Ti^TEDEN / TA TEDEN Kaiunise ¥sem ne izidejo Težki deževni oblaki dneve in dneve zalivajo razmočeno zemljo ter silijo k molku in počitku kmetijske stroje, ki bi se v tem času morali po- titi na koruznih in pesnih poljih ter pripravljati zemljo za jesensko se- tev. Razmočena in težka lesena krila klopotcev le tu in tam ujamejo dovolj sape, da se nekajkrat obrnejo in mrko zamrmrajo nekaj o zopr- nem vremenu ter gnilih in kislih grozdnih jagodah pod seboj. Tudi gospodar prisiljeno počiva. Na mizi pred njim je oguljena beležka, od dela trdi prsti držijo svinčnik, oči izpod namrščenega čela pa zrejo v številke, ki se ne izidejo. Na levi strani dolg spisek izdatkov: za seme, gnojila, škropiva, nafto, krmila, davek, prispevke. Na desni prihodki: nekaj malega od pšenice, še manj od krompirja, koruza in sladkorna pesa sta še na njivi, grozdje v vinogradu. Izravnavo na desni strani zapiše z rdečim. Za puste stene bloka je vreme pregnalo delavca. Oh lepem jesenskem vremenu bi po službi lovil ribe, nabiral gobe ali pogledal, če je na gozdnih tleh že kak kostanj. Vreme pa ga tišči med štiri stene. Ko se na- veliča televizorja, gre računat. Na levi strani izdatki: kredit za stano- vanje, knjige in torba za otroka, elektrika, kurjava, ozimnica. Na desni ena sama, skromna številka plače. Izravnavo zapiše z rdečim - na račun minusa na tekočem računu. Na tretjem stolu sedi bivši, danes odvečni delavec po stečaju podjet- ja. Jesenski dež mu načenja živce. Televizorja ne gleda - zanj ni mogel plačevati. Računati nima kaj, pomoč, ki jo je prvega prinesel poštar, je že zdavnaj izhlapela. V kleti ima nekaj pridelkov s svojega vrta, vsaj za mesec ali dva hrane. Morda se bo pred prvim še kaj zjasnilo, da se ho mogoče rešiti teh sten in zaslužiti kak tolar. In ko posije sonce, planejo vsi trije pod jasno nebo. Vsak ima v tre- nutku polne roke opravil. Obenem se ozrejo po cestah, ulicah in parki- riščih: povsod polno novih, dragih avtomobilov, lepo oblečeni ljudje, brezskrbni in dobre volje. ^ Življenje vendar ni tako T ———. ^^ - slabo, kot nam ga prikažejo |/•'^'-ss ° turobni jesenski dnevi. ( ormož / PRESTAVLJEN PRIČETEK PREDELAVE SLADKORNE PESE Obilne padavine prefcrira/e raiune Zaradi obilnih padavin v začetku tedna so morali v ormoški tovarni sladkorja prestaviti pričetek osemnajste '»ezone predelave sladkorne pese. Peso jo imajo letos posejano na 6350 hektarjih na območju Po- '^■"avja, Pomurja, Brežiškega pol- v Savinjski dolini, prve pos- l^usne parcele pa so tudi v okoli- Domžal. V zadnjem času so se ''ločno povečale površine pri '^n^etih in znašajo letos že 4150 Kot je povedal vodja suro- vinskega sektorja dipl. ing. agr. ^inko Štefančič ml., bodo '^tošnjo jesen v tovarno sladkor- pripeljali več kot 300 tisoč ton P^se. Zaradi slabih vremenskih ■"^zrner je vsebnost sladkorja v P^si letos manjša in znaša 14 odstotkov. Tudi letos so v ormoški tovar- ni sladkorja dodatno zaposlili nekaj delavcev za čas predelave sladkorne pese, ki bo po predvi- doma trajala 80 dni, kar je manj kot prejšnja leta. , Tudi letos se pred pričetkom predelave pogajajo s komisijo za tržni red o ceni sladkorne pese. Upajo, da bodo skupaj z zadrugo za pridelavo sladkorne pese do- segli takšno ceno, ki bo proizva- jalcem pošteno povrnila vsa vložena sredstva in delo. Vida Topolovec zetale / SOLA POSTALA SAMOSTOJNA VštJstvu gre ludiz mah denafa Sola v Zetalah, ki je bila še do junija letos podružnica OŠ Martina Koresa iz Podlehnika, se je osamosvojila. V majšperški občini so pogovore s šolskim ministrstvom peljali vse od lanskega leta, soglasno so željo po samosto- jnosti potrdili tudi občinski svetniki in po 20 letih je žetalska šola ponovno sama svoj gospodar. V tem šolskem letu osemletko obiskuje 168 učencev, vsak dan pa se jim pridruži še 10 malošolčkov. "O odcepitvi žetalske šole od OŠ Podlehnik smo se pogovarjali le nekaj mesecev. Predvsem so bile vzrok težave pri fmaciranju šole in občinski svet je dal odločitev za osamosvojitev. Če to ne bilo mogoče, bi šola priključili k majšperški. Vendar večjih težav ni bilo, morda nekaj na začetku v obeh šolah, vendar smo po pogo- vorih v videmski občini uspeli. Delo je morala opraviti tudi imenova komisija za pripravo de- litvene bilance med obema občina- ma. Tako je bil počasi sprejet tudi odlok o ustanovitvi OŠ Žetale kot samostojne in Marijo Krušič smo imenovali za v. d. ravnateljice. Krušičeva je seveda dobila nekaj dodatnih nalog, veliko truda pa je v delo vložila prav med šolskimi počitnicami, na občini smo ji bili le v pomoč. Predvsem je pri tem pomembno omeniti prednosti sa- mostojne šole, saj gre za več lastnih sredstev, nova delovna mesta in ne nazadnje tudi za večje pridobitve v šolstvu. Po 20 letih je šolstvo v Žetalah spet samostojno," je povedal majšperški župan Franc Bezjak. Sicer pa so se na šoli v Žetalah še pred pričetkom novega šolskega leta lotili nujnih del: prepleskali so nekaj zidov, kupili dodatno opremo v zbornici in pisarni računovodkinje, za kaj večjega pa denarja ni bilo. Ravnateljica Krušičeva, ki razmere na šoli še kako dobro pozna, pravi, da bodo lahko tudi z malo denarja kaj nare- dili. V prihodnje je v ospredju na- kup šolske literature in nekaterih učnih pripomočkov, radi pa bi imeli le še en računalnik. Za računalniško učilnico nimajo vari. nega prostora, zato bo tudi letos potrebno na računalniško izobraževnaje na katero od sosednjih šol. Čeprav učilnice in spremljajoči prostori v nobenem primeru ne ustrezajo šolskim standardom in nimajo niti ene specializirane učil- nice, pa pouk v nekoliko manjših učilnicah poteka po vsakdanjem urniku. Trije razredi še zmeraj gostujejo v bližnjem gasilskem domu, telovadnica je narejena iz dveh razredov, učenci pa imajo še zmeraj le enoizmenski pouk. To je potrebno predvsem zaradi kar 105 vozačev, ki naj bi jim na šoli kma- lu ponudili topel obrok hrane, čeprav bi žetalska šola še kako potrebovala pomoč pri regresiran- ju šolskih malic. POTREBE PO NOVI ŠOLI VELIKE Prizadevanja za novo šolo v Žeta- lah so stara že blizu 10 let, vmes so idejni projekti že dvakrat spreme- nili. Dokončna odločitev o novo- gradnji na sedanjem šolskem igrišču pa se počasi uresničuje. Gradnjo naj bi začeli že prihodnje leto, do konca letošnjega pa naj bi pripravili vso potrebno dokumen- tacijo. Župan Bezjak ob tem pravi:"Na- jboljša rešitev je vsekakor v novo- gradnji, vendar so strokovnjaki idejo, da bi gradili na prostoru. kjer stoji stara šola, po nekaterih dodatnih raziskavah ovrgli. Zdaj je razpisan natečaj za gradbeno do- kumentacijo, nekaj težav je pri lo- kacijskem dovoljenju, teče pa pos- topek pridobivanja dodatnega zemljišča (60 arov). Začetek gradnje je predvsem odvisen od ministrstva za šolstvo in šport, s katerim urejujemo kriterije fmaci- ranja. Petdesetodstotnega deleža za investicijo majšperška občina ne bo zmogla v tako kratkem času, kajti proračun je že letos manjši za okrog 30 milijonov tolarjev." Tatjana Mohorko DESTRNIK - TRNOVSKA VAS Cene/sf ccvsi xci nove telefonske naroinike v občini Destrnik - Trnovska vas sta v KS Destrnik in Sv. Andraž te- lefonija rešena, saj imata čez 90 odstotkov gospodinjstev priključenih na telefonsko omrežje. V KS Trnovska vas pa je pokritost s telefoni po dveh akcijah 40-odstotna, saj je razvoj telefonije doslej zaviralo posojilo Telekomu v višini 1500 DEM. Sedaj se pričenja nova akcija, v kateri bo telefonski priključek stal 145.000 tolarjev. Tako sta se s Telekomom uspela dogovoriti iniciativni odbor za telefonijo in župan občine Franc Pukšič. Novi naročniki so se sestali v četrtek, 19. Septembra, in na sestanku preučili osnutek pogodbe Telekoma ter se dogovorili o nadaljnjih aktivnostih. Imenovali so gradbeni odbor, ki ga vodi Franc Pukšič iz Ločiča, za člana pa sta bila imenovana Franci Lah in Janko Brunčič. V tej akciji bo sodelovalo 40 novih naročnikov. Vključili so se tudi tisti, ki so Telekomu že plačali posojilo v višini 1500 DEM; ti sedaj plačajo samo razliko do 145.000 tolarjev. Računajo, da bodo akcijo končali še v letošnjem letu. Po koncu te akcije bo v KS Trnovska vas na telefonsko omrežje priključenih več kot 50 odstotkov gospodinjstev. v z.s. 2 Četrtek, 26. september 1996 - TEDNl|( MAJSPERK / STAVKA V PLANIKI Zamuda pri platah V sredo, 18. septembra, je 260 zaposlenih v majšperškem obratu podjetja Planika spontano prekinilo delo. Vzrok za to nenapovedano stavko je bil v neizplačanih osebnih do- hodkih, ki jih sicer redno prejemajo vsakega 16. v mesecu. Ob spoznanju, da je povprečna neto plača v Sloveniji 83 tisočakov, sami pa prejemajo ko- maj polovico in še ta je tokrat izostala brez pojasnila, je razbur- jenje med zaposlenimi, pretežno ženskami, še povečalo. Če pa k temu še dodamo psihozo strahu ob vsakdanjih medijskih novi- cah o stečajih, propadanju celih tovarn, o delavcih na cesti in ob zavesti, da je pred kratkim ta ista usoda doletela njihovo sosedo, TVI Majšperk, potem se podoba spontane stavke v Planiki za- okroži. Centralno vodstvo v Kranju se je na dogodek sicer takoj odzvalo s trdnim zagotovilom, da bodo plače na voljo še ta teden, ko bo majšperški obrat obiskal tudi sam glavni direktor, vendar so stavkajoči kljub vsemu izvolili petčlanski stavkovni odbor. Ta je na centralno vodstvo v Kranju naslovil naslednje zahteve: izp- lačilo plač najkasneje do ponedeljka, 23. septembra, izp- lačilo bonov za prehrano v višini 15 tisoč tolarjev, kolektivni do- pust v oktobru kot nadomestilo za delovne sobote v avgustu in septembru ter zamenjavo tistih vodilnih delavcev v tehničnem, kadrovskem in komercialnem sektorju podjetja, ki svojega dela ne zmorejo opravljati dovolj dobro. Stavkovni odbor pa hkrati z zahtevami terja še odgovore na naslednja vprašanja: zakaj je de- lavnik dolg osem ur, plačan pa le za sedem in pol, zakaj so med de- lavci trgovske mreže in drugimi delavci Planike različna nado- mestila za prehrano in naposled zakaj so bili stroji za zalivanje podplatov iz majšperškega obra- ta odpeljani v Kranj, če z njimi tam upravljajo delavci iz Majšperka. Naslednji dan so se vsi zapos- leni v majšperškem obratu Pla- nika vrnili na delo, vendar z odločitvijo, da ga 30. septembra s stavko znova prekinejo, če vsem njihovim zahtevam ne bo ugodeno najkasneje do petka, 27. septembra. IC Delavke in delavci majšperškega obrata Planika med izbiranjem kandidatov za stavkovni odbor haloze, slovenske gorice / KISLA VINSKA LETINA Vinogradnikom preosimne vpcffife na iepo vreme Še v prvi polovici septembra so analize dozorevanta grozdia kazale na prednost zorenja v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Hladno vreme brez sonca in še pogoste padavine pa so proces zorenja zavrle in podatki so te dni za kakovost letnika 1996 veliko manj ugodni. v kletarstvu Kmetijskega kombinata Ptuj so 14. tn 15. septembra prevzemali rizvanec ter ugotovili, da je bil za štiri dni manj zrel kot v enakem času iansk^jga leta. Kako bo z zorenjem v naslednjih dneh in tednih, je odvisno od vre- mena. Enolog magister Tone Skaza je konec prejšnjega tedna dejal, da bodo verjetno 27. in 28, septembra začeli prevzem bnrgundcev> tem bodo sledili sauvignoni, nato pa laški rizlin in Šipon. Kdaj bo začetek trgatve poznih sort, je zelo težko napovedati. V dobro zaščitenih vino- gradih gniloba ne predstavlja večjega problema. ce }e gniloba le prehuda, pa se je potrebno odločiti 23 podbiranje. Ko je grozdje fiziološko zrelo, začnejo jagode ob dežju gniti in pokati, pri tem pa je zaradi debelih jagod najbolj ogrožen piav šipon. Strokovno mnenje je naklonjeno od- laganju trgatve in upanju na lepe sončne dnk S tem se zmanjšujejo skupne kisline v grozdju. Z manj grobe kisline v grozdju dobimo bolj "gladka" in pitna vina, sieer pa kislico, ki je ne pijemo radi. JB ptuj / OBISKALI SMO DAVČNI URAD Aieriftiv^^ Nova organizacija davčne uprave v Sloveniji je bila vzpos- tavljena z zakonom o davčni službi. Davčno upravo Republi- ke Slovenije sestavlja glavni urad v Ljubljani, 14 območnih davčnih uradov in posebni davčni urad v Ljubljani. Davčni urad v Ptuju ima sedež v Trstenjakovi ulici 2/a in obsega območji upravnih enot Ormož in Ptuj. Delati je pričel 1. julija leta, ko je bilo iz Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje ter Republiške uprave za javne pri- hodke na delo v njem razpore- jenih 28 delavcev. Po opravlje- nih nalogah v agenciji za revi- diranje lastninskega preobliko- vanja podjetij bosta nadaljeva- la delo v davčnem uradu tudi dva inšpektorja. Zaradi trenut- no še nerešene prostorske problematike nekaj delavcev davčnega urada začasno še dela v prostorih izpostave za javne prihodke v Ptuju in Ormožu. Kot je povedala direktorica davčnega urada Ptuj Stanka Pre- muš, je po pravilniku o notranji sistemizaciji delovnih mest v davčni upravi RS za davčni urad Ptuj sistemiziranih 109 delovnih mest, trenutno jih je zasedenih 72 ali 66 odstotkov sistemiziranih. Sočasno z reševanjem prostorske problematike računajo na nove za- poslitve, in sicer na samem davčnem uradu. Predvsem bodo zaposlovali ekonomiste in diplo- mirane ekonomiste ter pravnike in diplomirane pravnike. Delo v davčnem uradu Ptuj je organizi- rano v šestih oddelkih (oddelku za pobiranje davkov in drugih daja- tev z dvema odsekoma, oddelku za davčno inšpiciranje, oddelku za pravne naloge, oddelku za načrto- vanje, analiziranje, statistiko ter registracijo in informiranje, oddel- ku za vdrževanje davčnega infor- macijskega sistema in oddelku za skupne naloge) in dveh izpostavah po odsekih. Nova direktorica je končala pravno fakulteto, doma je v Ormožu, kjer je do imenovanja de- lala kot vodja izpostave republiške uprave za javne prihodke. Sicer pa ima že 21 let delovnih izkušenj na davčnem področju, leta 1975 je začela kot referentka za odmero davka iz kmetijske dejavnosti. "V krogu sodelavcev se zelo dobro počutim in resnično sem jim hva- ležna, da so me tako lepo sprejeli in mi od vsega začetka nudili vso pomoč pri delu. Delovne izkušnje. ki jih imamo vsak s svojega prejšnjega delovnega področja, eni pri obdavčitvi pravnih oseb, drugi pri obdavčitvi fizičnih, bomo s pridom izkoristili. S pomočnico Darijo Švajger odlično sodelujeva. Prepričana sem, da bo tako tudi v bodoče, dobri medsebojni odnosi so po mojem pomemben osnovni pogoj za uspešno delo. Včasih v šali rečem: davkarji se moramo vsaj med seboj imeti radi, saj nas davkoplačevalci prej sovražijo, kot pa da bi nas imeli radi. Iz dolgolet- nih izkušenj lahko povem, da delo pri davčnem organu nikoli ni bilo in nikoli ne bo lahko, saj že zaradi narave našega dela nismo priljubl- jeni pri ljudeh. Naše delo je izva- janje davčne zakonodaje, ki jo je sprejel parlament." Direktorjevanje davčnemu ura- du v Ptuju je Stanki Premuš priz- nanje za dologoletno delo pri obdavčevanju fizičnih oseb, ki ga je sprejela kot izziv. Prepričana je, da ima marljive sodelavce in da bodo s skupnimi močni zmogli uspešno opravljati zaupano delo. Novo delo je sicer vneslo spre- membe v organizaciji njenega dosedanjega življenja, vsa- kodnevna pot v Ptuj in nazaj ji vzame kar nekaj časa. Ampak pri dobri organizaciji življenja in dela je vse mogoče, pravi. Sicer pa to v njenem življenju ni nobena no- vost. Že do sedaj je bila vajena tega: študirala je ob delu, ob tem pa je bila vsezkozi dobra mama svojim trem otrokom, eden je ^ študent, dva pa obiskujeta srednja šolo. Pri vsem tem ima že o^ nekdaj podporo moža, ki je pjg^ tako kot ona pridno štiudiral. Bj^^ tega, pravi, ji vse to niti ne bi usp^, lo. Višjo upravno šolo v Ljubljaj, je ob delu končala leta 1985. Na te šoli je uspešno končala tudi speej^ alistični študij, v okviru katerega si je pridobila naziv specialistke 2j javne prihodke. Na pravni fakulte. ti v Mariboru je diplomirala apriij letos. Da je kot Ormožanka direktorica v Ptuju, je po njenem prepričanju prej prednost kot slabost. "Izposta. va Ormož, kjer sem delala, je vse?, kozi dobro sodelovala z izpostavo v Ptuj. Kot inšpektorica sem večkrat prihajala k svojim kole. gom v Ptuj, kot vodja ormoške izpostave pa sem dobro sodelovala tudi z vodjem ptujske izpostave Marjana Fureka cenim kot dobre- ga strokovnjaka in sodelavca, vve. liko veselje mi je, da tudi seda- dobro sodelujeva, njegove izkušnje, mnenja in nasvete rada upoštevam." Sicer pa davkarji niso bili in tudi nikoli ne bodo priljubl- jeni. Je pa tako, da brez davkarjev ni države. MG Stanka Premuš, direktori- ca davčnega urada Ptuj. Foto: Kosi DESTRNIK - TIINOVS. KA VAS/IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Svet za razdružitev obilne Do 20. septembra /e bHo poliebno obnoviti vtog$ za u$tBmvit$v novih občin Bti teritorialne spremembe občin. O tej temi se je v torek, 17. septembra, sestal na izredni seji svet krajevne skuprfosti Sv. Andraž. Soglasno so se octločlli, cta pri svoji vlogi vztrajajo in zahtevajo samosto- jno občino. V sredo zvečer pa so na izredni seji o tej problematiki razpravljali svetniki občinskega sveta občine De$trnil< ■ Trnovska vas, saj^ so vse tri krajevne skupnosti v občini na posvetoval- nem referendumu izglasovale sa- mostojne občine, a jih je državni zbor združil v skupno občino, l/se tn krajevne skupnosti so tudi vložile us- tavne spore za samostojne občine. Svet je po razpravi sprejel sklep, da podpira razdružitev občine v trt nove. Svetniki so tudi sprejeli delitvnea bi- lanco bivše občine kuj v predlagam obliki in vsebini, zA. TEDNIK /e naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO - TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Ivo dani, Majda Goznik, Viki Klemenčič, Ludvik Kotar (v. d. radijskega urednika), Martin Ozmec, Marija Blodnjak in Milena Zupanič (novinarji). Grafično-tehnični urednik: Slavko Ribarič. Računalniški prelom: Jože Mohorič. Propaganda: Oliver Težak, rt 776-207. Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; n (062) 771-261, 779-371; 771-226; faks (062) 771-223. Celotna naročnina 5.720 tolarjev, za tujino 11.440 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. E-posta: ptednik @ kdm- ptuj.si ORMOŽ / MERCATOR SVS ODPRL PAPIRNICO IN DROGERIJO 9 * M9 B m^ ^ • it ^Im^ Mer€ator SVS /e letos posodobil in na novo uredil že vet svojih trgovin na območju severovzhodne Slovenije. Nazadnje je odprl drogerijo in papirnito na Kereniiievem trgu 4 v Ormožu, ki jo je uredil v prostorih bivše samopos- trežnice market. Pol trgovine zavzema papir- nica z vso ponudbo za šolo, pisarniške potrebe in z do- datnim programom igrač, pol pa drogerija z izbrano ponudbo preparativne in dekorativne kozmetike, ki jo dopolnjuje program čistil Vse za dom. Da je nova dro- gerija in papirnica resnično bogato založena, govori po- datek, da je njena zaloga vredna dvanajst milijonov tolarjev. V prvem mesecu poslovanja bodo za kupce pripravili več predstavitev izdelkov posamez- nih proizvajalcev. Ob otvoritvi prejšnji ponedeljek se je s svoji- mi izdelki predstavila Krka kozmetika. Sočasno z odprtjem nove papirnice in drogerije v Ormožu je Mercator SVS programsko uredil tudi trgovino Izbira. Do konca leta bodo pre- novili tudi prodajalno Tkanina. MG Nova papirnica-drogerija je bogato založena. Foto: Langerholc MAJŠPERK / NOVO LEKARNO ŽE OPREMUAJO v začetku tedna so pričeli opremljati novo lekarno, ki jo je javni zavod Lekarne Ptuj zgradil v Majšperku. Opremo so izdelali domači izvajalci, nekaj pa so je uvozili. Kot je povedal direktor Jože Gorenc, bo tehnični prevzem Foto: I. Ci^"' objekta 22. oktobra. Šele I'" bodo pridobili uporabno do^"' jenje, bodo zaprosili za verifil^^ cijo nove lekarne, tako da bo jverjetneje pričela obratovali novembru. Nova lekarna v Majšperku. t|<0DNlK - Četrteky26. september 1996 3 TISKOVNA KONFERENU V LABODU f vzorčni sobi podjetja Labod v Novem mestu bo jutri modna revi- ja, na kateri bodo predstavili novosti za naslednjo sezono. Glavni direktor Andrej Kirm bo ob tej priložnosti predstavil Labodovo poslo- vanje v tem letu in načrte, predvsem pa bo zanimivo slišati, kako ocenjuje začetno obdobje delovanja Labodovih tovarn, ki so se or- ganizirale kot družbe z omejeno odgovornostjo. Med prvimi je bila Delta v Ptuju. smčANiE mmmmm itiiiciis^iH SISTEi m TEliiiiOf V Sloveniji deluje enajst regionalnih društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Za upokojene člane teh društev bo zborni- co zdravstvene nege Slovenije organizirala že tretje srečanje, ki bo 11. oktobra na Rogli. Prijave za udeležbo na terp srečanju, na kate- rem bodo del časa namenili tudi strokovnim zadevam, sprejemajo do konca septembra predstavnice regionalnih društev. V Ptuju sta to Verica Turk in Nevenka Major iz Zdravstvenega doma Ptuj, v Ormožu pa Anica Geč, ki dela v ZD Ormož. smiA ME$YA V iimumi C tara slovenska mesta Piran, Ptuj in Škofja Loka, ki so se združila v ll^'skupnost starih mest, da bi lažje reševala probleme obnove in druge, ki se v takih mestih pojavljajo, so v torek v sodelovanju z Mestnim muzejem iz Ljubljane odprle razstavo svojih projektov tudi v prestolnici. Po Ptuju, Piranu in Skofji Loki se tako predstavljajo v Ljubljani, kjer bo v kulturno-informacijskem centru Križanke razstava na ogled do 1 9. oktobra. SIJIM iiiifi ^ liiifJl 1 Ljubljani so 25. septembra odprli 27. sejem izdelkov, dejavnosti W in idej, ki so povezani z zdravim življenjem. V okviru sejma bosta Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč in Turistična zveza Slovenije organizirali okroglo mizo o ponudbi zdravilišč za seniorje, ki bo 27. septembra in bo posvečena tudi letošnjemu svetovnemu dnevu turiz- ma. Na sejmu bo potekal dan zdravilišč z brezplačnim svetovanjem zdravnikov, s predstavitvijo programov in ponudbe posameznih regij ter druge aktivnosti za obogatitev ponudbe. Že po tradiciji se bodo sejma udeležile tudi ptujske Terme. Ti ii! iiMJi mm f ptujskih pekarnah in slaščičarnah smo izvedeli, da bodo cene kruhu predvidoma povečali v teh dneh. V povprečju naj bi bile višje za 12 odstotkov, pri osnovnih vrstah kruha, med katere sodi tudi pariški kruh, pa od 6 do 8 odstotkov. Za pet odstotkov se bo v po- vprečju podražilo slaščičarsko pecivo. iifiiTiii PiiSiJi Ii mmm f ptujski podružnici Društva bolnikov in invalidov z ankilozirajočim spondilitisom združujejo člane s širšega območja Ptuja, Slo- venske Bistrice in Ormoža. Ankilozirajoči spondilitis je revmatsko neozdravljiva bolezen, ki jo spremljajo hude bolečine in neustavljivo zmanjšanje gibljivosti okostja. Edina terapija, ki uspešno preprečuje in zadržuje napredovanje bolezni, so posebne gimnostične vaje, pla- vanje z vajami v topli vodi, masaže in zdraviliško zdravljenje. Kot na- jvečji uspeh si ptujska podružnica šteje organizacijo samoplačniške rehabilitacije v zdravilišču Terme Ptuj in dvakrat tedensko vaje s pla- vanjem v termalnem bazenu ter enkrat tedenske vaje v telovadnici Mladika. Poleg skrbi za čim boljšo fizično in psihično počutje bolni- kov veliko pozornost posvečajo urejanju pomoči socialno šibkejšim članom pri zdravljenju in rehabilitaciji. Največji problem pa je po- manjkanje denarja. Zato so pred kratkim pisali podjetjem in ustano- vam, da jim pomagajo s prispevki. Upajo, da se bodo odzvala. ¥ SOBOTO iA mmsm TEimziJi toa programu je drugi del posnetka 27. festivala domače zabavne ilglasbe Ptuj '96. M PTUJ # S piesuRi ¥ lesen ii¥iieiiii Pri društvu upokojencev v Ptuju, ki povezuje okoli tisoč upokojen- cev, si prizadevajo širiti klubsko dejavnost, da bi tako čimveč Upokojencev našlo v njih svoj interes za dejavnost v tretjem življenjskem obdobju. Te dejavnosti uvrščajo v tri skupine: kulturno in 'zobraževalno, športno-rekreativno in družabno dejavnost. Za vse te 'dejavnosti so upokojencem na razpolago klubski prostori v Aškerčevi 9 v Ptuju. No novo so ustanovili plesno sekcijo, ki pripravlja plesni ^ečaj za upokojence. Vodila ga bo učiteljica plesa Anjeta Kralj iz Ptu- Načrtujejo, da bi začeli že v četrtek, 3. oktobra, in bi trajal dva "Meseca in pol, vedno ob četrtkih po dve uri. Na njem bi tečajniki os- J^ojili osnovne korake standardnih plesov. Vsi upokojenci, ki želijo, se °hko prijavijo za tečaj na sedežu Društva upokojencev Ptuj vsak de- '°vni dan do četrtka, 3. oktobra, ko se bo ob 16. uri začel tečaj s Pi^imi koraki. Pripravila: MG vitomarci / PRAZNOVALI SO LOVCI IN GASILCI v Vitomarcih so minulo soboto združili praznovanje ta- mkajšnji gasilci in lovci. Prvi so odprli vrata prenovljenega gasilskega doma s stanovanjem, drugi pa so v Mužah, kjer imajo nekakšen lovski center, proslavili 50. obletnico usta- novitve LD Vitomarci. O pomenu ureditve socialnega stanovanja in finančni pomoči je na slovesnosti govorila Sonja Be- seničar, predsednica državne ko- misije z ministrstva za okolje in prostor. Omenjeno ministrstvo je namreč pri preureditvi gasils- kega doma in izgradnji stano- vanja pomagalo s štirimi milijo- ni tolarjev, celotna prva faza del pa je Vitomarčane stala preko 10 milijonov. V občini Destrnik - Trnovska vas namreč lani spomladi, ko je plaz Stanku Krajncu odnesel stanovanjsko hišo, niso veliko razmišljali. Poiskali so najprimernejšo loka- cijo za stanovanje, se obrnili na pristojno ministrstvo, ob pomoči domačih gasilcev ter mnogih drugih posameznikov pa so v dobrem letu uresničili zadano nalogo. Župan Franc Pukšič je na slo- vesnosti povedal:" Vesel sem, da na vasi še zmeraj prevladuje pos- lanstvo pomoči sočloveku. Stan- ko Krajnc je doživel grozljivo resničnost, ko mu je narava vzela vse, kar je imel. To je bila zanj velika izkušnja in pri sv. Andražu ste zmogli stopiti korak naprej ter ustvariti pogoje hu- manega poslanstva, ki so vredni za človekovo življenje. Vesel sem, da je v teh prizadevanjih sodelovala občina in da smo us- peli v kraj pripeljati tudi fi- nančni delež z ministrstva." Čeprav je gasilski dom v spodnjih prostorih sedaj že do- dobra preurejen, pa v stanovanju manjkata še ogrevanje in opre- ma. Oboje naj bi uspeli izpeljati le s pomočjo dodatnih sredstev in organizacije Rdečega križa, kmalu pa naj bi se Stanko Krajnc že preselil v nove stano- vanjske prostore. Po besedah predsednika sveta KS Sv. Andraž Albina Druzoviča so po- dobne humana akcije še kako pomembne za kraj in ljudi. PRAZNOVALI TUDI LOVCI Lovski nesporazumi med andraževskimi in juršinskimi lovci niso bili ovira za praznova- je 50. obletnice ustanovitve lovs- ke družine v Vitomarcih. Minu- lo soboto so se tega datuma spomnili člani zelene bra- tovščine, ki v Vitomarcih danes delajo v lovskem društvu. Čep- rav svojega lovišča nimajo, pa so si v Mužah uredili prostor z lovsko zgradbo, streliščem in ri- bnikom. Do danes so vzeli v svo- je roke skrb za lovišče, čeprav jim ob tem ne pomaga ne sedanji lovski zakon in ne odločitev občine, ki se nanaša na prepoved lova za juršinske lovce. Pravijo, da je vse skupaj vredno le dobrih pet minut "treznega" pogovora z Juršinčani, pa bi oboji imeli do- volj dela z loviščem. Sicer pa vi- tomarški lovci od svojih zahtev ne bodo odstopili, upajo pa, da jim bodo juršinski člani zelene bratovščine kdaj v prihodnje morda le prisluhnili. TM O pomenu ureditve socialnega stanovanja za Stanka Krajnca je govorila predstavnica ministrstva za okolje in prostor Sonja Beseničar. Foto: Z. Šalamun bukovci / PREDALI VEC OBJEKTOV Vrvico na novem nogometnem igrišču je prerezal Milan Čuček, predsednik občinskega sveta, ob spremljavi Lojzeta Peterleta, predsednika SKD, in Ivanma Jurkoviča, podžupana mestne občine Ptuj V soboto so v Bukovcih predali namenu asfaltno nogometno igrišče, javno razsvetljavo in nekaj posodobljenih cest v dolžini 800 metrov, upajo pa, da bo izvajalsko podjetje Tampon kmalu končalo urejanje pločnikov v centru kraja. Pokrovitelj sobotne prireditve je bila stranka Slovenskih krščans- kih demokratov in med slavnostnimi govorniki je bil tudi predsednik stranke Lojze Peterle. Poudaril je, da so z novimi objek- ti izboljšali varnost prebivalcem. Ob predaji športnega igrišča je de- jal, da je to dobra naložba predvsem za mladino, saj kjer so možnosti za šport, je tudi več zdravja. Igrišče je blagoslovil župnik Janez Maučec, v bogatem kulturnem programu pa so sodelovali cerkveni pevski zbor, ki ga vodi Daniel Tement, pihalna godba iz Spuhlje, otroška folklorna skupina ter mladi kopjaši iz Markovcev. Na igrišču so se najprej pomerile domača nogometna ekipa, ekipa Zgornji konec, ekipa mestnega sveta, mladi člani krajevnega odbora SKD ter vaški veterani. Na večerni prireditvi, ki je bila v šotoru v Bukovcih, so se ob zabavi ansambla Čuki predstavili tudi kandidati Slovenskih krščanskih demokratov za državnozborske volitve. MS GOVbRI SE ... sta se dva mestna svetni- kih/, na izredni seji opravičila šolskemu centru, češ da nista vedela, zakaj v bistvu gre pri njihovem športnem projektu. Za denarno pomoč pa sta se vseeno odločila. Bog pomagaj ljudem, katerih predstavniki se odločajo o stvareh, o katerih nimajo po- jma. ... DA je bil Mednarodni obrtni sejem v Celju dobro organizi- ran. Kriminalci tudi in ptujski . _ tpfei '-^to vedo iz lastnih ii^Smj. DA ptujski grad obiskujejo predvsem revni in lačni gostje. Še na pol zeleno so pojedli večino grozdja s triletnega mla- diča najstarejše vinske trte. VIDI SE ... ... DA si je dal župan haloško- ravninske občine na sobotnem potovanju po haloški planinski poti duška s tisto domačo: "Iz glažka gre v grlo ..." 4 četrtek, 26. september 1996 - TEDNU ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE ptuj / OB KONCU FESTIVALA GLASBENI SEPTEMBER Glasbeni september ie doživeti^ Med 9. in 20. septembrom se je že tretjič zapored predstavil festival GLASBENI SEPTEMBER, ki je oživel na kon- certnih odrih petih slovenskih mest: v Mariboru, Velenju, Ptuju, Slovenj Gradcu ter v Ljubljani. Glasbeniki iz različnih koncev sveta so v štirinajstih dneh zaigrali na 16 koncertih, kjer je bilo izvedenih 11 različnih programov. Odlično obiskani koncerti ter odzivi stroke v medijih so kvaliteto prireditev potrdili. Ko je pred tremi leti maribors- ki Baročni festival praznoval četrt stoletja, se je njegovim sno- valcem zdelo potrebno, da festi- val programsko razširijo ter ga oplemenitijo z novimi vsebina- mi. Umetniško vodstvo je bilo zaupano priznanemu maribors- kemu pianistu in pedagogu Jan- ku Šetincu, organizacija koncer- tov pa je še naprej ostala v okviru Koncertne poslovalnice Mari- bor, ki deluje v okviru Narodne- ga doma. Nova programska izhodišča temeljijo na nekaterih stalnicah. Prva ohranja tradicijo festivala, to je stilno obdobje ba- roka, iz katerega je vsako leto sestavljena vsaj tretjina progra- ma. Druga značilnost temelji na principu tako imenovane rdeče niti festivala, ki je iz leta v leto drugačna. Enkrat se posveča določenim glasbenim oblikam (lansko leto je bila to serenada) ali skladateljem (letos je bil v os- predju Johannes Brahms). Vsak festival pa prinese tudi prese- nečenja. Že ob rojstvu Glasbene- ga septembra so organizatorji povabili k sodelovanju več slo- venskih mest, prva sta bila Ptuj in Slovenj Gradec, v drugem letu se je pridružilo Velenje, letos pa tudi Ljubljana. Zakaj? Ena iz- med smernic festivala vodi k oživljanju kulturnih spomeni- kov, med katerimi so tudi števil- ni akustično odlični prostori, mnogokrat malo izkoriščeni ali celo nepoznani, ki z glasbo po- novno ožive, občinstvu pa nudi- jo svojstven užitek. Posebnost, ki je drugi slovens- ki festivali ne poznajo, je pripravljanje oz. Analiziranje koncertnih programov v glasbe- nih delavnicah. To pomeni, da 'glasbeniki, večinoma izvrstni solisti, ki ostajajo skupaj tudi dva tedna, združijo svoje moči in igrajo v različnih zasedbah. Za- torej lahko prisluhnemu zelo raznovrstnemu programu, še bolj pa najrazličnejšim zasedbam, kar na običajnih kon- certih ni mogoče. Takšna oblika dela je v Evropi že povsem običajna in izkazalo se je, da je mnogim umetnikom bližja. Po- ustvarjalci pravijo, da je v takšnih oblikah dela mnogo več prisrčnosti in sproščenosti, kar pripomore tudi k boljšim iz- vedbam. Kdor je spremljal festi- val, je pristnost in kvaliteto tudi občutil. Ptujčani smo imeli pravzaprav srečo, da so nas Mariborčani po- vabili k sodelovanju že pred tre- mi leti. V viteški dvorani na gra- du in v cerkvi sv. Jurija smo dos- lej prisluhnili vrsti izjemnih koncertov. Spomnimo se samo ansambla Musica Antiqua Kdln, za katerega se brezuspešno ali z dolgo čakalno dobo potegujejo veliki svetovni glasbeni centri. V cerkvi je izzvenel koncert mednarodno uveljavljenega zbo- ra AVE iz Ljubljane, letos pa tudi veličina Bachovih del v iz- vedbi izvrstnih solistov in or- kestra. Lahko se pohvalimo, da pri nas koncertirajo velika ime- na, kot so flavtistka Irena Grafe- nauer, Maria Graf, solo harfistka Berlinske filharmonije, njen ko- lega Albrecht Mayer (oboist), Erich Pawlik Mascal (oboist), član Dunajske državne opere, ter mnogi uspešni Slovenci: Gorjan Košuta, Miloš Mlejnik, Janko Šetinc, Mate Bekavac... Letos smo uspeli pripeljati na Ptuj tri koncerte: večer baročnih skladb v izvedbi Irene Grafenau- er (flavta), Ericha Pawlika Mas- cala (oboa), Gorjana Košute (violina), Miloša Mlejnika (vio- lončelo) in Janka Šetinca (čem- balo), recital harfistke Marie Graf ter Bachov večer v cerkvi sv. Jurija, ki so ga izvedli solisti (I. Grafenauer, A. Milošev - vio- la, M. Buchholz - viola, M. Mle- jnik, A.Mayer in G. Košuta) skupaj s festivalskim orkestrom. Vsi trije koncerti so bili odlično ofeiskani in publika je odhajala vidno zadovoljna. To pa je na- jveč, kar smo si organizatorji želeli: ponuditi vrhunsko glas- beno doživetje v domačem mes- tu. Izkazalo se je, da je Glasbeni september doživetje. Izjemne prireditve zahtevajo veliko organizatorjev, pa tudi nekoliko več denarja. Sedaj, ko je festival uspešno za nami, smo dolžni zahvalo vsem, ki so ka- korkoli pomagali. V imenu Po- krajinskega muzeja Ptuj, ki je od vsega začetka organizator ptujskega dela Glasbenega sep- tembra, se za organizacijsko ter denarno pomoč zahvaljujemo Mestni občini Ptuj, tovarni TA- LUM - Kidričevo, PERUTNI- NI Ptuj ter Turistično-informa- tivnem centru Ptuj. Darja Koter Bachov večer v cerkvi sv. Jurija v Ptuju. Foto: Boris Farič, Pokrajinski muzej Ptuj ptuj / FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE PTUJ '96 Rosa - najboljši debitant Srečanje z ansamblom ROSA je srečanje z mladostjo v najžlahtnejšem pomenu te besede. Združba petih mladih, nasmejanih, samozavestnih fantov muzikantov z dekletom, nageljnom v jutranji rosi, se zdi kot plod dobrega semena, kot nadaljevanje neke misli iz slovenske preteklosti. Tako smo jih začutili občinstvo in strokovna komisija tisti večer letošnjega 27. festiva- la, ko so se z vso izurjenostjo prekaljenih starih mačkov in nič kot iz rose vzeti prvič pojavili v soju reflektorjev ptujske prire- ditve. Njihov nastop, njihova igra, intonančna čistost, izvajals- ka uglajenost z doslednim upoštevanjem dinamike(!), lep, poln