se 15 dni 11 ii»t . maraton Staro mestno jedro PTUJ www.polimaraton.si 15. JUNIJ Obvestilo Vse bralce in poslušalce obveščamo, da zaradi selitve na Osojnikovo cesto 3 sprejemna pisarna družbe Radio-Te-dnik v soboto, 1. junija, ne bo delala. V svoje prostore vas vabimo od ponedeljka naprej vsak dan med 7. in 15. uro, ob sobotah od 8. do 12. ure. Hvala za razumevanje in dobrodošli.! ■MM NOVE m ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! LA NEDELJA UTOMER OVENIJA Več o akCiji boste našli na oglasnih straneh. Štajerski' Ptuj, petek, 31. maja 2013 letnik LXVI • št. 43 Odgovorni urednik: = JožeŠmigoc Cena: 1,10 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 KOPALNIC Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC- Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Štajerski T Bar Ptuj • Družba Radio-Tednik se seli Gremo mi na lepše ... Šport Tenis • Blaž Rola -študentski prvak ZDA! O Stran 11 To, kar smo napovedovali zadnji mesec dni (prej pa ljubosumno skrivali pred radovedneži), se bo jutri uresničilo: družba Radio-Tednik se bo z vsemi svojimi dejavnostmi preselila na novo lokacijo. To bo že naša četrta selitev in prepričani smo, da gremo na lepše in boljše. Naši novi prostori bodo na Osojniko-vi cesti 3 v pritličju, kjer bo sprejemna pisarna za stranke, in v tretjem nadstropju, kjer bomo ustvarjali časopis in radijski spored. Direktor družbe Radio-Tednik Jože Bračič ob tem dogodku ne skriva veselja: »Prepričan sem, da bo naše delo poslej še kakovostnejše, saj bo urejeno okolje gotovo imelo pozitiven vpliv na vse časopisne in radijske ustvarjalce.« Večji del selitve bomo opravili v noči s petka na soboto in tako vas bodo jutranji bu-dilkarji že pozdravili iz novega studia, iz katerega bodo lahko prvič opazovali sončni vzhod. Sprejemna pisarna za stranke v soboto zaradi selitve še ne bo delala, tako da nas, prosim, obiščite v ponedeljek. Jože Šmigoc Foto: Črtomir Goznik Cirkulane • Podpis pogodbe z izvajalcem del Prenova šole se začenja V sredo popoldne sta direktor podjetja MarkoMark, d. o. o., Marko Peter in župan občine Cirkulane Janez Jurgec podpisala dobrih 320.000 evrov vredno pogodbo za izvedbo energetske sanacije starega dela osnovne šole v Cirkulanah. Dela morajo biti končana do pričetka pouka oziroma v septembru. Kot smo že poročali, je občina Cirkulane projekt energetske prenove šole konec lanskega leta prijavila na prvi razpis Ministrstva za infrastrukturo in prostor ter prejela pozitiven sklep za sofinanciranje. Celotna vrednost prenove je po projektantski oceni znašala nekaj manj kot 320.000 evrov, najboljši ponudnik po javnem razpisu, videmsko podjetje MarkoMark, pa je za izvedbo vseh del naračunalo 324.173 evrov. Sicer kot je povedal župan Jurgec, so na razpis za izvajalca del prejeli skupno tri ponudbe, drugo iz Ptuja in tretjo iz Ljubljane, a sta bili obe dražji. „V okviru prenove se bodo na šolo zamenjala okna, uredila fasada in nova kurilnica na lesne pelete. Nova demitna fasada bo imela debelino 15 centimetrov, v kurilnici pa bo peč z zmogljivostjo 500 kilovatov, kar zadostuje za ogrevanje v prvi fazi šole, nove dvorane, stare dvorane, v prihodnjem letu pa bomo verjetno na ta sistem priključili še vrtec in ka- sneje še kakšno stavbo v javni lasti," je naložbo opisal Jurgec. Iz ministrstva za infrastrukturo in prostor bo občina prejela 195.000 evrov, iz proračuna pa bo dodala še dobrih 120.000 evrov. Z energetsko prenovo naj bi se stroški ogrevanja, kot je še povedal župan, znižali od začetnih 25 odstotkov na skupno do 40 odstotkov po priključitvi vrtca. Največji potrošnik zaenkrat je stara dvorana, ki porabi kar do Župan občine Cirkulane Janez Jurgec in direktor podjetja MarkoMark, d. o. o., Marko Peter sta podpisala dobrih 320.000 evrov vredno pogodbo za energetsko sanacijo starega dela cirkulanske OŠ. štirikrat več energije za ogrevanje kot nova, čeprav je nova trikrat večja. Očitno je res dobro in energetsko varčno zgrajena. Sicer pa smo projekt energetske sanacije stare dvorane že prijavili tudi na drugi razpis omenjenega ministrstva in predvidevamo, da bomo tudi tokrat uspeli." Marko Peter, direktor izbranega podjetja, pa je ob robu podpisa pogodbe povedal, da so doslej naredili že več energetskih sanacij stavb, tako da jim to ni novo: „Sicer pa jih v prihodnjem obdobju pričakujemo še nekaj. Upam, da nam bo uspelo tudi v domači, videmski občini, kjer se prav tako načrtuje energetska prenova šole, saj je tudi Videm uspel na tem razpisu. Poletje pa bo za naše podjetje tako zelo delovno, saj je prenove šol treba narediti do jeseni, ko se začenja pouk." Peter je še dodal, da ga zelo veseli, da občine s Podravja uspevajo na razpisih, saj je to velika spodbuda za gradbena podjetja, ki so še ostala. SiM Foto: SM 2 Štajerski Od tod in tam petek • 24. maja 2013 Ptuj • Pogovor z Gorazdom Bedenčičem Dvig kakovosti in iskanje notranjih potencialov Gorazd Bedenčič, novi prvi mož Term Ptuj, sodeluje pri vodenju največjega ptujskega turističnega kompleksa od oktobra lani po nalogu predsednika uprave Sava Turizem, ki je trenutno največje turistično podjetje v Sloveniji. Svojo poslovno pot je Gorazd Benedičič začel kot analitik pri Elektro Ljubljana, kot področni vodja je nato delal v Hoferju v okolici Dunaja, kasneje kot direktor prodaje za Slovenijo, bil je tudi izvršni direktor prodaje in logistike v Li-dlu, pred zaposlitvijo lani julija v Savi Turizem pa pet let prodajni menedžer v BMW Group Slovenija. Po osnovni izobrazbi ekonomist, leta 2011 je končal MBA študij na Poslovni šoli Bled. V turizmu se je zelo dobro znašel, pove. Hedonizem, uživanje, nosi v sebi, prehrana, vino, kulinarika so njegov hobi v prostem času. Zdaj dela tisto, kar je bilo pred tem njegov hobi, zato tudi dela z večjim navdušenjem in veseljem. Na delo v Ptuj se vozi iz Ljubljane; pot zanj ni obremenjujoča, traja le uro in četrt. Kot pove, se je s kolektivom Term Ptuj in mestom ter okolico dobro ujel. Ptuj s širšo okolico sprejema kot mesto z velikim potencialom in kot ne- Uvodnik odkrit diamant, ki ga je treba obrusiti, ker ni prepoznaven. Trenutno je v Termah Ptuj 107 zaposlenih, s katerimi se trudijo gostom ponuditi kar največ, zagotoviti kakovostne storitve in pestro ponudbo. Prvi cilj pa je povečati prepoznavnost Ptuja in okolice, v Ljubljani Ptuj poznajo le tisti, ki so se kdaj udeležili kakšnega od kongresov ali podobnih dogodkov. Zakaj se ne bi iz Ljubljane vozili na kavico na Ptuj, kot se vozimo iz Ljubljane na obalo, razdalja je enaka, tudi na Hrvaškem Terme Ptuj oziroma Ptuj premalo poznajo. »Skupaj z mestom in okolico želijo v prihodnjih letih oblikovati oziroma razviti tematske parke, ki bi bili bolj prepoznavni širši javnosti, ki bi vključevali večje sklope, v okviru katerih bi združevali več dogodkov, oblikovali neke večje zgodbe, s katerimi želimo priti do večjega števila obiskovalcev,« pove Gorazd Bedenčič. Letos sicer večjih naložb v infrastruktu- Koliko rezov še Taki kot so časi, takšno je tudi vreme. V tem času nas zebe, namesto da bi imeli opravek z visokimi temperaturami. Iz marsikatere hiše se v teh dneh pokadi, ob tem pa trese, ker bodo stroški za ogrevanje porasli, kot da že drugih šokov za že tako skromne slovenske denarnice ne bi bilo dovolj. Kmalu bodo udarili še višji davki, država pa se kanipo-lastiti še dela pokojnin, ki so v večini že tako sramotno nizke. Začuda pa ministra za upokojence že dolgo ni bilo slišati, skrit je nekje v zaodrju, ker verjetno v svoj zagovor ne bo imel kaj povedati. S populističnimi lima-nicami tokrat ne bo šlo. Tako kot v podjetjih je tudi v državi najenostavneje rezati vsepovprek. To pa je način, ki omogoča, da se ni treba lotiti najtežjega, torej tam, kjer še vedno nekontrolirano curlja iz državne malhe v zasebne žepe, in kar je še najhuje - nezasluženo. Razumljivo, ker je treba vzdrževati in ohranjati mreže in privilegije prepletenih v teh mrežah. Če bi porezali nezasluženo in še vedno tudi pregrešno plačano, nekaterih rezov niti ne bi bilo treba. Na nobenem področju se še ni zgodilo nič drastičnega, nič, kar bi povrnilo zaupanje državljanov. Prvi tajkunski obsojenci še niso za zapahi, tista večina, kije državo pahnila v brezno, pa se še vedno prosto sprehaja, po vsej verjetnosti pa se bo tudi letos poleti, ker je v domači državi kislo stanje, sončila v prestižnih krajih, o njihovih ah in oh dopustih pa bomo zagotovo nekaj malega prebrali tudi v rumenem tisku. Državi, ki so jo opeharili že z mastnim denarnim odtokom v davčne in druge oaze, se smejijo v brk tudi zaradi tega, ker so uradno brez premoženja, z njim so „obdarili" svoje najbližje. Tako kot se ji rogajo različni osebni stečajniki, ki jih videvamo tudi na ptujskih ulicah in trgih v prestižnih avtomobilih. Kljub očitnim nepravilnostim slovenska politika še naprej vodi utirjeno politiko, ki je nepoštena do večine ljudi. Koliko jih bodo streznila opozorila EU, bomo videli kmalu, ker „odpustek" za dve leti ne pomeni, da je sedaj mogoče mirno spati in se še naprej poigravati z usodo ljudi. Ljudi je upravičeno strah pred novimi rezi, ker doslej umnosti ni bilo kljub znanju in lepotam, s katerimi se dnevno hvalimo in postavljamo. Majda Goznik Foto: Črtomir Goznik Gorazd Bedenčič: "V tem trenutku se osredotočamo na dvig kakovosti in pestrost ponudbe." ro ne bo, ker je poudarek na dvigu kakovosti in pestrosti ponudbe, projekt pokritja zunanjega termalnega parka ostaja kot eden prednostnih dolgoročnih regionalnih projektov, ki ga bodo poskušali realizirati v prihodnjih letih. Cilji za 2013 pa so predvsem doživetja za naše goste, da se bodo radi vračali v Terme Ptuj in na Ptuj ter v njegovo okolico, ker so tu nekaj novega doživeli, da se bodo želeli vrniti, da bi spoznali in odkrili še tisto, kar jim pri prvem ali drugem obisku še ni uspelo. Cilj je narediti sto majhnih korakov, da dosežemo maksimalno zadovoljstvo gostov. Ena večja stvar ni tako prepričljiva kot veliko manjših, ki gosta prepričajo, da se vrne. Lani so Terme Ptuj zabeležile 103 tisoč nočitev, kar je sicer manj kot leta 2011, vendar so z dodano ponudbo in kakovostjo storitev uspeli zadržati poslovni rezultat na ravni izpred prejšnjih let. V letošnjih petih mesecih so sicer zabeležili nekaj manj nočitev, potrošnjo na gosta pa so povečali. Med gosti prevladujejo tuji, ki jih je bilo lani 60 odstotkov, predvsem z germanskega trga in Italije, domačih gostov je bilo 40 odstotkov. Terme Ptuj še naprej ostajajo športna baza za številne športnike, tudi v juniju in juliju bodo gostili številne športnike, še vedno pa se tudi pogovarjajo o tem, da bi del kapacitet septembra zasedli tudi s košar- karji, udeleženci Evropskega prvenstva v košarki. Stavijo na doživljajski turizem, gostom med njihovim bivanjem želijo ponuditi čim več, v veliko pomoč in podporo jim je pri tem tudi Center destinacije, ki ga intenzivno razvijajo v sodelovanju z ZRS Bistra Ptuj, v katerem gostje na enem mestu lahko dobijo podatke o tem, kaj se dogaja v 27 občinah. Vsakega gosta povabijo na ogled mesta, skupaj z mestom si bodo prizadevali, da njegov center oživi. Če bo center mesta oživel, bo tudi bistveno lažje za ostale ponudnike, da se bodo predstavljali v trgovinah in v drugih lokalih. »Imamo lep hotel, vrhunski wellness, savne, ampak gostje morajo nekaj doživeti, da se bodo vračali, to je naša usmeritev,« poudarja Bedenčič. Še naprej bodo gradili tudi na rimski zgodovini. Rimske poroke letos sicer ni bilo, v prihodnjem letu pa jo želijo narediti kot vseslovensko prireditev. Še naprej bodo sodelovali tudi v projektu rimskih iger, ki so zasnovane kot največji ptujski poletni karneval, del dogajanja šestih rimskih iger naj bi potekal tudi v kompleksu Term Ptuj, kjer bo letošnje poletje nadvse živahno, saj pripravljajo številne prireditve (komedije, koncerti, plesni večeri ... ) za vse generacije. Izboljšujejo tudi kulinarično ponudbo in ponudbo termalnega parka. Na poletno sezono 2013 so se zelo temeljito pripravili, zunanje bazene so odprli 26. aprila. Vsak petek bodo vabili tudi na nočno kopanje z možnostjo ogledov filmov med kopanjem. Pripravili bodo več poletnih plavalnih kampov z zanimivim animacijskim programom. Prav tako bodo organizirali izlete iz Maribora, Ljubljane, Celja. Še vedno pa tudi potekajo pogovori o tem, da bi Sava Turizem prevzela trženje kongresno-kulturne dvorane v dominikanskem samostanu. Gorazd Bedenčič ob tem tudi pove, da Ptuj potrebuje večnamensko dvorano, takšno, v kateri bo mogoče organizirati različne prireditve, od kulturnih do športnih. V tem trenutku primernega prostora za tovrstno prireditveno dejavnost nima. MG Ormož • Pridelovalci želijo animirati evropske poslance Iščejo najbližjo pot do kvot Člani Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije so že na trnih, saj odštevajo dneve do evropske odločitve konec junija, ki bi po njihovem mnenju utegnila biti odločilnega pomena za pridelavo sladkorne pese v Sloveniji v bodoče. Kot je povedal predsednik Mirko Kosi, so zelo zadovoljni s sodelovanjem s slovenskim kmetijskim ministrom Deja-nom Židanom, ki je te dni tudi v Dublinu na Irskem jasno zastopal njihova stališča v zvezi s sistemom kvot za sladkor. Minister podpira čimprejšnjo ukinitev kvot, s čimer bi bilo ponovno vzpostavljeno delovanje trga za sladkor, pridelava sladkorne pese pa bi se omogočila tudi v državah, ki so jo v zadnji reformi opustile. Evropski parlament predlaga podaljšanje kvot do leta 2020, Slovenija pa želi, da se v tem primeru državam članicam, ki so popolnoma opustile proizvodnjo sladkorja v zadnji re- formi, ponovno podeli kvote. Lani je slovenski parlament izglasoval stališče za odpravo kvot in predelavo sladkorja, a kot je povedal Mirko Kosi, je sedaj vse odvisno od končne odločitve v parlamentu v Bruslju po 20. juniju. Zato združenje stopnjuje svojo aktivnost, v okviru česar so želeli animirati tudi slovenske evropske poslance, pri čemer pa zaenkrat niso prav uspešni. Pridelovalci so povedali, da so v zadnjem času navezali nekaj resnih kontaktov s potencialnimi investitorji, komunicirajo tudi z lastniki zemljišča nekdanje TSO, vendar so vsi dogovori odvisni od kvot. Viki Ivanuša Foto: Viki Ivanuša Mirko Kosi, predsednik Združenja pridelovalcev sladkorne pese, glede kvot upa na pozitiven razplet. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). petek • 7. junija 2013 Aktualno Štajerski 3 Čeprav je bil vrtec v Juršincih, ki deluje v sklopu osnovne šole, odprt leta 2004, že nekaj let pozneje ni imel dovolj kapacitet glede na izkazan interes za vpis otrok. Zgrajen je bil kot dvooddelčni vrtec, ki ima skupaj 300 m2 notranjih prostorov. A ker število prebivalcev in s tem tudi otrok v občini Juršinci iz leta v leto narašča, so pred leti v dodatno igralnico za še en oddelek preuredili zbornico. „Leta 2008 je bil uveden še popoldanski oz. izmenski oddelek zaradi potreb staršev, ki so v službi popoldan. Zaradi povečanega vpisa je bila leta 2009 ena učilnica v šoli preurejena v igralnico za peti oddelek vrtca. Ker pa se je število otrok še povečevalo, smo dve leti kasneje še preuredili en razred in odprli dodaten oddelek. Za to smo uporabili učilnico 3. razreda, ker je bilo v njem le 12 učencev. Ta razred smo preselili v kabinet, ki smo ga preuredili v začasno učilnico," pojasnjuje iznajdljivost Juršinčanov direktor občinske uprave Drago Slameršak. Tako so se iz leta v leto ubadali s prostorsko stisko, v želji, da vsi otroci dobijo svoj prostor v vrtcu, pa so iskali različne možnosti. Trenutno imajo vpisanih 107 otrok, ki so razporejeni v 6 oddelkov. Za novo šolsko leto jih je vpisanih še več, in sicer 118. Ker pa trend rojstev še narašča, povečuje pa se tudi število učencev - ti bodo čez dve leti potrebovali ponovno obe učilnici za pouk - so na občini iskali stalno in ne zgolj začasne rešitve. „Ker so površine v šoli neustrezne in začasne, je treba v vrtcu zagotoviti 262 m2 igral- nih površin. Poleg igralnih površin pa bodo potrebne še sanitarije in garderobe. Zaradi močno povečanega vpisa otrok v vrtec je nujno treba zagotoviti nove prostore. Najugodnejša rešitev je nadzidava obstoječega vrtca. Projekt celostno pristopa k problemu varstva predšolskih otrok in tudi h gradnji nizkoenerget-skih objektov v občini Juršin-ci," pojasnjuje Slameršek. S svojimi argumenti so Jur-šinčani uspeli tudi na držav- nem razpisu. Investicija, ki je brez davka težka 410.945 evrov, bo delno financirana s sredstvi Regionalnih razvojnih programov. Z najuspešnejšim na razpisu za izvedbo del, Gradbeništvom Milana Pintariča, je župan Alojz Kau-čič v torek podpisal pogodbo, s katero je potrdil, da se dela lahko pričnejo. Stroje naj bi pognali maja prihodnje leto, zaključek del pa je predviden v avgustu 2014. Še prej, letos poleti, pa bo isti izvajalec pričel energetsko sanacijo OŠ Juršinci. Gre za projekt, ki bo zajemal obnovo fasade, zamenjavo stavbnega pohištva, energetsko izolacijo podstrešja in gradnjo toplotne črpalke zrak-voda. „Objekt bo prinesel neposredne učinke pri zagotavljanju večjih energetsko-toplo-tnih rezultatov, ob tem pa se bodo pojavljali tudi pomembni posredni učinki, ohranjanje in skrb za čistejšo okolje in naravo. Letos se bo v času šolskih počitnic izvedla zamenjava stavbnega pohištva, naslednje leto pa se bo v poletnih počitnicah s preostalimi deli projekt končal," pojasnjuje župan občine Juršinci Alojz Kaučič. Ta investicija je (brez davka) vredna 403. 410 evrov, zaključena pa naj bi bila prav tako kot nadzidava vrtca prihodnje leto. Tudi pri tem projektu je juršinska občina bila uspešna na razpisih, tokrat za evropski denar; projekt se namreč financira s sredstvi Evropske unije, iz kohezijskega sklada. Kaučič pravi, da je nadvse zadovoljen, da so uspeli zagotoviti sredstva za obe investiciji in da bo ta urejena slovensko-goriška občina poskrbela za še boljše življenjske razmere najmlajših prebivalcev. Dženana Kmetec Juršinci • Podpis dveh pomembnih pogodb Se večji vrtec v Juršincih V minulem tednu je župan občine Juršinci Alojz Kaučič podpisal dve zelo pomembni, skoraj milijon evrov vredni pogodbi: za nadzidavo vrtca in energetsko sanacijo osnovne šole. Izvedbo bodo pričeli v kratkem. Župan Alojz Kaučič je pogodbi podpisal z Milanom Pintaričem, direktorjem podjetja, ki bo sanaciralo šolo in nadzidalo vrtec. Ptuj • Revizije ne bo Kmalu novi mamograf Javni razpis za nakup novega aparata za mamografijo za potrebe ptujske bolnišnice se je iztekel brez revizije. Kupili ga bodo za 193.788 evrov, v tej ceni so zajeti tudi stroški petletnega preventivnega vzdrževanja opreme po preteku garancijskega roka v višini tri tisoč evrov. Rok za vložitev se je po prvotnem datumu iztekel 23. maja, zaradi potencialnega srbskega dobavitelja pa se je podaljšal do 27. maja, za čas potovanja pošte. Kot je v sredo, 29. maja, povedala v. d. direktorja ptujske bolnišnice Mirjana Bušljeta, pritožbe v zakonitem roku zoper izbranega ponudnika niso prejeli. Izmed petih ponudnikov so izbrali podjetje Mark Medical, d. o. o., ki bo novi aparat dobavilo po ceni 190.788 evrov oziroma za 193.788 evrov, vključno s stroški preventivnega vzdrževanja opreme po preteku garancijskega roka. Ponudbe za dobavo mamografa so oddali še v podjetjih Gorenje GTI, d. o. o., Velenje (ponudbena cena 195 tisoč evrov in 4176 evrov stroški vzdrževanja), Braintec, podjetje za sodobne tehnologije, d. o. o., Ljubljana, ki bi novi mamograf dobavilo za ceno 197.520 evrov oziroma skupaj s stroški vzdrževanja za 199.440 evrov, četrti ponudnik je bilo podjetje Siemens Ljubljana s skupno pogodbeno ceno 203.542 evrov, ponudba srbskega podjetja Damiba Trade, d. o. o., Beograd, pa je bila najvišja, mamograf bi dobavili po ceni 219.600 evrov, stroški vzdrževanja pa bi v petih letih znašali 13.200 evrov. Z izbranim ponudnikom se bo vodstvo ptujske bolnišnice sestalo prihodnji teden in dogovorilo podrobnosti. Cilj je, da bi septembra letos ponovno vzpostavili dejavnost mamografije, ki so jo opustili oktobra lani zaradi dotrajanosti aparature, ki so jo uporabljali več kot 20 let. Polovico denarja za nakup novega sodobnega digitalnega aparata za mamografijo so zbrale članice Soroptimist kluba Ptuj v svoji doslej največji humanitarni akciji, drugo polovico bo dodala ptujska bolnišnica. MG Foto: CG Ormož • Uskladili številke v proračunu z novim stanjem Nove razmere zahtevale rebalans Za sestavo ormoškega rebalansa proračuna je kar precej razlogov, je v pogovoru povedal Mirko Šerod iz občinske uprave. Eden od njih je, da je bil v aprila sprejetem zaključnem računu za leto 2012 ugotovljen dejanski prenos sredstev iz preteklih let. V proračun 2013 so načrtovali za 2.266.000 prenosa, dejanski pa je znaša 1.786.000 evrov. Razlog za to sta lani zgrajeni druga in tretja faza namakalnega sistema Ormož-Velika Nedelja, za kateri so načrtovali prihodke v višini 1.200.000 evrov, a jih občina lani iz državnega proračuna ni prejela, ampak so jih nakazali šele letos v višini 1.106.989 evrov. „Z zaključnim računom smo ugotovili tudi, koliko je bilo v lanskem letu porabljenih in zbranih namenskih sredstev in koliko znaša ta presežek v letu 2012. Razlog za rebalans je tudi dodatnih 73.691 evrov sredstev, ki so potrebna za pokrivanje presežkov odhodkov nad prihodki v posameznih gospodarskih javnih službah in letnem kopališču," je pove- dal Šerod in dodal, da je zimska služba načrtovane okvirje presegla za 242.134 evrov. Račune so že poplačali, za plačilo pa so prerazporedili denar z drugih postavk in ga sedaj z rebalansom vračajo na te postavke. Z rebalansom se zagotavlja tudi poračun regresa za leto 2012 za občinsko upravo in javne zavode, ki ga je treba iz- plačati. Tudi predvideni dvig DDV bo imel svoje posledice za proračun, zato je bilo treba zagotoviti dodatnih 100.000 evrov za povečan obseg izdatkov. Z uskladitvijo proračuna se namerava zagotoviti tudi dodatnih 106.000 evrov za sanacijo nekaterih izmed številnih plazov, ki so se spomladi sprožili na kmetijskih zemljiščih in cestni infrastrukturi. Rebalans zajema tudi izid razpisa za južno mejo, na katerem je Občina Ormož kandidirala z dvema projektoma - obnovo vodovodnega omrežja v vzhodnem poslovno-stanovanjskem delu mesta Ormož in cesto Ormož-Koračice, vendar je bila z obema neuspešna. Pri gradnji vodovoda se zato na odhodkovni strani odhodki zmanjšajo za 695.185 evrov in prihodki za 684.196 evrov. Tudi na razpisu za energetsko obnovo objektov, s katerim so načrtovali prenovo starega vrtca za potrebe knjižnice, je bila občina neuspešna. Prijavili so se na drugi razpis in začetek projekta se bo zamaknil v leto 2014. Skupna vrednost projekta je 413.242 evrov. Iz realizacije proračuna v prvih petih mesecih je že razvidno, da bo treba zagotoviti tudi dodatna sredstva za zavarovanje oseb brez prejemkov in oskrbo otrok v tujih vrtcih v višini 25.510 evrov. Izvedeni so bili tudi razpisi za izbor izvajalcev pri raznih projektih, z rebalansom pa se usklajujejo dejanske dosežene in razpisne vrednosti projektov. Pojavilo se je tudi nekaj novih potreb, kot je pokritje strehe na objektu v Ulici dr. Hrovata 8 v Ormožu ter nadaljevanje gradnje širokopasovnega interneta v vaseh Trgovi-šče, Mihovci, Velika Nedelja in Pavlovci, kjer bo treba izdelati projektno dokumentacijo. Za potrebe delovanje občine se bo odkupil poslovni objekt od Kmetijske zadruge Ormož in pripravila se bo projektna dokumentacija za II. fazo gra- dnje kanalizacije Podgorci-Ve-lika Nedelja. „Ob upoštevanju vsega tega smo lahko zmanjšali tudi predvideno zadolževanje občine za 138.000 evrov. Obseg proračuna za leto 2013 tako po rebalansu znaša 23.428.637 evrov. V primerjavi s sprejetim proračunom se obseg proračuna z rebalansom poveča za 378.533 evrov, oziroma se obseg proračuna v primerjavi z veljavnim proračunom z rebalansom zmanjša za 305.664 evrov," je povedal Mirko Šerod. Glede na to, da je za danes že napovedana tiskovna konferenca, na kateri bo opozicija predstavila svoja stališča do predloga rebalansa, lahko na ponedeljkovi seji pričakujemo glede rebalansa tudi kaj amandmajev in razhajanj. Viki Ivanuša 4 Štajerski Po naših občinah petek • 31. maja 2013 Juršinci • Z19. redne seje občinskega sveta Polži okupirajo pokopališče Zadnja seja juršinskega občinskega sveta se je začela s točko pobud in vprašanj svetnikov, ki so jo pred časom pomaknili z repa dnevnega reda sej na začetek. Sicer pa se v uri in pol zasedanja lokalnih politikov ni zgodilo nič posebnega. Na tokratni seji juršinskega občinskega sveta je bilo slišati celo paleto najrazličnejših (bolj ali manj resnih) razprav. Foto: SM Eno najbolj sočnih vprašanj oz. pobud pri omenjeni točki je sprožila podžupanja Dragica Toš Majcen; povedala je namreč, da juršinski polži „iz šume" lezejo na bližnje pokopališče in so ga že skoraj prekrili, zato bo treba nekaj narediti. Dodala je še, da se je na strehi vežice pojavil mah, kar bo treba prav tako rešiti. Župan Alojz Kaučič, ki je po dolgi odsotnosti spet vodil sejo, se je vprašanju „polže-vske okupacije" grobov posvetil čisto resno: „Občina nima toliko denarja, da bi lahko preprečila ta pohod polžev. Saj veste, pužomor ni tako poceni in morali bi ga kupiti ogromno za večkratno posipanje, kar bi stalo več tisoč evrov ... Mogoče so rešitev sosedove goske ..." Tako Toševa kot Kaučič in tudi vsi ostali svetniki so bili ob tej debati smrtno resni; iz vrst svetnikov se je celo zaslišal predlog, da bi mogoče okoli pokopališča potresli ža-govino in tako preprečili neželene napade polževskih čet, toda župan je ob tem predlogu krepko zamahnil z roko, da pokopališča pa res ne bodo obdali s pasom žagovine, ker to pač nikakor ne izgleda ... Debata se je še vedno nadalje- Letos so na Destrniku obeležili že 15. občinski praznik, zaznamovali pa so ga številni dogodki. Praznovanje se je pričelo 18. maja s šahovskim turnirjem in turnirjem v malem nogometu. Temu je sledilo srečanje ljudskih pevcev v Volkmerjevem domu, osrednja vala čisto resno, vse do predloga župana, da pač naj lastniki grobov, ki so najbolj na udaru, sami poskrbijo za uničenje slinastih živalic ... A se je spet pojavilo vprašanje, ali mogoče letošnji polži niso že med zaščitenimi in bi bilo njihovo uničenje lahko protizakonito. In šele na tej točki je bilo prvič slišati nekaj smeha ... Za plazove in jarke ne bo denarja Svetniki so se resno posvetili tudi vprašanju sanacije številnih plazov; tako kot v vseh ostalih občinah so namreč tudi v Juršincih spomladi evidentirali precej plazov, a na srečo niso ogrožali objektov. Tiste, ki so ogrožali ceste, so po besedah župana že rešili, sanacije plazov na kmetijskih zasebnih zemljiščih pa so strošek lastnikov. „Občina ne more finančno pomagati pri reševanju teh plazov, smo jih pa evidentirali. Največji je bil v Bodkovcih, na kmetiji Slo-dnjakovih, ki je grozil tudi cesti. Cesto smo zdaj že uredili, drugega ne moremo," je povedal Kaučič. Direktor občinske uprave Drago Slameršak pa je slovesnost pa se je odvijala v soboto, 25. maja. Dan so Destrni-čani pričeli s kolesarjenjem po mejah občine, svetniki so nato nadaljevali s slavnostno sejo, odprtjem likovne razstave ter odprtjem pomembnih investicij: urejene infrastrukture pod šolo, igralnega kotička in čistil- dodal, da je bilo takšnih plazov 15. K temu je Toš Majcno-va dodala, da je bila ogrožena tudi ena hiša v Rotmanu, a so si lastniki pomagali kar sami, da pa bi bilo dobro, če bi mogoče kdo z občine šel kaj pogledat. Razprava med svetniki se je nato začela gibati v smeri, ali bi mogoče najbolj prizadetim vseeno lahko občina kako pomagala, četudi ne naprave v Janežovcih. Osrednjo slovesnost so izkoristili tudi za to, da s priznanji nagradijo najzaslužnejše