdravim, ker veo razumem.
nWiWMMSiZWiiWWWWWWVWWWK^
Sedaj smo dobili v zalogo najnovejše glas- - f ne prave Colombia Gramofone. ^Tukaj vam ^ je slika, stane vas le $32.50	$
Imam tndi nove cenike za prave Kranjske Columbia plošče. J Pišite pojn takoj.	S
Ta gramofon igra tako glasno da ga slišite na miljo daleč.	4
Brez eolnine ga ahko nesete v kufru kadar greste v stari kraj.	J
He pozabite da boste pošteno postrežem za Va§ denar vedno	2
pri:	p
IVAN PAJK, 34 Main Street, Conemaogh, Pa. jjj