zvok ansambla, nad kate- rim je z vso suverenostjo, sočnostjo glasu in z zares občute- no interpretacijo briljirala mlada pevka ... vse to nas je utrjevalo v prepričanju, da kani mlada Rosa nadaljevati od tiste razvojne stopnje, kjer se je ustavila predhodna generacija muzikan- tov domače zabavne glasbe. In tako je, v imenu napredka seve- da, tudi prav! Rezultat: strokov- na komisija je v ansamblu Rosa spoznala najboljšega debitanta letošnjega 27. festivala. Njihov začetek je bil tak kot najbrž začetek slehernega an- sambla - tipajoč. Tako nekako sta se, še kot osnovnošolca v 7. in 8. razredu, poizkušala v skup- nem igranju brata dvojčka Andrej in Matej Švab iz vasi Sele nedaleč Slovenj Gradca. Andrej je raztegoval harmoniko, Matej pa ga je spremljal s kitaro. Sprva se jima je zdelo nadvse imenit- no, čez čas pa sta igranja v duetu zasitila in si zaželela pravi pra- vcati ansambel in to tem bolj, l^er ju je k temu spodbujal tudi oče. Trobentarja Mitjo Repnika in njegovega brata Janija, ki igra klarinet (že spet brata!), sta našla v Slovenj Gradcu, medtem ko sta za baritonistom oziroma bas- kitaristom Aleksandrom Verhnjakom morala na Muto. Za pevko ali pevca pa je bilo že težje, saj primernega njihovim letom in zahtevam ni bilo nikjer v bližini. Naposled so zvedeli za Natahjo Verboten v Velenju. Začeli so vaditi, in sicer kar doma pri Švabovih na Selih, kjer ima ansambel še danes svoj do- micil. Dvakrat na teden so se redno shajali in preigravali Avsenikove skladbe kot temelj te zvrsti glasbe. Težave so nasta- le šele kasneje, ko so se "porazgu- bili" po srednjih šolah zunaj Slo- venj Gradca: brata Repnik - kla- rinetist in trobentar - na Srednjo glasbeno šolo v Maribor, brata Svab v Velenje, kjer Andrej obis- kuje srednjo glasbeno za harmo- niko in nižjo za pozavno, brat Matej pa oddelek za klarinet. Poleg tega pa je pravkar končal še elektrotehnično šolo za šibki tok. Natalija Verboten, razpoznavni znak ansambla, se je letos vpisala na študij ekono- mije v Ljubljani, hkrati pa redno obiskuje oddelek solo petja nižje glasbene šole, kajti "danes brez šole tudi v glasbi ne gre več!" Ba- ritonist in baskitarist Alkeksan- der Verhnjak pa je med njimi edini, ki je kot elektronik že redno zaposlen. Zdaj imajo vaje le ob koncu tedna, saj poleg šole, ki jo jemljejo zelo resno, štirje igrajo še pri zares odlični sloven- jgraški godbi na pihala. Ta pa je, čeprav predstavlja še dodatno obremenitev, druga pomembna šola za vsakega pihalca ali trobil- ca in je nikakor ne gre zapos- tavljati. Časa jim torej ne preostaja ve- liko. Drugače pa so, da bi si nabrali izkušenj javnega nasto- panja, kar veliko igrali na dobro- delnih prireditvah v okolici, na srečanjih ansamblov po raznih krajih Slovenije (tudi v Cer- kvenjaku in na Graški Gori) ter na veselicah, dokler se niso odločili za nastop na festivalu v Ptuju. "Kar gremo!" so si enostavno rekli in najprej prišli na prediz- birno ocenjevanje k Marjeti na Dravskem polju, kjer so se, zopet enostavno, meni nič tebi nič oki- tili z zlatim Orfejevim odličjem. To pa jih je zatem pripeljalo še na ptujsko sklepno prireditev, kjer so prejeli laskav naslov na- jboljšega debitanta in denarno nagrado. To, da so izdali že svojo prvo kaseto, največ z vižami Igorja Podpečana in Bojana Zemeta, danes že skoraj ni nič posebnega. Pač pa je zanje posebno priznan- je povabilo v Kanado, kjer bodo prihodnje leto mesec ali dva gos- tovali med slovenskimi izseljen- ci. Sicer pa že vadijo nove viže za naslednjo kaseto, s tem pa hkrati še za nastop v Videomehu in v Cerkvenjaku prihodnji mesec. Ob koncu le še vprašanje, kaj bodo, "ko bodo veliki" - ko končajo šolanje. "Kar pri muziki ostanemo!" so dejali, "sem nas vleče z dušo in srcem, kaj bi rinili drugam!" Pa naj vam bo sreča mila. Potrebovali jo boste! fC Ansambel Rosa iz Slovenj Gradca najboljši debit^ letošnjega 27. festivala domače zabavne glasbe nt t|<0DNlK - Četrteky26. september 1996 5 ZANIMIVOSTI, REPORTAB PIŠE: jaka košir / ŠTIRJE SLOVENCI V NEPALU, DA O HAHRBTNIKIH NE GOVORIMO - III Ho/kkI - dolina miru že med vožnjo skozi brozgo etra, v primerjavi s katerim so l,ile nekdanje Jesenice zdravi- lišče za astmatike, se evropsko naravnani privihani nos nešteto- |(rat spotakne ob grmade smeti, brezbrižno nametane sredi ceste trohnijo v nedogled. Da se prebivalci ne bi zadušili pod navlako, ki so si jo nasuli pred hiše, skrbijo potepuški smetarji - svete krave, ki se na ostankih ci- vilizacije hranijo vse božje dni. Ob teh videnjih nas je sprelete- lo: porkašpinčič, kam smo pa prišli? I want my money back! Seveda ne. Očitaj mi norost. Priznati ti moram, da sem se čez leden dni počutil v Katmanduju kot riba v vodi. Mesto ima nam- reč tudi svetlo plat. V najčis- tejšem delu, turističnem kvartu Thamel, kjer smo si brez težav našli prijazen in poceni (2 ame- riška dolarja na noč na osebo) hotel brez ščurkov, s toplo vodo in vsak dan svežimi rjuhami, je življenje prav prijazno. Ko so se nam v glavah vrednostne lestvi- ce za higieno podrle, smo ugoto- vili, da so ostali predeli, okoliška mesta in vasi ravno tako zanimi- vi in turistu neškodljivi. Je ne- varno? Nasprotno. Katmandu z okolico nudi obilo sproščene za- bave in kulturnega vohunstva. Turisti se na razmajanih bici- klih med avtomobili, rikšami (trokolesniki, s katerimi te domačini prevažajo naokrog), otroki, motorji in perjadjo(!) na cestah poganjajo po prometnem mravljišču, da bi prišli do zna- menitega templja ali do glavne avtobusne postaje. Z besedami Douglasa Adamsa: "Edino pravi- lo je, da pravila ni!" Čeprav zveni- jo zgornje besede kot medel oris kaosa, naj ti prišepnem, da je tam res tako. Vendar v dveh me- secih bivanja v Nepalu nisem vi- del niti ene prometne nesreče! # Red in mir Ko se povzpneš na Swayambu- nath, znamenito vzpetino na obrobju mesta, ki jo zasedajo hindujski templji in budistične stupe, vidiš pod seboj obalo pra- hu in smoga ter strdke sem ter tja nametanih hiš, o kakem orto- gonalnem rastru ni ne duha ne sluha. Kače ozkih cest se skriva- jo med podrastjem hotelov v Thamelu, predsedniška palača se klavstrofobično obdaja z nekdaj belimi zidovi in visoko železno ograjo, drugi deli mesta so razpršeni brez reda. Patan in Bhaktapur (nekdaj samostojni mesti in pred stoletji celo kral- jestvi!, ki ju je že davno požrla kathmandujska pošast) sta sicer še ohranila svoja centra - trga s kraljevskimi palačami, vendar ju je preplavila hitro naraščajoča plima glavnega mesta. Okrog mesta je opaziti ring, ki se z du- najskim lahko primerja le po ve- likosti. Najbolj zelen del v mestu predstavlja območje vojašnic, ki še zdaleč ni majhno. Vendar vojska, tako kot dejansko tudi drugod po svetu ne, ni niti tu stabilizatorni dejavnik. Kje sta torej red in mir? 0 Se še znaš smejati? Če odgovoriš z ne, potem moraš v Nepal. Red in mir sta tam doma. Govoriti o Nepalu je govoriti o dolini miru. V jeziku zgodovine, ekonomije in statisti- ke bi ti mogel podati naslednjo suhoparno skico: Nepal, uradno dedna kraljevina. Od leta 1955 članica OZN. Površina: 147.181 km . Število prebivalstva 19.795.000. Vse veš o njem. Čisto nič. Tudi jaz vem le malo, a ti rad povem, kako kot tujec vsto- paš vanj in izstopaš kot prijatelj. da bi se čimprej spet vrnil. Odrasli imajo radi številke, bi dejal Mali Princ. Že če slediš šte- vilkam, te bodo zavedle. Nazaj v prihodnost. Zakaj? V Nepalu obstaja vzporedno s štetjem po Kristusu tudi hindujsko štetje, po katerem smo se znašli v letu 2052. Hura v preteklost! Nevari, ena od mnogih narodnosti države, so v letu 1116. Kmalu smo se ovedli, da mir in red nista pojma zunanjega sveta. Tu kral- jujeta v notranjosti ljudi. Red najdejo v nenehnem delu, h ka- teremu jih sili boj za preživetje. Mir izžarevajo iz svojih svetlih notranjosti, da jim lebdi na licih in je zagotovo nalezljiv. Ne bom idealiziral. V tem trdem načinu prebivanja bi tričetrt nas, za- hodnjaških pomehkužencev, pocrkalo od lakote. Garanje je stalna praksa, eno od nepisanih pravil dežele. Drugo nepisano praviloj ki ga srečuješ, je sobi- vanje. Čeprav je Nepal (podobno kot evropske države pred stolet- ji; nekatere so na tem še danes) med procesom združevanja kral- jestev v enotno državo bojeval težke bitke, čeprav je krvava brozga zgodovine napijala neka- tere upore, v katerih podrobnos- ti se ne bi spuščali, čeprav še ni minil ducat let od večdesetti- sočglavega zborovanja v Kathmanduju, na katerem je "narod" zahteval temeljite refor- me, bi Nepal tega stoletja upra- vičeno lahko imenovali dolina miru. Kralj na oblasti, vojska in policija ter preostali državni aparat kaj malo pomenita kakšnemu gorjanu pod Everes- tom, ki bo, tako kot so to počeli njegovi predniki, poskušal iz zemlje iztrgati čimveč hrane za svojo brezštevilno družino. Glavna religijsko filozofska sis- tema hinduizem in budizem strpno sobivata med ljudmi, ki se sicer ne obremenjujejo preveč z verskimi vprašanji. Mnogi čas- tijo še duhove narave - ani- mizem torej ni izkoreninjen; prav tako niso redki tisti, ki so istočasno budisti in prižigajo ka- dila hindujskim bogovom! Ven- dar v splošnih potezah na severu pod himalajskimi osemtisočaki prevladuje budizem, medtem ko je najštevilčnejša, državna religi- ja hinduizem zasidrana v plodnih ravnicah in džunglah na jugu, kjer je opazen močan kul- turni in ekonomski vpliv Indije. Oči stupe. Foto: Primož Trop Otroške radosti predmestja. Foto: Jaka Košir 6 četrtek, 26. september 1996- TEDNIK pater emilien tardif v uubuani / NE MOREMO MOLČATI O TEM, KAR SMO VIDELI IN SLIŠALI Ozdnvihnjit no bežigraiskeoi ^tmHUš Ko človek posluša ali bere pričevanje drugega človeka o st>a- reh, ki jih sam ne po/na ali jih še ni doživel, lahko njegovim l^ričevanjem veijame, o njih podvomi ali jih odkloni. Čudežna znamenja ozdravljenj so se dogajala v navzočnosti in po molitvah kanadskega duhovnika p. Emiliena Tardifa na stadionu za Bežigradom v Ljubljani od 6. do 8. septembra. Kdo je in kdo ni pater Tardif, je navzočim na začetku pojasnil dr. medicine pater Marjan Šef. "Pater Tardif je katoliški duhovnik družbe misionarjev presvetega srca, Kanadčan, ki že več kot 35 let živi v Dominikanski republiki. Bil je zelo aktiven v svojem delovanju, bil je predstojnik družbe, provin- cial, ki je sredi tega svojega dela težko zbolel; dobil je akutno pljučno tuberkulozo, in ko se je šel zdravit v Kanado, so mu obljubili eno leto zdravljenja. Toda zgodilo se je, da je skupinica petih laikov izvedela, ga obiskala v bolnišnici, molila zanj in on je takoj ozdravel. Jasno mu je bilo, da je Gospod po- segel v njegovo življenje. Od tedaj se je njegovo duhovniško delo po- polnoma spremenilo. Potem ko je eno leto obiskoval središča Preno- ve v duhu, se je vrnil v Domini- kansko republiko, kjer je začel ob svetih mašah moliti za bolnike in odkril, da po tej molitvi nekateri ozdravijo. Nadaljeval je in še danes nadaljuje to službo bolnikom po celem svetu. To je pater Tardif Kaj pa p. Tardif ni? On ne zdra- vi, kot sam pravi. Ko ga je nekdo vprašal, ali dela čudeže, je odgovo- ril, da jih ne more delati. On samo moli za ozdravljenja bolnikov. Ni neki čudežni zdravilec, ki bi pola- gal roke na bolnike in bi s svojo ali kako drugo energijo bolnike zdra- vil. Torej ni niti bioenergetik niti neki parapsiholog ali kaj podobne- ga. Ne izžareva nobene energije ra- zen energije ljubezni do Boga in do bližnjega. Zato tudi ni pomem- bno, da se p. Tardif kogarkoli do- takne, da položi roko nanj itd. ali da bi zanj osebno molil. Pred leti je imel v Riminiju v Italiji velik se- minar za evangelizacijo, na kate- rem je dobil besedo vednosti, da ozdravlja neki otrok daleč od tega kraja. In v resnici so kasneje ugo- tovili, da je bila na tem seminarju prisotna mama in je molila za svo- jega otroka, ki je bil 700 km oddal- jen od Riminija ter je ozdravel. Torej ne gre za noben prenos ener- gije ali kaj podobnega, gre za preprosto molitev in Jezus ozdravlja tistega, za katerega ve, da je to zanj potrebno." Pri maši, ki jo je v petek vodil mariborski škof dr. Franc Kram- berger, je po obhajilu p. Tardif molil za ozdravljenje številnih bol- nikov, ki so jih pripeljali od blizu in daleč. Nato pa je sporočil: "Med vami so trije bolniki, ki so ozdravljeni svoje gluhosti. Bili so gluhi na eno, drugo ali obe ušesi. Med molitvijo so ozdraveli in se- daj dobro slišijo." Zaslišalo se je bučno ploskanje množice in vsi trije ozdravljenci so se pokazali. Drug za drugim so vstajali na različnih delih stadiona in se v solzah in nepopisnem veselju zah- valjevali in hvalili Boga. Nato je p. Tardif povedal, da Je- zus nadaljuje zdravljenje. Res je ozdravljal naprej. Ozdravelo je vsaj pet ljudi s hrbteničnimi težavami, za tri, ki so trpeli zaradi raka, je p. Tardif povedal, da čuti izredno močno besedo vednosti, da so ozdravljeni, kar bodo spoznali šele v naslednjih dneh in tednih, naj gredo k svojemu zdravniku, da jih bo točno pregledal. Dve osebi, ki nista mogli hoditi brez bergel, sta čutili spremembo v svojih nogah, je povedal Tardif in ju povabil, naj se v veri v Jezusa poskušata dvigni- ti in narediti nekaj korakov, da se prepričata, da sedaj zmoreta hodi- ti. Sledil je aplavz, medtem pa je Tardif povedal, da ti dve osebni lahko hodita brez pomoči drugih in brez opornic. In res sta hodih. Gospo, ki je prišla bliže oltarju, je povabil k mikrofonu in jo povprašal, kakšne težave je imela. Povedala je, da bi zaradi kolkov morala iti na operacijo, a je zaradi slabega srca in starosti niso mogli operirati. "Že 10 let sem trpela za- radi bolečin v kolkih in že leta lah- ko hodim samo s pomočjo bergel, sedaj pa opažam, da bergel več ne potrebujem," je v velikem veselju sporočila gospa. Nato je p. Tardif povedal, da je med prisotnimi zakonski par, poročen že devet let, a ne moreta imeti otrok, ker je žena sterilna za- radi neke bolezni. "Jezus te ozdravlja in čez eno leto boš imela otroka," je še dodal. Sledila je na- poved, da ozdravlja več ljudi, ki so trpeli zaradi astme, kar bodo spoznali čez nekaj časa. Nato je naznanil, da so ozdraveli bolniki z želodčnimi in črevesnimi težava- mi; ti so začutili neko toplino v želodcu. "Jezusova ljubezen vas je ozdravila," je povedal p. Tardif Nekaj oseb je trpelo zaradi težav z rameni in so med mašo bile ozdravljene. Mlada Hrvatica iz Čakovca Štefica Matotek, indust- rijska kreatorka, je povedala toko- le: "Hvala Jezusu, ozdravela sem danes, tukaj, lahko dvignem obe roki. Imela sem zlomljeno roko in zaradi posledic nisem mogla gibati v ramenu." Naslednji dan je za ra- dio Ptuj povedala, da ni prišla za- radi svojih zdravstvenih težav. "Na svojo bolezen nisem niti pomislila, temveč sem prišla, da molim za vse bolne in da se duhovno obnovim. Pozimi sem padla in si zlomila roko v sklepu zapestja, dobila sem algodistrofijo in distrofijo živcev in mišic cele roke. Laket in rame nista bila gibljiva in naš ortoped bi me moral pripraviti na operacijo, kar pomeni, da me je poslal na fizi- atrijo, da bi videli, koliko je mogoče roko razgibavati, potem bi šele videli, kaj bi se dalo pomagati z operacijo. V trenutku pa, ko sem včeraj v globini duše molila za vse bolnike in invalide, ki so jih pri- peljali, me je strahovito zabolelo v ramenu, da sem skoraj zakričala. In v tistem trenutku se je bolečina od ramena spustila da prstanca in mezinca, ki sta bila povsem ne- gibljiva, nato pa se je vame naselila neka blagost, ne bom je nikoli po- zabila, kot da mi je nekdo na ramo tu k vratu prilepil toplino v roki, kot da me je tako nežno objel... In v tistem trenutku je p. Tardif re- kel, da naj se tisti, ki so občutili bolezen v ramenih, oglasijo, Jezus jih je ozdravil. Takrat sem dvigni- la obe roki kvišku in rekla: Jezus, ti si neverjeten." Anka Šegula je pretresljivo pričala, da je bila rojena z izpahom kolkov, kar se je kasneje popravlja- lo in spet slabšalo, prišlo je do zdrobljenja hrustanca v kolenih, težave je imela z rameni in hrbte- nico in še kaj. Pokleknila ni že več kot 30 let, ker ni bilo moči, je po- vedala, da o počepu ne govorimo. Pri hoji jo je vedno zanašalo malo na levo. Ko je med govorom p. Tardifa sedela, je v trenutku začutila, kot da ji je skozi vse telo šla elektrika, ki jo zelo dobro pozna, ker je po poklicu elektro- mehanik, od glave do prstov na nogah in nazaj v glavo. Čez približno 10 minut se ji je isto po- novilo in zavedla se je, da ima noge skrčene pod klop, vsa leta pa je sedela s stegnjenimi nogami. V službi je imela pod mizo stol, na katerem so bile noge, drugače sploh ni mogla delati. Pomislila je, da morda lahko tudi počepne, po- klekne, se skloni. Poskusila je in vse je šlo. "Ljudje božji, lahko ho- dim brez bolečin!" je zavpila. "Več kot dve uri sem danes klečala na svojih kolenih pred Najsvetejšim, vstala sem brez vsake pomoči, nič me ne boli, Bogu hvala," je pretre- sena in v solzah povedala 56-letna Ljubljančanka. Na oder je stopil tudi 80-letni upokojenec iz Maribora Jože Wag- ner. "Sem sem prišel z berglami. Nisem prišel z namenom, da bi ozdravel, temveč sem prosil za zdravje veliko večjih bolnikov, kot sem sam. Med mašo sem res tudi rekel: 'Gospod, če hočeš, me moreš ozdraviti!', nisem pa imel posebne želje." Pozneje sem izvedel, da je Jože Wagner, po domače Baltaza- rov, domačin s Pobrežja pri Vidmu, a že mnogo let živi v Mari- boru. Pred dvema letoma je šel na rentgensko slikanje kolkov in ugo- tovili so močno obrabljenost