n Za zadovoljevanje večine skupnostnih potreb narodu zadostuje lastna državna oblast. Za zadovoljitev nekaterih širših potreb, ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih. Ciril A. Žebot sLovendcA FOR A. FREE SLOVENJA Novejši družbeni in politični razvoj v Jugoslaviji se giblje v smeri naraščujočega pritiska za uveljavljenje izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smeri je zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja in zapostavljanja posebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljavljanje. Ciril A. Žebot LETNIK XXIII. — VOLUME XXIII. MAREC 1972 Published tnonthly by: Sloven ian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. ZA SLOVENSKO VELIKO NOC! Zima (je minila in prvi oznan-jevalci pomladi, cvetlice so pog nale izpod zemlje, kakor hitro je minil snega. Ptički so zažvrgoleli pomladi v pozdrav. Ne le pomladi, ampak tudi Vstalemu Zve cičarju. Minil je krvavi Veliki etek, minila Velika sobota, kc so Kristusovi sovražniki bili trdno prepričani: Ugnali smo ga, ne bo nas več vznemirjal s svojimi nauki in ne nas več imenoval "Gadj a zalega, pobeljeni grobovi". O, kako so se zmotili. Velikonočno jutro. Še predno je sonce vzšlo, se je zemlja stresla, angelj božji je odvalil kamen od groba in vojaki, ki so grob strašili, so bežali ter nijegovim sovražnikom sporočili: Vstal je! Kakor je Božič praznik otroške miline, tako je Velika noč praznik veselega upanja. Velika himna o božji vsemogočnosti. Potrditev naše vere in poroštvo, da bomo enkrat, ko bo naše um-rljivo telo, po mnenju brezvercev za vselej strohnelo, zopet deležno poveličanja in vstajenja. "Vstal ie", odmeva po cerkvah. "Aleliija" — oznanjajo zvonovi, — slovesna pesem in vsa narava. Ali ni Veliki petek prispodoba trpljenju marsikaterega naroda, katerega so tisti, ki radi s silo tlačijo majhne, Obsodili na narodno smrt? Prispodoba tudi za naš majhni slovenski narod. Narod v osrčju Evrope, o katerem je nas Ivan Cankar napisal: '"'Narod moj je star tisoč let, težkih tisoč let, kateremu so že bilje peli" ... pa je ostal in še i>rs>v je bil agtoKajn znova na smrt obsojen, da napravi prostor nemškemu škornju na naš Jadran. Ni umri in ne bo umrl, dokler ima trdno vero y Njega, ki je premagal smrt in vstal. Res, "vse je vihar razdjal", a narod, čigar zlato klasje so poskušali poteptati v blato novodobni Runi v preteklosti in rdeči Neroni v sodobnosti, bo vstal iz svc/je navidezne majhnosti. "Kadar napoči tisti dan, 'bo prerojeni narod pobral iz blata poh-ojeno klasje" Ivan Cankar). To bo Naša slovenska Velika noč. Kakor trdno verujemo v Gospodovo vstajenje, tako trdno verujemo tudi v lepše dni slovenstva. Ohranjamo to vero. Tudi mlademu rodu vcepljajmo ljubezen do vsega, kar je v zvezi z njim. Lepo in plemenito je biti Slpvenec, se prišstevatik majhnemu, toda kulturnemu narodu. Naj vendar že izgine občutek manjvrednosti, ki se kakor klop kože drže premnogih. Zavest, da smo člani slovenske skupnosti širom sveta, bo tudi po svoje pripomogla k enkratnemu praznovanju slovenske Velike noči, ko bo Slovenec gospodar na svoji zemlji in bo sam odločal o svoji usodi. Naj se sovražniki slovenstva, bodisi na Koroškem ali v Italiji še tako