občane. Bronasto priznanje Občine Destrnik je prejel Jože Fras za aktivno sodelovanje v PGD Destrnik. Prav tako so bron podelili Albinu Murku za aktivno in gre za plazove na kmetijskih zemljiščih, občina pa je dolžna pomagati le v primerih, ko gre za neposredno ogrožanje objektov in cest. A župan je bil jasen: „V teh primerih finančno ne moremo pomagati, zakonodaja tega ne dovoljuje, pa niti denarja nimamo. Morda bi se dalo dogovoriti za kakšen najem stroja ali za reševanje odvodnjavanja, sicer požrtvovalno delo na področju kmetijstva. Srebrno priznanje sta prejela Silvo Kokol za aktivno delo na področju gostinstva in sodelovanje v družabnem življenju v občini in Branko Goričan za humanitarno delo in aktivno sodelovanje v družabnem življenju v občini De-strnik. Najvišje, zlato priznanje pa so podelili Janezu Žampi za aktivno in požrtvovalno delo na področju kmetijstva ter za aktivno sodelovanje v PGD De-senci. S sobotno slovesnostjo pa praznovanje še ni končano. Jutri prebivalce te male, lepe in urejene slovenskogoriške občine čaka hoja po pešpoteh. Kot je dejal župan občine Destrnik Vladimir Vindiš, je bilo to leto tako za občino kot zanj osebno zelo pomembno, saj so izpeljali številne investicije, sam pa se je ob njih „učil" županovanja. Načrtov za prihodnost je veliko, nekatere investicije bodo pričeli že v kratkem, čaka pa jih še odprtje nove stavbe, ki je sicer ni gradila občina, a bo za prebivalce zelo pomembna. Dženana Kmetec pa nikakor!" Nato je bilo slišati še kritiko na zasute jarke, ki bi jih bilo treba očistiti, pa na luknjaste ceste, ki so ostale po dolgi zimi. Kaučič je bil jasen: „Za pluženje smo letos porabili 125.000 evrov, s čimer smo porabili skoraj ves denar za celoletno vzdrževanje cest. Po koncesijski pogodbi imamo za ceste za celo leto namenjenih 156.000 evrov, kar pomeni, da nam je do konca leta ostalo samo še 33.000 evrov, za vse! Ta denar bo šel za krpanje največjih lukenj in košnjo, morda bo treba popraviti kakšen most, za kaj več pa denarja ne bo. Upam, da se ne zgodi še kaj drugega ... Torej za čiščenje jarkov letos ne bo denarja. Žal." Kdo je kriv, da učenci na avtobusu stojijo Nekaj prahu je za zaključek debate ob točki vprašanj in pobud dvignila še svetnica Vesna Krampelj, ki je povedala, da je bila na svetu staršev izpostavljena problematika prevoza učencev; dogajalo naj bi se namreč, da je občasno avtobus tako poln, da morajo učenci stati, kar pa ni dovoljeno: „Predsednica sveta staršev je na nedopustnost tega že opozorila podjetje Veolia, ki te prevoze izvaja." Župan Kaučič se je strinjal, obenem pa dodal, da občina za te napake nikakor ni odgovorna, ampak je to odgovornost izbranega prevoznika. Dragica Toš Majcen ni bila enakega mnenja: „To je tudi odgovornost občine, če ne zagotovi dovolj avtobusov! Očitno se bomo morali usesti skupaj in se dogovoriti, kako v prihodnje urediti linije šolskih prevozov, da se to ne bo doga- jalo." Kaučič se je s tem sicer strinjal, povedal pa je tudi, da je to naloga vodstva šole, ne pa toliko občine: „Še en avtobus pa ne verjamem, da je potreben, saj kot razumem, se to dogaja občasno le na eni liniji ob določeni uri. Torej bo treba kaj narediti na tej liniji. Sicer pa se morate zavedati, da je občina dolžna zagotavljati avtobusne prevoze le za učence, ki so od šole oddaljeni štiri kilometre ali več. Mi pa prevoze zagotavljamo in plačujemo za vse, ne glede na oddaljenost. In tako bo tudi ostalo." Rezervacij v vrtcu ne bo Po teh razpravah so se svetniki posvetili še ostalim točkam dnevnega reda. Najprej so potrdili dopolnjen in popravljen odlok o kategorizaciji občinskih cest, v katerega so dodali kar nekaj novih odsekov, potem so se seznanili s poročili OŠ Ljudevita Pivka, Čistega mesta, Skupne občinske uprave in redarske službe o poslovanju v lanskem letu, podali pa so tudi soglasje za zaposlitev kar treh pomočnic vzgojiteljic (za določen čas), saj tri redno zaposlene odhajajo na porodniški dopust ... Zanimivo pa je, da so zavrnili pobudo nekaj staršev za uvedbo rezervacijo v vrtcih v času poletnega dopusta. Predlog 20 podpisanih staršev je namreč bil, da bi v primeru enomesečne odsotnosti otroka iz vrtca za ta čas plačali polovico redne cene, ki jo plačujejo med letom. Kaučič je na dano pobudo najprej pojasnil, da občina tako ali tako že krije v povprečju 70 odstotkov vrtčevske oskrbnine staršem, po tej pobudi pa bi jo torej za tisti mesec 85 odstotkov, direktor Slameršak pa ga je dopolnil, da je sam sicer takoj za to, da se staršem pomaga, a da vendarle morajo nekaj prispevati tudi sami. Potem je Kaučič še povedal, da je občina že in še bo ogromno vložila v infrastrukturo: „Uredili smo že igrišče, prenova šole nas bo stala še 560.000 evrov. Ne vem, razmislite sami in povejte, kaj bomo s to pobudo." Tudi Dragica Toš Majcen je dala vedeti, da pobuda res ni najbolj na mestu: „V vrtcu imamo 108 otrok, staršev, ki bi želeli rezervacije, pa je le 20 oz. 21. Ne vem, no. Glede na to, da občina že tako ali tako ogromno dodaja pri mesečni oskrbnini ... Če bi bil prispevek občine nižji in bi starši morali plačevati več, potem bi bila takšna pobuda gotovo upravičena." Tudi večina ostalih svetnikov se je, tako ali drugače, strinjala z mnenjem Toševe in Kaučiča, čeprav direktne zavrnitve ni bilo slišati. Na koncu je župan potegnil črto in predlagal glasovanje, da se rezervacije ne uvedejo in da se ohrani sedanji sistem plačil. Vsi razen Krampljeve so se z njegovim predlogom strinjali. SiM Destrnik • Praznovanje občinskega praznika Majhna, a srčna občina Srčna domačnost Slovenskih goric je moto, ki so si ga letos na Destrniku izbrali kot osrednjo nit dogodkov ob 15. občinskem prazniku. Srčno in domače so se počutili tudi gostje na sobotni osrednji slovesnosti. petek • 31. maja 2013 Po naših občinah Štajerski 5 Majšperk • 23. seja občinskega sveta Na Bregu park in otroško igrišče Svetniki občine Majšperk so tudi tokrat svoja mnenja in interese očitno dobro uskladili že na sejah posameznih odborov, saj so na torkovi seji z 11 točkami dnevnega reda opravili v pičli urici brez kakršnih koli zapletov. Foto: M. Ozmec Majšperški svetniki so bili veseli, ko jim je Darja Potočnik Benčič (levo) sporočila, da so med 300 slovenskimi lekarnami Lekarni Majšperk prisodili tretje mesto. Na 23. redni seja občinskega sveta v torek, 28. maja, so brez bistvenih pripomb ter nepotrebnih zaostrovanj potrdili oceno izvajanja občinskega programa varnosti za leto 2012. Vodja medobčinskega redarstva Robert Brkič je pojasnil, da je bilo to leto tudi za redarje v znamenju sprememb prometne zakonodaje. Kadrovska sestava in opremljenost redarske službe sta zadovoljivi, okrepili so sodelovanje s policisti na terenu -s policijsko postajo v Podlehniku, s katero so lani izvedli že več skupnih preventivnih akcij. Prepričani so, da je tudi to pripomoglo k izboljšanju prometno-varno-stnih razmer, najbolj pa se to odraža pri pešcih, saj jih vse več uporablja odsevna telesa, od kresničk do odsevnih trakov. Pogosto, v povprečju dva vikenda na mesec, izvajajo naloge v mešanih patruljah, najpogosteje s petka na soboto ali s sobote na nedeljo. Težišče skupnega dela pa je nadzor nad spoštovanjem določb zakona o varstvu javnega redu in miru in odloka o javnem redu in miru na območju občine. Svetnik Adolf Kopše je vodja redarstva opozoril na prometno nevarno območje na odseku regionalne ceste pri osnovni šoli v Stopercah, kjer domačini opažajo porast kršitev dovoljene hitrosti vožnje. Zato je redarje pozval, naj tudi v Stopercah poostrijo nadzor vožnje z merilniki hitrosti, pa tudi nad onesnaževalci okolja. Brez posebnih pripomb so potrdili tudi program dela in finančni načrt Lekarn Ptuj za letošnje leto. Kot je pojasnila direktorica Darja Potočnik Benčič, se krizne razmere vse bolj kažejo tudi v lekarniški dejavnosti, saj so od ministrstva za zdravje prejeli zelo stroge usmeritve, ki narekujejo racionalizacijo in varčevanje na vseh še dopustnih področjih. Vse to pa se občutno odraža tudi na financiranje lekarniške dejavnosti. Glavni vir financiranja so sicer še vedno sredstva iz obveznega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja, okoli 40 odstotkov pa si morajo zagotoviti s prodajo zdravil in lekarniških pripomočkov na prostem trgu. Pozna pa se tudi to, da po izdaji nekega zdravila prejemajo plačila s 30-dnevnim zamikom. V Lekarnah Ptuj letos načrtujejo tri večje investicije, med katerimi je največja adaptacija lekarne v Majšperku. Poleg tega načrtujejo še ureditev parkirišča pred centralno lekarno v Ptuju, tretja pomembna investicija pa je posodobitev informatike z uvedbo terapevtskih skupin zdravil in elektronskega recepta. Posebej veseli so bili majšperški svetniki in županja ob novici, da so v glasovanju za naj lekarno leta obiskovalci slovenskih lekarn in bralci revije Moje zdravje in Dnevnika med 300 slovenskimi lekarnami prisodili odlično tretje mesto prav Lekarni Majšperk. Potrdili so tudi predlog dodatka k sporazumu o razdelitvi premoženja bivše Občine Ptuj. Po sprejemu premoženjske bilance so svet Mestne občine Ptuj in sveti občin De-strnik-Trnovska vas, Dornava, Gorišnica, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Videm in Zavrč na podlagi sprejetih kriterijev delitve premoženja bivše Občine Ptuj ugotovili, da je imela Občina Ptuj v lasti tudi nepremičnine izven svojega območja. Nekdanja občina Ptuj je imela v lasti tudi nekatere nepremičnine na območju Gaja pri Pra-gerskem, v delitveni bilanci pa ni bilo zajeto premoženje in počitniški dom v Biogradu na morju. Zaradi interesa uporabnikov posameznih zemljišč v katastrskih občinah Podlo-že, Bolfenk in Janški Vrh so potrdili tudi predlog ukinitve zaznambe grajenega javnega dobra na zemljiščih v k. o. Podlože, ob javni poti Ptujska Gora, Bolfenk in Janški Vrh, ki v naravi ne predstavljajo več javnih poti. Zaradi uskladitve potreb in razmer so se strinjali s prerazporeditvijo določenih postavk letošnjih proračunskih sredstev, s čimer so zagotovili dodatnih 10.000 evrov za udeležbo ženske ekipe 112 iz PGD Majšperk na gasilski olimpiadi v Franciji; dodatnih 10.000 evrov so zagotovili tudi za na- bavo nove črpalke in opreme v PGD Stoperce, za nakup delnic v Komunalnem podjetju Ptuj pa so zagotovili 14.600 evrov. Na predlog županje Darinke Fakin so dopolnili tudi letni načrt ravnanja z nepremičnim in finančnim premoženjem občine Majšperk za letošnje leto; predvsem zaradi izvedbe postopkov menjave in prodaje ter pridobitve dodatnih prihodkov od prodaje. Predvidena je namreč pridobitev zemljišča za javno pot Ptujska Gora-Planinc in deleža lastništva na domu krajanov Sestrže, načrtujejo pa tudi odtujitev zemljišč na Bolfenku ter prodajo zemljišč na Janškem Vrhu. Zaradi interesov občine Maj-šperk pa nameravajo pridobiti tudi finančno premoženje, saj so zagotovili tudi sredstva za nakup delnic v Komunalnem podjetju Ptuj. Z odobravanjem so potrdili projekt za ureditev parka na Bregu pri Majšperku. Kot je pojasnila županja, načrtujejo na Bregu ureditev parkirišča za avtobusnim postajališčem ter otroškega parka in igrišča za otroški vrtec Maj-šperk. Celotna investicija naj bi veljala okoli 191.000 evrov, sicer pa pričakujejo dobršen del sredstev iz EU, saj so se s projektom prijavili za ukrep urejanja podeželja. Po tem ko so se seznanili s poročili Glasbene šole Karola Pahorja, OŠ dr. Ljudevita Pivka na Ptuju, Inštituta za varovanje zdravja - program Svit ter Skupne uprave občin v Spodnjem Podravju pa so med pobudami in vprašanji svetniki predlagali odpravo nekaterih manjših pomanjkljivosti v posameznih vaseh ter na popravila nekaterih mostov. M. Ozmec Dornava • Odprtje druge poslanske pisarne Zakaj gre poslancu Cušu na bruhanje Poslanec SDS Andrej Cuš je v začetku tega tedna, le kratek čas po tem, ko je odprl svojo prvo poslansko pisarno v Markovcih, s krajšo slovesnostjo in nekaj nagovori uradno odprl še drugo - tokrat v pritličju dornavske občinske stavbe. Kot je povedal Cuš, ima tovrstno pisarno namen odpreti še na Ptuju in v Kidričevem, želel pa bi si jo tudi v Trnovski vasi ali Juršincih. Zbrane na ploščadi pred občinsko stavbo je najprej pozdravil predsednik OO SDS Dornava Vili Mar, nato pa še gostitelj, župan Rajko Janžeko-vič, ki je med drugim povedal: „Prepričan sem, da je to za občino nova pridobitev, saj prvič odpiramo takšno pisarno. Prvič zdaj tudi komaj čutim, da imamo svojega poslanca tudi Dornavčani, ne da bi zdaj želel s tem koga užaliti. Upam in verjamem, da se bo stik z DZ zdaj okrepil in da se bomo s svojimi pobudami in željami enkrat slišali v parlamentu tudi ljudje z našega območja." Andrej Čuš pa je v svojem nagovoru najprej povzel dogajanje v času volilne kampanje, pohvalil izjemno dobro sodelovanje z občinskim odborom stranke, ki se je, kot je dejal, pokazal tudi v končnem volilnem rezultatu, saj je kar 34,4 odstotka Dornavčanov izvolilo oz. podprlo SDS: „Moje načelo delovanja poslanca je ohranjati stik z volivci in po najboljših močeh pomagati pri reševanju razvojnih težav našega lokalnega območja. Zato tudi želim odpreti še kakšno poslansko pisarno, saj se zavedam, da sem bil izvoljen v osmih občinah, ne le v eni. Odkrito povem, da mi gre na bruhanje, ko vidim stanje, kakršno je, ko se 60 odstotkov denarja za razvoj regij porablja v Ljubljani in okolici, v celotno podravsko regijo pa dobimo vsega skupaj šest odstotkov! Upravičeno se lahko počutimo zapostavljene, upravičeno smo lahko jezni na državo. Takšna država ne more funkcionirati, če že temelji na sistemski neenakosti!" Čuš je v nadaljevanju še povedal, da bo v dornavski poslanski pisarni prisoten enkrat do dvakrat mesečno, na voljo bo ljudem, da mu povedo težave, ki jih pestijo (razen medso-sedskih sporov), da jih bo prenesel v parlament, poudaril pa je še, da se je že doslej in se bo Župan Rajko Janžekovič je tajtole predal ključe poslanske pisarne v dornavski občinski stavbi v roke mlademu poslancu Andreju Čušu ter ga ob tem že zaprosil, naj poskuša doseči čimprejšnjo obnovo dvorca (na fotografiji sta ob županu in poslancu še predsednik OO SDS Dornava Vili Mar in poslanec SDS Jože Jerovšek). tudi vnaprej zavzemal za izboljšanje zlasti cestne infrastrukture. Odprtja pisarne se je udeležil tudi poslanec Jože Jerovšek, Čušev poslanski kolega, ki je najmlajšega državnozborske-ga poslanca pohvalil kot že izjemno dodelano (politično) osebnost, ki se kljub kratkemu poslanskemu stažu že oglaša v poslanskih klopeh, kar ne velja za dva ducata že prekaljenih poslancev, ter ga označil kot svojega naslednika - poslanca, ki se zaveda, da je izvoljen od ljudi in bo zato ohranil neposredno povezavo z njimi: „Seveda pa je treba delati tudi v DZ in vedeti je treba, da se vseh težav ne da rešiti, predvsem pa se jih ne da rešiti takoj. Prepričan pa sem, da bo Andreju marsikaj uspelo realizirati, saj je že pokazal, da pobude zna prenašati v življenje." Župan Janžekovič je nato predal ključe pisarne Andreju Čušu, uradni del odprtja pa je izkoristil še za prvo prošnjo poslancu: „Veste, da imamo v naši občini baročni biser, dvorec, v lasti kulturnega ministrstva, ki pa zanj ne naredi praktično nič. Glede na to, da ste tudi član odbora za kulturo, prosimo, da vendarle kdaj omenite tudi to, da bi se obnova enkrat le začela, preden bo prepozno." SiM Foto: SM 6 Štajerski Od tod in tam petek • 31. maja 2013 Ormož • Tudi v prihodnjem letu 19 oddelkov Vpisali 68 novincev V sestavi Vrtca Ormož so v iztekajočem se šolskem letu delovale enote Ormož, Velika Nedelja in Podgorci. V Ormožu so otroci vrtec obiskovali v desetih oddelkih, v Veliki Nedelji v petih in v Podgorcih v štirih, kar je skupno 301 otrok. Marjeta Meško, ravnateljica Vrtca Ormož, pravi, da število otrok z minimalnimi odstopanji ostaja zadnja tri leta enako. Letos se je vpisalo 68 otrok, kar jim je omogočilo, da so z lahkoto oblikovali oddelke, ki jih bo tudi v prihodnjem letu ostalo enako število kot letos. Program, po katerem poteka vrteški vsakdan, pa poskušajo v Vrtcu Ormož obogatiti še z dodatnimi vsebinami. Iz leta v leto namreč ugotavljajo, da je vedno več otrok, ki ne potrebujejo popoldanskega počitka in so pripravljeni v tem času kaj početi. Že pred leti so uvedli obogatitvene dejavnosti za otroke, ki ne počivajo. Gre zlasti za športne aktivnosti, po-hodništvo, pevski zbor, folkloro, tuji jezik, Mali raziskovalec, plesna skupina. V šolah se pogosto pritožujejo, da so današnji otroci včasih težko vodljivi, da jih je težko motivirati za kakšne dejavnosti, ker imajo doma na voljo predvsem tehnične stvari. Navajeni so, da izbirajo tisto, kar je mogoče narediti z manj truda. Seveda je veliko odvisno tudi od posamezne skupine, a otroci so drugačni, kot so bili pred leti. „V projektu eko-vrtec so otroci zelo radi sodelovali, saj so se vključili v banko semen in tudi sami vr-tnarili. Zelo so jih pritegnile tudi dejavnosti, ki so potekale skupaj z babicami in dedki. Tukaj motiviranje otrok za dejavnosti ni bilo potrebno, njihova prisotnost je bila dovolj. V vrtcu iščemo nove pristope in načine dela, da pritegnemo otroke. Opazili smo, da potrebujejo veliko komunikacije, saj je vseslovenska ugotovitev, da otroci slabo govorijo in imajo reven besedni zaklad. Že drugo leto smo zato vključeni v projekt Bralna pismenost, kjer je poudarek na delu s področja jezika - izgovorjava, artikulaci-ja, število besed, ki jih otroci uporabijo v povedi. Pozorni smo, kako znajo zgodbe sami obnoviti. Pozorni smo tudi na uporabo samostalnikov in pridevnikov za velikost, obliko, barvo, kar otrokom razvija in daje vpogled v matematične zakonitosti, hkrati pa povezuje med seboj različna področja. Da bi okrepili grobo motori-ko, ponujajo veliko dejavnosti s področja športa. Nedavno so Ptuj • Možnost rezervacij v vrtcu Za polovico nižja položnica Za čas poletnih počitnic imajo starši s Ptujskega, ki imajo otroke vpisane v Vrtec Ptuj, možnost, da uveljavijo rezervacije - najmanj za mesec ali največ dva - in s tem prihranijo mesto v enoti vrtca, obenem pa za ta čas plačajo zgolj polovico njim določenega plačila. „Ker razumemo željo staršev, da bi čim več prostega časa preživeli s svojimi otroki, se nam zdi možnost rezervacij za poletne počitnice odlična opcija. Seveda za tiste starše, ki imajo pogoje in to lahko uveljavljajo. S pedagoškega vidika in vidika družine je dober vsak dan, ki ga otrok preživi z družino. Če to možnost Občina Ptuj omogoča - vse občine tega ne podpirajo - se mi zdi prav, da kdor lahko, naj ima otroka doma in koristi rezervacijo," pojasnjuje Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj. Rezervacije so namenjene staršem, ki imajo v času poletnih počitnic možnost otroka imeti doma in z njim preživeti svoj prosti čas. Možnost rezervacij se lahko uveljavlja najmanj mesec in največ dva, v tem času ima otrok mesto rezervirano, obenem pa se udeležili tudi športne olimpiade v Varaždinu in tekli na mednarodnem krosu. Ne tako spretni kot generacije pred njimi so otroci tudi pri fini mo-toriki, kar opažajo pri dejavnostih, kot so zavezovanje, natika-nje, napeljevanje, opažajo, kjer imajo otroci več težav. Vse dejavnosti, ki otrokom povzročajo težave, so manj priljubljene. Zato pri delu ubirajo drugačne pristope, da otrokom stvar, ki je za njih koristna približajo tako, da jim bo tudi zanimiva. V vrtcu tako ni frontalnega dela in vedno so na razpolago dve ali tri dejavnosti, ki so smiselno povezane in peljejo k istim ciljem, saj se otrokom lažje posvetijo v manjših skupinicah. V tem letu so tudi dodobra spoznali prednosti, ki jih nudi nova zgradba vrtca, ki je svetel in prostoren. S pridom uporabljajo večnamenski prostor, veliko pa tudi telovadnico, ki je na voljo. Pomembna pridobi- Foto: Viki Ivanuša Ravnateljica Vrtca Ormož Marjeta Meško pravi, da pri delu dajejo velik poudarek športnim in naravoslovnim dejavnostim, vedno več pa se posvečajo tudi delu s področja jezika. tev je tudi tehnična igralnica, v kateri si ogledajo posnetke svojega delovanja, igre ali nastopov in otroci skozi gledanje samega sebe vidijo, analizirajo dogajanje. Včasih pogledajo tudi kaj na internetu, sploh takšne stvari, ki jih v naravi ne morejo najti. Velik poudarek dajejo prav naravoslovju, zato so lani nabavili merilne in zasa-ditvene posode za opazovanje. Največ pa seveda opazujejo v sami naravi. V vrtcu se veselijo tudi načrtovane novogradnje vrtca pri Veliki Nedelji, saj se že pripravlja projekt novogradnje pe-toddelčnega vrtca. V Podgorcih pa bodo stavbo vrtca letos temeljito energetsko obnovili, dela pa naj bi se začela že kmalu. V Podgorcih se malčki letos že podijo po 100 m2 večjem zunanjem igrišču kot lani, namestili pa jim bodo tudi dodatna igrala. Viki Ivanuša Rezervacije lahko starši koristijo v poletnih mesecih. starši dobijo za polovico manjšo položnico. Razliko namreč iz proračunskih sredstev krije Mestna občina Ptuj, saj so svetniki na predlog ptujskega župana Štefana Čelana tudi letos sklenili, da možnost rezervacij ohranijo. Kot pojasnjujejo na ptujski Občini, to pomeni, da starši med začasnim izpisom plačajo 50 odstotkov njim določenega plačila po odločbi za program, v katerega je bil otrok vključen pred izpisom. Znižanje velja le v primeru, da je v vrtec vključen samo en otrok iz družine. Če sta v vrtec vključena dva ali več otrok iz ene družine, velja to znižanje samo za najstarejšega otroka, vključenega v vrtec. Starši morajo počitniško odsotnost pisno sporočiti na upravi Vrtca Ptuj v Prešernovi ulici, in sicer vsaj deset dni pred nastopom rezervacije. Kot pojasnjuje Bratuževa, rezervacija ni vezana na koledarski mesec od 1. do 31. in se lahko koristi tudi na primer od 15. julija do 15. avgusta (vendar ne več kot dva meseca). V lanskem letu je poletne rezervacije v Vrtcu Ptuj koristilo 325 staršev. »V prvi vrsti so to poletne rezervacije, a se zmeraj potrudimo, da tudi staršem, ki bi te rezervacije želeli uveljavljati v zimskem času, poskušamo pomagati in na občino naslovimo prošnjo, ki so jo do sedaj zmeraj uslišali. Nekateri namreč več dopustujejo pozimi, zato jim omogočimo, da to možnost izkoristijo takrat,« še pojasnjuje Bratuževa. Dženana Kmetec Ptuj • Vlada prenaša premoženje na MO Ptuj Fazna gradnja vrtca Mačice? MO Ptuj je v prvi polovici maja letos po desetletnih intenzivnih prizadevanjih končno dočakala sklep Vlade RS o brezplačnem prenosu državnega premoženja na MO Ptuj. V paketu premoženja, ki ga vlada brezplačno prenaša, so nepremičnine, ki obsegajo vrtec (enota Narcisa na Raičevi ulici 12) v skupni izmeri nekaj več kot 738 m2, objekt nekdanje mehaničen delavnice Šolskega centra Ptuj v skupni izmeri blizu 540 m2 in pripadajoča zemljišča v skupni izmeri nekaj manj kot 11.900 m2 v Ra-ičevi ulici 14. Sklep o brezplačnem prenosu omenjenih nepremičnin je vlada RS sprejela na redni seji, ki je bila 9. maja. Na podlagi tega sklepa bosta Vlada RS in MO Ptuj sklenili pogodbo o brezplačnem prenosu že ome- njenega premoženja, na podlagi katere se bo uredilo tudi zemljiškoknjižno stanje enote Narcisa Vrtca Ptuj. MO Ptuj pa bo s tem pridobila tudi pogoje za ureditve prostorske stiske Vrtca Ptuja oziroma njegove enote Mačice, ki jo želi preseliti na novo lokacijo v Raičevi ulici, kot izhaja iz že sprejetih dokumentov o ureditvi novih prostorov za to enoto Vrtca Ptuj. V imenu vlade RS bo pogodbo o brezplačnem prenosu državnega premoženja na MO Ptuj podpisal Stanko Stepišnik, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ptujski župan Štefan Čelan je po sprejetem sklepu povedal, da pričakuje, da bo do formalnega prenosa prišlo čim prej. Kar pa zadeva samo investicijo v vrtec Ma-čice, pa bo po vsej verjetnost edina možna rešitev v tem času glede na druge obveznosti MO Ptuj na investicijskem področju (II. faza podtalnice, nadgradnja CERO Gajke, nadaljevanje investicije v dominikanski samostan) fazna gradnja. MO Ptuj ima letno okrog štiri milijone evrov „prostega" investicijskega denarja, samo za nadaljevanje projekta podtalnice pa bo treba zagotoviti okrog osem milijonov evrov. MG Foto: Črtomir Goznik Sestavni del paketa premoženja, ki ga vlada brezplačno prenaša na MO Ptuj, je tudi objekt nekdanje mehanične delavnice Šolskega centra Ptuj, v katerem naj bi uredili nove prostore vrtca Mačice. Foto: DK petek • 31. maja 2013 Po mestni občini Štajerski 7 Ptuj • Priznanje za Mirjano Dunjic Lapuh Na prvem mestu skrb za pacienta Letošnji majski dnevi so bili za Lekarne Ptuj nadvse uspešni. Magistra farmacije Mirjana Dunjic Lapuh je 16. maja na slavnostni prireditvi Slovenskega farmacevtskega društva v Portorožu prejela Minarikovo priznanje. Priznanje je Mirjana Dunjic Lapuh prejela za predano in strokovno delo v lekarni, za uspešno delo mentorice in vsa prizadevanja za večjo prepoznavnost poklica lekarniškega farmacevta v lokalni skupnosti in širše. JZ Lekarne Ptuj je bil uspešen tudi na šestem izboru za podelitev naziva Naj lekarna, ki ima za cilj povečati prepoznavnost lekarn in farmacevtskega poklica. Njihova lekarna Majšperk se je uvrstila na odlično tretje mesto. Direktorica Darja Potočnik Benčič, mag. farm. spec., je upravičeno ponosna na svoj kolektiv in izjemne sodelavke in sodelavce in pravi, da ni naključje, da se med prvih deset v izboru vedno uvrsti več manjših lekarn. V t. i. izbranih lekarnah se stke-jo veliko bolj pristni odnosi med uporabniki lekarniških storitev in med zaposlenimi strokovnimi delavci. „Mirjana Dunjič Lapuh je aktivna članica Slovenskega farmacevtskega društva, ki si prizadeva za uveljavitev poklica lekarniškega farmacevta tako med strokovnimi krogi kot tudi med laičnim prebivalstvom. Kot glavna mentorica v Lekarnah Ptuj je v svoji dolgoletni karieri vzgojila veliko dobrih magistrov farmacije in farmacevtskih tehnikov, ki še danes cenijo njeno strokovnost in sposobnost prenašanja znanj in učenja veščin za delo lekarniškega farmacevta in tehnika. V lokalnih medijih sta tudi po njeni zaslugi poklic lekarniškega farmacevta kot strokovnega zdravstvenega delavca in lekarna kot zdravstvena ustanova postala bolj cenjena in spoštovana. Osnovno vodilo pri njenem vsakdanjem delu je skrb za pacienta. Njena strokovnost in odprtost ter veščine komunikacije so dobro poznane mnogim pacientom, ki radi poiščejo njeno pomoč,« je povedala Darja Potočnik Benčič. Interni program izvajanja Hh ™ >n miérwfkkr-1 ^H Ip'JÉP^ ■/ BHBp^ Bl ^ 1 g Mirjana Dunjič Lapuh pripravništva in praktičnega usposabljanja dijakov in študentov farmacevtske smeri, ki ga je Mirjana Dunjic Lapuh pripravila kot vodja mentorjev v JZ Lekarne Ptuj, je bil osnova pri pripravi nacional- nega programa praktičnega usposabljanja dijakov. Dijaki in študenti so z njenim mentorskim delom zelo zadovoljni. To potrjujejo tudi ankete, ki jih izvajajo v okviru zavoda med dijaki in študenti. Njeno delo je prepoznavno v ožjem in širšem okolju. »Nadvse se trudi pri promociji lekarniškega poklica, zlasti opazno se je angažirala pri promociji znanja lekarniških farmacevtov, da lahko vsak dan pomagamo velikemu številu obiskovalcev lekarne,« poudarja direktorica. V Štajerskem tedniku je objavila že več kot 30 strokovnih prispevkov, sodelovala je tudi v več oddajah Radia Ptuj. Odmevni pa so tudi njeni prispevki v strokovnem glasilu Lekarništvo in v publikacijah JZ Lekarne Ptuj pod naslovom Zdravilne rastline in Nasveti lekarniških farmacevtov. Izjemen je tudi njen prispevek v delovni skupini za postavitev kompetenc za poklic magister farmacije pri Lekarniški zbornici Slovenije. S tem katalogom se natančneje opredeljujejo naloge in kompetence farmacevta v lekarniški dejavnosti na vseh delovnih mestih in v vseh delovnih okoljih. »Delo sedaj nadaljuje s postavitvijo kompetenčnega