sklepnega hrustanca, zaradi česar so ga že dvakrat poklicali na opera- cijo, a so ga zmeraj zadržali drugi opravki. Po telefonu sem ga pokli- cal več kot teden dni po končanem seminarju in z veseljem mi je po- vedal,- da od takrat bergel ne potrebuje več. Bralcem Tednika pa je želel povedati še to, da je na se- minar v Ljubljano šel bolj iz rado- vednosti, ker ni verjel, da je res vse to, kar se je bo Tardifu dogajalo že pred šestimi leti. Sedaj se je prepričal, da je le res. "Naj zaupajo v Boga, saj katerim hoče, lahko izkaže svojo milost," je še povedal Jože Wagner. Ob izredno številnih ozdravljen- jih - ne samo fizičnih - je pater Emilien Tardif povedal, da jih je toliko, da vse enostavno ne more našteti. Zelo zanimiv se mi je zdel pri- mer triletnega otroka iz Zagreba, ki še nikoli ni hodil. P. Tardif je dan pred tem napovedal, da otrok ozdravlja in da bo pričel hoditi še v tem tednu. Naslednji dan je z njim prišla mamica in pokazala, da že dela prve korake. Navdušenje ljudi je bilo izredno veliko. Zanimivo je pričala tudi dr. Vera Petrišič, psihiatrinja iz Celja, ki je pred leti, ko je bil p. Tardif v Medugorju, v njegovi navzočnosti in po njegovih molitvah ozdravela. Ko sem jo pozneje vprašal, ali je posredi teh ozdravljenj morda psi- hologija, je povedala, da bi zaradi trenutnega navdušenja in posebne čustvene klime, ki je vladala na stadionu, pri nekaterih lahko prišlo do prehodnega izboljšanja zdravstvenega stanja in ponehanja bolečin, vendar bi tako stanje moglo trajati le nekaj ur, kar pa bi bilo več od tega, je pa že nekaj dru- gega, o čemer še za sedaj ne more- mo govoriti, saj bodo ozdravljenci po tem dogodku obiskali svojega zdravnika, ki jih bo po potrebi tudi napotil k specialistu. Proces je kar dolgotrajen, preden bi primere ozdravljenj lahko potrdili kot znanstveno nerazložljive. Izpred šestih let, ko je bil seminar v Šiški, so zdravniki potrdili dva primera ozdravljenj kot čudeža. Član Prenove v duhu profesor Rafko Vodeb, ki je še pred enim le- tom imel hudega raka na prostati in že metastaze v kosteh ter je decembra lani bil že brez znakov bolezni, o čemer je tudi pričal, je pozorno spremljal dogajanje vse tri dni. Na vprašanje, kako ocenju- je ozdravljenja, je povedal: "Tu gre za različna ozdravljenja. So neka- tera, ki so popolnoma jasna: tisti, ki prej niso mogli dvigniti rok, tis- ti, ki so prej hodili s pomočjo ber- gel, pa so na oder prišli brez njih. To so očitna znamenja in ozdravljenja. So še druga, ki bodo še preverjena in se bodo pokazala šele čez nekaj časa, recimo tisti, ki naj bi bili ozdravljeni od raka in podobnih bolezni in je ozdravljen- ja mogoče prepoznati šele čez ne- kaj časa. Vsekakor pa je to, bi re- kel, tako standardno pri njegovih mašah. Zdajle ravno zaseda zdravniška komisija in pred njo ti, ki se imajo za ozdravljene, poročajo in pripovedujejo, kaj se jim je zgodilo, to bo pa seveda mo- ralo biti vse preverjeno še pozne- je." Duhovniki niso pokazali preve- likega navdušenja, saj sem na sta- dionu opazil iz Ptuja ali okolice le gospoda Franca Obrana, ki mi je povedal, da je prišel prosit za svoje številne bolnike, ki jih vsak dan obiskuje v ptujski bolnišnici. Iz- redno je pohvalil organizatorje se- minarja Prenovo v duhu, ki je s številnimi prostovoljci, redarji, sestrami in mnogimi drugimi angažiranimi lepo poskrbela za iz- redno organizacijo in bratsko po- vezanost v človeški toplini, kar je bilo zares čutiti. Vesel je bil, da je med množico Slovencev, Hrvatov, Italijanov, Avstrijcev, Nemcev in še katerih srečal svojega prijatelja iz Švice, ki se je v stiski ob gradnji cerkve sv. Družine v Kidričevem izkazal za zares velikodušnega. Ko sem omenil p. Tardifa, je povedal, da Kristus zares deluje po tem člo- veku. "Šel sem, da se obogatim ob človeku, ki mu je doma posebna povezava s Kristusom," je povedal gospod Obran. V Sloveniji je približno 80 mo- litvenih občestev Prenove v duhu s približno 1.000 člani. Slovenci smo nekoliko nezaupljivi do no- vosti, zlasti do načina molitve, kot molijo člani Prenove novega du- hovnega toka v katoliški cerkvi. Molijo namreč brez naprej ses- tavljenih ali pripravljenih molit- venih obrazcev, tisto, kar tisti hip človeku pride v srce, posebno kot berejo Sv. pismo, je povedal član Prenove in soorganizator seminar- ja prof Rafko Vodeb. Ali bo pater Emilien Tardif še prišel v Slovenijo, je težko reči, saj so organizatorji povedali, da je nje- gov prihod izredno težko organizi- rati, ker je zaseden za nekaj let na- prej. Povabilo za Slovenijo je na njegovi mizi ležalo, še preden smo izvedeli, da nas bo obiskal papež- Sicer pa so organizatorji hitro našli povezavo obeh dogodkov- Pater Tardif naj bi to, kar je papez s svojo besedo sejal med nas, Slo- vence, prišel utrdit in poglobit. P^ še celo uspelo mu je, le da je njegov obisk na stadionu za Bežigradom spremljalo manj kot 30.000 ljudi; vajen pa je večjih množic. Ko je le' tos obiskal Poljsko, ga je pričakalo 200.000 ljudi. Prepričan sem, da bo ob njegovem morebitnem pO' novnem prihodu izredno poučen in zanimiv seminar spremljalo vsal dvakrat več ljudi, kot ga je letos. Frenk Mutelt Somaševanje je v petek vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger; na levi p. Tardif "Spet lahko dvignem roke!" je v izrednem ve- selju pokazala Štefica Matotek Čudežno dogajanje za Bežigradom je vse tri dni spremljalo več kot 25.000 ljudi Pretreseni obrazi, ki skoraj niso dojemali, kar se je godilo. V sredini ozdravljenka, ki je trpela zaradi bolečin v hrbtenici in rokah "Ali delate čudeže?" so novinarji spraševali p. Tardifa; desno ob njem prevajalec prof. Rafko Vodeb t|<0DNlK - Četrteky26. september 1996 7 ptuj / VIKTORINOV VEČER o INSTITUTU ZA PREVAJANJE SVETEGA PISMA V STOCKHOLMU po poletnem premoru pričenja Društvo izobražencev Vik- torina Ptujskega novo serijo večerov, ki so zdaj že dobro /nani pod imenom Viktorinovi večeri. Prvi v novem aka- demskem letu bo v petek, 27. septembra, ob 19.30 uri v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju. Ob pomem- bnem dogodku - izidu novega slovenskega prevoda Svete- ga pisma - bo društvo v novembru predstavilo novi slo- venski prevod Svetega pisma. Slovenska biblična družba pa bo pripravila biblično razstavo. Na septembrski večer je društvo povabilo v goste gospo- da Braneta Kalčeviča, ki že vrsto let živi in dela na Švedskem, kjer se trudi, da bi bilo Sveto pismo prevedeno tudi v druge jezike. Govoril bo o delu Inštituta za prevajanje Svetega pisma v Stockholmu. Branek Kalčevič se je rodil leta 1954 v Postojni. Po gimnaziji v Šentvidu je na ljubljanski uni- verzi dokončal študij filozofije in psihologije. Ves čas ga je zani- mala tudi teologija, zato je preb- ral veliko teološke literature ter opravil začetna tečaja hebrejščine in grščine. Pred od- hodom na Švedsko je delal v Biblijsko-teološkem inštitutu v Zagrebu. Njegovi prvi stiki in občasno sodelovanje z Inštitu- tom za prevajanje Svetega pisma v Stockholmu segajo v leto 1979, leta 1984 pa se je tam zaposlil. Dela kot vodja izdajateljskega oddelka, ki pripravlja prevode za tisk. Obenem na stockholmski univerzi študira ruščino. Od ap- rila lani dela tako v Stockholmu kot v Moskvi, kjer s svojimi rus- kimi sodelavci skrbi predvsem za koordinacijo prevajalskega procesa in administracijo. Poleg tega je zadolžen tudi za razvoj in koordinacijo njihovega centra v Moskvi. Inštitut za prevajanje Svetega pisma je bil ustanovljen leta 1973 v Stockholmu. Glavni cilj inštituta je prevesti Sveto pismo v neslovanske jezike v slovans- kih deželah. Med njimi je bila največja Sovjetska zveza, v njej je bilo okrog 134 narodov in jezi- kov. Celotno Sveto pismo so pre- vedli v devet jezikov. Novo za- vezo še v pet, enega izmed evan- gelijev pa še v dvajset jezikov. Večina prevodov v neslovanske jezike je bila narejena ob koncu prejšnjega stoletja in je zato ne- dostopna in tudi neuporabna, saj so se ti jeziki v tem času močno razvijali in spreminjali. Poleg tega so menjavali tudi pisavo. Kalmiški prevod Nove zaveze je bil na primer natisnjen v po- sebni navpični abecedi, po ok- tobrski revoluciji pa so prešli na cirilico. Ob ustanovitvi inštituta je bilo 120 sovjetskih narodov z okrog 45 milijoni prebivalstva brez prevoda Nove zaveze. Ti jeziki se od ruskega zelo razlikujejo. Nekatere govori po več milijo- nov ljudi. To so največji jeziki na svetu, ki še nimajo prevoda Svetega pisma. Drugi so majhni in jih govori le nekaj tisoč ali ne- kaj sto ljudi. Okrog 75 jezikov je pisnih, torej se uporabljajo v tis- ku, šolstvu, na radiu itd. Inštitut prevaja Sveto pismo v pisne jezi- ke in trenutno še v tri nepisne, v katerih bo prevod evangelija prva tiskana knjiga. V začetku so se sodelavci inšti- tuta srečevali z mnogimi težava- mi. Na Zahodu so morali iskati tako prevajalce kot lektorje ter druge strokovnjake, ki so prevod primerjali z grškim izvirnikom. Rešiti so morali tudi tehnične težave, saj vsak jezik uporablja poleg ruske abecede še posebne črke. Ustrezno so predelali pisal- ne stroje za prevajalce in naročili posebne matrice za tiskarne. Danes je vse to veliko lažje, saj vse delajo na računalnikih. V dvaindvajsetih letih se je inštitut razvil in ima danes razen na Švedskem oddelke še v Hel- sinkih, Londonu in Moskvi. Skupaj ima okrog 180 sodela- vcev, največ v nekdanji Sovjetski zvezi, pa tudi v Evropi, ZDA in Izraelu. Do danes je inštitut izdal pre- vode Svetega pisma oz. njegovih delov v 40 jezikov. Cilj inštituta je, da vsak narod do leta 2000 dobi prevod vsaj enega izmed evangelijev v svojem jeziku ter da prevode izdajo tudi v Braillo- vi pisavi za slepe. Njihov motto je: "Vsak rod in jezik in narod in ljudstvo" (Razodetje 5,9). Predavanje bo g. Kalčevič obo- gatil z diapozitivi. Po predavan- ju pa bo, kakor ponavadi, možnost, da se obiskovalci s pre- davateljem še posebej pogovori- jo. V glasbenem utrinku se bosta predstavila učenca glasbene šole Nocturno iz Dornave, pianistka Eva Valič in harmonikar Tomaž Plohi. Društvo izobražencev Viktori- na Ptujskega vas torej vljudno vabi na Viktorinov večer v pe- tek, 27. septembra, ob 19.30 uri v refektorij minoritskega samosta- na. B. F. lenart / PREDSTAVILI PRVI ZBORNIK Bogata kafiga žMienia Minuli petek so pri Lenartu v Slovenskih goricah sloves- no predstavili pr>i Zbornik občine Lenart, ki ga je ob 800- letnici Lenarta izdala in založila tamkajšnja občina. Knji- ga je izšla v nakladi 2000 izvodov, natiskala jo je tiskarna Delo iz Ljubljane, odlikujejo pa jo bogata vsebina in skrbno izbrane fotograflje ter druge priloge. Na predstavitev so povabili župane sosednjih občin, predstavnike kulturnega, poli- tičnega, javnega in gospodarske- ga življenja Lenarta, sodelavce Zbornika in številne druge sode- lavce ter predstavnike sponzor- jev. Najprej je bil v uradu le- narškega župana Slavka Kram- bergerja svečani sprejem, nato pa so v razstavnem salonu galeri- je Konrada Krajnca odprli li- kovno razstavo slik dr. Avguština Laha. Ta znani kul- turni, javni, politični in znanstveni delavec je rojak iz Lenarta in na svoj rojstni kraj ima lepe spomine. Ob 800. oblet- nici prve omembe Lenarta se predstavlja tudi kot slikar, ki upodablja motive narave. Slika pokrajino, voda pa je njegova na- jbolj pribljubljena tematika, ker mu nudi neskončno motivov in navdihov. Iz razstavljenih slik, ki bodo v galeriji na ogled mesec dni, diha vsa svežina različnih letnih časov in okolij. Ob otvo- ritvi so učenci glsabene šole pod vodstvom Lojzeta Peserla izved- li kratek kulturni program, avtorja pa je predstavila predsednica ZKO Lenart Marija Sauper. Razstavo je odprl župan Slavko Kramberger in se rojaku dr. Lahu posebej zahvalil za po- zornost, ki jo je namenil Lenartu ob praznovanju. Po otvoritvi razstave je bila še novinarska konferenca, na kateri so predstavili prvi Zbornik občine Lenart. Njegovo vlogo v kulturnem življenju prihodnjih rodov Lenarčanov je orisal glavni urednik Slavko Kramber- ger. Ob tem je poudaril, da je Zbornik knjiga, ki je dragocena za vsakega Lenarčana, in da je to šele začetek na poti pisanja celo- vite zgodovine Lenarta. V kratkem predgovoru je med drugim zapisal, "da so različni načini, ki omogočajo krajem, da ohranijo svojo preteklost in jo pobližajo predvsem mladim ro- dovom. Naš občinski zbornik s svojo raznoliko vsebino nas sez- nanja z naravnimi znamenitost- mi, kulturnimi in zgodovinski- mi spomeniki, arhitekturo, načinom življenja ljudi nekoč in danes v osrčju slovenskogo- riških gričev. Da je zbornik tako vsebinsko bogat, gre zahvala avtorjem prispevkov, ki so z ve- likim razumevanjem za naše želje poiskali vse dostopno gra- divo ter ga obdelali. V tem pričujočem Zborniku so še vrze- li, ki bodo spodbudile razisko- valce k novim dognajem, kate- rim bodo dali pisno obliko, naša dolžnost pa bo, da bodo priobčena postala dostopna vsem," je sklenil svoje raz- mišljanje župan Lenarta Slavko Kramberger, dr. vet. med. Vsebino Zbornika in avtorje je podrobneje predstavila odgovor- na urednica Breda Zorko. O lis- tini, ki prvič omenja Lenart, pa je nekoliko obširneje spregovoril odličen poznavalec zgodovine srednjega veka, akademik prof. dr. Jože Mlinarič. Predstavitev Zbornika so spremljali številni gostje, med njimi tudi predstavniki sosednjega Cmure- ka iz Avstrije. Nekatere važnejše dele Zbornika bomo na kratko predstavili tudi v prihodnjih šte- vilkah našega Tednika. Marjan Toš LENART / KULTURNI MARATON Bogastvo Ijublteljskegm ustvarlanjn Prejšnji konec tedna je bil pri Lenartu v Slovenskih goricah kulturno izjemno bogat in razgi« ban. ZKO je pripravila gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. GiedališčniJki so se predstavili s komedijo "Maček v žaklju". Osrednja pozornost pa je veljala kulturnemu maratonu, ki je bil na ploščadi pre priboljšek, kar smo si vsi raz- delili. Stanovanje smo našli že izven centra na drugi strani reke Kolpe na Petrinjski cesti prt neki sta- rejši ženski, ki je živela sama v svoji hiši. V dvo- riščnem prostoru je imela urejeno sobo, ki jo je uporabljala kot poletno kuhinjo. V teh prostorih je bilo tudi nekaj opreme: železni štedilnik, železna postelja, miza, omara. Voda in stranišče sta bila na dvorišču. Nekje smo dobili še zložljivo postel- jo In se za tiste razmere kar zadovoljivo nastanili. Gospodaričin sin je bil ustaš in je takrat, ko smo mi stanovali pri njej, bil nekje v Bosni. Zaradi tega smo bili do nje zelo zadržani, saj smo ustaše poznali le iz Bosne. Nikdar Ji nismo razlagali gro- zodejstev, ki so jih tam počeli ustaši. Sicer pa je bila po srcu dobra ženska. Če smo kaj potrebo- vali, nam je rade volje posodila ali pa dovolila, da si na njenem vrtu naberemo zelenjave za sproti, iz njene drvarnice pa drva za kurjavo. Do takrat, ko je oče dobil prvi zaslužek, Je mini- lo dobrih 14 dni. Tisto nekaj malega hrane, ki smo Jo dobili prt izselitvi iz Sokolane, smo kljub zelo štedljivi rabi hitro pospravili, potem pa Je nastopila prava lakota. Nismo si mogli pomagati drugače, kot da smo mama in midva z bratom odšli na bližnje koruzne njive, kjer Je ravno zorela koruza, si natrgali nekaj storžev, zrnje doma na štedilniku posušili in ga zmleli na ročnem mlinčku za kavo. Iz tega zdroba z otrobi vred smo si skuhali nezabeljeno polento. Bila Je kar okusna, posebno če smo jo posuli s sesekljanim česnom. Prej sem povedal, da Je sestra hodila v šolo. Midva z bratom sva bila doma - Jaz nisem bil več šoloobvezen, brat pa Je rekel, da če jaz ne hodim v šolo, tudi on ne bo, zato sva imela dovolj časa, da sva koruzo nabirala na širšem območju, tako da na eni njivi ni bilo preveč škode. Na tak način smo se pretolkli do prvega zaslužka. Ko pa Je oče dobil prvi denar, smo se najprej pošteno na- jedli kruha. Joj, kako je bil dober kos pekovske- ga kruha, rahlo posoljen in posut s sesekljanim česnom! Imeli smo občutek, kot da jemo pogačo s kranjsko klobaso. Sicer pa sva midva z bratom imela kar dovolj časa za potepanje. Ogledovala sva si mesto, obiskala staro trdnjavo Sisak na sotočju Kolpe in Save, pred katero se Je bila znamenita bitka pri Sisku med turško in krščansko vojsko, in z mosta čez Kolpo opazovala mrliče, ki so vsak dan - včasih v kar velikem številu - plavali po reki. Ne- kateri so bili bolj, drugi manj napihnjeni, večina jih je imela roke z žico zvezane na hrbtu, nekateri so imeli prerezane vratove, drugi razbite glave. Pogled na tiste zabuhle režeče se obraze je člo- veka Kar stresel. Ti mrliči so dokazovali, da akcija čiščenja Srbov v Kordunu in Baniji, to je v spodnjem porečju Kolpe, Še ni končana. Oče in mati sta oba imela domovinsko pravico v Ljubljani. To je bila v starih časih kar pomem- bna pravica, kt ni omogočala samo oblastem, da nezaželenega človeka prisilno pošljejo v kraj, v katerem ima domovinsko pravico, ampak tudi delavoljnemu človeku, da si v tem kraju uredi svoje življenje. Ko smo izvedeli, da italijanske zasedbene oblasti dovoljujejo ljudem, ki so jih iz Spodnje Štajerske pregnali Nemci, naselitev v Ljubljanski pokrajini v krajih, kjer imajo ti ljudje domovinsko pravico, smo prosili naše sorodnike v Ljubljani, da nam v tej situaciji pomagajo tn ure- dijo vse, kar je potrebno, za pridobitev dovoljen- ja. Sorodniki - mamine sestre m očetova sestra tn brat - so se res izkazali. Preskrbeli so nam začasno stanovar^je, okvirno tudi službo za očeta in jamčili, da nas bodo oni preživljali, če ne bi mi dobili zaposlitve. Tako smo konec oktobra dobili dovoljenje Italijanskih oblasti za preselitev v Ljubljano. Treba je bilo dobiti še dovoljenje hrvaških oblasti za izselitev in 12. novembra zvečer smo z vlakom odpotovali iz Siska. Na- jkrajše smeri Zagreb - Zidani Most - Ljubljana nis- mo smeli uporabiti, ker je vodila prek od Nemcev zasedenega ozemlja, ti pa so nas ja izgnali, zato smo morali izbrati smer prek Karlovca in Novega mesta do Ljubljane. Tudi po najkrajši poti iz Siska v Karlovac ni bilo možno, saj zaradi vstaje vlak na banijski progi ni ved vozil. Preostalo nam Je edino potovanje do Zagreba, presedanje na vlak za Karlovac in v Karlovcu spet presedanje na vlak, ki je takrat še vozil iz Karlovca do Ljubljane. Vsa ta presedanja so bila za nas, obložer^e s culami in zavitki, kar velik podvig. Ko smo v Bubnjarcih zapuščal! hrvaško ozemlje, smo bili srečni, da smo se rešili vseh tistih grozot, ki smo jim bili priča v minulih štirih mesecih, ko pa smo na železniški postaji v Metliki zagledali italijanske karabinjerje z njihovimi čudnimi pokrivali, se je ta naša sreča kar nekam skalila. Tudi v novem kraju bomo živeli pod komando okupatorja, ki mogoče ni tako grozovit kot Nemci ali hn/aški ustaŠi, ima pa s Slovenci gotovo svoje namene, kar Je doka- zal že na Primorskem. 