trudijo, da bi izkopali čimbolj globok grob za slovenstvo, bodimo prepričani, da bodo enkrat osramočeni, kakor so bili osramočeni oni, ki so (Kristusa izdali in obsodili na smrt. Slovenska misel je živa,, četudi se najde kak Iš kari jot. živi, raste, ima globoke korenine. To naj bo naša Velikonočna misel'. — Mirko Geratič "BRATSTVO in EDINSTVO".. ŠTEVILKA 3. — NUMBER 3 Ribičič išče krivce. Namesto da bi najpraj izprašal svojo vest pa Mitja Ribičič išče drugje krivce za današnje stanje v socialistični družbi Slovenije. Na nedavni seji Socialistične zneze v Ljubljani je Ribičič dejal: "Krizne razmere v razvoju esocialistične samoupravne družbe so nastajale takrat, kadar je delavstvo dozorelo, da bi prevzelo nadaljnje pristojnosti o gospodarskih in političnih vračanjih v samoupravno odločanje, a so mu zagovorniki preživelega odrekali takšno dozore-Jost in pravico." _ _____ Krilatico o "bratstvu in edi-nstvu" so si izmislili oni, ki so imeli od tega korist. Bili so seveda tudi poštenjaki, mi bi jim rajši rekli danes, da so se "zaleteli" v svojem zanesen j aštivu, ko so govorili o" "troimenem nar-jdu" in sanjali o enem slovanskem jeziku itd. Krilatica o "bratstvu in edins-iv,u" je nastala zlasti po tako-zvanem "ujedinjeju" 1. dec. 1918. Kakšne so bile posledice, nam pove zgodovina. Nakar dejstev: Ko je Slov. ljudka stranka od 1. 1918 do 1935 oznanjala idejo slovenske avtonomije, ni hotel Beograd o tem prav nič slišati. Ne avtonomija, ampak centralizem. Centrala je bila Beograd in tako je še danes. Radi tega so bile raapuščene oblastne samouprave, ki so pričele tako lepo izvajati sve(j program v Ljubljani in Mariboru. Da izbrišejo slovensko ime, so na ukaz kralja Aleksandra Na- j silnega uvedli banovine. Naravno, Slovenija bi se morala imenovati banovina Slovenija, prav tako naj bi imeli tudi Hrvati banovino Hrvatsko. Toda ne. Dobili smo Dravsko banovino in prebivalci te bamovine naj bi bili seveda dravobanci. Ko je vodja Slovencev dr. A. Korošec izdal takozvane "punk-tacije", ki niso nič drugega zahtevale -kot enkopravnost in avtonomnost Slovenije, so bili on, dr. Natlačen, dr. Kulovec in dr. Ogrizek poslani v internacijo. Samo zato, da se utrdi "bratstvo in edinstvo' .:. , Nasilni Beograd ja po komandi kralja Alaksandra ukazal naj se ukinejo narodnostne zastave z izjemo Srbije. Ime slovenski naord se n'i smelo omenjati. Bili smo samo "jugoslovansko pleme". V šolah se je moralo vzgaijati v. jugoslovanskem, unitarističnem duhu. Ukinjene so bile vse slovenske kulturne organizacije: Orel, obe Prosvetni zivezi, Kmečka zveza, skratka vše, kar je bilo slovensko in .povrh še katoliško. Uvedena ena "viteška organizacija Sokol kraljevine Jugoslavije". Samo ta in edino le ta organizacija je bila dovoljena, cla se tako še bolj povdari "bratsvo in edinstvo". In, kdo bi si mislil, med Slovenci so se znašji jan-ičarji, ki so sekundirali kot za staivo Beogradu in peli himne zveličavnemu "jugoslovanstvu". Centrala je Beograd. On odloča tudi o tem, kako se bodo davki pobirali in kako se bodo prispevki razdeljevali. Seveda največ je obdržal tisti, ki je pobiral, to je centrala v Beogradu. Nazaj je prišio malo. Za ivsak tisočak, ki ibi moral nujno iti za zboljšanje