modela za farmacevtske tehnike,« še pove direktorica Darja Potočnik Benčič, ki dodaja, da si Mirjana Dunjic Lapuh Minarikovo priznanje zasluži tudi zaradi sodelavcev, s katerimi je vedno pripravljena deliti svoje bogato znanje in izkušnje, mlajšim sodelavcem pri reševanju zahtevnih strokovnih nalog vedno priskoči na pomoč. Sodelavci in sodelavke JZ Lekarne Ptuj so ponosni na svojo sodelavko, za priznanje ji iskreno čestitajo in se veselijo skupaj z njo. MG Ptuj • Štirinajsta grajska košnja Ptuj • Še o praznih poslovnih prostorih Foto: arhiv Se bo zanimanje povečalo? Mestna občina je tudi v majski številki svojega glasila objavila seznam praznih poslovnih lokalov, za katere iščejo najemnike - skupaj jih je 17 (marčevski seznam jih je vseboval 15). Vse kaže, da potencialni najemniki čakajo na sprejem pravilnika o merilih in kriterijih za določitev znižane najemnine poslovnih prostorov v lasti MO Ptuj, ki naj bi bil sprejet na 30. seji mestnega sveta, predvidoma 17. junija. Tudi letos več kot uspešno Na nekdanji praznik mladosti, 25. maja, je potekala že 14. ptujska grajska košnja v organizaciji Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Kljub slabi vremenski napovedi so se muzealci skupaj z drugimi, ki jim vsa leta stojijo ob strani - kosci in grabljicami ter glasbeniki, predvsem skupina Porini pa počini, ki dajejo tempo košnji - odločili, da jo izpeljejo. Uspelo jim je, vreme je vzdržalo, kot bi želelo poplačati njihov trud za urejeno okolje. Prvič v trinajstih letih, odkar poteka grajska košnja, so v enem zamahu, pretežno ročno, pokosili kompleten hrib, njegov najzahtevnejši del, ker muzej denarja za strojno košnjo nima. Za to gre zasluga tudi vodji košnje Francu Bolcarju, ki je znal pravilno razporediti kosce, da so lahko nemoteno in varno pokosili grajski hrib, ki je s tem dobil bolj urejeno po- dobo. Tudi za hrano in tekoče zadeve je bilo dobro poskrbljeno. Zjutraj so namazali kruh, po delu pa so se okrepčali z golažem, častil ga je Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Domače dobrote so poplaknili z odličnim vinom Andreja Reberniška, ki je prav tako nesebični podpornik grajske košnje z etnološkim pridihom. Čeprav so bili ob koncu košnje zadovoljni z opravljenim delom, pa si sedaj belijo glavo, ker ne vedo, kam s pokošeno travo, kdo jo bo odpeljal ali posušil, je povedal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleš Arih, ki je za sobotno delo, „akcijo", kot košnjo rad poimenuje, pohvalil vseh 60 koscev in grabljic, kolikor jih je sodelovalo na 14. grajski košnji. MG Kot je povedala Asja Stropnik Paternost, višja svetovalka v oddelku za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo MO Ptuj, je po odloku o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem mogoče lokale v lasti MO Ptuj oddati na podlagi metod javne dražbe, javnega zbiranja ponudb in neposredne pogodbe. Tako javna dražba kot javno zbiranje ponudb se objavi v Uradnem listu RS in na spletni strani MO Ptuj. Z neposredno pogodbo pa je mogoče lokale oddati v najem, če je glede na ocenjeno vrednost najemnine in trajanje najema predviden letni prihodek od oddaje poslovnega prostora nižji od pet tisoč evrov, če javna dražba ali javno zbiranje ponudb nista uspela v roku dveh mesecev od dneva, ko se je izkazalo, da je bila metoda neuspešna, če gre za oddajo poslovnega prostora nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu, in še v nekaterih drugih primerih. Najemnina lokala je odvisna od videza poslovnega prostora, od cone, v kateri se nahaja, in od dejavnosti. Za nekdanji Murin lokal bi mesečna najemnina glede na te kriterije znašala okrog 1600 evrov, to je nekaj več kot 9 evrov na m2. Na splo- šno najemnine za lokale v lasti MO Ptuj niso visoke, v zadnjem obdobju so se občutno znižale glede na spremenjene cone in na dodatno novembrsko znižanje vseh najemnin za poslovne prostore za 10 odstotkov; v III. coni znašajo le še 2 do 4 evre na m2 poslovnega prostora. Pričakovati je, da se bo zanimanje za nekdanji Murin lokal povečalo po sprejemu pravilnika o merilih in kriterijih za določitev znižane najemnine poslovnih prostorov, predvidoma naj bi se to zgodilo na junijski seji mestnega sveta, potem ko so mestni svetniki na majski seji sprejeli spremembe in dopolnitve odloka o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem, ki omogoča, da se najemnine znižajo za prvo leto od odobritve vloge za 80 odstotkov, v drugem za 60, v tretjem za 40 in v četrtem za 20 odstotkov. To znižanje pa lahko uveljavijo zgolj najemniki, ki opravljajo dejavnost v starem mestnem jedru in izpolnjujejo določene pogoje. MG Foto: Črtomir Goznik Na majskem seznamu praznih poslovnih prostorov je tudi nekdanja prodajalna Mura na Mestnem trgu 4, ki je s 150 m2 največji in tudi najimenitnejši lokal v mestnem jedru, ki ga MO Ptuj ponuja v najem. Potem ko je Mercator lokal izpraznil, so ga očistili, v izložbena okna pa začasno postavili modele Kolumbovih jadrnic, ki jih je izdelal Ptujčan Milan Gabrovec. Ta si želi, da bi bil na tej lokaciji stalni razstaviščni prostor, lokal pa si želijo uporabiti kot svoje stalno razstavišče tudi nekateri ptujski umetniki. 8 Štajerski Kmetijstvo, podeželje petek • 31. maja 2013 Spodnje Podravje • S pete seje OE KGZ Ptuj Kam in komu denar za sanacijo po poplavah Ob kritiki na račun ekstremno visokega dviga katastrskega dohodka za kmete so zbrani na seji območne enote ptujskega Kmetijsko-gozdarskega zavoda največ časa posvetili vprašanju oziroma točki študije o sanaciji zemljišč po poplavah in urejanju vodotokov. Simona Hauptman z mariborskega KGZ je povedala, da znaša ocenjena škoda v vseh prizadetih občinah na območju, ki ga pokriva ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 13,4 milijona evrov, za sanacijo škode pa naj bi bilo odobrenih oziroma potrebnih štiri milijone evrov. Od tega naj bi bilo letos za sanacijo hidromelioracijskih sistemov namenjenih 40.000 evrov, za sanacije in rekonstrukcije poljskih poti pa 960.000 evrov. Preostale tri milijone naj bi za popravila škod porabili v naslednjih treh letih (2014 do 2017). Kaj, kje in koliko naj bi se letos saniralo na področju kmetijske infrastrukture z omenjenim milijonom evrov, Hauptmanova ni vedela povedati: „Žal, kljub temu da smo nekateri kmetijski svetovalci sodelovali pri pripravi programa sanacije, nimamo nobenih bolj točnih podatkov, čeprav se trudimo. Enostavno nimamo sogovornika na strani kmetijskega ministrstva!" Andrej Rebernišek (v. d. direktorja KGZ Ptuj) je ob tem pripomnila: „Za sanacijo kmetijskih zemljišč je zdaj tako ali tako že prepozno; narejena bi Ministrstvo za kmetijstvo je za letošnje leto namenilo (komaj) en milijon evrov za sanacijo kmetijske infrastrukture (poljske poti in hidromelioracijski sistemi) za vse občine po novembrskih poplavah. morala biti pred setvijo. Žal pa je tudi res, da tudi mi na našem zavodu nimamo prav nobenih podatkov o tem, kakšna je bila pravzaprav končna ocenjena škoda po občinah. Prav tako ne vemo, kaj sploh te študije predvidevajo za posamezne občine?! Če bi imeli te podat- ke, bi se lažje skupaj pogajali z ministrstvom!" Hauptmanova je povedala (kar so sicer vedeli vsi navzoči), da je ocena škode narejena po občinah, da pa se v program sanacije lahko vključujejo le poljske poti in ostala infrastruktura, nikakor Slovenija • Teden gozdov 2013 Gozdovi za vse Letošnji teden gozdov, ki se končuje jutri, v soboto, so gozdarji poimenovali Gozdovi za vse. Teden gozdov je sicer tradicionalna prireditev slovenskega gozdarstva, ki poteka že od zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja, vsako leto v zadnjem tednu maja. „Sporočilo letošnjega tedna gozdov je povezano z mnogoterimi pozitivnimi učinki gozda. Gozdovi vplivajo na življenje vsakega od nas in vseh nas. V gozdu tako svoje interese ob lastnikih gozdov uveljavljajo različne družbene skupine, kot so lovci, rekreativci, kmetovalci, lokalne skupnosti, nabiralci sadežev, ljubitelji narave in drugi. Gozd je vir čudovitega naravnega gradiva - lesa, vir energije, vir čiste pitne vode ter ščiti pred erozijo, ujmami in negativnimi posledicami človeške civilizacije. V gozdu se učimo, kako uresničiti pojem trajno-stnega in sonaravnega razvoja v človeški družbi. Usklajevanje množice interesov z naravnimi danostmi je zahtevna naloga gozdarske stroke, ki jo lahko uspešno uresničimo le s poglabljanjem našega znanja o gozdovih, z načrtnim in skrbnim gospodarjenjem z gozdovi ter z odkritim sodelovanjem in upoštevanjem vseh uporabnikov gozdnega prostora," je ob tednu gozdov povedal Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Letošnji tradicionalni teden gozdov je potekal pod sloganom Gozdovi za vse. pa ne kmetijska zemljišča kot taka. Zakonodaja namreč ne dovoljuje finančne pomoči lastnikom za poškodovane ali uničene njive. Lahko pa bi se seveda kaj pomagalo z denarjem za poljske ceste ... Kar pa bo, kot so ugotavljali zbrani, nerealno pričakovati, V Tednu gozdov je ZGS v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije, Biotehniško fakulteto - Oddelkom za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ter Zvezo gozdarskih društev Slovenije pripravila celo paleto prireditev, s katerimi je skušala prispevati k boljšemu usklajevanju različnih interesov v gozdovih. Uvodna prireditev se je zgodila v torek dopoldne v Ljubljani s slovesno razglasitvijo rezultatov nagradnega natečaja, nadaljevala s posvetom o prispevku gozdarstva k celostnemu gospodarjenju z vodami in možnostih sodelovanja vseh deležnikov ter okroglo mizo za naslovom Gorsko kolesarjenje in ježa v gozdnem prostoru. V dendrološkem vrtu Gozdarskega inštituta Slovenije pa so, kot je še povedal Breznikar, potekale vodene aktivnosti gozdne pedagogike za šolske otroke, in sicer za šole, ki so se odzvale predhodnemu vabilu. Območne enote ZGS pa so po vsej Sloveniji v letošnjem tednu izvedle več kot 50 različnih aktivnosti; od učnih delavnic, kot je prireditev Gozd, voda in mlinčki v Sračji dolini pri Črnučah, do posveta o tematskih poteh v petek na gradu Rajhenburg v Brestanici. V mariborski enoti ZGS pa bodo v okviru tedna gozdov že tradicionalno izbrali najbolj skrbnega lastnika gozdov, ob tem pa so organizirali tudi ogled gozdov na Meranovem pri Limbušu. SiM saj bodo župani kot prejemniki te državne pomoči denar gotovo raje kanalizirali v druge zadeve kot pa v sanacijo zasebnih kmetijskih zemljišč. „Najprej naj se rešuje glavni vodotok, Drava!" Franc Obran pa se je obregnil že ob samo vsoto denarja za sanacijo na kmetijskem področju: „Občina Markovci ima prizadetih 670 hektarjev zemljišč v poplavah, škoda je samo v naši občini ocenjena na 4,5 milijona evrov! Zdaj pa se tukaj govori o enem milijonu za sanacijo letos in skupno o štirih milijonih v štirih letih za vse prizadete občine ... Pa še vedno niti občina ni dobila nič od državnega denarja. Za urejanje vodotokov pa naj bi VGP Drava Ptuj prejelo 2,7 milijona evrov do leta 2017. Pa kje je potem tistih 320 milijonov ocenjene škode?! Saj se je poplave označilo kot naravno katastrofo, znesek je presegel en odstotek bruto nacionalnega dohodka, zato smo bili upravičeni do evropske solidarnostne pomoči!" Milan Unuk je menil, da bi država morala kmetom, ki jim je voda dobesedno odplaknila zemljo, ta zemljišča zamenjati za druga, Milan Strmšek pa je dodal: „Eh, to naše govorjenje tu je brezpredmetno! Sem za to, da se sprejmejo konkretni sklepi, potem pa na pogajanje z ministrstvom, in to čim prej. To naj bo tudi prvi sklep, torej da se morajo sanirati poškodovana kmetijska zemljišča ter dogovoriti čimprejšnji sestanek z MKO. Vse ostalo, vse govorjenje in vse študije, je nesmiselno, ker se ne bo zgodilo nič!" Unuk pa je ponovil besede Hauptmanove: „Če pa vidite, da enostavno nimamo sogovornika na MKO. Nikogar ni, ki bi se pogovarjal z nami, kaj šele pogajal. Saj minister Židan je čisto 'fajn fant', odlično zna govoriti, ampak pri tem se pa tudi vse ustavi ... Jaz, po pravici povedano, sem že izgubil voljo ... " Kljub temu je še dodal, da bodo nekako poskušali izvedeti od MKO, kaj naj se bi se v toku leta in v prihodnjem obdobju dejansko saniralo. Obran pa je udaril direktno: „Nobena sanacija ne cest, ne sistemov, ne manjših vodotokov, ničesar, ne bo koristila nič, če se najprej ne sanira stara struga reke Drave, torej glavni vodotok! Vodostaj je od poplave naprej dvignjen za vsaj dva metra in dokler Drave ne sčistimo ter poglobimo struge, je vse ostalo Sizifovo delo!" S tem so se strinjali tudi ostali, prav tako pa tudi s sklepom, da se od MKO skuša čim prej izvedeti, kdaj, kje in kako bo tekla sanacija na poljskih poteh in hidromelioracijskih sistemih. Seveda pa tudi ob sprejetju teh sklepov ni manjkala kritika na račun mačehovskega odnosa države in samega MKO do kmetov, saj se je ponovno povečalo območje Nature 2000, ki pač omejuje intenzivno kmetovanje, samooskrba v državi pa konstantno pada in je že na slabih 30 odstotkih. Nečedno poslovanje kmetijske zbornice Z nerazveseljivo vestjo oz. kratkim poročilom pa je zbrane na seji seznanil Marjan Janžekovič, sicer tudi član UO Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Povedal je namreč, da je izvedena revizija poslovanja zbornice pokazala številne nepravilnosti, končno mnenje pa je bilo negativno. Med drugim je bilo ugotovljenih kar za okoli 100.000 evrov neupravičenih računov, ki bi jih morali izločiti, a jih zaradi bilance poslovanja pač niso, da ne bi bila slika še slabša, pa tudi sicer je bilo najdenih ogromno primerov neracionalne porabe denarja. Janže-kovič je še dodal, da se je sicer že vzpostavila nova sistematizacija dela v zbornici, ki je bila tudi nujna, saj je institucija z velikansko hitrostjo drvela v katastrofo: „Več pa je javno niti ne bi rad in ne bom povedal, da si ne delamo še večje škode, kot je že. Kot rečeno, zadeva se sanira in upam, da bo v prihodnje bolje. Na svetu zbornice smo stvar razčistili, poslovanje rešujemo in to je to. Žal pa, kakorkoli že, ni osnove za kazenski pregon oz. ovadbo kogarkoli." SiM Foto: SM Foto: SM petek m 31. maja 2013 Kultura, izobraževanje Štajerski S Ptuj • Projekt Šolskega centra Ptuj Go-car-go Avtomobili, ki so nekaj ekstra Tradicionalno srečanje Go-car-go, ki ga je minuli teden četrto leto zapored organiziral Šolski center Ptuj, je k sodelovanju privabilo 17 osnovnošolskih ekip, med drugim eno iz Hrvaške, s čimer je tekmovanje postalo mednarodno. Ambicije organizatorjev so velike, saj si želijo privabiti še več tekmovalcev tako iz Slovenije kot tujine. Projekt Go-car-go, ki ga na ptujskem Šolskem centru izvajajo štiri leta zapored, je tudi letos dokazal, da domišljija mladih ne pozna meja. Še posebej, ko se poveže znanje dijakov, nadgrajeno z mladostno razigranostjo osnovnošolcev in izkušnjami njihovih mentorjev. Naloga srednješolcev je bila, kot vsako leto doslej, pripraviti in izdelati podvozja vseh tekmovalnih avtomobilčkov, medtem ko je bilo vse drugo v domeni tekmovalcev iz osnovnih šol. Izdelati pravi ekstramobil, ki mora biti ob urejeni podobi še hiter, spreten in ubogljiv, je za mlade navdušence nad avtomobilčki prava umetnost. Osnovnošolci so prišli iz 17 osnovnih šol: Mladika, Destr-nik-Trnovska vas, Benedikt, Stročja vas, Cirkovce, Cirkula-ne-Zavrč, Dornava, Ivanjkovci, Križevci, Miklavž pri Ormožu, Ormož, Velika Nedelja, Maj-šperk, Sveti Tomaž, Gorišnica, Žetale in Prva OŠ Čakovec. Prijavljene so bile še tri ekipe, a niso uspele dokončati projekta in zato niso tekmovale. Ekipo je sestavljalo od 4 do 11 učencev, ki so s pomočjo mentorjev vozila pripravili za tekmovanje. Kot pojasnju- ^ '-=-•* _JS Tekmovanje Go-car-go je tudi letos navdušilo mlade navdušence nad avtomobilčki. je idejni vodja in organizator tekmovanja Stanko Kostanje-vec, se šole in mentorji iz leta v leto vračajo na tekmovanje, sami tekmovalci pa se menjavajo. Vsako leto se priključi tudi kakšna nova šola, letos so bile pionirke na tem tekmovanju osnovne šole: Mladika Ptuj, Žetale in Prva OŠ iz Ča-kovca iz sosednje Hrvaške. »Kakovost izdelanih ekstra- V letošnjem letu so merjenje časov pri spretnostnih vožnjah izvedli elektronsko z merilnim sistemom, ki ga je v celoti izdelal Šolski center Ptuj. Rezultati - proga A (slalom): 1. mesto: OŠ Ivanjkovci, 2. mesto: Prva OŠ Čakovec, 3. mesto: OŠ Dornava; proga B (veleslalom): 1. mesto: OŠ Žetale, 2. mesto: OŠ Ivanjkovci, 3. mesto: OŠ Sveti Tomaž. Ivanjkovci • Učenci končali bralno značko mobilov je iz leta v leto boljša. Letos so bili resnično vsi avtomobili nekaj ekstra, enostavno odlični. Otroška domišljija resnično nima meja. Dejansko ima na tem srečanju najtežje delo ocenjevalna komisija. Zato za prihodnje leto načrtujemo korenite spremembe pri ocenjevanju in absolutno bomo v ocenjevanje vključili tudi mentorje iz osnovnih šol. V samo načrtovanje in izdelavo ekstramobilov učitelji in učenci na osnovnih šolah vložijo na desetine prostovoljnih ur dela in želimo si, da bi bila končna ocena resnično objektivna. Poleg potrdil, priznanj in priložnostnih nagrad, ki jih dobijo eni in drugi, pa je največja nagrada uspeh in zadovoljstvo ob nastalem izdelku, spoznavanje in druženje s sovrstniki in dijaki Šolskega centra ter zabava ob spretno-stnih vožnjah, ko svoje avtomobilčke učenci tudi preizkusijo,« pojasnjuje Kostanjevec in dodaja, da ob vsakoletnem zaključnem srečanju projekta Go-car-go nastajajo tudi nove ideje za prihodnost. Ena teh je k sodelovanju privabiti še več šol iz tujine. Ko-stanjevec je prepričan, da bo to prihodnje leto toliko lažje, saj Hrvaška vstopa v Evropsko unijo, osredotočili pa se bodo najprej na šole, ki mejijo na podravsko regijo. »Na takšen način bi ponovno vzpostavili sodelovanje, ki je pred osamosvojitvijo Slovenije že bilo. Da smo na dobri poti, kaže tudi letošnji odziv in navdušenje učencev in mentorjev iz I. OŠ iz Čakovca,« še dodaja idejni vodja projekta. Tudi logistično je priprava takšnega projekta, ki povezuje osnovnošolce, dijake in mentorje - kar 30 učiteljev iz Šolskega centra Ptuj je sodelovalo pri izvedbi srečanja -, zahteven zalogaj. A vse se obrestuje, ko je končni cilj projekta: spoznavanje programov in poklicev, za katere izobražujejo na Šolskem centru Ptuj, ki ga povežejo s timskim delom različnih generacij, dosežen. Dženana Kmetec Druženje s Tonetom Partljičem Šolsko leto se bliža kraju in po šolah se vrstijo prireditve ob koncu bralne značke. Obiskali smo Osnovno šolo Ivanjkovci, kjer je na šoli 148 učencev, bralno značko pa je osvojilo 108 učencev, oziroma 72 % vseh. Še posebej ponosni so na kar 14 zlatih bralcev, ki so bralno značko osvojili vsa leta šolanja. Dornava • Donacija knjig Zavodu Brigita Fridl, ki v OŠ Ivanjkovci poučuje slovenski jezik in vodi bralno značko za učence od 1. do 9. razreda, pravi, da najraje berejo predvsem mlajši, saj so prvi trije razredi dosegli 100 % pri prebiranju knjig za bralno značko. Z mlajšimi učenci berejo tudi starši, kar precej pripomore k temu, da otroci osvojijo bralno značko. V katerem razredu začne bralna vnema upadati, pa je zelo odvisno od generacije in glede tega ni kakšnega posebnega pravila. Povprečje števila osvojenih bralnih značk na šoli se vedno giblje med 70 in 80 %, saj je nekatere učence mogoče pripraviti do branja, drugih pa kljub vzpodbudam iz vseh strani ne. Bralna značka je prostovoljna dejavnost, zato imajo učenci pri izbiri knjig proste roke. Knjižničarka pa jim pri izboru pomaga, če to želijo. Določeno je le število knjig, ki naj bi jih prebrali, tako v prvem triletju po tri, kasneje pa tudi do pet knjig. Brigita Fridl je letos na novo uvedla pogoj, da se morajo učenci od 5. razre- da naprej naučiti eno pesem na pamet in jo nato interpre-tativno predstaviti. Sicer pa so bralni okusi učencev zelo različni, radi imajo humorne knjige, fantje tudi fantastiko. Šole ob koncu bralne značke na šolo običajno povabijo kakšnega pesnika ali pisatelja. Tokrat je bil gost Tone Partljič, ki je pošteno nasmejal vse od najmlajših učencev pa do zaposlenih, ki so uživali v njegovem nastopu. Povedal je nekaj zabavnih utrinkov iz svojega življenja in tudi to, da je v svo- ji družini edini Partljič, saj so vsi ostali Partliči. Kot otrok je imel težave z izgovorjavo glasu ž, ki ga je izgovarjal kot z, sam pa razlike ni slišal. Tako se je enkrat primerilo, da je moral v 4. razred vprašati, ali je učenec Žižek v šoli. Kot nalašč se mu je v tem pomembnem trenutku spet zalomilo in vprašal je: „Je Zizek tu?", kar je seveda sprožilo salve smeha in ga naredilo poznanega po vsej šoli. Viki Ivanuša Knjižnica podarila 400 knjig V ptujski Knjižnici Ivana Potrča so se letos odločili, da delček svoje bogate knjižne zbirke podarijo varovancem Zavoda dr. Marijana Borštnarja v Dornavi. Predaja okoli 400 knjig in revij se je zgodila v ponedeljek dopoldne. Foto: Viki Ivanuša Tone Partljič je nasmejal učence OŠ Ivanjkovci. Zbrane v telovadnici zavoda je najprej pozdravila direktorica Zavoda Ida Jurgec, nato pa še direktor Knjižnice Matjaž Neudauer, ki je med drugim povedal: „Dobro leto dni smo izbirali knjižno gradivo za vas. Gre za pisano paleto revij in knjig; od tistih otroških do mladinskih in tistih, ki so primerne za zahtevnejše bralce. Upam, da boste uživali tako v prebiranju knjig kot tudi revij. Sicer pa naša knjižnica na takšen način z veseljem pomaga zavodom in drugim institucijam. Prijetno branje vam želim!" Božena Kmetec Fridl, ki je izbirala in zbirala knjige in revije za Zavod Dornava, pa je dodala: „Najprej moramo gradivo ponuditi Narodni univerzitetni knjižnici, kar je zastarelo, odpišemo, tisto, kar je uničeno, pa damo v predelavo. Toda zdaj že dve leti takšno gradivo raje doniramo. Doslej smo knjige podarili Sožitju, pa otroškemu oddelku ptujske bolnišnice, lani pa smo prejeli vašo prošnjo in smo to leto izbirali gradivo, primerno vašim potrebam in željam." Uradni del predaje knjig Zavodu Dornava, ki mu je prisostvoval tudi dornavski župan Rajko Janžekovič, je zaključila pravljičarka Liljana Klemen-čič. Z doživeto pripovedjo pravljice o zaljubljenem žabcu je popolnoma pritegnila pozornost vseh varovancev v dvorani, nato pa so varovanci s simboličnimi darili zahvalili predstavnikom knjižnice za donacijo ter se zatopili v kupe knjig in revij, s katerimi si bodo v prihodnje popestrili marsikatero uro. SiM Zbrane na predaji knjig Zavodu dr. Marijana Borštnarja je pozdravil tudi direktor ptujske Knjižnice Ivana Potrča Matjaž Neudauer in jim zaželel obilo lepih uric in zabave ob branju. Foto: SM 10 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 7. junija 2013 Ormož • Veste, kaj vaši otroci počno na računalniku? Nadzirajte početje otrok na internetu Na OŠ Ormož veliko pozornost posvečajo varni rabi interneta, saj se na njih obrača vse več staršev, ki imajo težave zaradi aktivnosti, ki jih njihovi otroci od doma ali pa od drugod izvajajo na socialnih omrežnih. S tematiko se največ ukvarjata Nataša Kolar in Roman Bobnarič, ki oba delujeta v okviru projekta e-šolstvo, kjer opažata, da se starši v vseh okoljih spopadajo s podobnimi težavami. Težave imajo povsod, glavni razlog pa je ta, da otrok popoldne nihče ne kontrolira, kaj počnejo na računalniku. „Starši otrokom dajo računalnik v prosto uporabo, otroci pa pogosto itak vedo več o računalnikih kot starši. Starše je tudi strah in so v zadregi vprašati otroke, kako naj kaj naredijo na računalniku. Nedavno smo imeli na šoli odlično predavanje, v katerem je policistka spomnila, da ko damo otrokom prvič v roke kolo, jih opozorimo, da lahko padejo, ko jim zaupamo nož, jih opozorimo, da se lahko vrežejo. Kaj pa rečemo otrokom, ko jim damo računalnik? Najpogosteje nič. Starši se ne zavedajo nevarnosti," pravi Nataša Kolar, ki pozna širok nabor zlorab, ki jih počno osnovnošolci, ne da bi to vedeli starši. Opozarja, da imajo otroci preko interneta prost dostop do pornografije, do objave svojih fotografij, dostop do mase ljudi, ki jih osebno ne poznajo. Vse pogosteje pa se dogaja, da se za določenimi profili skrivajo ljudje, ki nimajo dobrih namenov, saj učitelji na šolah pogosto pripovedujejo o zlorabah, pa tudi medijske hiše so z različnimi akcijami nazorno pokazale, kako hitro lahko izmišljen profil 12-letne deklice v roku nekaj ur pritegne več pedofilov, s katerimi so se celo dogovorili za sestanek. Otroci tega ne vedo, oziroma na možnost, da se na drugi strani računalnika skriva kdo drug, kot je zapisano v profilu, niti ne pomislijo. Foto: Viki Ivanuša Nataša Kolar iz OS Ormož, ki se veliko ukvarja z varno rabo interneta, opozarja, da je tudi pri računalniku zaupanje dobro, kontrola otrokovega početja pa še veliko boljša. Facebook ni za otroke Med pogoste težave spada tudi objavljanje fotografij v neprimernih pozah ali celo golih fotografij, s katerimi želijo dekleta fantom ugajati, pridobiti simpatije. Fantje sicer obljubijo vse, pa se tega seveda ne držijo. Fotografije prej ali slej zaokrožijo po medmrežju, saj z enim samim klikom lahko slike delimo z vsemi kontakti, ki jih imamo v imeniku mobitela ali vsemi prijatelji na socialnih omrežjih. Teh pa je lahko tudi nekaj tisoč. Učitelji opozarjajo tudi na neprimeren besednjak, ki ga uporablj ajo otroci na socialnih omrežjih. Otroci v svojih pogovorih žalijo drug drugega in uporabljajo vulgarne izraze. „Ne morete verjeti, kakšen prostaški besednjak uporabljajo 10-11 let stari otroci," je jasna Kolarjeva. Pri komentarjih učencev je pogosto zaslediti tudi sovražen govor. Pogosto facebook profil otroku naredijo kar starši, pri tem pa pozabljajo, da so socialna omrežja namenjena otrokom, starejšim od 13 let (v Ameriki), v Sloveniji pa je otrok pravno odgovoren za svoja dejanja šele po 15. letu. Do takrat za vse stvari, tudi na socialnih omrežjih in internetu, odgovarjajo starši. „Največji problem je, da starši za uporabo računalnika in pametnih telefonov ne postavijo nobenih pravil. Sploh na pametne telefone starši radi pozabljajo. Če bodo rekli, da je otrok lahko 1 uro na računalniku, se mora računalnik po eni uri ugasniti. To velja vsak dan. Za Facebook in druga podobna omrežja je prav, da poznajo starši uporabniško ime in geslo, saj to ni vdor v otrokovo zasebnost, ampak odgovornost staršev. Zaupanje je dobro, kontrola je še boljša," poudarja Kolarjeva, kajti konec koncev si noben starš ne želi, da mu policija pove, kaj se dogaja na njihovem domačem računalniku. Odgovornost je na starših Z otroki se je treba pogovoriti, kako se govori na internetu, katere slike so primerne za objavo, katere podatke se sme objaviti. Otroci morajo vedeti, da nikoli nikomur ne smejo dati naslova, telefonske številke ali povedati, da so sami doma. Prav tako naj ne vključujejo kamere, se ne fotografirajo in ne dajejo uporabniških imen in gesel niti najboljšim prijateljem, ker se prijatelji hitro skregajo in lahko pride do zlorabe. Vse te stvari se pogosto dogajajo. Uporabiti je mogoče tudi „starševski nadzor" in programe, ki zablokirajo neprimerne vsebine. Starši se lahko tudi približajo svetu, v katerem živijo njihovi otroci. Kdaj pa kdaj lahko z otrokom skupaj zaigrajo kakšno igrico, saj so tudi številne poučne. Na ta način se bodo kaj naučili in zbližali z otrokom. Prihodnje leto načrtujejo na OŠ Ormož o tej temi tudi predavanje policije za starše. To je namreč največ, kar šola lahko naredi. „Mi lahko delujemo samo preventivno, vse ostalo je na starših. Oni so tisti, ki morajo postaviti meje svojim otrokom in za njimi stati," je povedala Nataša Kolar. Viki Ivanuša Ptuj • Posvet in informativni dan posvečena Bioniki Bionika - poklic prihodnosti" Visoka strokovna šola na Ptuju, katere ustanovitelj je Revivis Ptuj, je pred nekaj tedni uspela pridobiti