8 četrtek, 26. september 1996 - TEDNIH celje / MEDNARODNI OBRTNI SEJEM fe/em thsegd prUakovanja 29. mednarodni obrtni sejem si je v desetih dneh ogledalo več kot 250 tisoč obiskovalcev, kar so organizatorji tudi napovedali. Letošnji sejem je bil v bistvu generalka za 30., jubilejni sejem, ki bo prihodnje leto. I\a 55 tisoč kvadratnih metrih se je predstavilo 1740 razstavljavcev iz 25 držav. Sejem in tudi predstavitev deficitar- nih obrtnih poklicev sije ogledalo tudi 10.250 učencev sedmih in osmih razredov iz cele Slovenije. V okviru sejma so letos pripravili 56 spremljajočih prireditev ter 102 protokolarna do- godka, na katerih je sodelovalo čez šest tisoč ljudi. Ptujski obrtniki in podjetniki, ki so se predstavili bodisi prek Obrtne zbornice in zadruge Pa- norama, nekateri tudi samosto- jno, so s sejemskimi odzivi za- dovoljni. Sekretar zbornice Ja- nez Rižnar je povedal, da so takšne sejemske predstavitve iz- redno dobrodošle, da pa bi že za prihodnje leto kazalo uveljaviti nekatere spremembe. Boljše bi bilo, če bi se na skupni stojnici predstavile vse dejavnosti v okviru zbornice, zatem pa v okviru posameznih občin, ki so že letos nekaterim obrtnikom in podjetnikom pomagale pokriti stroške sodelovanja na sejmu v Celju. Hala "A" je dobro obiska- na, zato bi lokacijo kazalo obdržati. Za razstavljavce je zelo koristno, da se predstavljajo skupaj in posamezno. Samosto- jno ali skupaj se je na letošnjem sejmu v Celju predstavilo okrog 50 obratovalnic oziroma članov Območne obrtne zbornice Ptuj, ki ima svoje člane v vseh deve- tih občinah na Ptujskem. Obisk županov in drugih predstavnikov devetih občin na 29. mednarodnem obrtnem se- jmu, kamor jih je povabila Območna obrtna zbornica Ptuj, so izkoristili tudi za pri- ložnostne pogovore o tem, kako bolj promovirati obrt in podjet- ništvo v Ptuju, kjer je bila letos organizirana 4. razstava obrti. To bi kazalo nadaljevati, vendar je osrednji problem primeren prostor, do katerega bi kazalo priti s skupnimi močmi vseh devetih občin. MG Razstavni prpostor Ibrtne zbornice Ptuj. Foto: J. S. slovenska bistrica / KLUB ALTERNATIVNIH LETALCEV Uspel tridnevni miting Po triletnem delu se je slovenjebistriški Klub alternativnih letalcev prejšnji konec tedna predstavil javnosti. Končno jim je po dolgotrajnih prizadevanjih od ministrstva za pro- met in zveze uspelo dobiti dovoljenje za odprtje vzletišča na Črešnjevcu. V treh dneh, ko je bilo celo vreme zmajarjem za silo naklon- jeno, je bilo kar 30 startov. Po- leg domačih zmajarjev so pole- teli tudi zmajarji iz Ljutomera, Ormoža, Loč pri Slovenskih Konjicah ter Ptuja. Namen mitinga, ki ga je obis- kalo veliko število ljudi, je bil, prikazati Bistričanom, da klub, ki šteje 20 članov, od tega šest pilotov zmajarjev, živi in dela. Miting sta obiskala tudi sloven- jebistriški župan dr. Ivan Žagar in tajnik občine Milan Ozimič ter z zmajem tudi poletela in si tako iz zraka ogledala Slovensko Bistrico. Seveda pa Klub alternativnih letalcev iz Slovenske Bistrice ni brez problemov. Travnik, kjer imajo sedaj vzletišče, je še vedno last nekdanjega kmetijskega kombinata v Slovenski Bistrici, ki je že nekaj let v stečaju. Ker pa za vse ni denarja, so trenutno njihovi načrti o hangarju, kjer bi shranjevali zmaje, zgolj pobožne želje. Vida Topolovec ptuj / Z MODNE REVIJE BARBARE PLAVEČ Všečna moda za elegantno ženska v romanskem palaciju ptujskega gradu je bila 21. sep- tembra modna revija oblačil blagovne znamke Barbare Pla- več, ki se je s tem tudi uradno pričela pojavljati na slo- venskem trgu. Priprave na registracijo bla- govne znamke so trajale polne tri leta. Kolekcije so naprodaj v dveh prodajalnah v Ptuju in v Ljubljani, kjer so prodajalno v Svetovnem trgovinskem centru odprli 24. septembra. Sobotna modna revija unikatnih izdel- kov je bila organizirana dve leti po prvi predstavitvi izdelkov mlade modne kreatorke Barbare Plaveč prav tako v romanskem palaciju ptujskega gradu. Mana- kenke so bile tokrat znane slo- venske lepotice, med njimi Ves- na Dolenc in miss Slovenije '95 Teja Boškin, na modni stezi se vse bolj uveljavlja Kidričanka Andreja Meško (odkritje prve ptujske avdicije za manekenke v organizaciji Radio-Tednika leta '94), prvič pa se je pred ptujskim občinstvom predstavila Alenka Vindiš (zmagovalka druge ptuj- ske avdicije in finalistka izbora mis Slovenije). Manekenke so predstavile kostime za elegan- tno žensko, ki ji ustreza šport- no-elegantna linija s pridihom modnih smernic, ter svečana oblačila in eksperimentalne večerne obleke, ki jih je Barbara Plaveč oblikovala ob zaključku študija na Fakulteti za obliko- vanje oblačil in tekstilij. Številno občinstvo je mlado kreatorko toplo nagradilo z ap- lavzom. Najbolj so ugajali kosti- mi za vse priložnosti. MG Vesna Dolenc in Alenka Vindiš v izdelkih Barbare Plaveč. Prva Je že uveljavljena slovenska maneken- ka, druga dela šele prve korake. Foto: IVI. Ozmec ormož / DRUGO LIKOVNO SREČANJE NA HUMU Razstava v obiinski avli že drugo leto je med počitnicami na Humu ustvarjala skupina štu- dentov akademije likovne umetnosti. Letos so Tina Štim, Marko Zorovič, Mihael Rudi, Edvin Dobrilovič in Tomaž Pla- več kljub slabemu vreme- nu en teden delali na te- renu. Realne motive iz okolja so prenesli na plat- no na abstrakten način. Dela so razstavili v avli občine Ormož, kjer bodo razstavljene še do 4. ok- tobra. MS ptuj / ODPRLI PRVO ZASEBNO LEKARNO Lekarna po evropskih standardih Na Potrčevi 23 v Ptuju je 20. sep- tembra Neda Toplek odprla prvo zasebno lekarno na širšem območju Ptuja Top-lek. Gre za 203. lekarniško enoto in obenem 35. zasebno lekarno v Sloveniji. Lekarniška mreža v Sloveniji se vse bolj izpopolnjuje, v zadnjih petih letih je bilo odprtih 40 lekarniških enot, je na otvoritvi povedal Ivan Remškar iz lekarniške zbornice Slo- venije, ki je tudi predstavil trnovo pot prve zasebne lekarnarke na Ptujskem. V prvi ptujski zasebni le- karni, ki bo za stranke pričela delati prvega oktobra, bo skupaj z lastnico pet zaposlenih. Nova lekarna je zgra- jena po evropskih standardih, arhi- tekta sta bila Branko Čepič in Janko Zadravec, nottanjo opremo pa so po načrtih nemške firme Ziirn izdelali domači izvajalci. Odprta bo vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8.30 do 12. ure. Dežurno službo bodo še naprej opravljali v lekarni v Trstenjakovi ulici. (MG) Prva zasebna lekarna Ptujskem ob vhodu ^ ptujsko bolnišnico. Foto: KoS' fednik 26. SEPTEMBER 1996 PO NAŠIH KRAJIH - 9 i.eskovec / KULTURNA PRIREDITEV S PESTRIM PROGRAMOM Kvliurn^ bogafa obiina V občini Videm so se minulo nedeljo srečali ljudski pevci, godci, plesalci in mladi glasbeniki na drugi prireditvi Spoz- najmo se ob pesmi, plesu in glasbi. Organizacija letošnjega l^ulturnega srečanja je bila v rokah Prosvetnega društva j^eskovec, nastopajoči pa so se predstavili z bogatim kultur- nim izročilom Haloz. prvič so se v občini kulturnega srečanja domislili lanskega leta v Vidmu in takratni dober odziv nastopajočih je vzpodbudil, da srečanja članov ljubiteljskih društev pripravljajo vsako leto. Francka Petrovič, predsednica odbora za prireditve v videmski občini, je ob tem poveda- la:"Takšna srečanja so dokaz več, da ljudska pesem in glasba v Halozah nista zaspali. Danes oboje v kulturnih društvih ohranjajo tisti, ki ljubijo ljudsko izročilo in ga prenašajo na mlajše rodove. V občini se vedno znova veselimo pisane druščine članov ljubiteljskih društev." Na letošnji prireditvi v Le- skovcu je pelo, plesalo in igralo okrog 200 nastopajočih; najmlajši iz OŠ Leskovec, pevci moškega seksteta in godbe na pi- hala PD Podlehnik, Lancova vas pa se je tudi tokrat predstavila s plesalci, godbeniki in ljudskimi pevci. Folklorna skupina Rožmarin iz Dolene je predsta- vila splet plesov in pesmi iz Ha- loz, ki spominjajo na čas trgatve in dela v vinogradu. Z dunajski- mi valčkom in hitro polko so se predstavili videmski tamburaši, nastopili so folkloristi iz Po- brežja in harmonikarja iz Vid- ma, lovski sekstet LD Leskovec, domače društvo pa se je tokrat predstavilo s pesmijo mešanega pevskega zbora. Sicer pa prireditev ni izzvenela le v duhu ljudskega izročila, za kar so poskrbeli člani Mladin- skega kulturnega društva Pod- lehnik. Trio Črički iz haloških gričev je navdušil z domačimi pesmimi, skupini Ena jazzva jazza, ki je muzicirala v stilu jaz- za in črnskih ljudskih presmi, in Tavžentroža pa sta navdušili tiste, ki imajo radi drugačno glasbo - predvsem mlajše. Letošnja kulturna prireditev, ki jo je skoraj zmotil dež, se je zapisala med uspešne in že pri- hodnje leto bodo podobno pri- pravili na drugem koncu občine. Tekst in fotografija : Tatjana Mohorico Nekateri so v Leskovcu plesali, spet drugi pa peli in igrali videm / PREMALO DENARJA ZA CESTE IN PLAZOVE So sto- in veiodstotne podražitve upraviiene? Na zadnji seji sveta občine Videm so svetniki precej časa namenili poročilu o delu odbora, pristojnega za gospodar- sko infrastrukturo v občini. Pozornost je razumljiva, saj je prav to področje v občini zelo občutljivo, potrebe pa daleč presegajo proračunsko odmerjena sredstva. Po predloženih podatkih je občina za investicije v ceste doslej namenila dobrih 51 mili- jonov tolarjev, za letos načrto- vana dela pa še niso končana. Na haloškem območju občine so vse večji problem plazovi, ki nastajajo hitreje, kot jih je ®ogoče sanirati. Svetniki so opozorili na nujnost sanacije ne- '^aterih manjših plazov, katerih posledice bi lahko odpravili z re- lativno nizkimi stroški, po mo- kri jeseni in zimi pa bodo na spomlad stroški zagotovo dokaj višji. Poleg tega nujnost sanacije povečuje še dejstvo, da so se pla- zovi sprožili na cestah, ki so edi- na povezava tam živečih ljudi z dolino; ob dodatnem drsenju zemlje bodo torej povsem odre- zani od sveta. Žal denarja v občinski blagajni ni in predstav- nik občinske uprave, pristojen za področje cest, ne vidi druge možnosti kot popolno zaporo cest, ki jih ogrožajo plazovi. Svetniki so menili, da je potreb- no poskusiti z najetjem premos- titvenega kredita, a ta bo posegel že v občinske finance prihodnje- ga leta. V občini se sicer s sanaci- jo plazov ubadajo vse leto in mnogo je že saniranih. Koliko denarja so v tem letu namenili njihovi sanaciji, na seji niso po- vedali, toda že informacija, da je samo nadzorna služba veljala 1,8 milijona tolarjev, pove precej. Pozornost svetnikov, predvsem pa nadzornega odbo- ra, so vzbudili podatki o pre- cejšnjih razlikah med planirani- mi in porabljenimi sredstvi za pos^ezne cestne odseke. Med- tem ko so manjša odstopanja ra- zumljiva, je težko razumeti sto- ali dvestoodstotne razlike, ki se obetajo pri ureditvi avtobusnega postajališča v Podlehniku. Za ta namen sta bila planirana dva mi- lijona tolarjev, predsednik odbo- ra za infrastrukturo je omenjal stroške izvedbe v višini 4 milijo- nov, župan pa je govoril celo o šestih do sedmih milijonih to- larjev. Dela v Podlehniku so končana; gre za delno razširitev ceste, izgradnjo pločnika in novo asfaltno plast na nekaj de- set metrih ceste. Podražitev je menda posledica mehkega tere- na, zaradi česar je bilo potrebno opraviti bistveno globlje izkope. Tolikšna podražitev - še posebej če držijo županove številke - pa je kljub vsemu nelogična. Če ne drugega, vzbuja dvome o izbiri najugodnejšega izvajalca. J. Bračič Ureditev postajališča v Podlehniku. Bo veljala štiri, šest ali sedem milijonov? slovenske gorice / NAJ ŽIVI ŠPORT V spomin na gimnazijska leta Ptujska gimnazija je od prejšnjega tedna bogatejša za likovno delo slikarke iz Ljubljane Alenke Gerlovič. Sliko z naslovom Sončni zahod v opuščenih solinah je svoji bivši šoli podelil Ormožan Dušan Gerlovič. Ob tej priložnosti sta predstavnici ljubljanske A-banke na Ptuju in ptujskega podjetja Petlja podarili hranilno vlogo in šolske potrebščine dijaku Igorju Klepu, nosilcu srebrne medalje na olimpijskem tekmovanju iz matematike. Ravnateljica gimnazije Meta Puklavec je povedala, da so gimnazij- ski profesorji in dijaki vseh daril zelo veseli, slika pa bo del gimnazij- ske galerije, ki jo načrtujejo v bodoči novi šolski zgradbi. S tem dogodkom je Dušan Gerlovič v imenu podjetja Studio Stil iz Ljubljane pričel obsežen Renaultov promocijski dogodek na temo Naj živi šport. Tridnevno dogajanje se je nadaljevalo že v petek zvečer v Ormožu, kjer so odprli slikarsko razstavo Darje Vidic, nato pa je goste sprejel ormoški župan. V soboto so se slovenski direktorji, novi- narji in drugi gostje pomerili na kolesarskem maratonu po Sloven- skih goricah, zvečer pa je tovarna Revoz pred ormoškim hotelom predstavila avtomobil Twingo. V nedeljo so imeli Ormožani v Mestni grabi priložnost ogledati si ragbi tekmo med Italijo in Slovenijo, nato pa še teniško srečanje, popoldan pa je ormoški župan sprejel župana Kamnika in Vrhnike ter nekaj odličnih športnikov, med njimi tudi nosilca srebrne olimpijske medalje Andraža Vehovarja. MZ Nekdanji dijak ptujske gimnazije Dušan Gerlovič je podaril gim- naziji v spomin na svoja dijaška leta sliko 70-letne slikarke, svoje sorodnice Alenke Gerlovič. 10 - NASI KRAJI IN LJUDJE 26. SEPTEMBER 1996 - tednik poucane / TRINAJSTI DAN ODPRTIH VRAT Sveiano a^prHe prenovlienega stanovanjskega dela doma v domu starejših občanov v Poljčanah, ki sodi med večje tovrstne ustanove v Sloveniji, imajo trenutno 295 varovancev iz 25 občin. Najmlajši varovanec šteje 29, najstarejša pa 96 let. Za njihovo dobro počutje skrbi 87 delavcev zavoda. Ob vseh drugih aktivnostih redno deluje tudi devet skupin starih za samopomoč. Vodijo jih trije zunanji sodelavci ter šest delavcev zavoda. V soboto, 14. septembra, je bilo pri njih posebej slovesno, saj so se varovanci doma ter nji- hovi svojci, prijatelji in drugi zbrali na tradicionalnem, že tri- najstem srečanju. Ob tej pri- ložnosti so predali namenu pre- novljen stanovanjski del doma. Najzaslužnejšim delavcem zavo- da so podelili priznanja. Kislo in hladno jesensko vre- me ni motilo prirediteljev ter gostov, ki so tisti dan prišli na obisk v dom dr. Jožeta Potrča. Med njimi so bili slovenjebi- striški župan dr. Ivan Žagar, ki je v priložnostnem govoru poz- dravil stanovalce in zaposlene, Bojana Cvahte, državna sekre- tarka ministrstva za delo, dom in družino, ter številni drugi. V kulturnem programu, ki so ga deloma pripravili varovanci doma, so nastopile tudi harmo- nikarke Tineta Lesjaka. Direktorica doma Cvetka Po- lanec je v pozdravnem nagovoru omenila, da njihovi varovanci poleg tople postelje in dobre hra- ne potrebujejo še kaj več, tudi veliko človeške topline in razu- mevanja ter seveda prijetno bi- valno okolje. To so v domu ure- sničili to poletje in v celoti pre- novili stanovanjski del zavoda, kjer prebiva 112 varovancev. Obnovitvena dela so stala 39 in pol milijona tolarjev. Ob koncu slovesnosti so naj- zaslužnejšim delavcem zavoda podelili priznanja. Prejeli so jih Ana Mlinaric in Neža Kobale za delovno terapijo, Zofija Jed za 30 let dela v zavodu, za 20 let pa Drago Jed, Martina Krajnčan in Zdenka Kapun. Gostje so si z zanimanjem ogle- dali dom, še posebej prenovljeni del ter razstavo ročnih del. Vzporedno z ogledom doma pa je z državno sekretarko Boja- ne Cvahte, županom bistriške občine ter drugimi, ki se v Slo- venski Bistrici ukvarjajo s soci- alno politiko, tekel pogovor o so- cialni problematiki v občini s poudarkom na varstveno-delov- nem centru, ki ga želijo ustano- viti že to jesen. Stanovalci doma pa so ta dan prijetne obiske svojih najbližjih izkoristili za pošten klepet, tisti najbolj okretni, ki jih ni bilo malo, pa so se zavrteli ob glasbi ansambla Francija Zemeta. Vida Topolovec Trinajstega dneva odprtih vrat v poijčanskem domu dr. Jožeta Potrča se je poleg varovancev udeležilo veliko svojcev ter drugih. Foto: VT <»orisnica / ZNANI PODATKI O ŠKODI PO NEURJU Škode za 41 fftfflff/off ev tolarjev Poročali smo že, da je neurje s točo pred več kot tremi tedni močno prizadelo cirkulanski konec občine Gorišnica. Po se- daj že znanih končnih podatkih o škodi, je te na infrastrukturi za dobrih 18 milijonov tolarjev, medtem ko v vinogradih in na poljih