cest, šolstva itd. so -morali Slovenci klečeplaziti v Beogradu od ministra do ministra in mazati celo nižje urad-ništvo. Ban, ki bi po demokratičnem pojmovanju moral biti voljen, je bil imenovan iv Beogradu. Profesorji, učitelji, vse uradni--stvo, da celo cestni pometači, so bili imenovani po banu, ki je za to odgovarjal centrali "bratstva in edinstva" v Beogradu. Danes ni drugače. Le drugače se oblastniki imenujejo. Preje kraljevsko uniformirani in lakirani, danes rdeče pobarvani in našemljeni. Geslo je ostalo isto: "bratstvo in edinstvo". Maršal Tito je glava tega "edinstva in bratstva". Kakor od leta 1918 da^je Beograd ni maral nacionalizma, tako ga sovraži danes Tito in njegovi rdeči lakaji, ki sedijo v raznih uniformiranih organizacijah s tipičnimi kraticami kot n.pr. KPJ it. Vse ostale KPJ naj ji bodi > slovenske al j hrvatske barve, moraijo igrati ipod taktirko velikega mojstva Josipa Broza Tita. Kako zna on dirigirati, nam kažejo dogodki v Zagrebu in po -vsej Hrvatski. Tito je ostal isti kljub starosti in kljub lepim naslovom od strani predsednika Nixona. Krvolok, uibijalec stoti-sočih. Ne toliko osebno, ampak z njegovo vednostjo in po njegovem ukazu, da se prikupi bratom na jugu. To je "bratstvo in edinstvo". Kaj pravite k temu? Jaz bi enostavno rekel: 'naj ga vrag vzame"! Za Slovence ostame le eno: Združeni v lastni Slovenski-državil! M.G. 60. - letnica g. janeza sen1ce 8. februarja 1972. je praznoval 60 letnico življenja gospod Janez -Senica. Rodil se je, hodil v šolo, študiral in tako naprej, se navadno glase taki spomini. Jaz pa bi raje napisal: Ta naš Janez! Kdo ga ne pozna na svetu. Vedno vesel in prijazen (takega vidite tudi na sliki, ko mu Porova Mojca poklanja v imenu Hranilnice darilo), vedno pripravljen pomagati in tako kot vsi veste, zdaj že dvajset let vodi Slovensko Hranilnico in Posojilnico JjE. Kreka v Torontu. Težko bi našli boljšega moža, bolj vestnega in poštenega. Malo jih je, ki se še žrtvujejo za skupnost. Slovenska liiša na Euclid-u je že vedno slovenska. Slovenska -beseda, slovenska duša, slovenska notranjost, vse to je delo našega Janeza. Edino pravi način življenja, ko človek uživa v tem kar dela, kadar je delo košček njega, kadar dela to kar čuti. In kdo čuti bolj kot tisti, ki je poln življenja, poln spominov, doživetij, obratov, razočaranj, prese- nečenj. Kaj vse je daroval naš-slavljenec za svoje ideale. Skozi vse te viharje življenja je ostal mož, ki je lahko marsikomu vzgled in takega naj Bog ohrani še na mnoga leta. —r Novo vodstvo koroških Slovencev 30. januarja je imel Narodni svet koroških 'Slovencev svoj redni občni zbor, na katerem je fil za predsednika ponovno izvoljen dr. Joško .Tisohler. Za podpredsednika sta biia izvoljena dr. Valentin Inzko ter dr. iReginald Vosperiiig za tajnika pa dipl. i ur. FiJio Warasch. Bla-^..ini]; L. - V r.-H - .-,-.!. bor ije bilo izvoljenih še šest članov. — Narodni svet koro-1 ških Slovencev je bil ustanov-; ljen leta 1949. Prvi predsednik je bil dr. Joško Tisohler, ki je ' ju in delu. težo kot besede o toleranci. Za- ! to se bomo na deželno in državno oblast obrnili in obračali ponovino in odločno, da nam da, kar je zapisano v ustavi". Med prvimi nalogami, ki si jih Je zastavil dr. Tisoher ob ponovnem vodstvu koroških Slovencev je skrb za list Naš Ted- u.