akreditacijo za visokošolski program Bionika v tehniki. Na to temo so v ponedeljek pripravili strokovni posvet, na katerem sta bila osrednja gosta strokovnjaka s področja bionike iz Nemčije, dogodek pa je sovpadal še z informativnim dnem, namenjenim bodočim študentom. „Ker smo z letošnjim letom pridobili prvi, težko pričakovan visokošolski program, še toliko bolj želimo nadaljevati lanskoletno izkušnjo, ko smo na konferenci prav tako v maju predstavili bioniko kot znanje za prihodnost," je pred posvetom dejala direktorica Visoke strokovne šole Ptuj Darja Harb. Ta je izjemno zadovoljna in ponosna, da so uspeli program pripraviti tako daleč, da se bo oktobra letos začel izvajati. Z njim bo namreč Ptuj dobil prvi visokošolski program, s čimer bionika postaja pomemben mejnik na področju šolstva za naše mesto, obenem pa tudi za Slovenijo, saj je to še en program, ki ga bomo na državnem nivoju izvajali pionirsko. O tem, kaj bionika sploh je, pa so v ponedeljek pred približno 70 poslušalci spregovorili številni strokovnjaki, ki v tem področju vidijo izjemen potencial. Osrednja gosta sta bila strokovnjaka s področja bionike Knut Braun in prof. dr. Tobias Seidl iz Nemčije. Braun je bil v letih 2000-2002 nosilec priprave in načrtovanja študijskega programa za bioniko, prvega tovrstnega programa na svetu. Skupna iztočnica vseh govornikov tokrat je bila enotna: bionika je poklic prihodnosti, je sinergija narave in tehnike. Kako dobro so jo predstavili bodočim študentom, ki so imeli sočasno s posvetom informativni dan, bodo ti pokazali ob vpisu. Harbova po- udarja, da je bil izkazan velik interes potencialnih bodočih študentov. Ti se bodo za zdaj lahko vpisovali le izredno, upajo pa, da bo kmalu to postal tudi redni visokošolski študijski program. Dženana Kmetec Osrednja gosta posveta sta bila strokovnjaka s področja bionike Knut Braun in prof. dr. Tobias Seidl iz Nemčije. Tednikova knjigarnica Slovenska pisateljska pot Pravkar je na police domače knjižnice prišla posebna, izvirna slovenska knjiga - vodič po domovih slovenskih pisateljev, ki ima svojo »predhodnico« v jubilejni, stoti knjigi nekoč izjemno popularne zbirke Moja knjižnica. Leta 1969 je »popotno knjigo« po domovih slovenskih pisateljev sestavil profesor Stanko Kotnik, tudi soustanovitelj znamenite bralne značke, z naslovom Po domovih naših pisateljev. Crno-bela monografska izdaja (20 cm in 108 strani) je imela (in še ima, saj je še vedno dostopna v mnogih slovenskih knjižnicah) podobo knjižne zbirke Moja knjižnica, fotografije je posnel avtor sam in je izbral 30 pisateljev (nobene pisateljice!), tako je na primer naslovil posamezne predstavitve: Muljavsko povabilo, V Levstikovi vasi, Iščemo Podsmreko, V rudarski koloniji, Postanek v Mengšu, Pesnik brez doma ... Knjigo je takrat opremil Ivan Seljak Copič izdala pa Mladinska knjiga. Vse te avtorje, in še štiriinsedemdeset slovenskih pisateljev zraven (na naslovnici je sicer podatek 106 pesnikov in pisateljev) je v odličen vodnik domačij in rojstnih krajev postavila deseterica avtorjev in sestavila zajetno »popotno-literarno« knjigo, priročnik, vodnik z urednikom Željkom Kozincem (1939, pisatelj, pesnik, dramatik, scenarist, novinar), mojstrom tovrstnih publikacij, in naslovom Slovenska pisateljska pot. Knjiga začenja v Veliki Polani z Miškom Krajncem in zaključuje v Vinici z Otonom Župančičem. Vsak pisatelj je prikazan z manjšo črno-belo portretno podobo, označen je s številko, zraven je v majhnem obrisu Slovenije s črno piko zaznamovan pisateljev kraj in zraven »krajevni avtorski status«, pri Mišku Krajncu tako piše: Velika Polana, domačija Miška Krajnca, pohod po Miškovi poti. Pri nekaterih avtorjih je navedena rojstna hiša, pri drugih, kjer je dediščina skrbno urejena, negovana in »kulturno budna«, pa je podatkov več, kot na primer pri Edvardu Kocbeku: Sveti Jurij ob Ščavnici, Kocbekov kip in spominska plošča v spominskem parku. Vsak pisatelj, oziroma domači kraj ima svojo zgodbo, opremljeno z izbranimi barvnimi fotografijami različnih avtorjev in izvora, pri vseh so natančno navedeni rojstni podatki, vpletene zgodbe, ki so jih zaznamovale v domačem kraju, priobčeni so izbrani citati iz literarnih opusov, navedeni so še podatki o poimenovanju ulic, šol, kulturnih ustanov, ki nosijo imena slovenskih literatov. Knjiga deluje zelo bogato in informativno, popotniško in literarno privlačno. Hvalevredna je umestitev avtoric v publikacijo, teh v »predhodnici« ni bilo. Med 104 avtorji je devet avtoric: Berta Bojetu, Milka Hartman, Ela Peroci, Josipina Turnograjska, Zofka Kveder, Kristina Brenk, Mila Kačič, Mira Mihelič in Lily Novy. Na strani 38 je predstavljen Ivan Potrč in na naslednji je njegova rojstna hiša v Štukih pri Ptuju, morda bi za podajanje živosti Potrčeve dediščine (in samega knjižnega vodnika) ne bil odveč še posnetek »pohoda po Potrčevi in Murkovi poti«, ki se ga vrsto let udeležuje prava množica pohodnikov in začenja v eni najlepših evropskih knjižnic, ki nosi pisateljevo ime. Vodnik je sestavljala deseterica avtorjev, publicistov, literarnih poznavalcev in zgodovinarjev: Melita Forstnerič Hajnšek, Aljoša Harlamov, Miran Hladnik, Petra Jordan, Franci Just, Miran Košuta, Željko Kozinc, Urška Perenič, Gašper Troha in Vladka Tucovič. Torej sta med pisci literarne popotne knjige kar dva na Ptuju rojena avtorja, pisatelj, urednik revije Mentor, esejist in kritik Aljo-ša Harlamov in Vladka Tucovič, zdaj predavateljica na Primorski univerzi, sicer oba bodoča doktoranta literarnih ved. Knjiga Slovenska pisateljska pot je izšla v založbi Didakta iz Radovljice, s podporo Javne agencije za knjigo in pod okriljem Društva slovenskih pisateljev, kjer je pisateljska pot rastoč projekt, ki oživlja in predstavlja literarno dediščino in je namenjen oblikovanju, spoznavanju in doživljanju slovenskih pokrajin kot »literarnih pokrajin«, je zapisal uvodoma Igor Likar. Urednik Željko Kozinc je v uvodnem zapisu z naslovom Vodniku na pot zapisal, da vodnik vabi na pot raziskovanja vse, ki morajo narediti šolsko nalogo, a jih lep sončen dan vabi ven. Vodnik je za tiste, ki bi se želeli odpraviti na izlet in hkrati uživati v lepi besedi. Vodnik je za tiste, pravi urednik, ki bi radi bolje spoznali našo literarno dediščino, a ne le tičali za knjigami. Knjiga je za vse, ki jih zanima, kako in kje so živeli in ustvarjali naši pisatelji in pesniki, ter bi radi izvedeli kakšno anekdoto o njih. Slovenske pisateljske poti so za vse, ki pripravljajo učno uro in bi jo želeli predstaviti na drugačen, svež način. In knjiga je za vse, ki bi radi uživali v slovenski pokrajini in njenem spominu. Liljana Klemenčič Foto: CG Rokomet V Gorišnici in Veliki Nedelji zadovoljni Stran 12 Nogomet Mura brez dodatnih kvalifikacij Stran 12 Nogomet Zavrč spisal zlato poglavje v svoji zgodovini Stran 13 Atletika Bedračeva in Pavlovič najboljša mnogobojca Stran 13 Nogomet Ptujčanke v finalu državnega prvenstva U-12 Stran 14 MNZ Ptuj Za predsednika kandidata Glažar in Gojčič Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoÁiíajt¿ naí na íuáouniffi ífitiíu! RADIOPTUJ «fe» ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Kliton Bozgo, pomočnik trenerja pri Aluminiju Tudi sam bi si želel na primer Messija« » Kliton Bozgo (rojen 1971) je eden izmed najbolj prepoznavnih nekdanjih igralcev v 1. slovenski ligi. V slovenski ligi se je prvič pojavil v sezoni 1993/94 v dresu Maribora (tam je ostal leto in pol), nato pa je v naslednjih treh letih in pol nosil dres ljubljanske Olimpije. Po tem se je v sezoni 1998/99 znova vrnil pod Kal-varijo in se vpisal med klubske legende. Nastope na slovenskih prvoligaških zelenicah je končal na Ptuju, kjer je v sezoni 2005/06 zbral 5 nastopov za Dravo. Skupno je v 1. SNL zbral 207 nastopov, v katerih je dosegel 109 zadetkov. V letošnji spomladanski sezoni je skupaj z glavnim trenerjem Edinom Osmanovičem tvoril trenerski dvojec pri Aluminiju. Na zadnji tekmi sezone v Ljudskem vrtu je doživel topel sprejem, saj so ga gledalci na igrišče pospremili z dolgim aplavzom. »To je res lepo, hvala jim! Zato se tukaj v Mariboru vedno počutim kot doma,« je povedal Kliton. Veliko tekem ste odigrali pred takšnim polnim stadionom: spomini so zagotovo lepi. K. Bozgo: »Zelo lepi! Ljudski vrt je hram nogometa v Sloveniji, to vemo vsi, ki smo kdaj na njem nastopili. To je stadion 'z dušo', enako velja tudi za navijače - viole, ki so najboljši na svetu.« Več kot 100 zadetkov ste v vseh tekmovanjih dosegli v dresu Maribora, navijači to zagotovo znajo ceniti. K. Bozgo: »To je velika številka in odmevna stvar, na katero sem zelo ponosen. Zadovoljen sem, da sem lahko to dal NK Maribor.« Za vami je polletna sezona na klopi Aluminija, kjer ste delovali kot pomočnik trenerja: kakšna je prva kratka ocena? K. Bozgo: »Prva ocena je pozitivna in zame pomeni novo izkušnjo. Škoda le, da smo v končnici preveč popustili. Fantje si kljub temu zaslužijo vse čestitke, saj smo zadnji mesec in pol igrali vsak tretji dan. To je še za Barcelono preveč, tako da fantom 'kapa dol'. Tudi zadnjo tekmo so igrali pošteno in korektno do konca.« Se vam zdi, da je ta močan ritem, nastopanje v prvenstvu in pokalu glavni razlog za padec rezultatov? K. Bozgo: »Po mojem mnenju da. Lani je NK Aluminij skozi celotno sezono odigral 27 tekem v 2. SNL, to sezono pa več kot 40! Samo v spomladanskem delu smo odigrali 25 tekem in to je za igralce velik napor. Če bomo tudi naslednjo sezono igrali v prvi ligi, bo za nas lažje, ampak v tem trenutku je o tem še prehitro govoriti.« Kaj ste na tej polletni avanturi v Kidričevem doživeli glede igralcev do sedaj? Kdo so tisti, ki naj bi ostali okostje tudi v naslednjem obdobju? K. Bozgo: »V nogomet je vedno najzahtevnejša zadeva selekcioniranje. Moraš računati na to, kaj boš dobil in kdo bo klub zapustil. V tem trenutku je zagotovo težko podati kakšno generalno oceno. Imamo fante s pravim karakterjem, ob tem imamo zelo 'zdrav', urejen klub ter fantastične pogoje za delo. Moje mnenje je, da si Aluminij zasluži mesto v 1. SNL.« Nekako niste imeli sreče z izbiro tujcev v poletnem in zimskem prestopnem roku. K. Bozgo: »Že prej sem rekel, da je najzahtevnejša zadeva v nogometu selekcioniranje. Vedno misliš na najboljše, ampak s tekmami in napori se to lahko hitro zalomi. Veliko je seveda odvisno tudi od finančne situacije. Tujcem je že zdaj bilo težko priti v Slovenijo, odkar pa bo 1. julija še Hrvaška vstopila v EU, bomo imeli še manjšo izbiro igralcev (kakovostni hrvaški igralci ne bodo Foto: Črtomir Goznik Kliton Bozgo in Edin Osmanovič - trenerski dvojec Aluminija več tujci v evropskih državah). Tisti res kakovostni tuji igralci kar precej stanejo, zato mi iščemo take, ki so nam finančno dostopni. Taka je pač politika in finančna struktura kluba. Tudi sam bi si želel tukaj npr. Messija, ampak to je nemogoče (smeh).« Jože Mohorič Tenis • Blaž Rola Blaž Rola študentski prvak ZDA! 22-letni Ptujčan Blaž Rola je na najboljši možni način končal študij na univerzi v Ohiu in nastopanje za njihovo teniško ekipo: okronal se je z naslovom posamičnega prvaka ameriškega študentskega tekmovanja NCAA! Gre za zelo prestižno in cenjeno tekmovanje, ki mu tudi tamkajšnji mediji posvečajo veliko pozornosti. Dovolj zgovoren je podatek, da so se med zmagovalci tega turnirja v preteklosti znašli tudi legendarni John McEnroe, pa brata Bob in Mike Bryan. Blaž se je že lani vpisal med zmagovalce tega turnirja, a takrat med dvojicami, skupaj s 1. krog: Blaž Rola (Ohio) -Ben McLachlan (Kalifornia) 6:2, 7:6(4) 2. krog: Blaž Rola - Malte Stropp (Mississippi) 6:1, 6:4 3. krog: Blaž Rola - Tsve-tan Mihov (Južna Karolina) 6:3, 6:2 četrtfinale: Blaž Rola - Henrique Cunha (Duke, Severna Karolina) 4:6, 6:4, 6:1 polfinale: Blaž Rola - Ja-pie De Klerk (Tulsa, Oklahoma) 6:2, 6:3 finale: Blaž Rola - Jarmere Jenkins (Virginia) 7:6(8), 6:4 Chasom Buchananom. Letos se je še bolj osredotočil za nastope med posamezniki in plod te usmeritve je naslov, ki si ga je zelo želel. Finalni turnir je bil odigran v Atkins Tennis Centru v Urbani v zvezni državi Illinois (na SV ZDA, podobno kot Ohio). Na njem je nastopilo 64 igralcev, Blaž pa je bil postavljen za 12. nosilca. Na poti do finala je izgubil le en niz, v če-trtfinalu mu ga je odvzel Brazilec Cunha (8. nosilec), študent univerze Duke. Tudi sicer je Blaž na poti do finala premagoval pisano mednarodno druščino: Novozelandca McLachlana, Nemca Stroppa, Bolgara Mihova in Južnoafričana De Klerka. Šele v finalu se je srečal s prvim Američanom, 3. nosilcem, Jarmerejem Jenkinsom. Zaključni dvoboj je bil v prvem nizu izjemno kakovosten in izenačen (trajal je več kot uro), nobenemu igralcu ni uspelo narediti breaka, odvzeti servisa tekmecu. V tie-brea-ku je Blaž povedel 6:2 in imel na voljo štiri zaključne žoge za zmago, a je Jenkins odigral nekaj izjemnih točk in izenačil na 6:6. Blaž je imel naslednjo žogo za niz pri 7:6, a je tudi to tekmec ubranil in si celo priigral vodstvo 7:8. Rola je zmogel moči na preobrat in je osvojil tri točke v nizu ter slavil 10:8. »Pri rezultatu 6:2 sem dobro serviral, tudi forhand je bil dober, nato pa sem zgrešil naslednji udarec. Preostale so mi še tri žogice za niz, zato se nisem obremenjeval. Ko pa je Jenkins izenačil na 6:6, sem bil že nekoliko zaskrbljen. Kljub štirim zapravljenih žogam za niz sem poskušal ostati miren in sem niz na koncu dobil. Točka pri izidu 9:8 je bila odločilna točka dvoboja,« je povedal Blaž, ki mu je zmaga v prvem nizu dala novih moči za drugi niz, ki je bil izenačen do rezultata 3:3. Nato je Blažu uspel break, ki ga je zadržal do konca in slavil 6:4. S tem je za univerzo Ohio osvojil sploh prvo posamično teniško lovoriko v zgodovini tekmovanja NCAA. »To je neverjetno. V preteklosti so na teh turnirjih zmagali John McEnroe ter brata Bryan. Zdaj bo tudi moje ime ob teh velikanih našega športa in to je res nekaj posebnega. Sem presrečen. Sam finale je bil izjemno težek, zrak je bil vlažen in vroč. Težko si predstavljam, da bi moral odigrati še tretji niz.« Uspeha Blaža Role se je veselil tudi njegov trener Ty Tucker, ki je Blaža spremljal zadnja tri leta. S ponosom sta uspeh nekdanjega varovanca spremljala tudi trenerja v ptujskem teniškem klubu Zoran Krajnc in Luka Hazdovac, pri katerih se je Blaž kalil praktično do članske kategorije. Pred odhodom v ZDA je kratek čas treniral tudi pri TK Branik Maribor, kjer je bil njegov trener Daniel Šantl. Rola bo po urejenih formalnostih na univerzi odpotoval v Mehiko, kjer bo nastopil na dveh futures turnirjih, potem se vrača v domovino. A le za kratek čas, saj ga čaka pot na sredozemske igre v Turčijo ... Jože Mohorič Blaz Rola, a four-time All-American on the Ohio State men's tennis team, won the 2013 NCAA Singles Championship with a 7-6(8), 6-4 win over No. 3 Jarmere Jenkins of Virginia Monday afternoon at the Khan Outdoor Tennis Complex/Atkins Tennis Center in Urbana, III Na spletni strani univerze v Ohiu so s ponosom predstavili prvega študenta njihove univerze, ki je v vsej zgodovini osvojil prestižno lovoriko zmagovalca NCAA v tenisu - to je letos uspelo Ptujčanu Blažu Roli. 12 Štajerski Šport, šport mladih petek • 31. maja 2013 Rokomet • 1. B SRL (m) V Gorišnici in Veliki Nedelji zadovoljni Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Sebastjan Oblak, trener Moškanjcev-Gorišnice Bojan Munda, trener Velike Nedelje Carrere Optyla Sebastjan Oblak: »Bilo je zelo težko« V pravkar končani sezoni v 1. B slovenski moški ligi so rokometaši Moškanjcev-Gori-šnice osvojili sedmo mesto. Že nekaj krogov pred koncem prvenstva so prišli do želenega cilja - obstanka v ligi, in to kljub temu da lani ob napredovanju v višjo ligo niso posegli po zvenečih okrepitvah. Obstanek je tudi nagrada vodstvu, ki skrbi za nemoten potek tekmovanja vseh selekcij. O minuli sezoni smo se pogovarjali s trenerjem Sebastjanom Oblakom. Kako bi ocenil minulo sezono, kjer je Gorišnica nastopila kot povratnik v ligo ? S. Oblak: »S sedmim mestom sem zadovoljen, je pa bilo zelo težko. V začetku smo imeli zelo težek razpored, kasneje pa smo ujeli ritem in prišli do želenih točk. Vedeli smo, da bo težko, kajti ostali smo le z domačim kadrom in na to smo v klubu še posebej ponosni. Tudi v naprej bomo v klubu stremeli, da bo igralo čim več domačih igralcev, ki smo jih vzgojili v našem klubu.« Kakšna je razlika med 1. B in 2. ligo ter kako boste sestavili ekipo v naslednji sezoni? S. Oblak: »Med 1. B in 2. ligo je razlika predvsem v moči in hitrosti igralcev. V naslednji sezoni imamo cilj uveljaviti še kakšnega mladega domačega igralca, zadržati vse igralce in tej ekipi dodati še dva, zunanjega igralca ter vratarja. Cilj pa je uvrstitev do 5. mesta. Priprave začnemo 1. avgusta.« Kako gledate na dejstvo, da bodo v naslednji sezoni kar tri ekipe s tega območja igrale v 1. B-ligi? S. Oblak: »V klubu smo izredno zadovoljni, da je Velika Nedelja ostala v ligi in da se je Ptuj uvrstil v 1. B-ligo in jim osebno ter v imenu kluba iskreno čestitamo. To je samo dokaz več, da se v Podravju dobro dela in da se tu igra dober rokomet. Za naslednjo sezono pa to pomeni šest bližnjih rokometnih derbijev. Na koncu bi pohvalil in se zahvalil predsedniku Ivanu Kelencu ter celotnemu upravnemu odboru, da v teh težkih časih vztrajajo in nam zagotavljajo dobre pogoje za delo.« Bojan Munda: »Razburljiva sezona« Rokometaši iz Velike Nedelje bodo tudi v naslednji tekmovalni sezoni igrali v 1. B slovenski moški rokometni ligi. Sezono, ki je za njimi, bi najraje kar pozabili, saj je bila zelo stresna. O obstanku je odločalo prav zadnje srečanje v sezoni: premagali so Grčo Kočevje, sicer direktnega konkurenta v boju za obstanek. Trener Bojan Munda je o minuli sezoni strnil nekaj misli. »Minula sezona je bila razburljiva v vseh pogledih: imeli smo veliko težav s poškodbami in igralskim kadrom, kar je v veliki meri vplivalo na velika nihanja v sami igri. Domače tekme smo odigrali na solidnem nivoju, veliko težav pa smo imeli na gostovanjih. Na koncu smo le izpolnili cilj - obstanek v ligi.« Obstanek ste si zagotovili v zadnjem srečanju, kar je Kikboks • Finale državnega prvenstva Ptujcani najboljši v Sloveniji V nedeljo, 26. maja, je v dvorani Šolskega centra na Ptuju v organizaciji domačega Kluba borilnih veščin Ptuj in Kikboks zveze Slovenije potekal finalni turnir državnega prvenstva v kikboksu v disciplini point fighting (semi kontakt), low kick in glasbenih formah. Na treh turnirjih je letos skupno sodelovalo več kot 220 tekmovalcev iz 24 slovenskih klubov, med njimi tudi 24 tekmovalcev KBV Ptuj. Ti so po število prvih, drugih in tretjih mest (11 prvih mest, 11 drugih mest in 8 tretjih mest) najuspešnejša ekipa v disciplini point fighting (semi kontakt), druga je ekipa iz Zagorja, ki je osvojila 11 prvih, 9 drugih in 7 tretjih mest. Končni rezultati (po treh turnirjih) so pokazali, da je letos Klub borilnih veščin Ptuj najuspešnejša ekipa v Sloveniji in se je tako drugo leto zapored zavihtela na vrh slovenskega kikboksa v disciplini point fighting. Končna rang lista prvenstva Slovenije 2013: SEMI KONTAKT 1. mesto so osvojili: Patrik Šulek (ml.kadeti do 47 kg in nad 47 kg), Gašper Mlakar Valentin (st. kadeti do 63 kg in do 69 kg), Luka Vindiš (mladinci do 84 kg in člani do 84 kg), Tilen Abraham (mladinci do 89 kg), Rok Potočnik (mladinci do 94 kg in nad 94 kg), Tadej Valenko (člani do 63 kg) in Aleksandra Arnuš (članice do 50). 2. mesto so osvojili: Nino Bratušek (ml. kadeti nad 135 cm do 10 let), Dejan Duh (ml. kadeti do 47 kg), Niko Ritlop (ml. kadeti nad 47 kg), Lara Vuzem Vajda (ml. kadetinje do 37 kg in do 42 kg), Nina Duh (st. kadetinje do 50 kg), Vito Čurin (mladinci do 69 kg in do 74 kg), Luka Vindiš (mladinci do 79 kg), Tadej Valenko (člani do 69 kg) in Tilen Abraham (člani do 89 kg). bil še dodatni pritisk na vse v klubu. B. Munda: »Vsekakor smo si želeli zagotoviti obstanek že pred zadnjo tekmo, a nam ni uspelo. Tako je bil zadnji teden pred dvobojem z Grčo zelo pester, ampak fantje so ta pritisk dobro prenesli in intenzivno ter zavzeto trenirali. To se jim je povrnilo na sami tekmi.« Se boste pred naslednjo sezono okrepili in kakšna so vaša pričakovanja? B. Munda: »Priprave za naslednjo sezono se bodo začele okrog desetega avgusta, za igralski kader pa je zadolžena uprava v klubu. Vem samo to, da bomo dali več možnosti mlajšim domačim igralcem, ki bodo skozi celotno poletje trenirali pod vodstvom trenerja Darka Kneževica in pridobivali predvsem na moči in eksplo-zivnosti. V naslednji sezoni pričakujemo spet ogorčen boj za obstanek v ligi. Upamo le, da se ne bo sezona spet reševala na zadnji tekmi. Sicer pa velja rek, če je konec dober, je vse dobro.« Danilo Klajnšek 3. mesto so osvojili: Dominik Ljubec (ml. kadeti do 47 kg), Timi Sitar (st. kadeti do 47 kg), Nina Duh (st. kadetinje do 55 kg), Simon Kaisersberger (mladinci do 74 kg in do 79 kg), Nejc Popošek (st. kadeti do 52 kg in do 57 kg), Tilen Abraham (člani do 84 kg). Na tekmovanju so sodili tudi sodniki iz Ptuja Edvard Šte-gar, Milan Breg, Aleš Skle-dar, Aleš Najdek in Mateja Erlač. V četrtek pa najboljši tekmovalci KBV Ptuj, ki so na seznamu reprezentance Slovenije potujejo v Rimini v Italijo na tekmo za Svetovni pokal. V Italijo potujejo Patrik Šu-lek, Timi Sitar, Gašper Mlakar, Vito Čurin, Simon Kaisersber-ger, Luka Vindiš, Tadej Valenko in Lara Vuzem Vajda. Franc Slodnjak Foto: Črtomir Goznik Na finalu DP na Ptuju so tekmovalci prikazali številne atraktivne dvoboje. Iz Kluba borilnih veščin Ormož se je tekmovanja udeležilo 5 tekmovalcev (nastopili so v disciplini point fighting - PF), trenerja Danilo in Milan Korotaj ter sodnica Tončka Kaluža. Rezultati: 1. Rok Tomažič - starejši kadeti do 52 kg 2. Dejan Kociper - mladinci do 57 kg 2. Lan Kokol - mlajši kadeti do 37 kg 3. Lan Kokol - mlajši kadeti do 42 kg 3. Matjaž Pleh - mladinci do 57 kg 5.-8. Nejc Korotaj - mlajši kadeti do 37 kg 5.-8. Nejc Korotaj - mlajši kadeti do 37 kg Rok Tomažič je osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji starejših kadetov do 52 kg. V kategoriji mladincev do 57 kg je državni podprvak Dejan Kociper, skupno tretji v kategoriji mladincev do 57 kg je Matjaž Pleh. Tudi med najmlajšimi tekmovalci kluba se je Lan Kokol z osvojenim tretjim mestom domov vrnil z bronastim odličjem, kar je njegov največji uspeh v tekmovanjih za državno prvenstvo Slovenije. Ormoški tekmovalci se bodo pred počitnicami udeležili še nekaj mednarodnih turnirjev, člani državne reprezentance pa se bodo udeležili tekmovanja v Riminiju. Nogomet • NZS Mura brez dodatnih kvalifikacij, »na potezi sta Zavrč in Dob « Licenčna komisija za pritožbe pri Nogometni zvezi Slovenije je v skladu s svojimi pristojnostmi obravnavala pritožbi ND Mura 05 in NK Celje na odločitev prvostopenjske licenčne komisije, s katero je ta obema kluboma zavrnila vlogi za izdajo licence za UEFA tekmovanja in 1. SNL za tekmovalno sezono 2013/14. Celje je licenco dobilo, Mura ne. Slednja ni odpravila pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v okviru prvostopenjskega postopka, zato je licenčna komisija za pritožbe dokončno zavrnila vlogo za pridobitev licence, so v torek sporočili s sedeža NZS. Licence za igranje v 1. SNL imajo tako Maribor, Olimpija, Domžale, Koper, Celje, Gorica, Rudar Velenje, Triglav Kranj in Aluminij. Na podlagi navedenih dokončnih licenčnih od- ločitev je odbor NZS za nujne zadeve sprejel sklep, da se kvalifikacije za popolnitev Prve lige za naslednjo tekmovalno sezono med deveto uvrščeno ekipo 1. SNL (Mura) in drugo-uvrščeno ekipo 2. SNL (Dob) ne odigrajo. Na podlagi doseženih športnih rezultatov v 2. SNL v sezoni 2012/2013, so licenčni organi NZS tako pozvali Zavrč in Dob, da pristopita k izrednemu licenčnemu postopku za pridobitev licence za 1. SNL za 2013/2014. Glede na dosežene športne rezultate v ligah NZS v tekmovalnem letu 2012/2013, rezultate rednih in izrednih licenčnih postopkov ter določila predpisov NZS bo dokončno sestavo 1. in 2. SNL za sezono 2013/2014 potrdil Izvršni odbor NZS na seji 17. junija. sta Nogomet • S. Andelkovič Močan pečat je pustil tudi na Ptuju Foto: Črtomir Goznik Siniša Andelkovič (na fotografiji levo, v dresu Maribora) je kariero na slovenskih prvoligaških zelenicah začel pri ptujski Dravi. V letošnji sezoni je nosil dres italijanskega drugoligaša iz Modene. Sinišo Andelkoviča je v sezoni 2008/09 iz Kranja na Ptuj pripeljal takratni predsednik Robert Furjan, ki je v njem videl obetavnega branilca. V dobrem letu in pol igranja na Ptuju je še veliko napredoval, plod dobrih iger pa je bil prestop v Maribor. Tam so ga - poleg Iličiča in Bačinoviča - na srečanju evropske lige opazili predstavniki Palerma in omenjena trojica je tvorila enega izmed najuspešnejših prestopov v slovenskem nogometnem prostoru. Relacija Maribor -Palermo je postala sinonim za uspešno izpeljan posel. Pri Palermu pa je do sedaj ostal le Iličič, Bačinovič in Andelkovič sta odšla na posojo v 2. italijansko ligo, prvi v Verono, drugi v Modeno. Slednja je v tej sezoni končala na 8. mestu. Se še spomnite tistega obdobja pri Dravi? S. Andelkovič: »Ja, seveda se spomnim. Takrat sem prvič zaigral v 1. SNL in si nabral veliko izkušenj v prvi ligi. Od tam me je pot vodila do Maribora, kjer sem še napredoval.« Od Maribora ste preko Palerma odšli v Modeno: za vami je pravzaprav čudovita zgodba. S. Andelkovič: »Seveda v tujini ni vedno lahko, ampak vsi, ki imajo možnost in se odločijo za ta korak, se tam trudijo po najboljših močeh. Tudi pri meni je tako in vedno poskušam dati svoj maksimum ter si s tem izboriti mesto v ekipi.« Kam računaš, da bi te lahko vodila nadaljnja kariera? S. Andelkovič: »Računam na vrnitev v Palermo, saj imam z njimi še dve leti pogodbe. Rad bi se izkazal in si s tem izboril dobro osnovo za naprej.« Kako bi ocenil 2. italijansko ligo? S. Andelkovič: »S slovensko ligo je predvsem velika razlika v fizični moči. Veliko je tekem ter zaradi tesnejšega pokrivanja manj prostora za igro.« Znova ste tudi na reprezentančnem seznamu selektorja Katanca. S. Andelkovič: »Tega sem zelo vesel in upam, da bo vse potekalo tako, kot si želim.