za okrog 23 milijonov. Po podatkih tajnika gorišniške občine Alojza Ivanuša sta neurje in toča močno prizadela nekatere predele katastrskih občin Gradišča, Pristava, Slatina, Cirkulane in Dolane. Poško- dovanih je kar 48 kilometrov gramoziranih cest. Poleg tega se je na prizadetem območju spožilo šest manjših plazov, poškodo- van pa je tudi most preko potoka Belca. Precej bolj so poškodovani nekateri pridelki, med katerimi prevladuje vinska trta. Posledice v vinogradih se bodo opazile še prihodnji dve leti, kajti toča je močno poškodovala les vinske trte. Nekaj prijav je bilo škode v sadovnjakih, pa tudi veliko hektarjev poljščin, oredvsem na strniščnih posevkih in na koru- zi. Posebna občinska komisija si je ogledala prizadeta območja, vsi zbrani podatki pa so že bili odposlani na pristojno službo v republiki. T. Moiiorko »Poletne iskritea v domu upokojencev Ptuj imajo oskrbovanci vse možnosti, da se kot oskrbovanci počutijo domače in sproščeno. Sodelu- jejo lahko v različnih dejavnostih, kot so: telovadba, pikniki, izleti, različna družabna srečanja, delovna terapija, flziotera- pija, pogovorne skupine, prirejajo razstave, pojejo v domski pevski skupini, ki občasno tudi gostuje, radi pa povabijo v goste tudi druge. Pred nekaj meseci so se odločili, da izdajo prvo številko domskega glasila. Uredniški od- bor, ki so ga sestavljali oskrbova- nec Karel Stropnik, delovna te- rapevtka Nada in socialna delav- ka Jožica, je z veseljem pregledal in uredil veliko število pesmi in sestavkov, ki so jih v celoti napi- sali oskrbovanci doma, nekateri stari tudi čez 80 let. Glasilo, ki so ga naslovili Poletne iskrice, je li- kovno opremil domski umetnik Vlado Kaisersberger, nagradno križanko, ki je bila priložena, pa je sestavil Edo Klasinc. Glasilo so oskrbovanci doma dobili brezplačno. V torek, 10. Septembra, so v jedilnici na predstavitvi Polet- nih iskric prisluhnili branju od lomkov iz glasila. Prestavitev s svojim petjem, recitiranjem igranjem popestrili učenci oj Ljudski vrt, za kar se jim orga^j zatorji lepo zahvaljujejo, končanem programu so bilj ^ pravilno rešeno geslo križank^ izžrebani trije oskrbovanci. Prepričani smo, da bodo v naslednji številki Iskric, ki ^^ bodo zaiskrile spomladi, s svojj. mi prispevki sodelovali tudi tis. ti, ki za to do sedaj še niso zbralj dovolj poguma, kajti tudi takšni dogodki polepšajo jesen življen. ja. Karel Stropnik lenart / TURISTIČNA PROMOCIJA lumimi vendarle na bolje 1 NOVIM PROSPEKTOM ZAČENJAJO CELOVITO PROMOCIJO OSREDNJIH SLOVEN. SKIH GORIC # OPAZNA VLOGA TIC, KI POSTAJA USKLAJEVALEC DEJAVNOSTI v okviru priprav na prihodnje zasedanje občinskega sveta, ki bo v začetku prihodnjega meseca, so se sestali nekateri odbo- ri lenarškega občinskega sveta. Tako so na seji odbora za go- spodarstvo, obrt in turizem med številnimi aktualnimi vprašanji vnovič načeli problematiko turizma. Tokrat so se bolj ustavili pri ponujenem programu dejavnosti občine Len- art na področju turizma do konca letošnjega leta. Gradivo je bilo solidno pri- pravljeno, iz njega pa smo lahko razbrali, da začenjajo (končno) dajati večji poudarek celovitim predstavitvam lenarškega turiz- ma. Tako bo na letošnjem sejmu GOST-TUR v Mariboru soddo- vala tudi občina Lenart. Pro- gram predstavitve je izdelal TIC iz Lenarta, ki tudi sicer že prev- zema vlogo usklajevalca turis- tične ponudbe. Občina Lenart se bo predstavila z znano ponudbo, v katero poleg gostinstva vključujejo turistične kmetije, kulturo, šport, lovski in ribiški turizem. Letos bodo namenili posebno pozornost predstavitvi naravnih in kulturnih znamenitosti. Prvič pa bodo najširši javnosti (tudi strokovni) predstavili novi turis- tični prospekt Lenarta (v Tedni- ku smo ga že predstavili), dejav- nost vinogradniškega društva, ZKO in TlC-a. Posebnost letošnje predstavitve Lenarta na GOST-TURU bodo nastopi fol- klornih skupin in domačih proizvajalcev sira, vina, sadja in olja. V okviru možnosti se bodo predstavila nekatera TD, med njimi tudi letos ustanovljeno TD Benedikt in najbrž že tudi TD Sveta Ana, ki naj bi ga usta- novili konec meseca. Sicer pa so letošnja turistična prizadevanja kljub težavam že obrodila nekaj sadov, ponudba je bila pestrejša. Tudi do konca leta se bo zvrstilo več prireditev, med katerimi naj omenimo festi- val narodnozabavne glasbe v Cerkvenjaku, Maistrove slove- snosti na Zavrhu, nastop folklor- nih skupin in ljudskih pevcev, slikarski ex-tempore in Čolniko- ve dneve v Benediktu. Bogato bo tudi letošnje martinovanje v Lenartu, ki ga pripravljajo vino- gradniki, kulturniki, turistični delavci in drugi. M. Toš Brez pr€tvlji€ ni otroštva Pravljice sodijo med najstarejše li- terarne oblike in so bile sprva na- menjene odraslim. Danes je, žal, ustaljeno prepričanje, da so knji- ge pravljic le za majhne otroke. Takšno pojmovanje je napačno, saj ravno pravljice, ljudske in umetne, pojasnjujejo osnovna življenjska vprašanja. Slednja so prisotna v vseh starostnih obdobj- ih, od prvega zavedanja v ranem otroštvu do jeseni življenja. Me- nim, da bi mnogi odrasli skozi pravljični svet laže obvladali tego- be in premagovali vsakodnevni stres. Kaj je pravzaprav pravljica? Pravljica je krajša pripoved v ne- vezani besedi, lahko je tudi v ver- zih, ki postavlja svoje junake in zgodbe v poseben pravljični svet čudežnega, fantastičnega, nad- naravnega. V ljudski pravljici se liki in motivi ponavljajo, konec je običajno srečen ter nagradi do- broto, hudobno pa kaznuje. S pomočjo pravljice se na ravni ne- zavednega oblikujejo osnovne osebnostne vrednote in vrline: pravičnost, ljubeznivost, dobrota, hvaležnost, popustljivost, duhov- nost, razumevanje, sočutnost, spoštovanje, radodarnost, skrom- nost, vedrina, bistrost, odpuščanje, občutek za lepo ... Ker so sodobne knjige pravljic tudi izjemno umetniško ilustrira- ne, je njihovo branje pravi estetski užitek. Ta v vseh drugih oblikah zahteva več časa, denarja in ne nazadnje tudi predznanja. Torej vam predstavljam kratek iz- bor izjemnih pravljičnih knjig, ki si jih lahko izposodite v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča (Mali grad, Prešernova 35), kjer lahko izbirate med 32.000 knjiga- mi pravljic, zgodb, legend, pesmi, igric ... RUMENO ČUDO je pravljica današnjih dni, čeprav je glavna junakinja princeska. Ta se zaljubi v čudovito rumeno rožo, ki vznikne sredi umetelno negovane trate na grajskem dvo- rišču. Razjarjeni vrtnar rožo poko- si, saj kali dolgo urejevani vrtni red. A glej ga zlomka: rumeni cvet se znova razbohoti. Strogi vrtnar kljub stoku in joku princeske rožico umori s strupom. Vrtnarje- va nerodnost pomori tudi vrtnice. Toda trdoživi rumeni cvet, ljubez- niva princeska in razumevajoči kralj na koncu le premagajo vrtnarja. Kako se imenuje ta vzdržljivi ru- meni cvet, ki preplavi kraljevske trate, preberite sami v knjigi Rena- te Schupp. Duhovite ilustracije je oblikovala Marie-Jose Sacre. Knji- ga je izšla pri založbi EPTA v Ljubljani leta 1996. Slikanica je dobitnica nagrade knjižnega sej- ma v Bologni leta 1989. KAKŠEH ČUDOVIT TRAVNIK! je ekološka pravljica, ki opozarja na neumnost odraslih. Ti uničuje- jo zelene oaze in krčijo življenjski prostor rastlin, živali ter tako tudi sebi. V nedeljo se meščani vozijo na deželo, kjer počivajo stran od uničujočega mestnega hrupa. Toda kmalu najdejo kupe razlo- gov za izboljšanje nedeljskega bi- vanja v naravi: postavijo ograje, asfaltirajo poti in parkirišča, pozi- dajo hiške in hiše ter se s tovarna- mi vred preselijo na deželo. Meščani prepozno ugotovijo, da so tako zopet izgupili mir in košček neokrnjene narave. Ob nedeljah vnovič iščejo mirne kotičke. Pravljico o travniku je napisal Wolf Harrath, ki nas tako na zabaven, a tudi k razmišljanju vzbujajoč način spominja, da je tam, kjer danes leži beton, nekoč rasla tra- va. Knjigo je ilustriral VVinfried Op- genoorth in je izšla leta 1995 pri Mohorjevi založbi. STARA MAMA je knjiga, ki pomaga preboleti iz- gubo ljubljene osebe.Izredno ten- kočutna pripoved o smrti je red- kost med knjigami za majhne otroke. Tomaževa stara mama pojasnjuje vnuku, da bo kmalu odšla. "Grem lahko s tabo, stara mama?" "Ne, mišek moj, predaleč je." "Pa kar sama boš šla? A te ne bo strah?" "Saj ne bom čisto sama. Veliko rožic bo z mano. Veš, na koncu poti bom zelo zelo utrujena in bom ves čas samo spala. Ne bom se več mogla igrati s tabo." "A boš šla že jutri?" "Ne, ne še. Ko pa bo prišla jesen in tiste bele cvetice na našem vrtu ne bo več, tudi mene ne bo več. Umrla bom." Tomaž se odloči, da bo brezmej- no varoval tisto belo cvetico, da bo stara mama še dolgo živela. Toda zima odnese belo cvetico in staro mamo. Tomaž žaluje ob pri- jaznem zajčku, ki mu daje zavetje in toplino. Oba pomladi skačeta po sveži zeleni travi in občudujeta bele cvetice in se spominjata lju- be stare mame. Nežna pripoved je delo Franza Hijbnerja, ilustacije pa Kirsten HOcker. Knjigo je izdala založba Kres leta 1994. KO SO BILI KROKARJI ŠE PISANI je duhovita zgodba o nečimrnosti. Papagajsko pisani krokarji se pre- pirajo o pravi, prvobitni in naj- boljši krokarski barvi. Eni zago- varjajo vijoličasto, drugi zeleno z modrimi črtami, tretji lila z roza pi- kami ... Ker ne dosežejo soglasja, se vname prava pravcata vojna. Sprva le besedni boj se sprevrže v puljenje peres in mikastenje brez primere. Krokarska zoprnija je kaznovana s črnim dežjem, ki vse pisane krokarje spremeni v navadne črne ptiče. Drugih živali, zadovoljnih s sabo in svojo barvi- tostjo, črni dež ni prizadel. Bodi- mo zadovoljni s tem, kar nam je podarila narava, je osnovno spo- ročilo avtorice Edith Schreiber- VVicke in ilustratorke Carole Hol- land.Knjiga je izšla pri EPTI, 1993. LUNINO JEZERO je poetična pripoved, ki svari pred lakomnostjo. Zelo mikavne so ilu- stracije Ivana Gantcheva, saj se biseri v slikanici resnično svetlika- jo. Te svetleče zaklade, skrite ob jezeru na dnu brezna, najde osi- roteli pastirček, ko rešuje iz- gubljeno ovčko. Fantič uboga na- vodila lisice in pravočasno zapus- ti težko dostopen kraj. Ka- menčke-bisere skuša prodati v bližnjem mestu. Toda kralju mora razkriti njihovo poreklo. Kraljeva lakomnost ugonobi vojščake in dvorjane, ki se za nasvet lisice ne zmenijo. Zgodbo je napisal Kurt Baumann in je izšla leta 1995 pri založbi EPTA iz Ljubljane. PRIJATEUI je sončna, optimistična in humor- na pravljica v verzih svetovno zna- nega Helmeja Heineja. Prevedel in prepesnil jo je cenjeni sloven- ski pesnik Tone Pavček. Pesem ob bogati ilustraciji predstavlja živalske junake kmečkega dvo- rišča, ki jih kljub različnosti dogo- divščine povežejo v prave prijatel- je, kajti resnično prijateljstvo je dragoceno in nezamenljivo. Ta knjiga je primerna tudi za najmlajše, ki knjige šele spozna- vajo. Slikanico je izdala EPTA leta 1994. PRIJATEUA je knjiga, ki vam je ne morem predstaviti. Ker je tako lepa! Prija- telja, prosim, preberite. Kanček zlatega prahu vam bo ostal na dlaneh (dobesedno, saj so UlI' stracije takšne) in v srce se vam bodo naselile besede ljubezni prijateljstva. Avtorja sta Paz Rode- ro in Jožef Wilkon, mojstra bese- de in slike. MIlana Kiemenčič fEDNIK - 26. SEPTEMBER 1996 NASI KRA.II IN LJUDJE - 11 bormava/ SKROMNA PODPORA MALEMU GOSPODARSTVU Iz proraiuna le dva itfilf/ofici tolmrjev yobČini Dornava je 64 zasebnih podjetij in samostojnih obrt- nikov pri njih pa je zaposlenih okrog 77 delavcev. iCot nam je povedal Janez jSleško, predsednik komisije za obrt, trgovino, gostinstvo in tu- rizem, prevladujejo kovinsko- predelovalne dejavnosti ter trgo- vina. Predvsem na področju Po- lenšaka je še veliko neizko- riščenih možnosti za turistične [(inetije, urediti bi morali vinske ceste in popestriti gostinsko po- nudbo. V centru Dornave ali Mezgov- cev razmišljajo o ureditvi obrt- niške cone. Dornavski obrtniki in podjetniki tudi v prihodnosti nameravajo biti vključeni v Območno obrtno zbornico Ptuj, saj jim nudi veliko ugodnosti ter servisne storitve. V lanskem proračunu niso za obrt in podjetništvo v Dornavi dodelili nobenih sredstev, letos pa dva milijona tolarjev. Občina je dodatno najela pri Novi KBM kredit in tako je za razvoj in po- speševanje drobnega gospodarst- va, podjetništva in turizma v občini Dornava za letošnjo leto namenjeno šest milijonov tolar- jev. Do 6. oktobra bo omenjena komisija sprejemala vloge, in si- cer bodo skromna sredstva raz- delili vsem tistim obrtnikom ter podjetnikom, ki bodo dodatno zaposlili nove delavce, posodo- bili obstoječo proizvodnjo in storitve, za vse nove obrtnike ter za nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov. MS ptuj / OB 4. OBLETNICI ČISTEGA MESTA Dan odprtih vrat Predstavniki podjetja Čisto mesto so na novi lokaciji ob centru za ravnanje z odpadki na Dorn- avski cesti konec prejšnjega tedna predstavili novinarjem vsebino dneva odprtih vrat, ki bo pri- hodnjo soboto, 4. oktobra, ob četrti obletnici de- lovanja teqa podjetja. Direktor Čistega mesta Andrej Koter je predstavil razvoj podjetja in vzorčno sanacijo centralnega od- lagališča odpadkov, ob katerem že dokončujejo vhodno kontrolo s tehtnico, reciklažnim dvoriščem in kompostarno. Danes je Čisto mesto stabilno pod- jetje z jasnimi razvojnimi cilji in strategijo. Strokovni svetovalec dr. Drago Vuk je poudaril, da je center za ravnanje z odpadki v bistvu vzorčni model uveljavljanja domačega znanja in tehnologi- je. Investicija je veljala okoli 450 milijonov tolarjev. Projektantka Darinka Ignjatovič je ob za okolje var- ni tehnološki sanaciji odlagališča izpostavila predvsem uspešne dogovore s sosesko, ki se je sprva tega krčevito branila, danes pa je sodelovanje z njo vzorno. Ob vsem je opozorila na dejstvo, da je omenjena deponija zgrajena za dobo petih let in z maksimalno možnostjo podaljšanja 1 do 2 leti. Čim- prej se bo torej treba odločiti, ali zgraditi regijska od- lagališča odpadkov ali sežigalnice. -OM Nova potttiiska posta/a že prthodnie leto v mestni občini Ptuj je bil v ponedeljek, 23. septembra, na obisku minister za notranje zadeve Republike Slovenije An- drej Šter. S podžupanom Ivanom Jurkovičem, načelnikom Upravne enote Metodom Grahom ter s predstavniki občine se je pogovarjal o preselitvi policij ske postaje iz mestnega j edra, za kar si v ptujski občini prizadevajo že nekaj let, saj so za gradnjo že kupili zemljišče ob Osojnikovi cesti v Ptuju. Po pogovoru je minister Šter na tiskovni konferenci povedal, da so ugotovili in sklenili, da bo gradnja nove policijske postaje v Ptuju ena prvih in prioritetnih nalog ministrstva v prihodnjem letu, saj so prostorske razmere v sedanjih prostorih za delo poli- cijske postaje skrajno neprimer- ne in ne zadoščajo več osnovnim namenom. Vse pa je odvisno od poslancev, ki morajo pred tem potrditi predlog proračuna mi- nistrstva za prihodnje leto. Po pogovoru si je minister Šter predvideno lokacijo nove poli- cijske postaje v Ptu)u sam ogle- dal ter ob tem povedal, da pov- sem ustreza sodobnim zahte- vam, zato je z njo zadovoljen. Na novi lokaciji bo po njegovem mnenju policija mnogo lažje opravljala svoje poslanstvo za vse občane s tega območja. Del pogovorov so namenili tudi problematiki, ki jo na tem prostoru povzroča državna meja med Hrvaško in Slovenijo, predvsem z namenom, da bi vse, kar predstavlja omejitev, spre- menili v to, kar bi pomenilo do- datne možnosti za gospodarski, krajevni in splošni razvoj."iVaz)- sezadnje se je treba zavedati, da je vama meja le tista, ob kateri živijo zadovoljni ljudjel" je ob koncu de- jal minister Šter. -OM ptuj / DRUGE SEJE SVETOV MESTNIH ČETRTI Zev veije prls- tojnosii čefrfff Te dni se izteka rok, do katerega morajo četrti v mestni občini predložiti natančen predlog razvida potrebnih delavcev, ki naj bi opravljali strokovna in administrativna opravila za potrebe četrti. To je bil samo eden od predlogov na prvem delovnem pogovoru župana mestne občine Ptuj dr. Miroslava Lucija z novoizvoljeni- mi predsedniki svetov mestnih in primestnih četrti v mestni občini Ptuj, ko so se pogovarjali o delovnem gradivu statuta mest- nih in primestnih četrti, delitveni bilanci, opravljanju strokovnih nalog za svete ter prevzemu delavcev tajništva skupnih služb KS mesta Ptuja in Hajdine. Z vsebino in predlogi sklepov pogovora so se sredi septembra seznanili tudi sveti četrti, ki so se sestali na drugih sejah. Prve v mesecu v juliju so bile konstituivne. Na septembrskih sejah so spre- jemali statutarne sklepe četrti, da so te lahko zaživele. Na delov- no gradivo statuta četrti so imeli v glavnem štiri sklope pripomb. Prvi se nanaša na uresničevanje lokalne samouprave, drugi na pristojnosti četrti, tretji na fi- nanciranje in četrti na opravl- janje strokovno-administrativ- nih del za četrti. V petih mestnih četrtih (Center, Jezero, Panora- ma, Ljudski vrt in Breg) predla- gajo, da se pri uresničevanju lo- kalne samouprave opredelijo zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa kot neposred- na oblika odločanja občanov o lokalnih zadevah. Pri mestnem svetu bo četrt svoje interese uveljavila po izvoljenih svetni- kih iz svoje četrti, predlagajo pa tudi ustanovitev sveta četrtnih skupnosti, ki naj bi ga sestavljali predsedniki četrti. To naj bi bil neke vrste posvetovalni organ župana in mestnega sveta in naj bi se sestajali vsaj enkrat letno in to predvsem pred sprejetjem proračuna. Pristojnosti četrti so pre- majhne, menijo, v delovnem gradivu