-^...uin.njvi inajfc-niiiu organizacij Narodnega sveta, kar naj upostavi živo zvezo med vodstvom in člastvom ter naj pritegne več ljudi k sodelovan- DR RUDOLF trofenik ČASTNI ČLAN ALBANSKE ZNANSTVENE USTANOVE "Centro internazionale di Studi Albanesi" na univerzi v Paler-mu Siciliji je imenoval dr. Rudolf Trofenika za svojega častnega člana. Uradna listina naglasa, da je novoimenovani častni član "zaslužen in izkušen založnik del, ki so velikega znanstvenega in duhovnega pomena za kulturno življenje narodov na Balkanu. Posebne zasluge pa si je pridobil za albansko kulturo z izdajo številnih dragocenih del ter z uspešnim in vnetim širjenjem del, ki jih izdaja Centro internazionale di Studi Albanesi". Listino častnega članstva so podelil dr. Trofeniku na slovesni akademiji v Rimu. Akademijo so organizirali v čast dvema alba-nologoma ob njuni sedemseset-leticni :p. Vaientiniju.D.J., ki je profesor na univerzi v Palermu in tudi ravnatelj tega centra, ter proff. Koligiju, ki je alkanski pesnik ter profesor rimske univerze. Med mnogimi predstavniki javnega življenja ter znanstveniki na akademiji je bil tudi rektor Papeškega zavoda za Vzhod, p. Ivan žužek, DJ. Dr. Trofenik, ki je obhajal lani šestdesetletiiieo rojstva, je sedaj knjigo tržeč in založnik v Munche-nu in se je uveljavil kot dobav- nik sloveskega in drugega slovstva iz južno-vzhodne Evrope znanstvenim knjižnicam po svetu. Začel je tudi z izdajo dveh zbirk: 1. Doprinosi k spoznavanju južno-vzhodne Evrope in bližnjega Vzhoda, 2. Zgodovina, kultura in duhovno življenje Slovencev. V spremni besedi prve knjige druge zbirke "Slowenische Re-formation" (Slovenska reformacija) je označen namen zbirke: jNamen te zbirke je zbujati razumevanj e za slovenski narod..... podpirati in večati znanje o njem. Vedno znova moramo s presenečenjem ugotoviti, kako malo je pravzaprav znanega o tem sicer majhnem narodu, ki pa venar spada v Srednjo Evropo in živi v soseščini velikih skupnosti. V tej zbirki je izdal dr. Trofenik monumentalni deli, Dalmatinovo ^Biblijo" iz 1. 1584 in Valvasorjevo "Die Ehre des Herzogthums Crain" (Siava vojvodine Kranjske). Med drugimi deli je kritična izdaja Brižinskih spomenikov, najstarejšega ohranjenega zapisa slovenščine kot tudi ponovne izdaje važnih del, ki so že dolgo v najtežjih povojnih časih vodil koroške Slovence v njihovi borbi za pravice. Leta 1960 je prevzel vodstvo dr. Valentin Inzko, dokler ga ni leta 1968 zamenjal dr. Reginald Vospernik. oba bosta zdaj kot podpredsednika podpirala dr. Tischlerja kot najbolj zaslužnega javnega delavca med koroškimi Slovenci. V svojem govoru ob ponovni izvolitvi za predsednika Narodnega sveta je dr. Tisohler med drugim dejal. "Mnogo se govori o toleranci in o dobrem mednarodnem in medržavnem sosedstvu. Ta toleranca in to sosedtsvo visi na tanki nitki. Mislim da je bolj važno, da so naše življenjske pravice zapisane v dveh meddržavnih pogodbah, v saintgermanski mirovni: pogodbi po prvi vojni in v avstrijski državni pogodbi iz leta 1955. Ta določila so del avstrijske ustave in ustava ima večjo • Obstoja legenda, da bo umrla vsaka oseba, ki bo oskrunila grobnico faraona Tutan-kamona. Legendo je zopet oživila vest, da je nenadoma umrl1 dr. Gaimal Meherez, direktor enega oddelkov muzeja v Kairu, ko je pakiral zlato masko faraona za prevoz v Anglijo, kjer bo razstavljena v Britanskem Muzeja v Londonu.