« JM petek • 31. maja 2013 Šport Štajerski 13 Atletika • AK CP Ptuj Bedraceva in Pavlovic najboljša mnogobojca v državi Ptujska atletika se lahko pohvali z nekaj zelo nadarjenimi mladimi atleti. Maja Bedrač, Grega Pavlovič in Boštjan Nahberger so svoj vsestranski atletski talent pokazali minuli konec tedna na državnem prvenstvu v mnogoboju v Velenju, kjer so okoli vratu v starostni kategoriji U-16 obesili dve zlati kolajni in eno 'ponesrečeno' bronasto. »Mnogoboj je bil zelo zahteven. Predvsem zaradi težjih vremenskih razmer, saj je bilo hladno in deževno,« je po uspešno zaključenem dvodnevnem tekmovanju povedal njihov trener Aleš Bez-jak, ki je bil z rezultati svojih varovancev seveda zadovoljen. »Pa vseeno so nam tokrat določene discipline šle slabše od pričakovanj. Tako je tudi končni zbir točk manjši, kot bi lahko bil. Nekaj je bilo nezbranosti, nekaj premalo angažiranosti, ob koncu pa je svoje naredila tudi utrujenost. Boštjan bi zmagal pri dečkih, pa je v skoku v daljino 'vsekal nulo', kar pomeni, da je ostal brez točk za skupni seštevek. Grega je slabše skakal v višino in metal kopje, Maja je slabše skakala v daljino in metala kopje. Ostale discipline so jim šle dobro ali odlično,« je črto pod tekmovanjem potegnil Bezjak. Pavlovič se je zelo izkazal predvsem v sprinterskih disciplinah, kje je na 60 metrov tekel 7,41 sekunde, na 300 metrov pa 37,60 sekunde. Nah-berger je imel smolo v skoku v daljino, kjer je naredil tri prestope in ostal brez rezultata, kar ga je na koncu stalo zmage v skupnem seštevku mnogoboja. Se je pa izkazal v teku na 100 metrov z ovirami (15,04 sekunde) in v skoku v višino s 164 preskočenimi centimetri. V konkurenci pionirk je Bedračeva suvereno opravila s konkurenco, posebej pa je navdušila v teku na 80 metrov z ovirami (10,20 sekunde) in na 100 metrov (12,66 sekunde). Uroš Esih Trener Bezjak z nadarjeno generacijo mladih atletov, kjer prednja-čijo Bedračeva, Pavlovič in Nahberger. Rokomet Reprezentanca v ponedeljek na Hardeku Minuli teden je za kandidate mlajših rokometnih reprezentanc potekalo testiranje motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti. Testiranja na Fakulteti za šport v Ljubljani in v športni dvorani Kodeljevo se je udeležilo 66 reprezentantov mladinske in kadetske izbrane vrste ter reprezentance mlajših kadetov, ki jo vodi Ormo-žan Saša Prapotnik. Iz vrst ormoškega Jeruzalema so na testiranju sodelovali Rok Cvetko, Tomaž Cvetko, Miha Kolmančič in Matic Topolo-vec. Testiranja, ki iz leta v leto napredujejo in vedno znova prinašajo več svežih in pomembnih podatkov, potekajo na RZS že 22 let zapored. Prvi testiranci so bili rokometaši generacije letnika 1974. Poleg testiranja se bo reprezentanca mlajših kadetov Slovenije, letnik 1996 in mlajši, zbrala v ponedeljek, 3. junija, na preglednem treningu v Ormožu. Od 15.30 do 16.30 bo ekipa na Hardeku opravila trening, nato pa odigrala tekmo proti ekipi Jeruzalema, ki bo sestavljena iz igralcev kadetske in mladinske vrste ter nekaterih igralcev članske ekipe. Med osemnajstimi vabljenimi reprezentanti sta tudi dva Ormožana, Rok Cvetko in Miha Kolmančič, ki sta pred kratkim na DP kadetov s svojimi soigralci osvojila bronasto kolajno. ku Lokostrelstvo Štiri medalje Ljutomerčanom Na tradicionalnem lokostrelskem turnirju za Postružnikov memorial v Mariboru so ljutomerski tekmovalci zabeležili odlične rezultate. Matija Režonja je pri dečkih osvojil 1. mesto, uvrstitve na 2. mesto pa so se veselili Iva Ivanič (deklice), Uroš Vrbančič (veterani - na posnetku desno) in Marjan Kokol (veterani). Turnir je štel za slovenski in FITA pokal, kar je Ljutomerčanom v skupni uvrstitvi prineslo pomembne točke. NŠ Nogomet • NK Zavrč Zavrč spisal zlato poglavje v svoji zgodovini Še zdaj odmeva že »ponaro-dela« izjava župana Zavrča Mirana Vuka, ko je lani dejal, da bodo cilji nogometašev Zavrča doseženi, ko bodo z letalom potovali na evropsko srečanje. Mnogi so se takrat odkrito muzali in posmehovali, toda »alfa in omega« kluba je ostal neomajen in je za svojimi besedami trdno stal. Leto dni zatem v slovenski nogometni javnosti ni več nikogar, ki bi se smejal tem besedam. Zavrč je pome-tel z drugoligaško konkurenco in se prvič v svoji zgodovini uvrstil v najprestižnejše nogometno tekmovanje pri nas, obenem pa nakazal, da tudi v Prvi ligi Telekom Slovenije ne misli plesati zgolj leto. V prid tej trditvi govorijo smelo načrtovane priprave in tekme z atraktivnimi tekmeci, napovedane okrepitve, okrepljen strokovni in tehnični kader, lastna nogometna šola in pa Športni park, ki dobiva čudovito zaokroženo podobo. Novopečeni prvaki 2. lige so v sezoni pokazali daleč največ, zasluženo slavili in ponesli uspeh male občine po vsej Sloveniji in tudi širše, saj ni poznan primer, kjer bi imela občina z le 1600 prebivalci nogometnega prvoligaša. Zavrč je deloval dovolj dobro skozi celotno sezono in to kljub temu, da je sezono začel z dvema porazoma. Individualna kakovost je bila dovolj, da skozi odigranih 27 krogov tekmeci niso mogli resneje parirati Zavrču. Še najbližje temu je bil Roltek Dob, ki ima jasno začrtano vizijo, klub pa je stalnica vrha 2. lige zadnjih nekaj sezon. Zapuščina Jerneja Javornika je bila izjemna, njegovo delo pa vsaj zaenkrat uspešno nadaljuje tudi Damjan Romih. Težava Doba je infrastrukturne narave, saj zaradi neustreznega igrišča že lani niso šli v Prvo ligo. To je najverjetnejši scenarij tudi letos, čeprav so zaradi odpo- Foto: Črtomir Goznik Doris Kelenc (beli dres) je bil ena od gonilnih sil ekipe Zavrča v letošnji sezoni. vedanih dodatnih kvalifikacij z Muro Dobljani teoretično med najboljšimi. Silne ambicije o naslovu prvaka je pred sezono gojila Krka, toda velikopotezni cilji direktorja Saša Udoviča se niso povsem uresničili. Klub ima določene finančne probleme, kljub temu pa »farmacevti« še niso vrgli puške v koruzo. Zaradi zgoraj omenjenih zapletov ostalih klubov, ki so pred njimi v vrsti za Prvo ligo, se jim odpira možnost, da se po dolgih letih tavanja v temi tudi dolenjski klub preizkusi med najboljšimi. Jamstvo za to bi naj bil glavni pokrovitelj, podjetje Krka in načrtovani nov stadion. Sledi precejšen kakovosten prepad, saj četrtouvrščeno Krško zaostaja kar 16 točk za Krko. Kljub temu pa je za Po-savci odlična pomlad, ko so iz borbe za obstanek skočili na 4. mesto. Sledita največja razočaranja sezone, Kalcer Radomlje in Garmin Šenčur. Kalcer kljub imensko številčnemu in kakovostnemu kadru ni uspel narediti kakovostnega preboja, Šenčur pa je v drugem delu prvenstva vidno pešal. Šmartno 1928 si je obstanek v ligi priigralo šele v zadnjem krogu, kljub temu da je bilo jeseni še krepko v zgornji polovici. Šam-pion se kljub zagotovljenemu obstanku najbrž seli v najnižjo ligo. Iz lige sta izpadla Bela krajina, ki je le bleda senca nekdanjega prvoligaša, in Dravinja, ki je bila na propad obsojena že praktično po jesenskem delu tekmovanja. Sicer je glede sestave 2. lige za naslednjo sezono še precej nejasnosti, saj še vedno ni povsem jasno, kdo bo - če sploh bo - iz Prve lige izpadel (Mura se bo najverjetneje preselila v najnižjo ligo, zaradi neambi-cioznosti nekaterih drugoli-gašev stvari še niso dorečene niti z Aluminijem, obenem pa bi lahko težave povzročil predvsem klub, ki bi moral v 2. ligo napredovati iz 3. lige vzhod, poleg tega pa je na »aparate priklopljen« Šampion). NZS tako čaka še precej dela s popolnitvijo lig. Presežka pravkar končana sezona v 2. ligi glede kakovosti nedvomno ni prinesla. K popestritvi in osvežitvi je s svojim delovanjem največ prispeval prav Zavrč, ki je tudi najbolj gledana ekipa lige, vse ostalo pa je zgledalo precej klavrno. Slabe finančne razmere v klubih, infrastrukturne težave, »podhranjenost« posameznih kolektivov v strokovnih kadrih in mlajših selekcijah pač niso stvari, ki bi omogočale napredek. Problemi lige - in slovenskega nogometa nasploh - so globlji, svetel vzor vsem ostalim pa je lahko prav Zavrč, ki se je odlično prilagodil situaciji, obenem pa bodo skušali v klubu izkoristiti vključitev Hrvaške v EU. Tudi zaradi tega ni bojazni, da že v svoji premi-erni sezoni med prvoligaši ne bi beli »skalpirali« koga od velikih. Tadej Podvršek Zavrč z novim predsednikom, potrjenih pet odhodov Kljub temu da so igralci Zavrča na zasluženem dopustu, pa uprava novega prvoligaša ne počiva. Postoriti je treba ogromno stvari; NZS pač ne odstopa niti za milimeter in ničesar ne prepušča naključju. Tako so že stekla številna manjša dela okoli stadiona, veliko se dela na »pa-pirologiji« (oddati je namreč treba vlogo za izredno pridobitev prvoligaške licence), kmalu pa se bo pričela graditi tudi tribuna, ki bo končana predvidoma pozi- mi in ki bo z reflektorji in dvema umetnima igriščema zaokrožila celostno podobo Športnega parka. Tako želijo v Zavrču zadostiti vsem, tudi najbolj zahtevnim kriterijem licenčne komisije NZS. V klubu pa se poleg vsega obeta tudi sprememba na mestu prvega moža. Roman Vuk se po dolgih letih zaradi preobremenjenosti na delovnem mestu umika s položaja, njegov položaj pa bo skoraj zagotovo zasedel Silvo Šterbal, sicer zaposlen v podjetju RM Vuk. Dozdajšnji predsednik bo skupaj z bratom Miranom še vedno skrbel za nemoteno delovanje kluba, toda zaželel si je malo več miru in zasebnosti. Beli bodo priprave na novo sezono pričeli 11. junija, saj se prvenstvo v Prvi ligi Telekom Slovenije prične že 13. in 14. julija. Obenem pa je klub objavil seznam igralcev, na katere več ne računa v prihajajoči sezoni. Zavrč tako zapuščajo Matej Murat, Samo Sagadin, Andrej Duka-rič, Tomaž Avguštin in Uroš Gabro-vec. Uradno se o okrepitvah še ne govori, blizu kluba pa so igralci, o katerih smo v naših preteklih številkah že poročali. Seznamu tistih, ki so blizu Zavrča, pa se je priključil tudi najboljši igralec Mure v pretekli sezoni in njen kapetan Matic Maruško. Skoraj dokončno pa je jasno, da v Zavrč ne bo vratarja Mateja Radana. Športne novičke Plavanje • Nova zmaga Lore Grobelšek Plavalni klub Ljubljana je na Kodeljevem v soboto in nedeljo pripravil 38. mednarodni plavalni miting - Pokal mesta Ljubljane. Na dvodnevno tekmovanje je bilo prijavljenih kar 343 plavalcev in 387 plavalk iz 33 klubov (med njimi je bilo kar 18 klubov iz tujine, op. a.). V tej množici nastopajočih je tekmovala tudi članica PK Terme Ptuj Lora Grobelšek, ki jo je spremljal tudi njen trener Igor Sternad. Kljub nenavadno hladnemu vremenu za ta letni čas se je Grobelškova izkazala, saj je s časom 32,22 sekunde zmagala v svoji paradni disciplini -50 metrov hrbtno. S tem rezultatom je pokazala, da je že sedaj v dobri formi. To bo poskušala stopnjevati do odrtega plavalnega prvenstva, ki bo potekalo v začetku avgusta v Ravnah na Koroškem. DB I. - Talum II. 353:278, Podlehnik II - Prijatelji 286: 240. Po 3. krogu vodi Dravca II. s 1059 podrtimi keglji, sledijo Pod- lehnik I. 1043, Dravca I. 1015, DU Ptuj 997, Optimisti Lovec 961, Optimisti Vajda 949, itd. DK Kegljanje • Borbene igre REZULTATI 3. KROGA: Kombaj-nisti - Invalidi 300:271, Dravca I. - Elektro 337:293, Talum I. - DETA Center 273:310, Dravca II - Optimisti Vajda 352: 297, Optimisti Lovec - DU Ptuj 300:337, Podlehnik Ekipi Dravca II. in Podlehnik Foto: Miran Ritonja 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 7. junija 2013 MNZ Ptuj Za predsednika kandidata Glažar in Gojčič, za podpredsednika Janžekovič in Kmetec V torek, 4. junija, bo ob 19. uri v hotelu Ro-škar v Hajdošah izvedena volilna skupščina MNZ Ptuj. Najzanimivejša točka dnevnega reda bo Volitve v organe MNZ Ptuj za mandatno obdobje 2013/2017. Volilna komisija je že pregledala in objavila prispele kandidature. Za predsednika MNZ Ptuj sta kandidata Stanko Gla-žar in Franc Gojčič, za podpredsednik MNZ Ptuj Janez Janžekovič in Fre-di Kmetec, za člane izvršnega odbora pa je na volilno komisijo prispelo 12 prijav (voli se 8 članov): Vladimir Abraham, Zvonko Bezjak, Mladen Dabanovič, Milan Dre-venšek, Boris Grabar, Boštjan Grabrovec, Darko Jeza, Franc Nani Matjašič, Sandi Mertelj, Tone Pernat, Franci Tr-stenjak, Miran Tušek, Franček Vorih In Drago Zorko. JM Nogomet • Dekleta U-12 Ptujčanke v finalu državnega prvenstva Igralke ZNK MSM Ptuj U-12 in strokovno vodstvo po uspehu v Ravnah na Koroškem Mlade igralke ptujskega nogometnega kluba MSM Ptuj so dosegle izjemen uspeh, saj so se v konkurenci U-12 uvrstile med štiri najboljše ekipe v Sloveniji in bodo 8. junija na Ptuju zaigrale na finalnem turnirju za naslov državnega prvaka. Zadnji krog tekmovanja, ki je bil konec tedna v Ravnah na Koroškem, je prinesel novo veselje v ptujski tabor. Varovanke trenerja Mirana Zorčiča so najprej remizirale z ekipo Dornave (0:0), nato pa so v neposrednem obračunu za mesto v finalu premagale ekipo Maribora z 1:0 in si prislužile vozovnico za tako želeni finale. Strelka odločilnega zadetka na Koroškem je bila Nika Fijan, čestitke pa si zaslužijo vse igralke. »Dekletom lahko samo čestitam, čeprav tokrat z igro niso blestele, toda naredile so vse, da so se uvrstile na zaključni turnir. V finalu se želimo predstaviti v najboljši luči in čim bolje promovirati ptujski nogomet. To je za nas velik uspeh in hkrati motivacije in obveza za nadaljnje delo. Izjemno sem ponosen na naša dekleta,« je po srečanju v Ravnah dejal športni direktor kluba Leon Kodrič. Sadovi dobrega dela trenerja Mirana Zorčiča in celotnega strokovnega štaba so tako vidni Četverica finalistov Dekleta ZNK MSM Ptuj se bodo za naslov državnih prvakinj borila z ZNK Tele-ing Pomurje (prvak vzhodne skupine), ZNK Krim (prvak zahodne skupine) in ZNK Radomlje (2. mesto na zahodu). že v prvem letu delovanja, kar niso pričakovali niti največji optimisti. Če upoštevamo, da so ta dekleta osvojila tudi naslov podprvakinj v zimski ligi, potem so pričakovanja po uvrstitvi v veliki finale povsem realna. »To je po letu dni dela izreden uspeh. Vesel sem, da se dekleta lahko enakovredno kosajo v vsemi ostalimi ekipami. Kolektivni duh je tisto, kar jih krasi, zato si prav vse, ki so nastopile skozi prvenstvo, zaslužijo pohvalo,« so besede trenerja Mirana Zorčiča. ŽNK MSM Ptuj: Nika Fijan, Maša Šibila, Ana Majerič, Eva Vidovič, Špela Pernek, Viktorija Vidovič, Vita Žolek, Tina Hva-lec, Saša Mlakar, Taja Lončarič, Vanesa Furjan in Lara Kozo-derc. UR 11. Poli maraton že trka na vrata Kolesa so pripravljena in vse mišice tudi Se čisto malo časa nas loči do 11. Poli maratona. Organizatorji so pripravili že vse potrebno, manjkate le še vi. Prijave na maraton lahko najhitreje opravite kar preko spletne strani www.polimaraton.si, kjer dobite tudi vse ostale informacije. Sicer pa je Poli maraton do zdaj prepričal že 50.050 kolesarjev, ki so pogumno premagovali kilometre po ptujski okolici, tako da lahko letos pričakujemo dobro in številčno močno družbo rekreativnih kolesarjev od blizu in daleč. Verjamemo, da bo letošnji 11. Poli maraton nekaj posebnega. Selitev v mestno jedro je namreč odlična priložnost za širitev ponudbe, stalnice pa seveda ostanejo enake, kot so vsi redni udeleženci Poli maratona že vajeni. Pričakovanja bomo tako tudi letos zadovoljili vsem ljubiteljem predvsem gibanja, druženja in tudi uživanja v slastnih Perutninih jedeh. Poskrbljeno pa bo tudi za svetovanje in tehnično pomoč udeležencem za manjša popravila koles. Zmagovalec je vsak Kaj pa je tisto, kar določa Poli maraton? Seveda to ni le izvrstna ponudba za vse udeležene. Je tudi značaj Poli maratona, kjer je zmagovalec vsak, ki se poda na traso. Ni pomemben porabljen čas, pomembna je le družba in volja do premagovanja ceste ter kilometrov. Seveda je ob letošnjih trasah največja spodbuda za kolesarjenje cilj in vse dogajanje na cilju, vendar tudi pot sama ponuja obilico lepih vedut, zanimivih krajev in ljudi dobre volje. Tako bo celotna trasa, katerokoli boste izbrali, minila še prehitro. Ob prihodu na cilj pa bo lahko vsak kolesar ponosen nase. Predvsem zaradi premagane poti in potrditve lastne volje. To pa bomo potrdili tudi organizatorji in vsakemu kolesarju dali medaljo za vso prevoženo pot in za lep spomin na dogajanje. Posebne zasluge in nagrade Je pa Poli maraton tudi odlična priložnost za posebne dosežke. Kot vsako leto bomo tudi letos podelili tri krasne pokale za najštevilčnejše ekipe, najstarejšo in najstarejšega kolesarja ter tudi za najmlajšo in najmlajšega, ki bosta delala družbo večjim kolesarjem na kolesu, pa tudi tistima, ki bosta katerokoli traso prevozila sama. Po zaključenem kolesarjenju pa pride seveda še nagradno žrebanje med vsemi udeleženimi, kjer boste lahko s kančkom sreče dobili pravo kolo ali kakšno drugo zanimivo nagrado. Poleg vseh prijateljev Poli maratona, ki bodo za udeležence ponujali različne ugodnosti, pa se nadejamo tudi obiska različnih skupin kolesarjev, ki tej vrsti rekreacije dajejo posebno vrednost. Zato nikar ne čakajte. Tudi zato, ker mi komaj čakamo na vas. (PR) Športni napovednik Nogomet • 3. SNL vzhod PARI 24. KROGA - PETEK ob 17.30: Kovinar Štore - Koroška Dravograd; SOBOTA ob 17.30: Farmtech Veržej - Čarda Martijanci, Ma-lečnik - Avto Rajh Ljutomer, Šmarje pri jelšah - AHA EMMI Bistrica, Rakičan - Zreče; NEDELJA ob 17.30: Odranci - Grad, Tromejnik G Sukič - Agroservis Beltinci LIGA U-14 VZHOD 28. KROG: Aluminij - Krško (sobota ob 11.00), Kovinar Tezno -Poli Drava Ptuj (sobota ob 11.00) NS SUPER LIGA MNZ PTUJ PARI 25. KROGA - SOBOTA ob 17.00: NŠ Drava Ptuj - 1A Gerečja vas, Boč Poljčane - Hajdina; NEDELJA ob 17.00: Bukovci - Središče, Stojnci - Podvinci Betonarna Kuhar 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 20. KROGA - PETEK ob 18.00: Majšperk - Lovrenc; SOBOTA ob 17.00: Skorba - Rogoznica, Tržec - Gorišnica, Podvinci DS Galun - Videm; NEDELJA ob 17.00: Markovci - Apače 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Podlehnik - Pragersko, Zgornja Polskava - Polskava Avtoprevozništvo Grobelnik, Leskovec - Makole; NEDELJA ob 17.00: Grajena - Slovenja vas, Hajdoše - Cirkulane MNZ PTUJ MLADINCI V nedeljo ob 14.00 bo v Podvincih odigrana prva tekma za naslov prvaka v ptujski mladinski ligi med ekipama Podvinci DS Galun in Hajdino. VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ VETERANI 35 PARI 20. KROGA - PETEK ob 18.00: Skorba - Pohorje Oplotnica, Boč - Cirkulane, Polskava - Grajena, Videm - Dornava VETERANI 40 PARI 17. KROGA - PETEK ob 18.00: Zgornja Polskava - Lovrenc, Podlehnik - Leskovec, Podvinci - Ormož Mali nogomet • Turnir v Dražencih V soboto, 15. 6., KMN Draženci na igrišču ob ribniku v jami organizira 3. tradicionalni turnir. Turnir se prične ob 10.00, prijave začnejo sprejemati ob 9.00. Prijavnina znaša 50 € in se poravna ob prijavi. Nagradni sklad bo znašal 100 % prijavnin. Turnir v Miklavžu pri Ormožu Športno društvo Mladost iz Miklavža pri Ormožu organizira v nedeljo, 2. junija, ob 9.00 turnir v malem nogometu. Prijavnina znaša 40 €. Prijava na dan turnirja do 9.00 ali prej na 031 374 564 (Dani Vrbnjak). Vabljeni! Liga ŠD As PARI 5. KROGA - PETEK: SD As - FC Optimisti (20.30), KTED Ko-ranti demoni - KMN Majolka (21.40), UŠT Višnjica - KMN Draženci (21.15), ŠD AS Evroavto - ŠD Majski Vrh (22.50), MIX Team - UŠR Višnjica (23.25 - zaostala tekma 3. kroga). LMN Juršinci Razpored 2. kroga (petek, 31. 5., delegat: FC Ptuj): Bar Žabica-Zvone team - Mitmau (20.30), ŠD Rim - ŠD Polenšak (21.05), Sa-kušak-Puch - Bar Kavalo-Hausmart team (21.40), Vinogradništvo Toplak - ŠD Juršinci (22.15). Sandijev memorial Klub malega nogometa Vitomarci Petlja prireja 13. tradicionalni Sandijev memorial, nočni turnir v malem nogometu, ki bo potekal v soboto, 1. 6., na asfaltnem igrišču pri OŠ v Vitomarcih. Turnir je posvečen v spomin na tragično preminulega igralca kluba Sandija Toša. Igra se po pravilih FIFA, 4+1. PROGRAM PRIREDITVE, SOBOTA, 1. 6.: 10.00 - turnir v kategoriji U18 (igrajo lahko igralci rojeni 1995 in mlajši). Najboljše tri ekipe iz tega turnirja imajo zagotovljen brezplačen nastop na večernem turnirju, če nastopi vsaj 8 istih igralcev; 15.00 - turnir v veteranski konkurenci 19.00 - prijateljska tekma ženskih ekip 20.30 - Sandijev memorialni turnir za prehodni pokal z nagradnim skladom 2.000 €. 1. mesto - 1.000 € + pokal + prehodni pokal 2. mesto - 500 € + pokal 3. mesto - 300 € + pokal 4. mesto - 50 € in praktična nagrada v vrednosti 150 €. Bogate nagrade za najboljšega igralca, strelca, vratarja in peterko turnirja. Nagrade so zagotovljene. PRIJAVE in PRIJAVNINA: prijave ekip do žreba pred pričetkom turnirja po določenem urniku. Mladinci U-18, turnir med zaselki in ženske, vse te kategorije nimajo prijavnine. Veterani 6 € na prijavljenega igralca (v ceno všteta malica), člani na ekipo 75 €. Vsak klub ali društvo, ki bo na turnirju nastopilo z dvema ekipama, ima za drugo ekipo prijavnino samo 40 €. V okviru spremljevalnega programa bo v petek, 31. 5., s pričetkom ob 19. uri potekal turnir med zaselki občine Sveti Andraž ter zabava z ansamblom Trubadurji in DJ-jem. Ob igrišču bo postavljen prireditveni šotor, prireditev bo v vsakem vremenu! Informacije: 031 634 847 ali, rojs.darko@gmail.com. Več na: www.kapodol.com,www.turnirji.com. Vabljeni! DK, JM, UK Foto: MSM petek • 31. maja 2013 Šport mladih, rekreacija Štajerski 15 Šport mladih • Nogomet OŠ Destrnik-Trnovska vas tretja v državi V šolsko tekmovanje Rad igram nogomet je bilo letos prijavljenih skoraj 450 slovenskih osnovnih šol, zaradi česar je bila pot do prvaka dolga in naporna. Skoraj do vrha je letos prišla ekipa iz OŠ Destrnik-Trnovska vas. Dečki letnikov 1998 in mlajši so bili najprej uspešni na medobčinskem (ekipe iz 17. OŠ), nato na območnem tekmovanju v Oplotnici, pa v če-trtfinalu v Mozirju in še v pol-finalu v Radencih. Z zmago na enem izmed štirih polfinalnih turnirjev so si priigrali uvrstitev na zaključni turnir. Tega je OŠ Destrnik-Trnovska vas izvedla v večnamenski športni dvorani v Gorišnici, kar na nek način kaže tudi na dobro sodelovanje med šolama. V finalnem delu so ob »domači« ekipi nastopale še OŠ Leskovec pri Krškem, OŠ Dobrova in OŠ Preserje pri Radomljah. Na dobro pripravljenem in izveden finalnem turnirju je vsaka šola imela svoje bučne navijače, ki so svoje sošolce spodbujali z različnimi rekviziti, hkrati pa so imeli tudi izdelane posebne plakate. Največ svojih navijačev je razumljivo imela ekipa OŠ Destrnik-Trnovska vas, katere učence so iz matične šole pripeljali s tremi avtobusi. V prvem polfinalu so se gostitelji pomerili z Leskovcem. Gostje so tudi s pomočjo sreče prišli v prvem polčasu do vodstva 2:0, nato pa so Destrničani v nadaljevanju izenačili na 2:2. O napredovanju v finale so odločali kazenski streli, kjer so bili srečnejši fantje iz Leskovca pri Krškem, ki so zmagali 5:4. V Ekipa OŠ Destrnik-Trnovska vas: (zgornja vrsta) Leon Rola, Nejc Pesek, Tomaž Pesek, Matic Krepek, Drago Prelog, (spodnja vrsta) Blaž Potrč, Matic Krajnc, Aleš Drevenšek, Davorin Irgl, David Bračič drugem polfinalu je Dobrava s 4:1 ugnala Preserje. Po nesrečnem porazu je v tekmi za 3. mesto učitelj športne vzgoje in trener Drago Prelog s težavo motiviral svoje fante. Ti so v prvem polčasu zaigrali nekoliko slabše, nato pa v drugem delu povsem nadigrali ekipo Preser-ja in na koncu slavili 7:1. V finalu sta se pomerili OŠ Dobrava in OŠ Leskovec, ki sta v rednem delu tekme igrali neodločeno, 1:1. V »loteriji« kazenskih strelov so ponovno imeli več sreče učenci OŠ Leskovec pri Krškem in tako postali državni prvaki. Po končanem turnirju je Drago Prelog dejal: »Vsekakor smo zadovoljni s 3. mestom, a nam je tokrat zares zmanjkalo zelo malo sreče do naslova državnih prvakov. Gre za lep dosežek učencev naše šole, ki so se skozi celotno tekmovanje zares izkazali.« Najboljše tri ekipe so prejele pokale in spominske medalje, ki sta jih podelila znana slovenska nogometaša Tomaž Murko (Aluminij) in Aleš Čeh (Zavrč). Prav tako so bili igralci nagrajeni s praktičnimi nagradami, posebej še najboljši strelec turnirja Nejc Pesek (OŠ Destrnik-Trnovska vas), najboljši vratar Miha Medved (OŠ Dobrava) in najboljši igralec Klemen Oblak (OŠ Leskovec pri Krškem). Rezultati, polfinale: OŠ Dobrava - OŠ Preserje 4:1, OŠ Destrnik-Trnovska vas - OŠ Leskovec 4:5; tekma za 3. mesto: OŠ Destrnik-Trnovska vas - OŠ Preserje 7:1; tekma za 1. mesto: OŠ Leskovec - OŠ Dobrava 4:3. David Breznik Namizni tenis • TOP in regijsko prvenstvo TOP za mlajše kadete V Mariboru je v nedeljo, 26. maja, potekal letošnji TOP za mlajše kadete in kadetinje. Igralci in igralke so bili razdeljeni v tri kakovostne skupine po osem igralcev. Z visokimi pričakovanji so se tekmovanja udeležili tudi predstavniki ptujskega in cirkovškega kluba. V 1. kakovostni skupini je nastopal Marsel Šegula (Ptuj), ki je na koncu v zelo izenačeni konkurenci s tremi zmagami in štirimi porazi (enak izkupiček - 3/4 - so imeli še trije tekmeci) osvojil bronasto medaljo. Zmagal je Aljaž Frelih (Ljubno), ki je zabeležil vseh sedem zmag, drugi je bil Rok Trtnik (Vesna). V 2. skupini (od 9. do 16. mesta) je bil Jernej Masten Toplak (Ptuj) četrti, dosegel je 4 zmage in 3 poraze. V 3. skupini (od 17. do 24. mesta) je blestel Sašo Malovič (Ptuj), ki je s 6 zmagami in le enim porazom osvojil 1. mesto. Mladi igralci NTK Ptuj, ki so osvojili medalje na TOP-u v Mariboru. Pri dekletih je v 1. skupini nastopala Katja Krajnc (Ptuj) in osvojila 2. mesto (5/2). Edina je premagala zmagovalko turnirja, Aleksandro Vovk (Logatec), ki je imela razmerje 6/1. V 2. skupini sta nastopali Eva Gojkovič (Ptuj) in Daniela Tomanič Butkovska (Cirkov-ci), ki sta osvojili končno 5. in 7. mesto. V medsebojnem dvoboju je bila z rezultatom 3:2 Mlade predstavnice NTK Šternmatik Cirkovce so v Ravnah osvojile štiri pokale. uspešnejša Eva. V 3. skupini je Sara Štumberger (Ptuj) zasedla 6., Iva Unger (Cirkovce) pa 8. mesto. Na lestvici NTZS pri mlajših kadetih in kadetinjah sta Mar-sel Šegula in Katja Krajnc na 3. mestu. Prvenstvo SV regije V Ravnah na Koroškem je v soboto, 25. maja, potekalo 2. letošnje prvenstvo SV regije, ki so se ga udeležili tudi mladi člani NTK Šternmatik Cir-kovce. V skupinah je svoje nastope končal Tomaž Strelec (kadeti), na glavni turnir pa so se uvrstile Iva Unger (kadeti-nje), Daniela Tomanič But-kovska, Nika Belaj in Ina Unger (vse mlajše kadetinje). Iva je na koncu zasedla 3. do 4. mesto, v najmlajši kategoriji pa je slavila Daniela, Nika in Ina pa sta zasedli 3. do 4. mesto. Daniela je skupaj z Ano Kova-čec (Kema) slavila tudi med dvojicami. JM .n&raton • ___Ä«om< začnemo Letos na Ptuju) .........15.junij........ .....www'pólimaraton.si 16 Štajerski Nasveti petek • 31. maja 2013 Kuharski nasveti Spinača Spinača je najbolj uporabna listna zelenjava, ima temno zelene gladke ali rahlo nakodrane liste. Špinačo, ki jo lahko kupimo na večjih tržnicah, gojijo posebej glede na transport in skladiščenje in je po okusu izrazitejša in bolj čvrsta kot špinača iz domačega vrta. Tisti, ki ste jo posejali zgodaj, jo boste te dni počasi že lahko nabirali. Špinačo lahko uživamo surovo, kot solato, ali jo toplotno obdelamo, najpogosteje kuhamo in dušimo. Kot solata je najbolj priljubljena v Ameriki, kjer pripravljalo špinačno solato skupaj s sirom, ki zori s plemenito plesnijo, ali s slanino. V Evropi špinačo najpogosteje kuhamo v čim manjši količini vode, da ohranimo čim večjo hranilno vrednost. Špinača se ujema z močnimi jedmi, enako dobro tekne k ribam, govedini kot tudi ocvrtim in pečenim jajcem. Le s težavo najdemo jedi in živila, s katerimi se popolnoma ne ujema. Špinačo lahko uporabimo za nadeve slanim palačinkam, omletam, raviolom in torte-linom, narastkom, kot nadev jo lahko kombiniramo z mehkimi siri ali smetano, kislo ali sladko. Primerna je za pripravo samostojnih jedi, kot so kremna špinača in špinačna omaka, je priljubljen nadev za lazanje, z blanširanimi listi špi-nače lahko obložimo manjše modelčke, timbale napolnimo z različnimi nadevi, kuhamo in ponudimo kot samostojno jed ali kot boljšo toplo uvodno jed. V Italiji špinačo pečejo v ponvi na olivnem olju s pinjo-lami, pogosto pripravljajo tudi špinačno kremno juho, v Fran- ciji blanširano prelijejo s stopljenim sirom in nato v pečici zapečejo ali jo pečejo v ponvi skupaj s fileji sardel, v Južni Ameriki pripravljajo pogosto narastek iz špinače in gob in na Nizozemskem različne jedi, vendar so zmeraj zraven tudi jajca in pri nas je najbolj znana in cenjena kremna špinača, ki jo najpogosteje ponudimo skupaj s pire krompirjem in kuhano govedino. Preden uporabimo špinačo, najprej odstranimo listno žilo, dobro operemo in v slani vodi blanširamo ali v mali količini vode kuhamo. Pri kuhanju špi-nače posode ne pokrivamo, ker špinača spremeni barvo. Če špinačo blanširamo, oziroma kuhamo v veliki količini vode 1 do 2 minute in nato od-cedimo in ohladimo, jo lahko tako pripravljeno uporabimo za pripravo nadaljnjih jedi ali jo konzerviramo v zamrzovalno skrinjo. Če v nadaljevanju pripravljamo jedi, vodo, v kateri smo blanširali, prihranimo in z njo zalivamo jedi. Kuhanih ali blanširanih špi-načnih listov ne splaknjujemo s hladno vodo, pustimo da se ohladijo in jih nato ožamemo, če jed to dopušča. Foto: Črtomir Goznik Spinača Iz špinače si lahko pripravimo tudi špinačni narastek, pripravimo ga tako, da najprej spečemo tanke palačinke, posebej pa pripravimo špinačni nadev. Špinačo najprej blan-širamo oziroma kuhamo v slani vodi 1 do 2 minuti, nato odcedimo in ohladimo. Ohlajene špinačne liste grobo sesekljamo, jim dodamo skuto, še boljše pa je, če skuti dodamo malo sira, ki zori s plemenito plesnijo, začinimo s soljo in peteršiljem ter dodamo še malo kisle smetane in jajce. Narastek pripravimo tako, da model pomažemo z maslom ali margarino, potresemo z ostro moko, prekrijemo s pečenimi palačinkami, premažemo na tanko s pripravljenim nadevom in postopek nekajkrat ponovimo. Zadnja plast naj bodo palačinke, ki jih prelijemo z mešanico jajc in kisle smetane. Debelina narastka je odvisna od tega, kako narastek ponudimo. Če ga ponudimo kot prilogo h glavnim jedem, naj bo nižji, oziroma pripravljen z manj plastmi, in če ga ponudimo kot glavno jed, naj bo narastek višji, takrat zraven ponudimo poljubno solato. V blanširane špinačne liste pa lahko zavijemo tudi nemastno slanino ali druge vrste mesnih izdelkov. Slanino najprej narežemo na ne predebele štirioglate palčke, ki jih nato ovijemo z blanširanimi listi špi-nače, tako da je na zgornjem in spodnjem delu slanina vidna, nato tako pripravljen ovite palčke s špinačo namočimo v gosto žvridjano testo in na hitro ocvremo v vroči maščobi. Tako pripravljene ponudimo s česnovo ali smetanovo omako. Slanino lahko zamenjamo tudi s poljubnim poltrdim sirom, drugo zelenjavo ali slanim pečenim biskvitom. Velikost palčk je odvisna od tega, kako jih ponudimo. Če jih ponudimo na krožniku, so manjše, za serviranje na ploščah lahko pripravimo večje špinačne palčke. Priljubljena je tudi špinačna juha. Pripravimo jo tako, da na mali količini maščobe pre-pražimo čebulo, da rahlo porumeni, dodamo malo moke, sesekljan peteršilj in nato še sesekljano blanširano špinačo. Zalijemo z vodo, v kateri smo kuhali špinačo, lahko pa tudi s poljubno juho. Na liter vode ali juhe prilijemo tudi 1 deciliter mleka. Rahlo solimo in kuhamo 10 minut. Nato juho po želji pretlačimo in vanjo zakuhamo manjšo količino drob-nozrnatega riža ali proseno kašo. Kuhamo še toliko časa, da se riž zmehča. Pred servi-ranjem juho izboljšamo, če ji dodamo malo kisle smetane. Riž ali kašo lahko zamenjamo tudi z opečenimi kruhovimi kockami, ocvrtim grahom ali kroglicami. Vlado Pignar Tačke in repki Težave pri uživanju tablet Vodenje terapije z antibiotiki, ki jih zaužijemo skozi usta, je pri ljudeh nekaj povsem normalnega in samoumevnega. Pri živalih pa je drugače, saj se po večini upirajo zaužitju tabletk in je treba uporabiti različne tehnike. Zaradi tega bom ponovno navedel nekaj nasvetov, s katerimi si lahko pomagamo, ko želimo, da naš ljubljenček zaužije zdravilo v obliki tablete. Pri terapiji določenih bolezenskih stanj je treba dajati zdravila skozi daljše časovno obdobje. To lahko storimo tako, da lastnik pripelje svojega kosmatinčka vsakodnevno na injekcije ali pa predpisano zdravilo damo v obliki tabletk, ki jih lastnik ponudi doma živali dva- ali trikrat dnevno. Tu se lahko začnejo problemi. Kužek se največkrat ne strinja s prostovoljnim uživanjem tabletk in se upira, ko mu jih ponudimo. Vsekakor je najbolje in najbolj zagotovo, če mu tabletko uspemo dati na koren jezika, saj jo je tako primoran požreti in je ne more izpljuniti. Gobček mu odpremo in enostavno porinemo tabletke globoko proti grlu. Če mu damo tabletko samo na jezik ali v usta, jo največkrat izpljune. Zelo uspešni bomo, če bomo tabletko porinili oziroma skrili v košček goste kisle smetane, saj bo kisla smetana delovala kot mazivo, da bo tabletka lažje spolzela po grlu. V ta namen lahko uporabimo tudi maslo. Poudarjam, da je ta metoda primerna samo za so- cializirane kužke, ki jim lahko popolnoma zaupamo, saj nas nesocializiran kuža lahko tudi ugrizne. Če nam kužek zaupa, ve, da mu hočemo dobro in se ne upira pri dajanju tabletk v usta. Metoda, ki sem jo opisal, je zelo zanesljiva, saj zdravila lahko učinkovito delujejo le, če jih žival res poje in v zgornjem primeru smo lahko prepričani v to. Obstajajo tudi pripomočki v obliki brizge, ki je napolnjena z vodo. Na konici brizge je prijemalo za tabletko, kužku porinemo brizgo v usta, stisnemo na brizgo in tabletka bo z majhno količino vode spolzela po grlu živali. Voda stimulira refleks požiranja, tako da je ku-žek primoran požreti tabletko. Zdravila v obliki tabletk lahko poizkušamo skriti tudi v koščke mesa, sira, paštete oziroma v hrano, ki jo naš kuža najraje uživa. Če bo ku-žek hlastno planil po hrani, bo zdravila tudi pojedel, paziti pa moramo, da kasneje tabletke ne izpljune. Narobe je, če je zdravilo v obliki kapsul in kuža tako kapsulo pregrizne. Pomembno je, da kužku damo zdravilo skrito v hrano pose- Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. Foto: Emil Senear bej, pred rednim hranjenjem, ko je lačen, saj bo hitreje in bolj hlastno planil po hrani in tako verjetno spregledal tabletko, skrito v hrani. Topljenja tabletk v vodi ne priporočam, saj je večina zdravil netopnih v vodi. Lahko pa jih zdrobimo v prah in prah vmešamo v hrano. Tega seveda ne moremo storiti s kapsulami. Določena zdravila obstajajo tudi v obliki sirupov, vendar so ti za živali zelo neokusni, izzovejo močno slinjenje in tudi doze so največkrat velike. Pri mucih je zadeva še težja, saj dajanje zdravil direktno v gobček skoraj nikoli ne pride v poštev, ker se muci temu močno upirajo in lahko tudi ugriznejo svojega lastnika. Le zelo redkim lastnikom to uspe brez nevarnosti. Prav tako je skrivanje zdravil v hrano največkrat Kmetijska svetovalna služba Kakovostno pridelana krma, osnova za gospodarno prirejo mleka in mesa (3.) Kako kažejo naše analize Analiziranih je bilo 31 vzorcev silaž, in sicer po ena silaža črne detelje, lucerne ter sudanske trave in 28 travnih silaž prvega in drugega odkosa. Vsebnost beljakovin v silažah je močno variirala, in sicer od najmanj 99 g surovih beljakovin do največ 230 g. Število silaž, ki je vsebovalo manj kot 140 g surovih beljakovin, je bilo 15, med njimi tudi sudan-ska trava, ki je vsebovala samo 103 g surovih beljakovin. Večina silaž je bila prve košnje, kar kaže na to, da je bila košnja opravljena prepozno. Deset silaž je vsebovalo več kot 140 g surovih beljakovin in manj kot 180 g. Vsebnost beljakovin ni odvisno samo od časa košnje, temveč tudi od intenzivnosti gnojenja z dušikom, zato lahko za silaže, ki vsebujejo blizu 180 g beljakovin, domnevamo, da travinje ni bilo zadostno oskrbljeno z dušikom. 6 silaž pa je vsebovalo 180 in več gramov surovih beljakovin. Surova vlaknina se je gibala med 270 in 240 g v skupini z največ beljakovinami ter vsebnosti čez 300 g v skupini z vsebnostmi pod 140 g surovih beljakovin. Surova vlaknina v silaži je zelo pomembna, saj vzpodbuja prežvekovanje, vendar pa povečane vsebnosti hkrati pomenijo, da se prebavljivost hranil v silaži zmanjšuje. Povečana vsebnost vlaknine in nizka vsebnost beljakovin jasno kažeta na to, da je bila trava prepozno pokošena. Mejno vsebnost 2 g maslene kisline na kg silaže presegajo 4 sila-že, kar pomeni, da so silaže povprečne kakovosti, 4 silaže pa presegajo vrednost 5 g na kilogram silaže, kar pomeni, da so silaže slabe kakovosti. Kar 17 silaž vsebuje celo manj kot 1 g maslene kisline na kilogram silaže, ostale pa vsebujejo med 1 in 2 g maslene kisline. Rezultati kažejo, da je proces siliranja potekal v pravo smer in da smo s kakovostjo silaž, kar se tiče poteka siliranja, lahko zadovoljni. Pri večini silaž amoniačni dušik ne presega vrednosti 5 %, do katere lahko govorimo o zelo dobrih silažah, tudi pri silažah, ki imajo vsebnosti maslene kisline preko 5 g. Vsebnosti mineralov v silažah: predvsem kalcija, fosforja, in natrija, so pod mejnimi vrednostmi pri mnogih silažah, tako vsebuje kar 17 vzorcev manj kot 6 g Ca, ter 14 nad 6 g, med njimi 2 vzorca metuljnic, za katere je značilno, da vsebujejo več kalcija kot trave. 6 silaž je vsebovalo manj kot 2,5 g fosforja (spodnja meja), niti ena silaža ni vsebovala več kot 4 g fosforja, kar je srednja vrednost za vsebnost fosforja v silaži. Običajno naše silaže ne vsebujejo premalo kalija, kar so potrd ile tudi naše analize, saj je samo 5 vzorcev vsebovalo manj kot priporočenih 25 g kalija na kilogram suhe snovi. Zgornje vrednosti 45 g kalija na kilogram suhe snovi ni presegal noben vzorec. Naše zemlje vsebujejo malo natrija, kar se posledično odraža na vzorcih silaž, saj je 28 vzorcev vsebovalo manj kot 1 g natrija na kilogram suhe snovi in samo trije vzorci so vsebovali več kot 1 g natrija. Kot je bilo že prej omenjeno, je vsebnost natrija pomembna zaradi okusnosti krme, zato je priporočilo, da se za povečanje zauži-vanja krme silaža soli. Zaključek Z rezultati analiz smo ugotovili, da je polovica silaž vsebovala premalo surovih beljakovin, kar pomeni, da košnja ni bila opravljena ob pravem času in da bi lahko s prej opravljenim prvim odkosom izboljšali kakovost osnovne krme. Sam proces siliranja je pri večini silaž potekal v želeni smeri, saj je kar polovica vzorcev vsebovala zelo nizke koncentracije maslene kisline. Malo maslene kisline v silaži pomeni, da je bilo pri procesu siliranja izgubljenih malo hranil in da v silaži ni presnovnih produktov maslenokislinskih bakterij, ki zmanjšujejo okusnost krme. Vsebnost mineralov v naših silažah ni ravno optimalna, predvsem pri vsebnosti kalcija, fosforja in natrija. Minerali, ki jih živali zaužijejo vezane v krmi (organsko vezane), so bolje izkoristljivi kot minerali v mineralno-vitaminskih dodatkih (mineralna oblika), zato je pomembno, da so tla optimalno založena z različnimi minerali. Kmetije lahko na podlagi analiz sprejmejo pomembne odločitve za gospodarjenje in za izboljšanje proizvodnih rezultatov, kar se odraža na večjem prihodku kmetije. Analize so osnova za izračunavanje krmnega obroka, s tem lahko izboljšamo proizvodnjo, zdravstveno stanje in plodnost črede. KGZS Zavod Ptuj Kmetijska svetovalna služba Igor Tumpej, univ. dipl. ing. zoot. neučinkovito, saj muci zavrnejo sleherno hrano z vmešanim zdravilom. Zato terapijo pri mucih v večini primerov opravimo s ponavljanjem injekcij vsak dan do izboljšanja. Zdravljenje in ozdravitev živali je pogosto odvisno od nekajdnevne aplikacije zdravil ali z injekcijami ali s tabletkami. Pomembno je, da se lastnik živali in veterinar dogovorita o najprimernejšem načinu aplikacije zdravil in pomembno je, da lastnik upošteva dogovorjen način natančno, kot je predpisano do konca zdravljenja. Emil Senčar, dr. vet. med. petek • 31. maja 2013 Zanimivosti, bralci pišejo Štajerski 17 Prejeli smo Rudiju Belšaku v slovo 18. aprila smo se na ptujskem pokopališču poslovili od Rudija Belšaka starejšega iz Orešja 4 v Ptuju. Kot strojni tehnik si je pokojnino prislužil v TAM-u Maribor in TGA Kidričevo, kjer sem ga tudi spoznal, in sicer pri vpeljavi novosti v obstoječih elektrolizah. Mnogi ga poznamo tudi po 38-letnem pravdanju glede inovacijskega odškodninskega zahtevka za uporabo njegovega patenta za postopek povečanja seder-bergove anode med pogonom elektrolizne celice. Šele po 35 letih je Vrhovno sodišče odločilo zadevo v njegovo prid. Naključje pa je hotelo, da sem prav na dan izteka Rudi-jeve življenjske poti, 14. aprila, na simpoziju v Tehničnem muzeju Slovenije v Bistri ponovno slišal za »šolski primer ptujskega inovatorja Rudija Belšaka«. Sprožen je bil ob temi, ali lahko intelektualno lastnino zajame monetarna inflacija, kot se je to zgodilo v primeru Belšak. TGA avtorju Rudiju Belša-ku za uporabo patenta iz leta 1974, ki ga je pridobil še v Madžarski, Češkoslovaški in SZ, ni hotela izplačati pripadajoče odškodnine, ki jo je izračunala Univerza v Mariboru. Prihranek se je nanašal na 50.000 ton več proizvedenega aluminija ali 1,5 milijona DM. Uvajanje patenta v proizvodnjo (180 elektroliznih celic) je avtor tudi osebno vodil in to mu je uspelo v rekordnem času in brez vsakršne nesreče. Elektroliza je nato obratovala še 14 let, dokler se ni po programu MPPAL leta 1988predelala v drugačno tehnologijo. Delež za avtorja pa je bil za tisti čas »neprebavljiv«! Zaradi »prevelike številke« je prišlo do zavidanja in celo do zgražanja - tudi v političnih krogih izven TGA. In zato so primer njegove tožbe odlagali v nedogled in iskali sodišče, ki bi to rešilo, saj je znesek za avtorja v tedanjih razmerah kazal, da bo Rudi postal pravi kapitalist. In prav zaradi tega se je zadeva razplamtevala 35 let. »Bel-šakov primer« se je vlekel še po pravnomočni razsodbi nekaj let zaradi izvršbe zamudnih -kazenski obresti, praktično pa ob njegovi smrti še ni končan. Ta rekordni primer sodnega zaostanka se je vlekel, saj se je najprej neuspešno izpodbijal patent v Beogradu, nato se je širila krilatica, da kot vodja delavnice ne more biti inovator, da imajo zaradi njegove inovacije elektrolitske celice krajšo življenjsko dobo in podobno. Med dolgoletnim sojenjem pa so umirali sodniki in odvetniki. Tudi zadnji sodnik v Ljubljani je Belšaku dejal, da ga prej ne spustijo v pokoj, dokler ne razsodi njegovega primera. Tako je po 35 letih leta 2005 ali 2006 (ko smo še imeli tolarje) le prišlo do pravnomočne razsodbe, ki pa je bila za las enaka vrednostnemu zahtevku avtorja že leta 1975. A glej ga - to pot je zajec tičal v drugem grmu! V razsodbi se je namreč upoštevala vsa monetarna inflacija v teh 35 letih (črtanje štirih ničel in celo nazadnje okrog 11.000 % inflacija dinarja), kar je 1,5 milijona DM znižalo na okrog smešnih 24.000 SIT. Istočasno pa je sodnik vendar potolažil avtorja s »salomonsko« rešitvijo, da za to dobo dobi že sodno izračunane zamudne v višini 240 milijonov SIT. Na ta način je sodba postala prav- Naglavna uš najraje para-zitira na lasišču, redkeje tudi na obrveh in trepalnicah. Je belosive barve, brez kril, ploske oblike. Hrani se s človeško krvjo, ki jo sesa večkrat na dan. Samička zraste do 3 mm, samčki pa so nekoliko manjši. Samičke ležejo jajčeca ali gni-de, ki jih zlepijo na lase. Žive gnide so sivorumenkaste barve, ovalne oblike in približno 1 mm velike. Če takšno gnido stisnemo, poči. Samička po oploditvi izleže 100 do 300 jajčec. Iz gnid se po enem tednu izleže ličinka, ki pa se nato v nadaljnjih dveh tednih prelevi v odraslo uš. Ker so uši tako majne in se hitro gibljejo, jih je včasih zelo težko videti. Za- nomočna, a še vedno ne končana. Za avtorja se je namreč začel še dolgoletni pravni boj za izvršbo zamudnih obresti. Vmes pa je z obrestmi celo prišlo do novega škandala. Okrog 7 milijonov SIT zamudnih - kazenskih obresti mu je bilo izplačano v kratkem po sodbi in čez nekaj mesecev še okrog 27 milijonov SIT. Prav pri tej tranši pa se je zgodil poslovni škandal. Na isti dan, ko mu je nakazilo prišlo na banko, je kmalu sledil preklic. Ptujsko sodišče, ki je izvršbo vodilo in nadzorovalo, na ta škandal po izjavi pokojnega ni dalo avtorju zadovoljivega odgovora. Leta pa so spet tekla naprej. Zato se je Rudi s celotno zadevo, ko naj bi doma že izčrpal vse stopnje pravdanja, obrnil še na Evropsko sodišče, od koder pa so mu odgovorili, da zadeve ne morejo prej vzeti v obravnavo, dokler ne bo v celoti končana v Sloveniji. Na ta način ni mogel dobiti zadoščenja za dolgoletno sojenje. Po pripovedi avtorjeve žene pa je baje pred kratkim dobil še manjši poračun zamudnih obresti in sporočilo sodišča, da je s tem primer končan. In kje je sedaj tistih 240 milijonov SIT sodno izračunanih obresti? Znal pa mi je ob vseh teh zdrahah, ko ga je bolezen že vidno mučila, reči, da vse to zavlačevanje njegovega primera skozi teh 38 let pomeni samo to, »da koristniki inovacije in zavistneži na njegov delež intelektualne lastnine sedaj samo še čakajo, da umrem«! Kar se je na žalost sedaj zgodilo! Naj mu bo lahka domača zemlja! Inovatorski tovariš Rajko Topolovec Poli maraton - pazite na svojo varnost Že nekaj časa poslušam vsako jutro vabila Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj kot organizatorja množičnega kolesarskega Poli maratona k udeležbi na letošnji tovrstni prireditvi. Ker organizator pri svojih vabilih na udeležbo k tej s strani udeležencev plačani prireditvi določene stvari zamolči, vas seznanjam s svojo izkušnjo. Na enaka vabila sem se odzvala v letu 2006 na takratni 4. Poli maraton. Res je, da z množičnim kolesarjenjem nisem imela izkušenj, sem pa pričakovala prijeten rekreacijski dan v družbi kolesarjev. Z možem sva tako vozila v večji skupini kolesarjev, ki je nekoliko zaostala za najhitrejšimi, skozi oster ovinek v Pacinju proti Ptuju, ko je nekoliko izza ovinka, ko so nekateri kolesarji pričeli pospeševati, eden od teh od zadaj trčil v moje kolo, zaradi česar sem sama skupaj s še eno pred menoj vozečo kolesarko padla. Pri tem padcu sem se hudo telesno poškodovala. Po končanem zdravljenju so mi znanci, zavaroval niča rji in perutninarji, pojasnili, da ima organizator te prireditve svojo odgovornost zavarovano in da sem torej upravičena do primerne odškodnine, ker sem mu tudi plačala za udeležbo na maratonu. Zato sem se obrnila na Zavarovalnico Maribor, d. d., pri kateri je bila zavarovana ta prireditev, z odškodninskim zahtevkom. Zavarovalnica je moj zahtevek zavrnila z utemeljitvijo, da organizator prireditve, Kolesarski klub Perutnina Ptuj, zavrača odgovornost za nastanek moje nezgode in da mi torej odškodnine niso pripravljeni poravnati. Zaradi takšne zavrnitve sem pri okrožnem sodišču na Ptuju vložila tožbo zoper Kolesarski klub Perutnina Ptuj in Zavarovalnico Maribor, d. d., s katero sem poskušala v sodnem postopku doseči plačilo odškodnine za svoje telesne poškodbe, Zdravstveni nasveti Naglavne uši Na svetu obstaja kar 5000 različnih vrst uši, vendar so iz medicinskega vidika za človeka pomembne samo naglavna uš, bela uš in sramna uš. Povzročajo kožno nalezljivo bolezen, imenovano ušivost. Najpogosteje človeka prizadene naglavna uš. Razširjena je po vsem svetu. Izbruhi ušivosti z naglavno ušjo so pogosti v času vojn in naravnih nesreč, vendar niso nobena redkost tudi v vsakdanjem življenju. Pogosto slišimo o izbruhu uši med otroki v vrtcih in osnovnih šolah. nimivo je, da uši parazitirajo na človeku, če je njegova telesna temperatura med 35 °C in 37 °C. Kadar ima človek vročino, ga zapustijo. Življenjska doba uši, ki se redno hrani, je približno mesec dni. Če nima hrane, pogine v 7 do 10 dneh. V vodi preživi do 24 ur, zato se ušive osebe ne smejo kopati v skupnih kopališčih. Zmotno je mišljenje, da uši letijo ali skačejo iz ene osebe na drugo. V resnici lezejo. Do prenosa najpogosteje pride z neposrednim tesnim stikom z okuženo osebo. Prav zato so uši tako pogoste pri otrocih, saj ti velikokrat stikajo skupaj glavice. Do prenosa lahko pride tudi pri posrednem stiku, na primer z nošenjem istih oblačil (kape, šali), uporabo istih krtač, brisač, posteljnine in podobno. Glavna značilnost ušivosti je močno srbenje lasišča, ki ga povzročajo uši s plazenjem in hranjenjem. Zaradi neprestanega praskanja se na lasišču pojavijo številne ranice, ki se lahko nato še dodatno okužijo z bakterijami in se zagnojijo. Vse to lahko vodi tudi v braz-gotinjenje kože in izgubo las. Uši na glavi se zatira s šam-poni za uničenje uši in z uporabo glavnikov za prečesava-nje. Šampon uniči le žive uši, zato je po pranju lasišča treba še mehansko odstraniti gni- ki sem jih pri tem kolesarjenju utrpela. Tudi v sodnem postopku sta obe toženi stranki zavrnili odgovornost za moj padec z utemeljitvijo, da sem za nezgodo kriva sama, ker sem precenila svoje kolesarske sposobnosti, in da je organizator prireditve v celoti poskrbel za varnost 6.000 kolesarjev s tem, da je dal vsem udeležencem ustrezna navodila za varno vožnjo ter da je za varnost kolesarjev skrbelo 320 rediteljev (gasilci, policisti). Čeprav je v sodnem postopku postavljen izvedenec Fakultete za šport Univerze v Ljubljani menil, da organizacija prireditve ni bila ravno tako brezhibna, kot je trdil organizator, in da bi bilo treba glede na veliko število udeležencev prireditve različnih starosti in kolesarskih sposobnosti te porazdeliti po skupinah in ločeno puščati na traso maratona, je sodišče moj tožbeni zahtevek pravnomočno zavrnilo. Tudi sodišče je ocenilo, da sem s tem, ko sem se udeležila te prireditve, sama privolila v možnost prometne nezgode in poškodovanja in da naj si, poenostavljeno povedano posledice te svoje udeležbe pripišem svoji neizkušenosti in lahkomiselnemu tveganju. Dodajam še, da sem imela med sodnim postopkom občutek, da je zavarovalnica na to mojo nezgodo gledala nekoliko drugače, vendar pri svojem ravnanju ni mogla zaobiti kategoričnega odklanjanja odgovornosti za mojo nezgodo s strani organizatorja prireditve, Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. Ta moja izkušnja naj bo opozorilo vsem tistim, ki se bodo udeležili letošnjega in morebitnih naslednjih Poli maratonov v organizaciji kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. Jasno naj jim bo, da se tega kolesarjenja udeležujejo prostovoljno in da s tem prevzemajo tudi vse tveganje za morebitne škodljive posledice takšnega kolesarjenja, saj bo organizator vedno prireditev brezhibno vodil in z vso potrebno skrbnostjo poskrbel za varnost udeležencev, verjetno pa vas bo pozabil seznaniti s tveganjem, ki ga sami prevzemate. Naj vam bo jasno, da si s plačilom startnine zagotovite zgolj golaž (če še bo) in kakšen spominek v obliki majice ali medalje, za svojo varnost pa morate poskrbeti sami. Če takšnega tveganja ne želite prevzeti, pa se raje izognite ptujskega Poli maratona in kolesarite za svojo dušo, pa še brezplačno. Miroslava Rajh, Apače Duševno zdravje Vir: http://insects.wikia.com de. V ta namen se uporabljajo posebni ploščati glavniki, ki imajo zobce razmaknjene za manj kot 0,3 mm. Lasišče se ponovno pregleda po 5 in še po 10 dneh. Če so prisotne še žive gnide, se ves postopek odstranjevanja 7. do 10. dan še enkrat ponovi. Samo čiščenje lasišča pa ni dovolj, da se znebimo uši. Potrebno je tudi oprati vsa oblačila, pokrivala, brisače, posteljnino, igrače ... na temperaturi vsaj 60 °C. Kavče, preproge, sedeže v avtomobilih in druge tekstilne površine, s katerimi je bila okužena oseba v stiku, je treba večkrat dobro prese-sati. Kadar se uši pojavijo v vrtcih ali šolah, je potrebno o tem obvestiti vodstvo in vse starše, ki imajo otroke v prizadeti skupini. Starši morajo otokom večkrat dobro pregledati lasišče in jih v primeru ušivosti zdraviti. Pregledajo naj se tudi vsi družinski člani in osebe, ki so imele z okuženo osebo tesne stike. Zelo je pomembno, da se vsi okuženi zdravijo hkrati. Otroci naj ne hodijo v šole in vrtce, dokler še imajo uši ali gnide. Barbara Frank, dr. med. Osebnostne lastnosti vodilnih ljudi Alenka je nekje prebrala, da je mnogo psihološko motenih ljudi na vodilnih mestih tako v politiki kot gospodarstvu, ki so učinkoviti, toda brez čustev in občutljivosti za soljudi. Zanima jo, kakšne so njihove osebnostne lastnosti, da jih bo lažje prepoznala tako v svojem okolju kot širše v Sloveniji. Naštel bom nekaj lastnosti, ki jih imajo in jih bo brez težav prepoznala po njihovih nastopih v naših nacionalnih medijih. - Sladkobesednost in površinski šarm se kaže pri njih v tendenci k milozvočnosti in uglajenosti. Privlačni so, šarman-tni, brez sledi sramu, strahu ali skrbi, pa še nikoli jim ne zastane jezik. - Grandiozna samovrednost se kaže v velikem napihnjenem pogledu na lastne sposobnosti s pretirano samozavestjo, močno trdoglavostjo, narcisoidnostjo in hvalisanjem. - Potreba po stimulaciji in nagnjenost k dolgočasju se kaže v prekomerni potrebi za novimi, neobičajnimi, vznemirljivimi izkušnjami oziroma k stimulacijam, ki izzivajo vznemirljivost. - Patološko laganje je lahko pri njih umerjeno ali pretirano.V umerjeni formi so zviti, prebrisani, pretkani in skrivnostni. V ekstremni formi pa so goljufivi, lažnivi, zahrbtni, potuhnjeni, manipulativni in nepošteni. - Varanje in manipulacije, ki jih uporabljajo, jim omogočajo doseganje osebnih koristi. Pa še bi lahko naštevali, toda omenil bi raje dejstvo, da že od mladosti zaznavajo, da se razlikujejo od drugih ljudi ter imajo sposobnost, da se prepoznavajo in se družijo. Pa še nekaj, kljub pomanjkljivostim v smislu psihološkega in moralnega znanja razvijejo neka svoja osebna znanja, ki jih s pridom uporabijo za svoj družbeni vzpon. Zavedajo se, da se njihov svet razlikuje od sveta, v katerem živi večina drugih ljudi in nanje gledajo z distanco. Svojo izkrivljeno realnost skrivajo za masko ali igralsko vlogo. Pa še nekaj: vedno si prizadevajo, da se stvari delajo, kot oni mislijo, da je potrebno Vedno jim je pomembna le zmaga. Ko gre za pridobivanje moči, so ambiciozni in dominirajo nad drugimi. Vedno težijo na vrh, da lahko kontrolirajo druge in uporabljajo različne strategije, da bi pridobili prednost pri medčloveških odnosih. Seveda se trudijo biti kulturni, šarmantni in zapeljivi. Da lahko zmagajo, vedo, kaj povedati ljudem, da pozabijo na svoj intuitivni občutek, da jim nikakor ni verjeti. Ko zasedejo ključne funkcije v sistemu vodenja države, seveda takoj začnejo z mediji, ki so pod njihovo kontrolo, prenašati svoje skrivljene lastnosti na »normalne« ljudi. Mag. Bojan Šinko 18 Štajerski Odraslim prepovedano petek • 31. maja 2013 Slo glasbene novice Predstavljamo vam novo, čisto svežo glasbeno zasedbo z imenom 3SOMS. Člani skupine so Marko, Nina in Maja, predstavljajo pa se s pesmijo Poletna noč. Člani so precej časa iskali in izbirali stil glasbe, ki bi jim najbolj ustrezal. Po tehtnem premisleku je padla odločitev - našli so se v clubbing dance pop glasbi. Njihova prva skladba Poletna noč je tako fuzija dance glasbe in klubskih vložkov, kijih zanimivo nadgradi še živ solističen inštrument - saksofon. Z mladostno energijo in kakovostno glasbo želijo prebuditi slovensko glasbeno sceno in spodbuditi poslušalce, predvsem mlajšo generacijo, k poslušanju slovenske glasbe. Zasedba 3SOMS, ki ničesar ne prepusti naključju in svoje delo opravlja profesionalno, se veseli prvih nastopov, ki bodo sledili v mesecu juniju. Za pesem Poletna noč so že posneli videospot, ki je v teh dneh v zaključni fazi montaže. Skupina je prepričana v to, da bi lahko skladba postala prava poletna radijska uspešnica, saj mladega, svežega in z energijo nabitega vetra v našem glasbenem prostoru še kako primanjkuje. •k-k-k Mlada pevka Neža Bračun, z umetniškim imenom Nessy, se predstavlja z novo pesmijo Pika na i. Gre za»navihano«sklad-bo, ki govori o tem, da v življenju mnogim stvarem skozi naše oči manjka pika na i. Srečni so tisti, ki svojo piko na i najdejo, pa naj bo to v ljubezni ali na kateremkoli drugem področju življenja. »Jaz sem jo zagotovo našla v ljubezni in v stilu glasbe, ki ga ustvarjam. To me izpopolnjuje, pa naj zveni še tako kičasto. V bistvu ne ločujem glasbenega in zasebnega življenja, saj glasbo živim, tako da govorim izključno iz sebe,« je povedala pevka in nadaljevala: »Ker si želim to poletje preživeti tudi na odru, skupaj z Damjanom Pančurjem, ki je v celoti avtor skladbe Pika na i, že vadiva repertoar, ki ga bova v akustični različici izvajala v živo. Nastopi so sedaj, poleg promocije nove skladbe, v prvem planu. Za prihodnje leto pa že razmišljamo o izdaji prvega albuma. Na plošči bomo zbrali že znane skladbe in tudi nekaj čisto svežih, s katerimi želim svoje poslušalce še dodatno presenetiti.