statuta so opredeljene v enem členu, sicer pa so opredel- jene v statutu mestne občine Ptuj. Težko pa je reči, kaj še do- dati, saj tudi reforma lokalne sa- mouprave še ni končana oziro- ma prenos pristojnosti z države na občine še ni končan, prav tako pa tudi ne z občine na četrti in krajevne skupnosti. Pristoj- nost četrti bi gotovo morala biti dajanje soglasij, mnenj in pobud o zadevah četrtnega pomena, predvsem pa za posege v prostor na območju posameznih četrti. ZA FINANCIRANJE ČETRTI SAMOPRISPEVEK četrti naj bi se financirale predvidoma iz sredstev pro- računa, lastnih virov in tudi sa- moprispevkov. Sprejet bi moral biti odlok, ki bi določal kriterije in merila za njihovo financiran- je. Kar zadeva opravljanje stro- kovno-administrativnih del za četrti, se je izluščila zahteva, da bi te posle v zunanjih četrtih opravljal po pol delavca na četrt, ki bi ga financiral mestni pro- račun, čeravno se kaže potreba po celem človeku v četrti, razli- ko pa bi pokrila četrt sama. V mestnih četrtih potrebujejo vsaj dva delavca, če pa bi opravljali tudi finančno-računovodska opravila, pa tri. "To ponujamo, ker smo to službo imeli in je uspešno opravljala delo za bivših 34 kra- jevnih skupnosti v bivši občini Ptuj," poudarja Jože Maučec iz tajništva skupnih služb KS Ptuj. Trije delavci so maksimum, ki ga je na mestnem svetu prirpav- Ijen zagovarjati župan mestne občine Ptuj dr. Luci, vendar pa naj bi bilo vse odvisno od končne odločitve mestnega sve- ta. Da prihaja sedaj do težav gle- de števila delavcev, ki naj bi opravljali strokovno-admini- strativna dela za četrti, je vzrok tudi v tem, ker je bila med občinami opravljena le pre- moženjska delitvena bilanca, ne pa tudi bilanca na področju ka- drov. Na mestni občini so v tem času zaposlili nove delavce, sedaj pa se presežek pojavlja v skup- nih službah KS in na občini. Ne- sporno dejstvo pa je, da je nemo- goče, da bi strokovno-admini- strativna dela za četrti opravljal le en delavec, čeravno je to od- visno od pristojnosti četrti, ki so, kot že rečeno, trenutno v statutu mestne občine določene zelo skromno. Pri kriterijih za delitveno bi- lanco posebnih pripomb sveti mestnih četrti niso imeli. Nepre- mičnine se bodo delile po legi, premično premoženje prav tako po legi, denar, terjatve in obvez- nosti pa glede na število prebi- valcev. Na drugih sejah svetov mest- nih četrti so se tudi dogovorli, da bi do konca meseca po posamez- nih četrtih sestavili okvirne pro- grame želja in potreb, ki bi jih naj vključili tudi v proračun mestne občine za leto '97. MG 7. POVZETEK Izvleček iz študije je samo bežen poizkus zgodovinske osvetlitve dogajanj v taborišču Hrastovec, ki so v polpretekli zgodovini pustila svojevrsten pečat, za lenarške razmere (niajhno območje, v katerem se ljudje bolj ali manj med seboj Poznajo) precej boleč. Prav zara- di tega sem se odločil za objek- ^vno študijo na osnovi kri- tičnega pretresa razpoložljivih virov. Prepričan sem, da bo ta Poizkus dobra osnova za ka- snejša temeljitejša raziskovanja m zgodovinska preučevanja slo- venskogoriške zgodovine po letu 1945. Taborišče v Hrastovcu je delo- sorazmerno kratek čas, 'oprava taborišča je sodila pod pristojnost OZNE, za zaščito pa ie skrbel KNOJ. OZNA je bila Ustanovljena 13. maja 1944. leta ^ot Oddelek za zaščito naroda pri poverjeništvu za narodno obrambo Nacionalnega komite- ja osvoboditve Jugoslavije. S tem je dobila status centralizira- ne organizacije z enotno organi- zacijsko strukturo in metodami dela po vsem ozemlju Jugoslavi- je. Leta 1946 se je OZNA reorga- nizirala, namesto nje je bila pri Ministrstvu za notranje zadeve formirana Uprava državne bez- bednosti - UDE. Pri ustanav- ljanju in kasnejšem delovanju taborišča Hrastovec je imela prav OZNA vidno vlogo, kar do- kazujejo številna pričevanja, pa tudi dokumenti. Poizkus zgodovinske osvedit- ve dogajanj v taborišču Hrasto- vec s kratkim pregledom pred- vojne in medvojne zgodovine pri Lenartu v Slovenskih gori- cah ni zgolj štetje mrtvih. Tako ponavljam aktualne misli prof. dr. Petra Vodopivca, da je zadre- ga, pred katero se je znašlo zgo- dovinopisje, zadrega, pred kate- ro so se znašli vsi raziskovalci v družbenih in humanističnih ve- dah in moramo vsi na novo obli- kovati svoj odnos do konkretne nove slovenske družbe in do Ju- goslavije, v kateri smo živeli do leta 1991. Prav odnos do lastne države in njene zgodovine - tudi temnih lis polpreteklih dogajanj - se mi zdi zelo pomemben, saj bomo morali vsi skupaj novo odkrito podobo o vseh teh doga- janjih uskladiti z dejansko pre- teklostjo. In to je bil eden od odločujočih razlogov, da sem se lotil preučevanja dogodkov v ta- borišču Hrastovec, ki je vredno pozornosti lokalnega zgodovin- skega preučevanja. Gre za zelo konkreten zgodovinski prob- lem, o katerem se je v javnosti veliko govorilo že pred prvimi demokratičnimi volitvami leta 1990, po tem času pa so javnost pretresle govorice v tisočih po- bitih, kar seveda ne drži. Zato sem poskušal graditi na argu- mentih, na dejstvih in dokaz- nem gradivu, saj bi sicer lahko zapadel črno-belemu prikazo- vanju. Ko namreč govorimo o tako občutljivih temah, kot sta druga svetovna vojna in čas po njej, je pomembno, da se obračamo k dejstvom, ne pa da na vsak način poizkušano sliko, ki je bila prej bela ali rdeča, zdaj spremeniti v črno, pri tem pa mislimo, da smo tako že prišli do nove interpretacije (dr. Peter Vodopivec k temu dodaja, da je razsodil lahko samo čas, zgodo- vinar bi moral ugotavljati resni- co, pri čemer se tej resničnosti, zdaj manj, zdaj bolj približuje, nikoli pa se ne more popolnoma približati oziroma nikoli se ne more zajeti v vsej njeni celovi- tosti.) Torej študija še ni celovit prikaz dogajanj, to bo treba še storiti, saj se mi vedno znova oglašajo ljudje, ki vedo kaj pove- dati, predvsem pa, kar se mi zdi najbolj mučno, odkrivanje no- vih dokumentov, ki jih bom lahko v nadgradnji poizkusa zgodovinske osvetlitve dogod- kov v taborišču Hrastovec s pri- dom uporabil. Poleg tega sem se izogibal kakršnihkoli vrednost- nih, subjektivno obarvanih sodb, gradil sem na dejstvih, do katerih sem se dokopal v okviru preučevanja tega zgodovinskega obdobja oz. zgodovinskega pro- blema. Čeprav zlasti medvojno ob- dobje (1941-1945) pri Lenartu oblikujejo nekatere posebnosti (npr. narodnoosvobodilno gi- banje je bilo pod vplivom žarišč v bližnjih središčih, sprva Ptuja in nato Maribora; partizanskih enot v tem delu Slovenskih go- ric razen patrulj Lackovega odreda in VDV ni bilo ipd.), je treba kljub temu povedati, da študija ni opravičilo nekaterih ljudi in ravnanja, ki v tistem usodnem času za slovenski na- cionalni obstoj ni bilo v čast vsesplošnemu hotenju in odpo- ru proti okupatorjem. Slovenske gorice so občutile nacistični okupacijski sistem, ki je bil tudi sicer na Štajerskem do podrob- nosti razdelan. Ni treba čakati novih interpretacij, že dosedanji podatki o zgodovinskih dejstvih omogočajo, da si lahko vsakdo ustvari sodbo o "izzivanjih"; večina Slovencev je izzivala s tem, da je sploh obstajala in žele- la obstajati. Večina ni bila ko- munistična, to še toliko bolj vel- ja za tradicionalno globoko ver- ne katoličane v Slovenskih gori- cah, ki s komunizmom niso imeli praktično nič. Pred začet- kom druge svetovne vojne na tem območju ni bilo nobene or- ganizacije KPS, tudi ne SKOJ-a. Zato bi rad na tem mestu pose- bej poudaril, da so okupatorski škorenj med krivicami občutili prav duhovniki, ki so bili med prvimi izgnanci v Srbijo, Bosno in Hrvatsko. Slovenske gorice niso bile prežete z nobeno ko- munistično ideologijo, sodijo celo med tiste redke predele na Štajerskem, v katerih so se poj- avljali četniki. Taborišče na gradu Hrastovec pri Lenartu v Slovenskih gori- cah je sodilo med množico zapo- rov in taborišč v okolici Maribo- ra (Brestemica, mestni zapor, Strnišče); obstojalo pa je soraz- merno kratek čas. Ker to doga- janje še vedno proučujem, bi bil zelo hvaležen za dodatno gradi- vo ali pričevanja, s katerimi bi dosedanje ugotovitve dodatno osvetlili. Vsem bi bil hvaležen, saj je moj namen zgodovinsko pošteno proučiti neko obdobje polpretekle zgodovine Lenarta in okolice. Samo to in nič več. Konec 12 - NASI KRAJI IN UUDJE 26. SEPTEMBER 1996 - tednih dornava/ SPET JE DONELA BRIGADIRSKA PESEM Po nekajletnem zatišju sta v Domavi pri Ptuju spet zadone- la brigadirski hura in pesem. Vseslovensko srečanje briga- dirjev vseh generacij, ki so ga posvetili 50. obletnici začetka mladinskih delovnih brigad, je uspelo nad vsemi pričako- vanji. Prišli so prvi povojni brigadirji, tisti, ki so regulirali Pesnico ali gradili progo Brčko - Banoviči, pa tudi tisti, ki so sodelovali na kateri poznejših mladinskih delovnih akcij v kateri od republik tedanje Jugoslavije. Ni naključje, da so za prizo- rišče svojega srečanja izbrali Dornavo, saj je bil v tem kraju sedež mladinske delovne akcije Pesnica 1946, prve in največje povojne mladinske delovne ak- cije na Slovenskem, na kateri je sodelovalo več kot 1600 mladink in mladincev, v obdobju od leta 1979 do 1989 pa je bil v Dornavi tudi sedež takratne Zvezne mla- dinske delovne akcije Slovenske gorice. Več kot 700 nekdanjih briga- dirjev različnih starosti in iz raz- nih krajev Slovenije, ki so sode- lovali na kateri od povojnih ak- cij, je pozdravil dornavski župan Anton Velikonja in poudaril, da si je danes težko predstavljati delo prvih povojnih brigadirjev, ko je bilo glavno orodje bosono- gih mladincev kramp in lopata ter lesena samokolnica. Dor- navčani so že takrat brigadirjem nudili svoj dom. Ta je bil za ne- katere res v grajski zgradbi, za druge v šoli, za mnoge pa tudi po dornavskih hišah in senikih. Predsednik organizacijskega odbora Feliks Bagar je med dru- gim dejal: "Kjerkoli so delale slovenske mladinske delovne brigade, povsod so bile med naj- boljšimi. Prav zaradi tega mora biti slovenska država ponosna na slovenske mladinske delovne brigade, na mladi rod Slovencev in Slovenk, ki so ponesli čast dela, izjemne požrtvovalnosti." Izpostavil pa je predvsem dejst- vo, da brigadirji za svoje prosto- voljno delo nikoli niso zahtevali nobenih privilegijev in predčasnih upokojitev. Pred zborom brigadirjev vseh generacij so prebrali pozdravno brzojavko predsednika Milana Kučana, ki je svojo odsotnost opravičil zaradi neodložljivih službenih dolžnosti, veliko aplavza pa je požel tudi mlad brigadir Uroš Jaušovec, ude- leženec letošnjega tabora mla- dinskega prostovoljnega dela na Kogu, ki je povedal, da je Mladi forum ZLSD po sedmih letih znova obudil mladinske delovne akcije, ter dejal: "Mi sicer nismo gradili avtocest, železniških prog in mostov, kot ste jih vi nekoč, ampak smo pomagali ostarelim prebival- cem na Kogu, pripravljali lokalno cesto za asfaltiranje in imeli vrtec za otroke s Koga" Kulturni programo so pripra- vili oktet Lukari pod vodstvom Simone Žgeč, dornavske ljudske pevke, šolska folklorna skupina ter ansambel Prijatelji. Domačini iz turistično-etnograf- skega društva Lukari pa so poskrbeli za to, da niso ostali lačni in žejni. Nekdanji prvi komandant mla- dinske delovne akcije Pesnica '47 dr. Vlado Petršič je v prosto- rih zadružnega doma v Dornavi ob tej priložnosti pripravil zani- mivo razstavo fotografij in neka- terih predmetov iz takratnega brigadirskega življenja, organi- zatorji iz Ptuja pa so pripravili spominske priponke, a so pošle že pred pričetkom uradnega dela. M. Ozmec Srečanje je bilo na poščadi med zadružnim domom in dornavslak (27), 1:2 Klinger (51) Poetovio Mila: Komik, Krajnc, Ramšak, Najvirt, Vrbanec, Bezjak, Klinger in Leben. V prvem kolu L SLMN nogometaši Poetovie niso razočarali, kljub temu da so izgubili srečanje. V prvem polčasu so bili nekoliko boljši naspromik gostje, izrabili so napake v domači obrambi in dosegli dva zadetka. Drugi je bil dosežen po strelu iz 12 m, kar je novost v malem nogometu, izvaja pa se po petih prekrških ene ali druge ekipe. V drugem polčasu praktično napadala in si ustvarjala priložnosti samo ekipa Poetovie Mile, a ni imela sreče, predvsem pa zbranosti v zares ideal- nih priložnostih za doseganje zadetka. K zmagi gostov pa je pripomogel tudi njihov tokrat zares odličen vratar Kristofič. 2. SLOVENSKA IIGA V 2. SLMN je Majolka iz Vidma gostovala pri ekipi Slovenske gorice in izgubila s 4:2. Po dveh zaporednih porazih na gostovanjih bodo igralci Majolka v petek igrali na svojem igrišču v Vidmu. Rezultati 2. igralnega dneva: Slovenske gorice - Majolka 4:2, Maj Ja- kobski Dol - Tomaž 7:9, Orkan - Optima 9:3, ŽD Meteorplast - Oplotnica ITT 10:2. Danilo Klainšek Uspešno v novo sezono ^lane Karate-do kluba čaka do konca leta pet mednarodnih tekem in mladinsko državno prvenst- vo- Z rednimi treningi se pripravljajo od začetka avgusta in prvi krst sezone je bil tretji mednarodni l^arate turnir v Slavonskem Brodu 22. septembra, posevečen devetim karateistom Slav. Broda, padlim med vojno. Na njem je sodelovala tudi juniorska reprezentančna ekipa Slovenije, v kateri I® barve naše države zastopal tudi član ptujskega karate kluba Daniel Pongrac, Ptujčan Andrej Ca- futa pa je bil na tekmovanje poklican kot sodnik. sodniški kader Karate zveze ovenije sta v začetku z uspešno ^Pravljenim sodniškim izpitom .^P^embra vstopila Gorazd Grula "Borut Tement. ^^ novi sezoni prvo žensko borbe- gj ^kipo sestavljajo: Lidija Cafuta, Karahasanovič, Bojana Škrila, Klavdija Beber in Jana Kovačec. Moško ekipo sestavljajo: Gorazd Grula, Borut Tement, Da- niel Pongrac, Boštjan Vogrinec in Andrej Žitnik. Karate-do klub Ptuj vpisuje nove člane vsak torek in petek od 18. do 20.30 na OŠOlge Meglič v spodnji telovadnici. Gojijo šponni in re- kreacijski karate, za ženske in pos- lovne ljudi pa sta na voljo samoob- ramba in relaksacija. A. Cafuta Karateisti In karateistke Kara- te-do kluba Ptuj. Foto: Langerholc 2. SIOVENSKA IIGA Rezultati 6. igralnega dneva: Drava - Goriške opekarne 0:0, Dravograd - Ljubljana 1:1, Set Vevče - Šentjur 0:0, Naklo - Ru- dar Trbovlje 1:1, Era Šmartno - Nafta 2:2, BST Domžale - Želez- ničar Maribor 3:1, Piran - Jadran 0:2, Zagorje - Črnuče 2:0. 1. DRAVA 6 4 2 0 13:5 14 2. GORIŠKE OPEKARNE 6 3 2 1 12:4 11 3. SET VEVČE 6 3 2 1 6:3 11 4. ŠENTJUR 6 3 2 1 8:6 11 5. DRAVOGRAD 6 3 2 1 7:5 11 6. ZAGORJE 6 3 1 2 10:6 10 7. NAFTA 6 2 4 0 10:7 10 8. NAKLO 6 15 1 7:7 8 9. ČRNUČE 6 2 1 3 6:6 7 10.BSTDOMŽALE 6 2 1 3 6:7 7 11. RUDAR TRBOVUE 6 2 1 3 7:9 7 12.JADRAN 6 2 1 3 6:10 7 13. ERA ŠMARTNO 6 1 2 3 6:11 5 14. ŽELEZNIČAR MB 6 1 1 4 2:11 4 15. PIRAN 6 1 1 4 4:9 4 16. LJUBLJANA 6 0 3 3 4:8 3 Pari 7. igralnega dneva: Nafta - Set Vevče, Rudar Trbovlje - Era Šmartno, Železničar Maribor - Naklo, Goriške Opekarne - BST Domžale, Ljubljana - Drava, Črnuče - Dravograd, Jadran - Za- gorje, Šentjur - Piran. DRAVA - GORIŠKE OPEKARNE 0:0 Stadion Drave, gledalcev okoli 1000, sodnik Drago Kos iz Pre- val j. Drava: Jovanovič, Hotko, Fanedl, Mlakar, A. Vršič, T. Vršič (Karano- vič). Volk, Čeh, Emeršič, Bloudek (Vesenjak), Plošnik (Koren). V derbiju kola v drugi slovenski nogometni ligi med prvo- uvrščeno Dravo in drugo- uvrščenimi Goriškimi opekarna- mi se je zbralo veliko ljubiteljev nogometa, ki so želeli videti novo zmago Drave. Bolje so pričeli domači nogome- taši, gostje pa so samo dvakrat re- sneje ogrozili vrata Drave. Začetek drugega polčasa je pripa- del gostom, ki so imeli rahlo te- rensko premoč. Zadnjih dvajset minut pa je bilo v znamenju po- polne ofenzive domačih, ki so na- padali z^ vsemi razpoložljivimi močmi. Žal pa žoga nikakor ni hotela v mrežo Goriških opekarn. Delitev točk je v bistvu realna. Drava je poizkušala vse, da pride do novih točk, vendar tudi gostje nimajo slabe ekipe. V zadnjem tednu so igralci Drave odigrali tri težke tekme in normalno je, da tokrat niso imeli prave svežine. Sicer pa osvojena točka Dravo še naprej ohranja na prvem mestu druge lige. Naslednjo nedeljo gostujejo v Ljubljani, ki je sicer na zadnjem mestu, vendar se iz kola v kolo pobira. Srečanje bo zelo zanimi- vo, saj Ljubljančani pričakujejo prvo prvenstveno zmago. 3. SLOVENSKA IIGA - VZHOD Rezultati tekem 5. kroga: Črenšovci - Dravinja 4:2, Tur- nišče - Aluminij 1:2, Paloma - Kungota Broker 2:1, Unior - Per- toci Bakovci 0:0, MM Brunšvik - Odranci 4:2, Kovinar - Steklar 2:1, Goričanka - Pohorje 1:4. 1. ALUMINIJ 5 5 0 0 17:3 15 2. PALOMA 5 4 10 11:3 13 3. PERTOCI BAKOVCI 5 3 2 0 14:3 11 4. UNIOR 5 3 2 0 5:0 11 5. KOVINAR 5 3 1 1 11:5 10 6. POHORJE 5 3 0 2 8:3 9 7. ČRENŠOVCI 5 3 0 213:10 9 8. STEKLAR 5 1 1 3 6:8 4 9. DRAVINJA 5 11 3 8:14 4 10. MM BRUNŠVIK 5 1 O 4 5:17 3 11. ODRANCI 5 0 2 3 5:10 2 12. GORIČANKA 5 0 2 3 4:10 2 13.TURNIŠČE 5 0 2 3 6:15 2 14. KUNGOTA BROKER 5 0 2 3 4:16 2 Razpored tekem 6. kroga: so- bota, 28. septembra, ob 16.00: Dravinja - Odranci, Steklar - MM Brunšvik, Pertoci - Kovinar, Kungota Broker - Unior, Pohorje - Paloma, Aluminij - Goričanka; nedelja, 29. septembra, ob 15.00: Črenšovci - Turnišče TURNIŠČE - AIUMINIJ 1:2(1:1) Strelci: 0:1 Rozman (34), 1:1 Ternar(40), l:2Fridl (63) Aluminij: L. Šmigoc, Krajnc, Kristofič, Zemljič, Emeršič, Fridl, Pok, Boškovič (J. Šmigoc), Hojnik (Ivančič), Rozman (Lončarič), Zmko. V taboru Aluminija v Ki- dričevem so vedeli, da bo srečanje v Turnišču zelo težko, ker domačim igralcem gori pod noga- mi, saj so osvojili samo dve točki. Prvi del srečanja je pripadal Ki- dričanom, ki so v 34. minuti tudi povedli z zadetkom Rozmana. Domači se nikakor niso predajali in so šest minut kasneje izenačili. V nadaljevanje so nogometaši iz Kidričevega šli odločno, saj so ve- deli, da morajo zmagati, če želijo ostati na prvem mestu. Povedli so v 63. minuti z zadetkom Fridla. Ta zadetek je na koncu pomenil tudi peto zmago v prvenstvu. Do konca srečanja bi lahko še dosegli kakšen gol, vendar so bili napa- dalci nespretni. V soboto nogometaši Aluminija v Kidričevem gostijo ekipo no- vinca v ligi - Goričanko iz Rogaševcev. B. Lešnik 1. IIGA MNZ PTUJ - ČIANI Rezultati tekem 5. kroga: Bistri- ca - Videm 1:3, Stojnci - Prager- sko 3:2, Gerečja vas - Slovenja vas 1:3, Gorišnica - Skorba 1:2, Sre- dišče - Domava 4:2, Boč - Hajdi- na 0:2. 