—fš. Ob zadji otvoritvi drugega zasedanja ontrajiskega parlamenta sta dva zastopnika etničnega tiska bila pri otvoritveni ceremoniji od leve na desno istoje: Dr. J. Kirschbaum, častni predsednik etnične tiskovne organizacije, Speaker of the House, Vladimir Mauko, predsednik etnične tiskovne zveze za Ontario, Hon. John Yaremko, provincialni tajnik in minister za državljanstvo. nedosegljiva na knjižnem trgu. n. pr. Ko pitarjeva "Granimatik der slawischen Sprache in Krain, Karaten und Steiermark (Slovnica" slovanskega jezika na ! Kranjskem, Koroškem in Štajerskem) in 1. 1808 ter slovstvena zgodovina Južnih Slovanov Matije TTurka ""Geschichte de iilteren sudslavvischen Literatur" iz 1. 1958. Po posredovanju dr. Trofenika 'je izšZo pri Sudosteuropa -Gesell-schaft v Munchenu delo prof. Rupla v prevodu prof. Saria iz Gradca "Primus Trubar-Lebe-n Werk des slovvenischen Refor-mators" (Primož Trubar — življenje in delo slovenskega reformatorja). Dr. Trofeniku k priznanju tuje znanstevene ustanove za širjenje albanske kulture iskreno čestitamo. čudimo se samo, da se še nobena slovenska kulturna ustanova ni spomnila, da bi mu dala podobno priznanje za njegovo nad vse uspešno djelo pri širjenju poznavanja slovenske kulture v mednarodnem znanstvenem svetu. Moramo biti res vedno povsod "narod zamudnikov"? . j * Kanada ima dva različna formularja za davčne prijave in katerega od obeh boste uprorabljali vi zavisi od oblike dohodkov, ki jih sprejemate. "Razlo-žitvena — knjižica" ("Information Guide"), ki spremlja vsak formular, vam obrazloži, kateri od obeh pride v poštev za Vas. Večina kanadčanov, ki sprejemajo plače Uporabljajo "TI Short" (krajši formular). Ce tega formularja niste dobili po pošti, ,ga lahko dobite na tiajbližjem poštnem uradu, izpolnite ga in odpošljite pred 30. aprilom, ki je zadnji dan za te prijave. Kakor hitro dobimo to prijavo, vložimo vaše ime v našo listo odpošiljanja formularjev. Ves denar, ki ga dobite ni nujno podvržen davkom. Mladinske ("Youth") in družinske doklade ("Family Allovvances") brezposelno zavarovanje ("UnempIoyment Insurance Benefits"), delavsko zavarovanje za poškodbe. ("Workmen's Com-pensation") in nekatere "pokojnine" za dela nezmožne ne spadajo pod obdavčevanje. Vaša "vodič-knijižica" vse to Objasini. Večina ostalih dohodkov so podvrženi davkom, tudi že pridejo izven meja Kanade. Priključiti morate tudi denarne napitnine in dohodke od delnega dela ("part-time work"). Vse to skupaj je vaš zaslužek, ki je podvržen davku. Vaša "razložitvena-knjižica" vsebuje odgovore na večino vprašanj. Če imate še težave, vam je na razpolago zaupni nasvet od katerega koli okrajnega davčnega urada, — brezplačno. Lahko ga obiščete, jim telefonirate ali pišete. Mnogi izmed naših ljudi govore več jezikov ... ve pa si lahki tudi pripeljete vašega prijatelja za (prevajalca, ko nas obiščete. National Revenue, Taxation Revenu national, Impot MAREC 1972 sLov)ensl