«_(MZ) Glasbeni kotiček D ETI 1 O Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. CARPE DIEM - PESEM O TEB 9. HAMO & TRIBUTE 2 LOVE - ROŽICE 8. AVTOMOBILI - BAR POZABE 7. SOULGREG - RAD RAZUMEL BI 6. KATIJA M - POIŠČI ME 5. DAVID GROM - DINAMIT 4. PAPIR - OBJEM 3. KINGSTON & PERO LOVŠIN - DEKLETA 2. ŠPELA GROŠELJ - ČEŠNJA NA TORTI 1. JAN PLESTENJAK - VEČJA OD NEBA Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico: Ime in priimek:. Tel:_ Davč na: Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Piše se leto 2013 V petek, 14. junija, le nekaj dni pred koncem šolskega leta, bo v Mariboru tradicionalni koncert Piše se leto. Zdaj že »kultna štajerska rock čaga « bo letos doživela svojo 21. ponovitev. Koncert, ki je v času svojega obstoja postal obvezna de-stinacija študentov in dijakov ob koncu šolskega leta ter v dvajsetih letih privabil več kot 120.000 obiskovalcev, dokazuje, da gre za prireditev, ki ji v slovenskem merilu le s težavo najdemo ekvivalent. Pogled v zgodovino razkrije, da so se skozi leta na njegovem odru zvrstili praktično vsi pomembnejši rock izvajalci iz Slovenije in območja nekdanje Jugoslavije. Letošnji festival ima še posebno težo, saj bo potekal v spomin na njegovega očeta, nedavno preminulega Smiljana Krežeta. Smiljan Kreže, produ-cent in organizator, je v svojih 20 letih delovanja na glasbeni sceni postavil temelje koncertnemu dogajanju v mestu. Ne le, da je v Maribor pripeljal najboljše glasbenike nekdanje Jugoslavije, pač pa je prav s predstavitvijo na dogodku številnim mladim bendom pomagal do uveljavitve na glasbeni sceni. Letošnji koncert bo potekal v organizaciji njegovega sina Luka, ki pravi: »V očetovo čast bo letošnji dogodek ponudil najboljše, kar scena na Balkanu trenutno ponuja. Nedvomno bo nabit s čustvi, vsekakor pa bo v prvi vrsti rock zabava v pravem pomenu besede, točno Foto: Žiga Lovšin Na koncertu Piše se leto bo nastopila tudi zasedba Tide. takšen, kot bi si ga oče želel.« Med nastopajočimi je treba izpostaviti trenutno najbolj vročo skupino daleč naokoli -Dubioza kolektiv, ki bo ob tej priložnosti sploh prvič na območju nekdanje države v živo predstavila svoj novi album Absurdistan. Kultni status na Piše se leto si je skozi leta prav gotovo prislužila Siddharta, skupina, ki je koncertu zvesta že vse od samega začetka. In tudi letos bodo fantje zatresli mariborski oder. Prav poseben del prireditve bo nastop skupine Preporod s tako imenovano Smiljanovo bando (Zoran Pre-din, Magnifico, Vlado Kreslin in Pero Lovšin). Skupaj se bodo spomnili Smiljana in s svojimi uspešnicami ter nekaj Smilja-novimi komadi brez dvoma pričarali magični večer. Prireditev se bo pričela ob 19. uri, ko bodo na oder Ledne dvorane stopili člani zasedbe Tide. Gre za mlado rock skupino, ki ustvarja skladbe pretežno v angleškem jeziku, letos pa so izdali že svoj četrti studijski album, naslovljen No.4. Ob koncu koncerta pa bo nastopila še mlada mariborska zasedba IVS. I, ki ustvarja metal glasbo. MZ Filmski kotiček Hitri in drzni 6 Vsebina: Dominic Toretto, Brian O'Conner in njuna ekipa umirjeno živijo v bogastvu, ki so si ga nakradli v prejšnjem delu. Razpršeni po svetu so se ustalili vsak po svoje, Brian pa je celo rodil in z Dominicovo sestro postal družina. A vrag ne počiva, kajti na tem svetu ni več nič organskega, niti kriminalne organizacije ne. Če ji odrežeš glavo, ji bo pač zrasla druga. In tako namesto Dominica začne harati neka druga skupina divjih avtomobilistov, ki po svetu krade bolj kot slovenski politiki in menedžerji. Vodi jo skrivnostni Shaw, ki je Fast and Furious 6 Igrajo: Vin Diesel, Paul Walker, Dwayne Johnson, Jason Statham, Michelle Rodriguez, Luke Evans, Elsa Pataky, Gina Carano, Jordana Brewster, Sung Kang, Ludacris Režija: Justin Lin Scenarij: Chris Morgan, Gary Scott Thompson Žanr: akcijski Dolžina: 130 minut Leto: 2013 Država: ZDA tako izmuzljiv, da mu vsa policija sveta ne more stopiti na rep. Terminatorski agent Hobbs se nato obrne na Dominica in njegovo ekipo, ki pa seveda živijo preveč lagodno, da bi se jim dalo premakniti riti. Zganejo se šele, ko se izkaže, da njihova nekdanja članica Letty, ki je umrla na začetku četrtega dela, ni mrtva in je celo članica te nove skrivnostne tolpe ... Ponovimo: prvi del se je začel tako, da je mladostni Dominic, ki je bil kot nekakšen pan-kič ves hud in proti in anti esta-blišmentu (hkrati pa je hotel biti križišče trendov), nahrulil nekega starega senatorja, da je konzervativec, nazadnjaški in nasploh nima pojma o ničemer, ter nato njegov avto vrgel z mosta. Kratko, a močno sporočilo o tem, da so starejši v svojem razmišljanju preveč okosteneli in da je mladina tista, ki skrbi, da družba ne pade v stagnacijo idej in razvoja. Lepo. Danes, 12 let kasneje, od tovrstne mladostniške revolucionarnosti seveda ni ostalo nič. Dom in njegovi so postali družina, lepo sledijo pravilom družbe, kako uspeti, torej na-kradejo kupe denarja, da jim do smrti ni treba več delati, do takrat pa živijo skromno in umirjeno, brez ekscesov. Še več, po novem pred jedjo sklenejo roke in molijo. Tisti senator Dick iz prvega dela se jim najbrž smeji v fris na ves glas, gledalci pa zmajujemo z glavami. Zdaj torej vemo. Če si kot najstnik upornik, si pri svojih tridesetih pečen in okostenel, saj ti med pehanjem, kako plačati davke in položnice, ne ostaja kaj veliko časa za uporniške neumnosti, na starejša leta pa samo še upaš, da se sistem ne bo kaj veliko spremenil, zlasti ne usodno zate, in tako neopazno postaneš prav tak zadrti prdec, kakršni so te motili v mladosti. Serija filmov Hitri in drzni se tako razvija in odrašča skupaj s svojimi prvotnimi gle- dalci in najbrž jih bo negovala še naprej, saj naslednje leto na velika platna prihaja že sedmi del. Zgodbovno je film v svojem šestem delu že na nivoju tele-novele, vključno z domnevno mrtvim likom, ki se vrne živ in se seveda ničesar ne spominja. Akcija, čeprav risankasto pretirana, je zrežirana dovolj obrtniško, da je videti fizikalno povsem mogoča, zato deluje na smrt zabavno. Kot se za poletno filmsko razvredrilo spodobi, ob tem filmu ni dobro preveč razmišljati, saj bi med drugim ugotovili, da je vzletna steza, na kateri se dogaja zaključna akcijska sekvenca, tako dolga, da zaradi ukrivljenosti Zemlje ne bi mogli videti njenega konca. Matej Frece ' ■ ¡Lj J OVEN (21.3. - 20.4.) S svojo ognjeno energijo boste podarili drugim ljudem upanje. Zvezde bodo na vaši strani v ljubezni in na tem področju dogodkov ne boste smeli prehitevati. Finančni uspehi se bodo korak za korakom strmo vzpenjali. Prosti čas bo priložnost za sprostitev in za športne aktivnosti. BIK i, (21.4. - 20.5.) * Junij prinaša paleto svežih idej in zamisli. Iskali boste morebitne bližnjice, a jih ne bo. V veliki meri vas bodo osrečili pogovori. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Na delovnem mestu boste v ospredju in pridobili boste zaupanje vodilne osebe. Odzovite se klicu narave. ñ \ DVOJČKA (21. S. - 2Û. ó.) Iskali boste svojo resnico. Obdobja osamitve bodo naravna oblika meditacije. Na delovnem mestu bo nekoliko nemirno. Popaziti boste morali na svoje besede. Diplomacija vam bo koristila in bodite bolj prožni. V ljubezni bo čas prijeten in poln romantike. V ospredju bo čustvena varnost. hk RAK (21.6. - 22.7.) Globoko v sebi boste odkrili skriti zaklad. Teden, v katerem bo zapihal svež vetrič se bodo nadaljeval obilica ugodnih priložnosti. V poslovnem smislu se boste postavili na prvo mesto. Finančno stanje bo podobno gugalnici. Prisluhniti boste morali glasu srca! w LEV (23.7. - 22.8.) Notranji nemir se bo stopnjeval. Previdno boste morali stopati naprej po svoji poti. Sprostili vas bodo pogovori in glasba. Nihanje v ljubezni se bo nadaljevalo, dokler boste trmasti. Narava bo vaša zaveznica in učiteljica. pomembno bo, da boste našli tudi izzive in priložnosti v poslovnosti. DEVICA (23.8. - 22.9.) Raziskovali bostepodročjefilozofi-je. Sledili boste sebi in tako odkrili zanimive premike naprej. Obdobje bo ugodno tako za učenje kot za pridobivanje znanja. Podpora srčnega izvoljenca bo nevidna roka, ki vodi iz teme. Pogovoriti se boste morali tudi o tistem, kar vas moti. petek • 31- maja 2013 Za kratek čas Štajerski 19 Štajerski TEDNIK POROČILO, OBVESTILO (STAR.) MERILNIK PRETOKA PLINA MIRNO, SPOKOJNO PODROČJE IN OLIO UPANJE PRISTAŠ STAROČEHOV OLEG VIDOV STRMA RAZDRAPANA SKALA NAS EKONOMIST (MAKS) NAŠA JADRALKA (TANJA) DEPARTMA V ZAHODNI FRANCIJI PLOSKO-VITOST NORDIJSKI BOG NETOPIR (NAREČNO) MODEL NISSANA ODSTOP MODEL NISSANA ORGANSKA CIKLIČNA SPOJINA ABRAHAMOV SIN LOPOV, BARABA RIHARD JAKOPIČ PLETENA KOSARA SKUPEK GENOV INDIJSKI MLINEC GLIKOZID V LIMONI FR. PISEC (LOUIS) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii HRVASKA POKRAJINA SMUČ. NAD KRVAVCEM OLGA MEGLIČ POLJSKI PESNIK SPANSKI JUNAK EMIL SMASEK NASELJE V BRDIH HRV. PEVKA JUVAN AFRISKA ANTILOPA TOVARNA V CELJU OBLIKA IMENA MARIJA ZAMAH S SEKIRO POGANSKI DUHOVNIK GREGOR MASTNAK RENIJ HOTEL V KRANJSKI GORI NAS GEOGRAF (RADO) STARA LJUBLJANA DELAVEC V RUDNIKU VERDIJEVA OPERA NAS GLEDALISKI IGRALEC (TONE) UGANKARSKI SLOVARČEK: ARAGON = francoski pisatelj in pesnik (Louis, 1897-1982), GENORIO = slovenski geograf in demograf (Rado, 1954-), LATOPER = narečni naziv za netopirja, NAN = indijski mlinec, PAO = model nissana, PERET = španski popevkar, PRESEA = model nissana, SHORT = angleški šahovski velemojster (Nigel, 1965-). ■jeiuoH 'niaqoe|/\| 'jepnj 'euoug 'ououao !J3 'HluaoaAS '^as 'e>no!|/\| 'pg 'ouzon 'S3 '391 'IAIO 'uo§oi\/ 'urnojip 'ueu 'Aoidpjdau 'e^Aejso 'oed 'jadojei 'iso^so|d '^ajnisod '^efupods 'jbao^ 'jjoljs 'e^ioa 'so^po :ouabjopoa "3>HNVZId>1 31 A31IS3d liCRADIOPTUJ 89,8-98,2»I04,3 SOBOTA, 1. junij: 5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napove-dnik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). NEDELJA, 2. junij: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). PONEDELJEK, 3. junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 13.45 Aktualno v Podravju. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). TOREK, 4. junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Za ljubitelje malih živali. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič) 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). SREDA, 5. junij: 5.00 štajerska budilka, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Ka- rolino Putarek. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čvekarije (ponovitev) in Pogovor ob kavi (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). ČETRTEK, 6. junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske gorice). PETEK, 7. junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napove-dnik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). Za ljubitelje malih živali z veterinarjem Emilom Senčar-jem. Ta torek med 18. in 19. uro. TEHTNICA ctr- (23.9. - 23.10.) Za resnico in pravico ste se pripravljeni tudi boriti. Na delovnem mestu bo zagorela bakla uspeha. Potrudili se boste in doživeli določen razcvet v ljubezni. S svojim znanjem boste radi pomagali drugim ljudem. Koristne učinke bo imela tudi fizična aktivnosti. Veselite se palete novih priložnosti! ŠKOmjON^S STRELEC (24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.) (24.10. - 22.11.) Obeta se obdobje povečane čustvenosti in harmonije. Če boste prisluhnili glasu svojega srca, se obeta obilica skladnosti in romantike. Ljubezen bo prinesla prijetnosti in neizbežno prilaganje. Jasno in glasno boste povedali svoje mnenje. Res je, da iz majhnega raste veliko. Kocka odločitve bo padla. Radi bostepomagali tistim, ki so v stiski. Veliko časa in energije boste namenili tudi raziskovanju drugačnosti. Ljubezenska sreča bo namenjena tako vezanim kot samskim. Kovali boste načrte za prihodnost. Delo in delovne obveznosti vas bodo ne- KOZOROG (U l2. - IO. l.) VODNAR (1l. l. -18.2.) Sveža energija vam bo podarila krila. Načrte boste kovali in razvijali še naprej. Tako ne bodo izostali uspehi. Sprejeli boste tudi prijateljev nasvet. Morebitne bližnjice bodo zavajajoče. Ljubezen prinaša obilico sprostitve. V prostem času boste zelo pridni in delavni. V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Radi bostepomaga-li tistim, za katere boste čutili, da so potrebni vaše pomoči. Obdobje bo tudi nemirno in svoje občutke boste hitro menjali. Odkrili boste, da vam bo izgubljeno energijo povrnila narava. Zdravilni bodo sprehodi v dvoje. RIBI (19.2. - 20.3.) Na platno življenja boste vnašali svetle barve. Pogovori prinašajo nek razcvet. Radi boste pomagali ljudem, ki bodo v stiski. Duhovnost vam bo naravni eliksir. Pomembno bo, da si boste znali postaviti meje in pravila igre. Srčni izvoljenec vam bo v oporo in pomoč. 20 Štajerski Od tod in tam petek • 31. maja 2013 Ptuj • Špela Hojnik, manekenka in lepotica Slovenije • Nove znamke Lepota, povezana s sporočilnostjo Ptujsko ima novo udeleženko lepotnega izbora svetovnega značaja. Špela Hojnik, stara 23 let, doma s Polenšaka, ki ni novinka na manekenskih in lepotnih odrih, se bo junija udeležila svetovnega izbora za mis Freedom of the World. Pri šestnajstih letih je končala manekensko šolo. Doslej je na lepotnih izborih pobrala štiri lente prve spremljevalke in eno drugo lento na tekmovanju za mis športa Slovenije. Mostovi, Evrobasket, obletnice in hišni ljubljenčki Ponudba slovenskih poštnih znamk je od 24. maja spet bogatejša, saj je Pošta Slovenije izdala več novih poštnih znamk in spominskih razgledničnih dopisnic. Sedaj pa se podaja na doslej svoje najprestižnejše lepotno tekmovanje, na svetovni izbor mis Freedom of the World, ki bo na Kosovu, kamor odpotuje 11. junija na priprave, ki se bodo končale 24. junija z izborom najlepših za leto 2013. Lepota brez dvoma ne poganja revolucije, ampak nekega dne bo revolucija potrebovala lepoto, v teh besedah se skriva moto tega izbora, na katerem bo Špela Hojnik sodelovala kot predstavnica Slovenija oziroma sploh kot prva Slovenka, udeleženka tega lepotnega izbora. Samozavestna mladenka, ki je bila za udeležbo na tem izboru, na katerem bodo sodelovale mladenke iz 40 držav sveta, izbrana na Facebooku, je vzela priložnost zelo resno. Upa, da bo tudi s tega izbora prinesla kakšno lento. V celoti si je tudi sama zagotovila sponzorje, njen glavni sponzor je MO Ptuj. Na izboru bo namreč predstavljala zgodbo Ptuja, najstarejšega slovenskega mesta, in njegovih najpomembnejših kulturno-zgodovinskih pomnikov, ob katerih so nastale tudi Foto: Črtomir Goznik Spela Hojnik, udeleženka svetovnega izbora Freedom of the World. njene fotografije. Sestavni del tega tekmovanja je tudi talent šov, Špela se bo predstavila kot mažoretka, v svoj nastop bo poskušala vključiti čim več metov. Sicer pa Špela pove, da so nastopi lepotic z mažoretno točko na takih izborih redki. Njeno darilo nacionalnemu organizatorju na Kosovu bo kurentova kapa in šampionsko vino iz Ptujske kleti. Po končani srednji šoli farmacije se je Špela odločila za visokošolski študij socialne gerontologije na Alma Mater Europea - Evropskem centru Maribor. Za ta študij, končala je drugi letnik, se je odločila, ker želi pomagati starejšim ljudem Ptuj • Medobčinski kros ptujskega Vrtca Teklo skoraj 200 otrok Prizor na Mestnem stadionu je bil v torek izjemen: na 34. krosu cicibank in cicibanov Vrtca Ptuj in 6. medobčinskem krosu (z mednarodno udeležbo) je skupaj teklo 188 otrok. Tokrat zmaga ni bila pomembna, največ je štelo sodelovanje. Kros, ki ga Vrtec Ptuj organizira že polnih 34 let, vsako leto ponudi nepozaben pogled na Mestni stadion, ko teče množica nasmejanih malčkov. Letos je teklo 188 otrok, od tega 90 malčkov iz Vrtca Ptuj, starih od 5 do 6 let. Tokratni, 6. medobčinski kros je drugo leto zapored imel tudi mednarodno udeležbo, saj so se teku pridružili otroci iz Dječijeg vrtica iz Varaždina. Ob njih so tokrat tekli še malč- ki iz naslednjih občin: Vrtec Gorišnica, Vrtec pri OŠ Videm, OŠ Cirkovce z enoto Vrtca Cir-kovce, Vrtec pri OŠ Kidričevo, Vrtec pri OŠ Majšperk, Vrtec pri OŠ Juršinci, Vrtec pri OŠ Markovci, Vrtec Ormož, Vrtec OŠ Destrnik, Vrtec pri OŠ De-strnik-Trnovska vas, OŠ Cirku-lane-Zavrč Vrtec Zavrč, OŠ Cir-kulane-Zavrč Vrtec Cirkulane in Vrtec Ptuj. Omenjen športni dogodek Vrtec Ptuj organizira v sodelo- in najti nek inovativen koncept za kakovostno preživljanje starosti. Do konca študija ji manjka še pet izpitov in diploma. Po končanem študiju ji je odprta pot na Florido v okviru študentske izmenjave in kasnejše zaposlitve. Po vsej verjetnosti bo odpotovala čez lužo, ker se želi čim bolj poglobiti v socialno gerontologijo, tudi v raziskovalnem pogledu. Skoraj ves prosti čas namenja športnim aktivnostim, brez tega je njen dan prazen, brez energije. Veliko pa ji pomenijo tudi druženja z ljudmi, ki jih ima rada. Od oblačil prisega na športno eleganco. Pri hrani ni izbirčna, trudi pa se, da za-užije vsaj pet obrokov na dan, s poudarkom na zelo obilnem zajtrku in ne preveč obilno večerjo. MG V novi seriji priložnostnih poštnih znamk Mostovi je izšlo pet znamk hkrati, predstavljajo pa znamenite slovenske mostove in so izšle v malih polah po 140 znamk. Na novih znamkah so predstavljeni stari most čez Dravo v Mariboru, most čez Sočo v Kanalu, železniška mostova v Zidanem Mostu, Tromostovje v Ljubljani ter Kandijski most čez Krko v Novem mestu. Nazivne vrednosti znamk pa so 0,27 evra, 0,31 evra, 0,60 evra, 0,64 evra in 0,97 evra. Ker bo Slovenija v letu 2013 gostila evropsko prvenstvo v košarki, na katerem se bo med 4. in 22. septembrom v naši državi pomerilo kar 24 košarkarskih reprezentanc, je ta Pošta Slovenije pomemben dogodek obeležila z izdajo znamke EuroBasket 2013. Izšla je v mali poli s šestimi znamkami in tremi vinjetami, nazivna vrednost znamke pa je 1,33 evra. Foto: M. Ozmec Pošta Slovenije je 24. maja izdala več kot 15 novih poštnih znamk in razgledničnih dopisnic. Kar pet pomembnih dogodkov, oziroma obletnic v maju pa so zaznamovali z izdajo razglednič-nih dopisnic. Tako je izšla razgle-dnična dopisnica ob 70. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Kampor na Rabu, ob 120. obletnici odprtja poti skozi idilično sotesko Vintgar ter ob ponovni filatelistični razstavi v Kranju, ki so jo tokrat imenovali Šesto okno. V Trbovljah bodo v sodelovanju s Filatelistično zvezo Slovenije ponovno priredili že tradicionalni filatelistični razstavi pod naslovom Firamlo in Fimero. Ob teh razstavah sta izšli dve razglednični dopisnici. Sicer pa so z majem razširili ponudbo okvirjev za osebne znamke z dvema novima okvirjema na temo hišnih ljubljenčkov in novost obeležili tudi z uradno izdajo osebnih poštnih znamk Pošte Slovenije. V štirih različnih polah bo izdanih 16 različnih znamk z motivi psov, mačk, ptic, hrčkov in podobno ter z nazivnimi vrednostmi A, B, C in D. Vsak okvir je prikazan v ležečem in pokončnem formatu, znamke so na prodaj v polah ali posamezno, na voljo pa so tudi paketi s 16 različnimi osebnimi znamkami. Z dnem izdaje pa so razširili tudi ponudbo okvirjev osebnih poštnih znamk, s katerimi si lahko posamezniki izdelajo lastno osebno poštno znamko. Podrobnejše informacije o novih poštnih znamkah in dopisnicah so na voljo tudi na spletni strani www.posta.si in v biltenu št. 96. -OM vanju s Športnim zavodom Ptuj in športno šolo Juhuhu. „S tem dogodkom negujemo izjemno vredno tradicijo, ki pripomore tudi k temu, da se otroci zavedajo teh množičnih športnih manifestacij in da uživajo v njih," je ob tej priložnosti dejala ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž, ki poudarja, da so tokrat vsi sodelujoči zmagovalci, za kar so jim podelili tudi medalje. Dženana Kmetec Ormož • Drugi kolesarski biomaraton Prek čez breg 2013 V nedeljo, 2. junija, bo izpred bioplinarne Šijanec v Ormožu start 2. kolesarskega bio maratona Prek čez breg 2013. Tudi letošnje kolesarjenje bo poleg rekreacije in družabnosti vsebovalo humanitarno noto, saj bo del denarja, zbranega od startnin in donacij, namenjen šolskim skladom OŠ Stanka Vraza Ormož in OŠ Miklavž pri Ormožu. Pogled na Mestni stadion je bil izjemen, malčki so uživali v svojem teku. Prvi start bo ob 9. uri, ko bodo na pot krenili izkušeni in vzdržljivi kolesarji, ki bodo prevozili 70 kilometrov in bodo kolesarili skozi štiri občine: Ormož, Sveti Tomaž, Ljutomer in Središče ob Dravi. Druga proga je dolga 30 kilometrov in vodi večinoma po ravninskem delu, primerna je za povprečne rekreativne kolesarje. Tretja proga, ki vodi po okoliških vaseh, pa je dolžine 10 kilometrov in je namenjena za družine. Zaradi poškodb cestišč, ki so nastale kot posledica plazenja zemlje, so morali spremeniti nekaj že prej načrtovanih tras, vendar je Robi Šijanec prepričan, da je Bojanu Cunku in Vla-du Hebarju uspelo najti dobre nadomestne poti. Lani se je maratona udeležilo okoli 300 kolesarjev, letos si obetajo številko povečati, vsekakor pa tudi ob slabem vremenu dogodka ne bodo prestavljali. Startnina znaša 10 evrov, za družine pa 20. Udeleženci prejmejo majice, malice in pijačo ob startu in na progi. Obetajo se tudi lepe nagrade, izžrebali bodo od gorskega kolesa, preko televizijskega sprejemnika, počitniških vikend paketov pa do računalnika. Pripravili bodo tudi kolesarsko spretnostno vožnjo za učence osnovnih šol in mini poligon za otroke do 10 let. Nastopajoči otroci bodo prejeli nagrade, pokale in medalje. Prireditev organizirata Bio-plin Šijanec in KS Ormož. Viki Ivanuša Foto: Viki Ivanuša Organizatorji vabijo, da skupaj prekolesarite te naše brege ... Foto: ČG petek • 31. maja 2013 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Prireditvenik Petek, 31. maj 9:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: znanstveni posvet o dominikanskem samostanu, nova spoznanja ob prenovi in načrtih za prihodnost, 17:00 okrogla miza 9:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke Oj, čudežni zaboj, za šole in izven 17:00 Dornava, telovadnica OŠ: koncert otroškega in mladinskega PZ, Mi smo otroci enega sveta, gradimo mostove prijateljstva, Comenius projekt 17:00 Grajena, Mohorkova graba: Glasbena pravljica Janko in Metka v pravljičnem gozdu Rdeča kapica, v izvedbi Glasbene šole Decima, 19:00 Lenart, Dom kulture: celovečerni koncert moškega PZ Obrtnik, gostje MePZ Zvon iz Šmartnega pri Litiji 19:00 Majšperk, galerija Tovarna umetnosti: odprtje razstave Bogdan Čobal - Plastenje prostora 19:00 Slovenska Bistrica, grad: orientalni ples, društvo Harem skrivnosti 20:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Srednjeveški kloštrski večeri, društvo Cesarsko kraljevi Ptuj - Graziosa in ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Sobota, 1. junij 6:00 :00 :00 Dornava, Čušekova domačija: Košnja na stari način, TED Lukari Dornava, sekcija Orači Destrnik, pred Turističnim domom: 15. občinski praznik, hoja po pešpoteh Slovenska Bistrica, parkirišče pred tovarno Impol: sejem starodobnikov, delov in opreme, Avto moto klub SB Ptuj, Mestna tržnica: Ptujska tržnica Tuu Ptuj - predstavitev vinarjev Haloz in Slovenskih goric, nastop FS Bolnišnica Ptuj ob 10:00, odprta do 13:00 14:30 Hajdoše, igrišče: 21. tradicionalno tekmovanje za pokal Hajdoš in tekmovanje za pokal gasilske zveze Slovenije 18:00 Ptuj, Narodni dom: koncert Pozdrav poletju, pevk Ptujskih upokojenk DPD Svoboda Ptuj, z gosti, sledi družabno srečanje 20:30 Dornava, dvorišče baročnega dvorca: koncert Pihalne godbe občine Dornava, poletna noč z Otom Pestnerjem in Romano Zelenjak 20:30 Markovci, večnamenska dvorana: Praznik vseh norcev, samostojni koncert Folklornega društva Anton-Jože Štrafela Markovci, ob 75-letnici delovanja, sledi zabava s Pajdaši Nedelja, 2. junij Draženci, jama: gasilsko tekmovanje za 9. pokal Dražencev za pionirje in pionirke in 5. memorial Danija Rajha za člane in članice 10:00 Ormož, pri ribniku: srečanje ob 29. dnevu upokojencev MZDU Ormož s podelitvijo priznanj in kulturnim programom 15:00 Kidričevo, cerkev sv. Družine: 3. srečanje ljudskih pevcev, katoliško društvo Zvezdni dol 19:00 Hajdina, dvorana DU: tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev Pesem v poletje, LP KPD Staneta Petroviča Hajdina 19:00 Laporje, cerkev sv. Filipa in Jakoba: koncert Mariborskega okteta Ponedeljek, 3. junij 19:00 Slovenska Bistrica, knjižnica J. Vošnjaka: delavnica Izdelava tekočega pralnega praška, Karin Dreo Torek, 4. junij 17:00 Ormož, jedilnica Gimnazije: predstavitev projektnega dela in dejavnosti Mestni kino Ptuj Četrtek, 30. maj: 19:00 Resničnost Petek, 31. maj, sobota, 1., in nedelja, 2. junij: 17:00 Krudovi; 19:00 Obljubljena dežela; 21:00 Resničnost Cenjeni bralci in poslušalci, poslovni partnerji! Od ponedeljka, 3. junija nas najdete na novi lokaciji v poslovni hiši OMEGA na Osojnikovi cesti 3, Ptuj (pri hotelu). 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 31- maja 2013 AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ 1 tjfvofj ) Industrijska 9, MARIBOR f ^ZL^r 02 2283020,031 658 679 1 -NOVA VOZILA FORD 1 - POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S - KREDITI NA POLOŽNICE f BREZ POLOGA 1 - ODKUP VOZIL & ODPLAČILO * LEASINGOV & MENJAVE ZNAMKA LETNIK CENA c OPR. BARVA AHI AB AVANT 3.0 VS T1PTR0NK SLIK 2005 12.900,90 0UATR0, USNJE, BMON ŽAR. SREBRNAKOV. BMW 3251AVTOMATK, 4 VRATA 20DS 13.999,90 ALU PLAT.JCENON, ŠP. POOVOZ. ČRNA KOV. CHEVBOLETlACEm 1.416V 2007 4.999,90 EL PAKETKUMA, MEGL.1.LAST. SREDINA KOV. CIIR0EMC11JSX.5VRAT 2011 9.999,90 IE 9255 bn,GARAHC. De 12/2013 DELA ermOEN XSARA 2.0 HDI EXCLUSIVE 2002 1.999,90 KUMA.POTJUČUIIALNH, 2JAST. SREDINA KOV. CTTROEN XSARA PICASSO 1.EI SX 2003 2.799,90 AVT.KIJHAJMEGL.N ASLZA ROKO SREDINA KOV. FIAT GRANDE PUNID HIN 14.3 VRATA, SLO 2009 9499,90 LE 3G.42Z In, ALU PLAT.MEGL DELA FIAT SCUDOVAN COMBI HIRGON 1.9TD 2000 2.399,90 MOŽNOST ODBITKA DDV DELA FORD MUX US VRAT, SU) 20IK 5.990,90 2.LAST., POTR. SERV. KNJIGA SREDINA KOV. FORD UIAX1REND 1.0 EC0B00ST NOVO OD 14.530,90 NA ZALOGI SIVA.BELA.ČRNA,. FORD FIESTA 125 TTTANIUM. 5 VRAT 2012 10.995,00 RAZSTAVNO^ DODATNO OPREM HOTMAGENTAKOV. FORD FIESTA 125 TREND. 5 VRAT, SLO 2009 7.999,90 AVT. KUMA, POT. RAČJJAST. ZBENAKOV. FORD FOCUS Ml! VRAT 2903 2.990,90 KUMA,OBVOLKONT1IOIE,2IAST. SREDINA KOV. FORD FOCUS EMST-AVTO IfTA NOVO 0013410,90 ZELO NIZKA PORADA!!! ČRNA KOV, BEKA FORD FUSION 1.G COMFORT, S VRAT 2001 9.B90JIO ALU PLAT, AVT. KLAU/RS TEMNO SIVA KOV. FORD KA I.ZHTANIURI 2010 7.999,90 A10 PLAT, MEGL,AVT. HUMA ČRN0RUEČA FORD KUGATREND 2.0 IRCI 4X2-AKCUA NOVO 0019.529,90 PODALtŠANA GARANCIJA DEIA, ČRNA, LUNAR KOV. FORD MONDEO 2.0 TDCITTTANNJM163 KM 99/2911 22.909,00 ČRNA STREHA, NEKAF0RARA BELA FORD TRANSIT 300S, 2.0 D 2004 5.990,90 9 SED.«TOVOR,VIEČNA NAPRAV. DELA KIASPECIRA1.B LS, SLO, 5 VRAT 29B3 2J99JI0 LE 53.400 In, K1JMA, ZEO LEP SREBRNAKOV. OPEL AGILA 1.2 ENJOY, 5 VRAT 2005 3499JI0 STR. SANI.liASTJE BOJIDO km SREBRNA KOV. OPEL MERIVA 1.BI, SU) 2004 4.999,90 MAST, KUMA, V1EČ. NAPRAVA SREBRNA KOV. PEUGEOT 2D61.4,3 VRATA 2001 1.990,90 KUMA, SERVO VOLAN, 2.LAST. ČRNA PEUGEOT PARTNER 1IPEE I.S HDI FAP PREMIUM 2011 12.990,90 SAMO 6.057 km, KOT NOV SREDINA KOV. PEUGEOT RCZ l.i COUPE 2010 19.500JIO ALU DODATKI, IZREDNO LIP ČRNA RENAULT LAGUNA 1.9 D» KARAVAN 2002 2499JI0 LEINEGDME NA AUI PLATIŠČIH TEMNO SIVA KOV. RENAULTTRAFICI.9ÜCI KOMU FURGON 2002 3.500,00 3 SEDEŽI+TOVOR. PREGR.STEHA DEIA SEAT ALTEA 1.9101 MŽH AVTO 2907 9.490,00 PAHK SEUZ2ADAJ, OLDETOODI SREDINA KOV. SEAT LEON 1.4, S VRAT, SLO 2903 3.1»,M KUMA,ARS, 1. LASTNIK ZIATAKOV. Skoda octavia Combi wn* Busines 2010 7.999,90 PARKSEK.nMPOMAIJICD« SV2B9AK0V. ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ Smer Grajena Roletarstvo ABA Štuki 26a Gsm 041 716 251 Do konca februarja -20% gotovinski popust r PTUJSKA TELEVIZIJA Petek 31.5. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica - pon. 10:00 Ptu ska kronika 12:00 Rei 10:20 Monro-jon. ■■i TV Ormož 15:35 Kun njicaM pon. 17:00 Povabilo na kavo - pon. 17:35 Jana o zdravju - Prijateljstvo - pon. 19:30 - Film Campus - Paradise (Raj) - pon. 19:35 - Film Campus - Jaz in Ti - pon. 19:45-Film Campus-Hairy love (Kosmata ljubezen) 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na Barko - pogovor s Filipom Elisarjem - uon.. 20:30 Sporttno) - T7. oddaja -non. 21:00 Cista umetnost -19. oddaja - pon. 21:25 Motoscena - 21. oddaja - pon. 21:45 Regi IV Gorišnica - pon. iobotal.B. 1:1 jska kronika - pon 0:25 Modro - pon. 1:30 Zemlja in mi -18. oddaja - pon. """ Ptujska kronika —. Povabilo na kavo - pon. 3:00 Pregled tedna 3:20 Resi TV Ormož-pon. 5:15 Kuninjica - pon. _______kronika - pon. 7:30 Jana o zdravju - Prijateljstvo - pon 8:00 Ptujska kronika-pon. 8:20 Cista umetnost -19. oddaja - pon. 8:45 Pregled todna - pon. 9:35 Nova Zelandija - Vulkani -pon. 20:00 Ptujska kronika - pon 20:20 ZemNa in mi -18. oddaja - pon. 21:00 Povabilo na kavo - pon. 21:35 Film Campus - Moderno dekle - pon. 21:45 Film Campus-Jaz in ti- pon 22:00 Ptujska kronika - pon. PROGRAMSKA SHEMA PeTV NedeHai.6. 9:00 Ptujska kronika - pon 9:20 Kuhinjica 11:00 Cista umetnost -19. oddaja - pon. 13:00 Pregled tedna -jon. nlja 13:35 Zemlja in mi -18. oddaja - pon. 14:05 Sport(no)-17. oddaja-pon. 15:15 Gos ilna pr Francet - 31. oddaja 17:30 - Fi m Campus - L'anarchiste Cookie shop (Sladic ne maram preveč) -poi 7.35 - Fi m Campus - Orfej -pon. 7.45 - Fi m Campus - Revolucija - pon. MO Ptujska kronika-non. 1:35 SportM - Predstavitev Judo kluba Drava - pon. 19:00 Moč glasbe nas združuje 3. del - pon 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na kavo - pon 20:45 Sport(no) -17. oddaja - pon 21:15 Motoscena - 21. oddaja - pon. 21:35 Cista umetnost -19. oddaja - pon. :n;;;!jek 3.E. 9:00 Dnev TV Maribor-pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:45 Modro - pon. 10:15 Info kanal 10:45 Pregled tedna - pon. 11:05 InfoTianal 15:00 Pomurski tednik 15:40 Kuhinjica 16:05 Info kanal 17:00 Povabilo na kavo - pon 17:35 Pregled tedna - pon. 17:55 Info kanal 19:30 Jana o zdravju - Prijateljstvo- pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. "" ""Povabilo na kavo-pon. 21:00 SportM -17. oddaja - pon 21.30 Motoscena - 21. oddaja - pon. 22:00 Ptujska krvnika - pon. 22:20 Info kanal www.petv.tv m Spremljate nas lahko tudi na T2 in SI0LIV PTUJSKA TELEVIZIJA Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI PRODAJA VOZI L I Znamka Letnik CenÄ Oprema Barva PEUGEOT 3081.616V C0MF0RT PACK 2011 9.600,00 € 12.000 PREV. KOV. SREBRNA CHEVROLET KALOS 1.2 SE 2005 2.350,00 € KLIMA KOV. SREBRNA ŠKODA 0CTAVIA 2.0TDI 4X4 C0MF. 2007 7.600,00 € SERV. KNJIGA KOV. SIVA AIXAM 400 SL EVOLUTION 1998 2.990,00« ALU PLAT. KOV. B0RD0 PEUGEOT4071.6HDIC0NF0RT UMU. 2007 6.950,00€ PRVI LAST. KOV. ČRNA VOLKSWAGEN POLO 55 1995 580,00« 5 VRAT KOV. VIOLA PEUGEOT PARTNER 2.0 HDI FURG0N 2006 2.990,00« PRVI LAST. BELA VOLKSWAGEN BEETLE1.6 2000 3.350,00« SERV. KNJIGA ČRNA VOLKSWAGEN VARIANT PASSAT 2.0 TDIDSG 2009 11.800,00« AVT. DEU. KLIMA KOV. SREBRNA RENAULT CLI0 1.5 DCIAUTH. PACK 2004 2.990,00« PRVI LAST. KOV. SREBRNA OPEL ASTRA 1.416V N-J0Y 2005 4.800,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA RENAULT CLI01.216V EXPR. CONF. 2006 4.150,00« PRVI LAST. KOV. MlSJESIVA VOLKSWAGEN B0RA1.9TDI 2002 3.950,00« SERV. KNJIGA KOV. T. MODRA RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCI INITIALE PARIS 2008 10.900,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA MERCEDES- BENZ CABRIO 320 CLK AVANTGARDE 2003 10.900,00« USNJE KOV. SREBRNA CHEVROLET KALOS 1.2 DIREG 2006 2.990,00« KLIMA KOV. SV. ZELENA NISSAN C0MF0RTALMERA TINO 1.816V 2001 2.950,00« KLIMA KOV. SV. ZELENA FIAT MULTIPLA1.616V SX100 1999 1.770,00« KLIMA KOV. ZLATA SEAT IBIZA 1.9 SDISIGN0 2002 2.970,00« AVT. KLIMA KOV. SREBRNA PEUGEOT 406 2.0 HDI BREAK 1999 1.770,00« KLIMA KOV. MODRA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. O pMiklavž c.e.0. ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662. avto.miklavz@gmaii.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« OPR. BARVA AUDI A4 AVANT 2.0 TOI DPF BUSINESS 2010 15.390,00 NÄVI. KOV. SREBRNA BMW SERIJA 3:318D TOURING CONFORT 2010 13.980,00 KUMA KOV. SREBRNA CITROEN C31,4 HDI CONFORT 2010 7.750,00 KUMA BELA CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 BUSINESS 2010 10.680,00 NÄVI., PARK KOV. SIVA CnROEN C4 PICASS01.6 HDI DYNAMIQUE 2010 11.400,00 KUMA KOV. SREBRNA FORD F0CUS 1,6 TDCITrend 2010 7.980,00 KUMA BELA OPELASTRA 1,016V SPORT GTC 2005 5.290,00 KUMA KOV. ČRNA OPEL INSIGNIA 2,0 CDT1C0SM0 ECOFLfX 2010 13.660,00 USNJE, XENON KOV. SIVA PEUGEOT 207 PREMIUM 1,4 HDI 2010 6.480,00 XENON, RADAR BELA PEUGEOT 407 CONFORT PACK 1,6 HDI 2009 7.980,00 DIG. KUMA KOV. SREBRNA RENAULT CU01,5 DCI 2010 6.280,00 KUMA BELA RENAULT K0LE0S DYNAMIQUE 2,0 DC1150 2008 9.850,00 4X4 KOV. BELA RENAULT SCENIC 1,5 DCI EXPRESSION 2011 10.770,00 KUMA KOV. ČRNA SEAT ALTiA XL STYLANCE 1,9101 2008 8.880,00 KUMA KOV. ČRNA VOLKSWAGEN GOLF TRENDLINE 1,6 TOI 2010 10.600,00 KUMA BELA VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TOI SP0RTUNE 2005 8.280,00 KUMA KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN PASSAT CC 2,0 TDI DPF DSG 2010 18.980,00 KUMA KOV. SIVA ODKUP VOZIL V ENI URI ElCy^P1 # Evropski kmeüjsk: sklad za razvúj pottaial|3 Europa învesiiM v podeisfie Javni poziv za oddaja prijave projektnih predlogov za izvajanje "Lokalne razvojne strategije/a Haloze 2007-2(113" za leto 2013 Predmet podpore je dodelitev nepovratnih sredstev za izvajanje projektov v okviru LRS za Haloze na območju občin: Zavri, Gorisnica, Cirkulane, Videm, Maj i p trk. Žetaic, 1'udk-hiiik. Rok za oddajo vlog je četrtek, 20.06.2013 do 12. uro na sedežu upravljalca LAS Haloze. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani www.haloze.org. Predstavitvi razpisne dokumentacije bosta v torek, 11.6.2013 ob 11.00 uri v Poslovnem centru Halo, četrtek, 13.6.2013 ob 19.00 uri v Poslovnem ccntru Halo. Predsednik LAS Haloze: Gora/d Ladinck Upravljala LAS Haloze: pRJ HALO C]rkui;ms. 56> 2282 Cirkulane, T: 02 795 ¡2 od. Tas.haloze@halo.si, wwwiSloze.org RADIOPTUJ Vi 89,8 »98,2° 1013 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali ¡¡h pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. 'AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 700 D^ITOfuMIJm [MU« l^MMM M sf J si m I d J11 ! m»VJ I HtlJ J U WTS1 O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA yTWTfÎM LETNIK CENA c OPR. FORD C-MAX1.6 TDCi 2005 5.490,00 KUMA, SLO KOV. MODRA CITROEN XSARA PICASS01.6 Hdi 2010 7.990,00 1.UST,TEMP0MAT BISERNO BELA AUDI A6 2.7 TDI 2005 9.990,00 AVr.KUMA.SLO KOV. SREBRNA BMW 520 d F10 AVT0MAITC 2011 32.990,00 VSA OPREMA KOV. MODRA CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 Hdi 2008 8.990,00 AVT.KUMA KOV. SIVA OPELASTRA KARAVAN 1.7 COU 2007 6.490,00 PRVI LAST. KOV. SREBRNA OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTi 2010 13.490,00 VSA OPREMA BISERNO BELA VOLKSWAGEN POL01.2 2005 3.990,00 1.LAST. RUMENA CITROEN C3 PICASS01.6 Hdi 2010 9.490,00 AVT.KUMA BISERNO BELA AUDI ALLR0AD 2.5 TDI Q 2004 7.490,00 4X4 SLO, VSA OPREMA KOV. SIVA PEUGEOT 307 KARAVAN 2.0 Hdi 2003 2.990,00 AVT.KUMA KOV. SIVA RENAULT SCENIC1.5 DCI 2007 6.790,00 AVT.KUMA KOV. ZLATA BMW 318 d TOURING 2009 13.990,00 VSA OPREMA KOV. ČRNA FORD C-MAX1.6 TDCi 2009 8.990,00 1.LAST. BISERNO BELA OPELVECTRA 1.9 CDTi 2006 6.990,00 C0SM0 KOV. ČRNA BMW 318 d TOURING 2004 5.490,00 KUMA KOV. ČRNA RENAULT MEGANE 1.5 Del 2008 5.990,00 1.LAST., SLO KOV. SREBRNA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ www.avto-prstec.si Ob menjavi vetrobranskega stekla PODARIMO BON 20 EUR za nakup v trgovinah Spar in Interspar. LCD TV gratis ob nakupu novega vozila na leasing Avtocenter Preteč d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000 PETKOV VEČER Bodite nocoj tf družbi oddaje _ * ^ Z glasbo do srca z d O na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-tBdnik.si ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki. Mostiček, proteze in bela zalivka s popustom najcenejši na Ptuju. WILLIAMS » .0 0 ASFALTIRANJE CESTf DVORIŠČ Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si DARS d.d. prodaja enostanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in pripadajočim zemljiščem na naslovu Dolena 36a, Videm. Izhodiščna vrednost prodaje ¡e 78450,00 EIIR. Razpis javnega zbiranja ponudb za prodajo je objavljen na spletni strani www.dars.si in v razglasnem delu Uradnega lista RS, z dne 31.5.2013. Dodatne informacije na tel. št. 01/300-98-82. www.tedni k.si www.tednik.si petek • 31. maja 2013 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Go-rišnica, telefon 041 457 037. Uspešno in trajno nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti z ELOS tehnologijo. Milumed d.o.o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba kanalizacijskih priključkov. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929. liil» ROLETARSTVO ARNUŠ, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo-arnus.si. Brezplačni odvoz odpadne električne in elektronske opreme ter odkup odpadnih računalniških komponent. Gsm 040 22 88 22, www.ekologo.si. RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760. PRODAM prašiče v teži 160-180 kg. po ceni 1,70 €/kg. Tel. 041 670 766, Ptuj. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM prašiča, težkega okrog 150 kg. Tel. 031 249 314. PRODAM ječmen. Tel. 040 204 023 PRODAM kozličke, koze in enoletnega kozla burske pasme za nadaljnjo rejo. Tel. 041 783 224. PRODAM dve toni luščene koruze, naravno sušene. Tel 758 05 61. PRODAM kravo, sedem mesecev brejo. Tel. 02 782 62 71. PIŠČANCE domače reje, težke od 2,50 do 3 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodajamo. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23. PRODAM dva odojka, težka 30 kg. cena 2,50 €/kg. Tel. 766 15 31. PRODAM drva (mešana in bukova). Gsm 040 217 485. PRODAM kozlička in dobro kozo mle-karico. Gsm 031 221 750. PRODAM stoječi kovinski silos za zrnje. Gsm 031 468 258. KUPIM traktor s priključki. Gsm 041 235 349. NEPREMIČNINE PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo na Ptuju. Tel. 041 642 195. V SOBETINCIH prodajo zemljišče, velikost 47 arov. Del zemljišča sta dve gradbeni parceli, preostalih del pa travnik. Posest se prodaja po delih, lahko pa tudi kot paket skupaj. Tel. 040 884 786. PRODAM hišo v Destrniku, Vintarovci 46 a, cena po ogledu. Tel. 03 586 33 79 ali 031 805 489. PRODAMO manjšo, starejšo hišo na relaciji Ptuj-Ormož z vodo in elektriko na parceli 4.000 m2 za 19.000 €. Gsm 031 61 1 559. PRODAMO novo naselje vrstnih hiš v Skorbi, ki bodo vseljive konec leta 2013. Informacije 041 646 662. Lon-čarič Aleksander, s. p., Hajdina. DOM-STANOVANJE VIR PRI ZADRU - apartmaji ROZI 100 m od plaže, ugodni najem, tel. 00385 91 593 4752. Napovednik, tudi na www.siptv.si 00:00 Video strani 8:00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 10:00 Koncert 0PZ Kamenčki 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 14:30 Vldeo strani 18:00 Otvoritev sejma KOS 2013 19:35 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja 23:00 Video strani 00:00 Video strani 08:00 Florjanova maša v Stojncih 09:10 ŠKL 10:00 Otvoritev sejma KOS 2013 11:30 Ptujska kronika 12:00 Vldeo strani 18:00 Oddaja ŠKL 18:50 Glasbena oddaja 20:00 Revija pevskih zborov OŠ Markovci 21:10 Ujemi sanje 22:40 Polka Majolka 23:30 Video strani PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Tel. 051 667 170. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babin-ci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01. PRODAM rezan les, deske, letve 4 x 5 cm, 5 x 8 cm in mostnice 5 cm, možna dostava. Tel. 031 649 201. 00:00 Video strani 8:00 Otroška oddaja 9:00 Koncert Učiteljsko-vzgojiteljskega zbora 10:35 Glasbene novičke z Ingrid 11:00 Ljudski pevci s Tumlšč se Predstavijo 12:45 Ptujska kronika 13:00 60. let Komornega zbora Ptuj 15:00 Gorlšnica - Iz naših krajev 16:10 ŠKL 17:00 Praznik Občine Destrnlk 18:30 Otvoritev sejma KOS 2013 20:00 Kronika iz Občine Starše 21:00 Glasbena oddaja 22:00 Video strani 00:00 Video strani 8:00 9. Marijafest na Ptujski Gori - 2. del 9:30 Oddaja ŠKL 10:20 Ptujska kronika 10:50 Ujemi sanje 12:20 Video strani 15:00 Ljudski pevci s Tumišč se Predstavijo 17:00 Seja sveta Markovci - V ŽIVO 20:00 Revija pevskih zborov OŠ Markovci 21:10 Florjanova maša v Stojncih 22:20 Glasbena novičke z Ingrid 23:00 Video strani SPOMIN Franc Rogina RIBIŠKA POT 1 31. 5. 2008-31. 5. 2013 Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje ga je izgubiti za vedno, a najtežje je živeti brez njega. Vsi njegovi Mnogo si ustvaril, zdaj vsak korak spomin je nate in hvaležna misel, luč, ki ne ugasne. SPOMIN 30. maja so minila 3 leta, odkar nas je zapustil Branko Vaupotič Z MESTNEGA VRHA 55 A Hvala vsem, ki mu prižigate svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj. Vsi njegovi Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Zdaj ne trpiš več, mama. Zdaj počivaš. Zdaj te nič več ne boli. A dom je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. ZAHVALA ob izgubi drage mame, babice, tašče, svakinje in tete Terezije Topolovec IZ VELIKE VARNICE 81 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo patronažni sestri Andreji Kodrič za nego in obiske na domu. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, g. Janku Kozelu za poslovilne besede, pevcem za odpete žalo-stinke ter podjetju Mir za opravljen pogreb. Vsi njeni VIR PRI ZADRU oddam dvosobno apartma za štiri osebe, prosto junij in avgust, oddaljenost od morja cca 150 m. Tel. 031 742 714. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. PRODAM novo vratno krilo, barva jelša, zastekljeno. Tel. 031 265 480. GOTOVINSKA POSOJILA Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/25241 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Razstava Dobrote slovenskih kmetij, Nagrajeni izdelki vrhunske kakovosti; Ptujski Evropark na novo zasajen s cvetlicami; Poslanec Andrej Čuš predstavil politično stanje v državi; Prvi slovenski tek mladih po ulicah Ptuja; 2. delavnica projekta QUEST; Utrinek s koncerta Komornega moškega zbora Ptuj; Gledališka predstava na ptujskem turnirskem prostoru ptujskega gradu; Koranti Poetovio Ptuj obeležujejo 30 let delovanja; 29. praznik Vrtca Ptuj; Slastni običaji v igri in plesu malčkov Vrtca Ptuj; Festival folklore na Ptuju. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. proizvodnja In distribucija zelene energije BIOPLIN ŠIJANEC, ROBERT ŠIJANEC S.P., Opekarniška cesta 19a, 2270 Ormož, mat. št. 3525724 v skladu s čl. 75 Zakona o gospodarskih družbah - (ZGD-1) objavlja, da namerava izvesti statusno preoblikovanje podjetnika s prenosom podjetja na prevzemno družbo BIOPLIN ŠIJANEC d.o.o., Opekarniška cesta 19a, 2270 Ormož, v skladu s čl. 673 Zakona o gospodarskih družbah -(ZGD-1). Presečni dan prenosa podjetja je 1.9.2013. Zdaj ne trpiš več, draga mama. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. (S. Makarovič) ZAHVALA ob boleči izgubi naše ljubljene žene, mame in babi Dragice Krajnc IZ REGENTOVE 9, MARIBOR nazadnje je stanovala v Hrastovcu 85, Zavrč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala za vsa izrečena sožalja, darovane sv. maše, cvetje in sveče. Hvala g. župniku in somaševalcem za darovano sv. mašo in tenkočutno opravljen cerkveni obred. Hvala tudi molivcem rožnega venca, organistu, pevcem, nosilcema križa, zastavonoši in nosilcema praporov RK in DU Zavrč. Zahvaljujemo se tudi vsem uslužbencem pogrebnega podjetja Mir. Hvala vsem, ki nam v tem težkem času stojite ob strani. Mož Milan, Janja in Mili z družinama Usoda kruta je hotela, tebe nam je vzela, odselil si se tja, kjer ni več trpljenja ne gorja, izpil grenki kelih si do dna v življenju svojega. Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas. SPOMIN 2. junija minevajo 3 leta žalosti, kar nas je zapustil dragi sin in brat Drago Maroh KRAIGHERJEVA ULICA 21 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče, prinašate cvetje ali se ga z lepo mislijo spominjate. Žalujoči: ata, mama in brat Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. S. Gregorčič ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice Marije Šalamun IZ GABRNIKA 6 7. 6. 1922-24. 5. 2013 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam izrekali sožalje. Hvala g. župniku, cerkvenim pevcem, govornici Mariji. g. Janku za molitev in pogrebnemu zavodu Mir. Žalujoči: sin Janko, hčerki Katika in Marija z družinami Bremena v življenju vas niso zlomila, a bolezen iz vas vso moč je izpila, za vami ostala je velika praznina, ki z našim spoštovanjem in mislijo do vas - se bo polnila. Kjerkoli ste zdaj - naj vas sreča poišče! V svetlobi naj vaše bo zdaj bivališče! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega ata, tasta, dedka, pradedka, botra in strica Simona Bezjaka IZ BUKOVCEV 61 V težkih trenutkih našega življenja nas tolaži misel, da ni bil cenjen in spoštovan le med nami, ampak tudi med sorodniki, sosedi, vaščani in vsemi vami, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem sodelavcem, društvom in vsem, ki ste darovali za svete maše, namenili dar za cerkev, sveče, cvetje ter za vsa izrečena sožalja. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljena obreda, pevcem za odpete žalostinke, govornici-molivki, zastavonoši, praporščaku, godbeniku in pogrebnemu podjetju Mir. Posebna zahvala pa velja sosedi Tilčki za izkazano podporo, pomoč in strokovno oskrbo. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala. Njegovi najdražji Lovrenc na Dravskem polju • Ponovni zapleti zaradi izrabljenih gum BrencI trdi, da jim nekdo meče polena pod noge Ker podjetje Albin Promotion ni moglo slediti odločbi republiškega inšpektorata za kmetijstvo in okolje, po kateri bi morali do 13. maja iz gramoznice v Lovrencu odstraniti vse odpadne gume, ki niso prekrite z zemljino, saj za to niso prejeli ustreznega dovoljenja, je prišlo do novih zapletov. Na Inšpektoratu RS za kmetijstvo in okolje so potrdili, da so bili seznanjeni o tem, da je podjetje Albin Promotion začelo odmikati gume, ki niso prekrite z gramozom, oziroma zemljino od vodov omrežja za prenos in distribucijo električne energije in izločati gume, ki so še uporabne, za izvoz v Senegal. Po oceni ministrstva je v nekdanji gramozni jami v Lovrencu na Dravskem polju blizu 80.000 kubičnih metrov izrabljenih gum, ki niso prekrite z gramozom in blizu 28.000 kubičnih metrov izrabljenih gum, prekritih z gramozom. Pojasnjujejo tudi, da glede prve količine vodi postopek Inšpekcija za okolje in naravo, glede druge količine pa vodi postopek Gradbena inšpekcija po določilih Zakona o graditvi objektov. Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje je podjetju Albin Promotion že lani, 19. oktobra, z odločbo odredil, da mora v 15 dneh po vročitvi odločbe odmakniti izrabljene gume, skladiščene na tej lokaciji, ki niso prekrite z gramozom ali zemljino, od vodov omrežja za prenos in distribucijo električne energije za najmanj 15 metrov tlorisne razdalje. V tej odločbi so podjetju AP naložili tudi, da mora do 31. januarja 2013 odstraniti s te lokacije vse izrabljene gume, ki niso prekrite z gramozom ali zemljino in jih oddati ali prepustiti zbiralcu odpadkov, oddati izvajalcu obdelave odpadkov ali prodati trgovcu odpadkov. Rok za izpolnitev prve obveznosti je potekel 21. novembra lani, vendar po navedbi ministrstva podjetje ni odmaknilo izrabljenih gum izpod električnih daljnovodov. Zato je bil 4. januarja 2013 izdan sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim je bil odrejen nov rok za odmik izrabljenih gum izpod daljnovoda, ki pa je že potekel 26. januarja letos. Tudi rok druge obveznosti iz omenjene odločbe je potekel 31. januarja 2013, vendar so na ministrstvu ugotovili, da zavezanec odrejenega ni spoštoval, saj izrabljenih gum, skladiščenih na lokaciji, ni odstranil. Zato je bil 26. februarja 2013 izdan sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim je bil odrejen nov rok za odstranitev vseh izrabljenih gum, ki niso prekrite z gramozom ali zemljino, v skupni količini 79.365,5 m3. Ta rok je potekel 13. maja 2013. In ker podjetje Albin Promotion ni izpolnilo nobene od naloženih obveznosti v danih rokih, je 16. maja letos Slovenija v odgovoru na obrazloženo mnenje Evropski komisiji navedla, da bo do konca leta izvedla odmik gum in morebitnih drugih odpadkov na njegov račun, po drugi osebi, ter da bo celotna sanacija gramozne jame, torej odstranitev vseh odpadnih gum in odstranitev morebitnih drugih odpadkov, potekala v letih 2014 in 2015. Podjetje Albin Promotion je v torek, 22. maja, Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje obvestilo, da so pričeli odmikati izrabljene gume izpod daljnovoda in izločati odpadne gume, za katere trdijo, da so še uporabne ter da izločene odpadne gume izvaža v Italijo na podlagi spremne dokumentacije po Uredbi EU o pošiljkah odpadkov preko meja. Po navedbah podjetja naj bi te gume iz Italije izvažali v Senegal. Kam gredo odpadki? Ministrstvo za kmetijstvo in okolje navedbe podjetja preverja, saj po njihovem mnenju obstaja resen dvom, ali je država prejemnica odpadkov Italija ali Senegal. Če je Italija le tranzitna država, bi podjetje moralo pridobiti soglasje za izvoz teh odpadkov v Senegal. Če je prejemnica Italija, zadostuje spremna dokumentacija, vendar bo tudi v tem primeru Slovenija preverila destinacijo predelave v Italiji. Podjetje Albin Promotion je med drugim navedlo, da bo del izrabljenih gum na sami lokaciji zmlelo in Foto: M. Ozmec Prokurist Albin Brencl (desno) in direktor podjetja AP Milan Vinkler (levo) sta o namerah za izvoz izrabljenih gum v Afriko in Pakistan seznanila tudi predsednika GZS Sama Miliča Hribarja ob januarskem obisku v Majšperku. jih bodo kot zmlete izrabljene gume izvozili v Pakistan. Za to načeloma ne potrebuje soglasja za izvoz. Vendar bo ministrstvo tudi v tem primeru preverilo, ali v Pakistanu izvajajo nadaljnje postopke ravnanja z zmletimi izrabljenimi gumami na okolju varen način. Prav tako bo ministrstvo preverilo nameravan način mletja gum, za katerega v tem trenutku podjetje Albin Promotion nima ustreznega dovoljenja. Ministrstvo bo pri pristojnih organih v Pakistanu preverilo tudi, ali za zmlete izrabljene gume, ki se nahajajo na lokaciji gramoznice v Kidričevem, zahtevajo notifikacijske postopke po mednarodnih konvencijah za pošiljke odpadkov v tretje države. Če obstaja verjetnost mešanice mletih gum z drugimi odpadki, zemljo, kamenjem, ostanki požarov ali čim drugim, pa po mnenju ministrstva ne gre več za »čisti odpadek mletih izrabljenih gum«, ampak za nerazvrščen odpadek, kar pa pomeni, da bi moralo podjetje za ta izvoz »mletih izrabljenih gum« pridobiti soglasje za izvoz teh odpadkov v Pakistan. AP - trgovec z odpadki Podjetje Albin Promotion je sicer 17. aprila 2013 Agencijo RS za okolje zaprosilo za vpis v evidenco trgovcev odpadkov. Potrdilo je bilo izdano 9. maja 2013. Na podlagi izdanega potrdila o vpisu v evidenco trgovcev odpadkov lahko podjetje Albin Promotion izvaja samo dejavnost trgovanja z odpadki, kar pomeni, da lahko odpadke kupi in naknadno proda, brez vmesnega skladiščenja ali kakršne koli druge obdelave odpadkov, ki so predmet trgovanja. To potrdilo ne omogoča odstranjevanja izrabljenih pnevmatik, ampak samo izvajanje dejavnosti trgovanja z odpadki. V zvezi z omenjeno problematiko je v torek, 28. maja, na gradbišču v Lovrencu na Dravskem polju republiški inšpektor za okolje Vladimir Kaiser v spremstvu direktorja podjetja AP Milana Vinkler-ja in odvetnika družbe AP, Roberta Freiningerja opravil temeljit ogled dejanskega stanja, nato pa so se v Šmarju pri Jelšah zbrali na delovnem sestanku. Kmalu po omenjenem sestanku nam je lastnik in prokurist podjetja AP Albin Brencl pojasnil: „Po natančnem ogledu gradbišča v Lovrencu smo imeli z republiškim inšpektorjem Kaiserjem poglobljen delovni sestanek v odvetniški pisarni našega odvetnika Roberta Freiningerja. In po več kot dveh urah smo se vendarle uspeli dogovoriti, da bomo aktivnosti za pripravo na izvoz odpadnih gum v Afriko in Pakistan nadaljevali. Moram pa dodati, da bomo vzroke, zaradi katerih je v ponedeljek prišlo do telefonske ustne prepovedi inšpektorja Kaiserja, oziroma ustavitve celotnega postopka, še natančno preučili. Naročil sem že, da izvedejo podrobnejšo preiskavo o vzrokih in posledicah tega ukrepa, zato v interesu poteka te preiskave o naših nadaljnjih odločitvah in ukrepih ne bomo dajali nobenih izjav. Očitno pa je, da ima za to interes nekdo drug, nekdo, ki ima veliko željo po metanju polen pod noge." M. Ozmec Črna kronika Vlomi, tatvine Neznani storilec je 27. maja med 11.30 in 13.30 na parkirnem prostoru na Ptuju vlomil v avtodom, ki ga je uporabljal nemški državljan, in odtujil digitalno kamero znamke Olympus s pripadajočo opremo, videokame-ro znamke Panasonic z opremo in prenosni računalnik znamke Sony. Materialna škoda znaša okoli 4.000 evrov. Neznan storilec je v noči s 26. na 27. maj v Benediktu vlomil v zapuščeno stanovanjsko hišo, nato pa še v garažo ob hiši, vendar ni odtujil ničesar. Materialna škoda znaša okoli 300 evrov. Dva neznana storilca sta 26. maja okoli 23.35 vlomila v zabojnik za plinske jeklenke, ki je postavljen pred trgovino na Zgornji Polskavi. Iz njega sta odtujila 11 polnih plinskih jeklenk in se s kraja odpeljala. Ista storilca sta se do iste trgovine vrnila 27. maja okoli 2.35 in odtujila še 8 polnih plinskih jeklenk. Materialna škoda znaša okoli 1.100 evrov. Neznan storilec je v noči s 25. na 26. maj vlomil v stanovanjsko hišo v Zidanškovi ulici na Ptuju in iz nje odtujil nekaj osebnih dokumentov ter 3.050 evrov gotovine. Skupna materialna škoda znaša okoli 3.500 evrov. Neznani storilec je med 21. in 22. majem vlomil v stanovanje večstanovanjske hiše na Slovenskem trgu na Ptuju. Iz stanovanja je odtujil prenosni računalnik in fotoaparat. Materialna škoda znaša okoli 1.000 evrov. Vozilo so mu zasegli 24. maja okoli 22.05 sta policista PP Gorišnica v Gorišnici večkrat skušala ustaviti 45-le-tnega voznika osebnega avtomobila, vendar ta njunih znakov ni upošteval in je vožnjo nadaljeval. Nazadnje sta ga vseeno uspela ustaviti, vendar voznik ni želel zapustiti vozila, zato sta bila prisiljena uporabiti prisilna sredstva, da sta preprečila, da bi nadaljeval vožnjo. Policista sta vozniku odredila preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, ki je pokazal rezultat 1,09 mg/l. V nadaljevanju postopka sta policista ugotovila, da je voznik vozil osebni avtomobil v času, ko mu je bil izrečen ukrep prepovedi vožnje motornega vozila. Zaradi vseh opisanih kršitev so mu zasegli osebni avtomobil in bodo zoper njega podali obdolžilni predlog pristojnemu okrajnemu sodišču. Neznan storilec je v noči s 27. na 28. maja vlomil v gostinski lokal v Gerečji vasi. V lokalu je našel in odtujil okoli 100 evrov menjalnega denarja. Skupna materialna škoda znaša okoli 500 evrov. Neznan storilec je v noči s 27. na 28. maj vlomil v garažo v Ple-terjah in odtujil samohodno kosilnico znamke AL-KO ter posodo za gorivo. Materialna škoda znaša okoli 855 evrov. Napoved vremena za Slovenijo Danes bo oblačno in deževno, ponekod bo pihal jugoza-hodnik, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, na Primorskem do 13, najvišje dnevne od 8 do 14, na Primorskem okoli 16 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo spremenljivo do pretežno oblačno s pogostimi plohami. Vremenska slika Nad večjim delom Evrope je območje nizkega zračnega tlaka. Z jugozahodnim vetrom k nam priteka precej vlažen in dokaj hladen zrak.