1.VIDEM 5 4 1 0 20:4 13 2.HAJD1NA 5 4 1 O 10:1 13 3. SKORBA 5 3 2 0 14:4 11 4. SLOVENJA VAS 5 3 1 1 13:9 10 5. GEREČJA VAS 5 2 2 1 11:8 8 6. BOČ 5 2 2 1 8:7 8 7. SREDIŠČE 5 2 1 2 9:11 7 8. DORNAVA 5 11 3 7:11 4 9. GORIŠNICA 5 1 O 4 9:12 3 10.PRAGERSKO 5 1 O 4 6:12 3 11. STOJNCI 5 1 0 4 4:20 3 12. BISTRICA 5 O .1 4 3:15 1 Razpored tekem 6. kroga: ne- delja, 29. Septembra, ob 10.30: Dornava - Skorba, Videm - Gerečja vas. Središče - Stojnci; nedelja, 29. septembra, ob 15.00: Slovenja vas - Gorišnica, Hajdina - Bistrica, Pragersko - Boč. 2. IIGA MNZ PTUJ - ČIANI Rezultati tekem 5. kroga: Pod- vinci - Pago Leskovec 1:1, Mladi- nec - Apače 0:0, Tržeč - Grajena 4:1, Bukovci - Hajdoše 3:3, Ro- goznica E1 Teh - Markovci 2:0, Ormož - Sp. Polskava 7:1. I.ORMOŽ 5 5 0 0 22:5 15 2. ROGOZN. ELTEH 5 3 2 0 8:4 11 3. TRŽEČ 5 3 0 2 15:8 9 4. MARKOVCI 5 3 0 2 15:9 9 5. GRAJENA 5 3 O 2 9:11 9 6. PAGO LESKOVEC 5 2 2 1 10:8 8 7. PODVINCI 5 2 2 1 7:5 8 8. APAČE 5 2 1 2 7:8 7 9. MLADINEC 5 1 2 210:10 5 10. SP. POLSKAVA 5 0 1 4 4:14 1 II. BUKOVCI 5 0 1 4 5:17 1 12. HAJDOŠE 5 0 1 4 4:17 1 Razpored tekem 6. kroga: so- bota, 28. septembra, ob 16.00: Podvinci - Ormož; nedelja, 29. septembra, ob 10.30: Pago Lesko- vec - Markovci, Hajdoše - Rogoz- nica E1 Teh; nedelja, 29. septem- bra, ob 15.00: Grajena - Bukovci, Apače - Tržeč, Šp. Polskava - Mladinec. 2. MIADINSKA IIGA - VZHOD Rezultati tekem 4. kroga: Dra- vinja - Pragersko 2:1, Beltinci - Krško 8:1, Steklar - Beltrans 5:0, Era Šmartno - Starše 0:1, Nafta - Slovenj Gradec 5:4, Aluminij - Kovinar Št. 3:0. Razpored tekem 5. kroga: so- bota, 28. septembra, ob 14.00: Kovinar Štore - Dravinja, Slovenj Gradec - Aluminij, Starše - Nafta, Beltrans - Era Šmartno, Krško - Steklar, Pragersko - Beltinci. MIADINA - VZHOD Rezultati tekem 3. kroga: Vi- dem- Rogoznica E1 Teh 2:0, Gorišnica - Ormož 7:0, Stojnci - Središče 1:1, Skorba - Bukovci 0:10. Razpored tekem 4. kroga: so- bota, 28. septembra, ob 16.00: Ro- goznica E1 Teh- Skorba, Središče - Videm, Ormož - Stojnci, Dorna- va - Gorišnica. MIADINA - ZAHOD Rezultati tekem 3. kroga: Gerečja vas- Bistrica 0:0, Šentjur - Unior 6:1, Slovenja vas -: Boč 1:3, Hajdina - Sp. Polskava 3:1. Razpored tekem 4. kroga: so- bota, 28. septembra, ob 16.00: Bi- strica- Sp. Polskava, Unior - Haj- dina, Boč - Šentjur, Gerečja vas - Slovenja vas. Branko Lešnik AIUMINIJ - DRAVA 3:1 (2:1) Stadion Aluminija v Ki- dričevern, gledalcev več kot 1000, sodnik Željko Lackovič iz Mari- bora. Strelci: 1:0 R. Hojnik (2), 2:0 Fridl (6), 2:1, Volk (45), 3:1 R. Hojnik (78). Aluminij: L. Šmigoc, Krajnc, Kristofič, Zemljič, Emeršič, Fridl (E. Hojnik), Pole, Boškovič, R. Hojnik, Rozman in Zmko. Drava: Lešnik, Koren (Bloudek), Fanedl (A. Vršič), Hotko, T. Vršič, Karanovič, Mlakar, Ceh, Emeršič, Zec (Vesenjak) in Volk. V srečanju osmine finala za po- kal NZ Slovenije sta se v Ki- dričevem pomerila stara športna rivala. Domači so vodeče moštvo v 3. SNL- vzhod, Drava pa v 2. SNL. Domači so pričeli zelo do- bro. V drugi minuti je kot z desne strani izvajal Zemljič, najvišje v kazenskem prostoru gostov je skočil R. Hojnik, zadel desni vratnik in žoga je končala v mreži Drave. Na drugi zadetek domačih ni bilo potrebno dolgo čakati. V 6. minuti se je za strel nekoliko z leve strani odločil domači igralec Fridl, žoga je zadela v nekoga od obrambnih igralcev Drave in spremenila smer, vendar samo to- liko, da je prevarala vratarja gos- tov in končala še drugič v mreži Drave. Seveda je bil to šok za igralce Drave. V zadnji minuti prvega polčasa je po predložku iz leve strani, ki ga je poslal Milan Emeršič, Volk uspel znižati rezul- tat. V 78. minuti je Boškovič odvzel žogo na levi strani, poslal izredno lepo podajo do R. Hojni- ka in ta je dosegel tretji zadetek za Aluminij. S tem zadetkom je bilo praktično vse jasno. Škoda, da sta se Aluminij in Drava morala srečati že v osmini finala za pokal NZ Slovenije. Toda vseeno so ljubitelji nogome- ta prišli na svoj račun, saj je bilo srečanje na visokem kvalitetnem nivoju. Aluminij se je kot edini tretjeligaš uvrstil med osem ekip, ki so še ostale v pokalnem tekmo- vanju. Tekst in foto: Danilo Klainšek R. Hojnik je dosegel dva po- membna zadetka za Aluminij v Športne novice STRELSTVO • Slovenjegoriška liga Strelska družina "Željka" Juršinci je izvedla 4. kolo me- dobčinske lige. Rezultati: Go- mila - Željka 871:921, Dornava - Petoviaavto 899:860, MIP - Trnovska vas 924:773, Ki- dričevo - prosto. Vrstni red po štirih kolih: 1. Željka 7 točk, 2. MIP 6 točk, 3. Kidričevo 5 točk itd. Posamezno: 1. Mirko Mo- leh, 2. Branko Žmauc, 3. Ivan Reberc - vsi SD Željka. 16 - ZA RAZVEDRILO 26. SEPTEMBER 1996- tedn|(( tednik - 26. SEPTEMBER 1996 ZA KRATEK ČAS - 17 Področje glasbe zajema veliko glas- benih zvrsti in tokrat sem za vas pripravil zares široki spekter novih pesmi po glasbenih področjih! Britanski pevec STING je po razpadu skupine The Police šel na solo pot in na njej pripravil nekaj izvrstnih skladb, kot so Fragile, Why should I Cry for you, Englishman in New York, Ali this Time, Fields of Gold ... STING solidno prodaja novi al- bum Mercury Falling, s katerega je pred časom v Evropi izšla skladba I was Brought to my Sensen in sedaj je pevec v ZDA izdal malo jazz obarva- no skladbo z naslovom TM SO HAP- PY I CANT STOP CRVING Avstralsko pevko MERILL BAIN- BRID uvrščam med odlične nove pop/rock pevke ob rob pevkama Tini Areni in Donni Lewis. Lahkoten ri- tem, dober glas in besedilo sta ME- RILL poslala na pota slave s prijetno debitansko pesmijo MOUTH Izredni vokal in akustična kitara sta bili osnovni značilnosti TRACY CHAPMAN, ko se je proslavila s pe- smimi Fast Car, Baby can I Hold you, For my Lover ... Lani je pevka po nekajletni pavzi izdala album New Begining in. Letos vlada na lestvici v ZDA s pesmijo Give me one Reason. TRACY pa kot drugo malo ploščo izdaja naslovno pesem NEW BEGI- NING Največje odkritje country glasbe v letu 1996 je komaj 14-letna LEANN RIMES, ki je svoj prvi album Blue prodala že v več kot dveh milijonih kopij. LEANN je po country baladi Blue odpela še eno z naslovom HURT ME (****), ki je čudovita country izpovedna balada! BELINDA CARLISLE je letos že slovela s skladbo In too Deep, pred njo pa je imela dvelemo pavzo, v ka- teri se je poročila in se preselila v Francijo. BELINDA s svojim rahlo hripavim glasom poje skladbo z žalosmim, a žal resničnim naslovom ALWAYS BREAKING MY HE- ART Britanska pevka DINA CARROLL je bila v letu 1993 razglašena za naj- boljšo pevko na otoku z albumom So Close. Lepa DINA končuje snemanje albuma Only Human in izdaja izvrst- no soul popevko ESCAPING. Multi instrumentalist MIKE OLD- FIELD je v avgustu izdal album in- strumentalnih pesmi z naslovom The Voyager. Promovira ga z naslov- no pesmijo THE VOYAGER ki je keltsko obarvana, v njej pa prevladujejo akustična kitara in dude! SUGGS igrajo zabavno glasbo, kar so dokazali s priredbama Tm only Slee- ping skupine The Beatles in Cecilia dueta Simon & Garfiinkel. SUGGS snemajo novi album in za pokušino so pripravili še eno zabavno pop/rock pesem z zanimivim naslovom NO MORE ALCOHOL (***)! Jamajška skupina CHAKA DEMUS & PLIERS igra izredno melodično regi glasbo, kar se najbolj čuti v nji- hovem največjem hitu Twist and Shout. Skupina se vrača na sceno s povprečnim regi komadom EVERY KINDA PEOPLE >>> Nemški dou CAPITAN JACK je tri uspešnice Capitan Jack, Drill In- structors in Soldier Soldier združil na albumu The Mission. CAPITAN JACK sta pripravila novi, vendar ne tako dober plesni komad z naslovom LITTLE BOY Nemški trio SCOOTER je še pris- oten na raznih lestvicah s priredbo komada Rebel Yell pevca Billyja Ido- la. SCOOTER bodo ob koncu leta izdali tretji album in kot napoved prihaja odličen techno/rave komad PM RAVING ki je prav tako priredba ročk komada Walking in Memphis pevca Marca Cohna. Dobri D.J. še "rolajo" glasbo na ana- logne ali vinilne plošče in na analog- nih gramofonih pokažejo svoje znan- je ter spretnost. Plesne novosti pa so: In de Ghetto - DAVID MORALES & BAD YARD CLUB, If Madonna Calls - JUNIOR VASQUEZ, Left Above the Cloudes 96 - JOSH WINX, Hablando - RAMIREZ, Let's ali Chant - GUSTO, The Gift - WAY OUT WEST, Fm Alive - STRETCH & VERN PRESENT MADDOG, Alabama Blues - ST. GERMAN, Deeper in the Night - MARISA TURNER, Native New Yorker 96 - BLACK BOX, Make it on my Ovvn - ALISON LIMERICK, Wonderbra - X-OVER, Hardcord Feeling - CHARLEY LOWNOISCE & MEN- TAL THEO. David Breznik Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsak petek v večernem sporedu radia Ptuj. SPOZNALI SMO KOZJANSKO Nestrpno smo pričakovali izlet ob koncu leta, saj smo bili že vsi utru- jeni od pisanja domačih nalog in učenja. Učiteljica je nekega dne vstopila v razred in nam povedala, da gremo čez en teden na izlet. V razredu je nastalo veliko veselje. Zbirali smo denar in se pogovarjali samo še o izletu. Končno je napočil tako težko pričakovani dan. Ob osmih smo se s polnimi nahrbtniki zbrali pred trgo- vino. Posedli smo v dva avtobusa in se odpeljali proti Kozjanskemu. Pot, na kateri smo si želeli ogledo- van del Slovenije, je bila precej dol- ga- Najbolj mi je bilo všeč, ko smo si ogledali farmo jelenov. Imajo jih približno sedemdeset, manj jelenov in več košut. Gojijo jih predvsem zaradi turizma in da jim popasejo osem hektarjev travne površine, da jim ni treba toliko delati. Ker se hi- tro razmnožujejo, lahko stare pobi- jejo in meso predelajo v okusne klo- base, kijih prodajo. Zraven jelenov na tem hribu gojijo tudi šampinjo- ne. Jeleni so čudoviti in lepi, čeprav so imeli v tem času še čisto majhne rogove. Najbolj so bili posrečeni mali jeleni, ki še sploh niso imeli ro- gov, ampak so od veselja kar skaklja- li in se igrali s starši. Predvsem mi je bil všeč rjavo-beljelen, kije bil vi- deti že precej star, a meni se je zdel najlepši. Ogledali smo si tudi ribnik Na ranču, kije zgrajen na poseben način. Videli smo lahko, kaj se do- gaja pod gladino vode. Gospod ima pet konjev in pet kožic. Kdor je želel, je lahko jezdil ponija. Gospo- dar nam je pokazal tudi želvo, ki jo ima zagrajeno. Čas našega izleta se je počasi iztekal in odpravili smo se proti domu. Izlet mi je bil všeč, posebej pa še popoldan, ko smo si ogledali najza- nimivejše stvari. Ta dan bom ohra- nil v lepem spominu in upam, da šesti a in b še dolgo ne bosta pozabi- la tega dne. Aleš Belšak, 6. a, OŠ Gorišnica CVETOČI TRAVNIK v četrtek, 16. maja, smo imeli učenci petih razredov namesto običajnega pouka naravoslovni dan. Ob 8. uri smo se zbrali pri šoli, kjer nas je že čakala naša razredničarka. Že prejšnji dan smo se dogovorili, da se bomo odpeljali do sošolca Ro- mana in si natančneje ogledali nji- hov travnik. Naša naloga je torej bila, da bi raz- poznali čim večje število travniških trav in cvetic. S seboj smo si prinesli tudi knjige o spoznavanju narave in dodatke k tem učbenikom. Šele se- daj smo ugotovili, kako so knjige v resnici potrebne, saj se brez njih sploh ne bi znašli. Kmalu so nam naši nosovi razodeli, da vsaka trava in cvetica drugače diši. Cvetice pa obenem s svojo lepoto in pisanostjo cvetov privabljajo čebele, da jih lahko oprašijo. Brez opraševanja bi cvetice izumrle, in če ne bilo cvetic, ne bi bilo čebel, in če ... Ugotovili smo tudi, da so rastline različne tudi po velikosti. Narava je poskrbela, da so vse približno enako zastopane v svojem naravnem okolju. To rav- novesje pa se lahko obdrži le tedaj, če človek pretirano ne posega vanj. Spoznali smo tudi zdravilne rasdi- ne. Nekoč so se ljudje zdravili samo s pomočjo zdravilnih zelišč in rast- lin. Pripravljali so različne čaje, na- pitke, obkladke ... Nekateri ljudje še danes bolj zaupajo naravi kakor so- dobni medicini. Jaz pa mislim, da bi morali povezovati in upoštevati oboje. Pri nas je zelo znana rastlina za želodčne težave "cintauer". To mi je zaupala moja babica. Tako smo bili zatopljeni v svoje delo, da niti opazili nismo, da seje naš čas že iztekel. Po napornem delu so nas Čagra- novi pogosdli s pravimi kmečbmi pogačami in sokom. Najedli in odžejali smo se, nato pa smo se vrnili v šolo. S pomočjo svoje raz- redničarke smo poiskali odgovore na zastavljena vprašanja. Tina Kelc, 5.a, OŠ Gorišnica MADONA Nekoč je živela Madona; hodila je v manekensko šolo. Nekega dne ji je mamica rekla, naj gre k svoji babi- ci Brendi, kije nastopala pred mno- gimi leti v filmu Beverly Hills. Ba- bici naj bi nesla videokaseto Brucea Leeja, ker babica zelo obožuje kara- te. Ko je drugo jutro Madona vstala, sije obula gojzerje, usnjene, čisto kratke hlače, usnjeno jakno in nato si je še nadela usnjeno čepico in se tako odpravila v gozd. Med potjo je srečala Mela Gibsona. Imel je velik gobec, strašne oči, ostre zobe in ko- smate uhlje. Vprašal jo je: "Kam pa kam, Madončica?" Madona seje zlagala in rekla, da gre na snemanje. Strašni Mel Gibson jo je vprašal: "Kje imaš snemanje?" Madona mu je odgovorila: "Najprej moraš iti naravnost, potem prideš do drevesa, ob katerem rastejo zelene gobe, se obrneš na levo, narediš šest korakov in zaviješ na desno, nato zagledaš grm cvetočih vrtnic, zaviješ na de- sno, greš naravnost in videl boš blazno velik gozd. Tam imam sne- manje." Potem je Mel Gibson rekel Ma- doni, naj gre nabirat rožice, on pa je odhitel pogledat, kje je tisto sne- manje. Ko je prišel tja, je videl majhno hiško. Takoj je vedel, da se mu je Madona zlagala. A vseeno je odšel pogledat, kdo stanuje v njej. Bila je stara ženica. Mislil je, daje to Madonina babica. Vstopil je v hišo ter požrl babico, Ko je Madona na- brala velik šopek rož, seje počasi napotila proti babici. Kd je prispela, so bila vrata odprta. Vstopila je in vi- dela, kako babica vadi karate. Mado- na je vprašala babico: "Kako velike oči in kako velika ušesa imaš, babi- ca?" Babica je rekla: "Zato, da te bol- je vidim in slišim." Potem je Mado- na vprašala babico, zakaj ima tako velika usta, in babica je odgovorila: "Da te lažje požrem!" In Mel Gib- son, ki je bil preoblečen v babico, je Madono požrl ter na postelji zaspal. Čez nek^ časa je mimo prišel slavni Andrej Sifrer s puško ter ustrelil Mela Gibsona, mu prerezal trebuh in rešil babicoa ter Madono. Bili sta mu zelo hvaležni in za zahvalo so vsi skupaj pogledali film o Bruceu Leeju. Urška Vidovič, 5. b, OŠKidirčevo NA LETALIŠČU Nekega dne po kosilu smo se od- peljali na letališče v Moškanjce. Tam je bil letalski miting. Videl sem veliko letal. Čez nekaj časa so začeli z mitingom. Letala so začela izvajati akrobacije. Ko so letala nehala, so bili na vrsti padalci s padalom. Vsi smo nestrpno čakali, kdaj bo nasto- pil naš sosed Igor Glažar. Čez nekaj časa je nastopil in vsi smo ga opazo- vali. Po končanem mitingu je prišel do nas atijev prijatelj in nam je po- nudil, da nas popelje z letalom nao- krog. Z atijem sva bila takoj zato, a mamica ni dovolila. Potem smo odšli domov. Peter Mertelj, 2. r., OS Hajdina 18 - QD TOD IN TAM 26. SEPTEMBER 1996 ■ tednik iaajšperk / KMALU NOV VRTEC V oktabm veselic la malike v Majšperku v teh dneh potekajo še zadnja dela pri ure- janju vrtca. Ta bo že ob koncu oktobra sprejel 52 malčkov, ostalo pa bo še nekaj prostih mestih za varstvo. Po besedah majšperškega župana Franca Bezjaka so grad- beniki zunanja in notranja dela na objektu skoraj že končah, v prihodnje jih čaka le še opremljanje prostorov. Po prvih ocenah jih bo ta investicija stala okrog 70 milijonov tolarjev. Si- cer pa se bodo malčki z vzgoji- teljicami - ti so zaenkrat še v ma- lem gradu ob Dravinji - v tri nove oddelke vnca preselili naj- verjetneje še pred koncem pri- hodnjega meseca. Takrat bodo v majšperški občini pripravili tudi krajšo slovesnost. T. Mohorko V novem vrtcu bodo trije oddelki. Foto: IC Od tod in tam DORNAVA # Pri- jateljski obisk iz Bavarske Dornavo bodo danes ob 12. uri obiskali člani kolesarskega klu- ba iz Bavarske. Kolesarji iz Nemčije vračajo obisk nogomet- ni ekipi dornavskih veteranov. Ekipi se bosta pomerile tudi v prijateljski nogometni tekmi. MS ORMOŽ # Na obisku avstrij- ski veleposlanik v soboto, 21. septembra, je obi- skal Ormož avstrijski veleposla- nik v Sloveniji dr. Gerhard Wag- ner s soprogo in v spremstvu čla- nov Rotary cluba z Dunaja. Po sprejemu pri županu Viliju Tro- feniku in razgovoru o možnostih zlasti gospodarskega sodelovanja pri morebitnem izkoriščanju geotermalne vode v Ormožu za potrebe turizma si je veleposla- nik s spremstvom ogledal ormoški grad ter farno cerkev svetega Jakoba. Gostje so končali obisk z ogledom vinske kleti in degustacijo vin z območja Ormoško-ljutomerskih goric. Pot so nadaljevali proti Jeruzale- mu in Ljutomeru. Ida Štiblor ORMOŽ • O razvoju Optyla v petek, 20. septembra, do- poldne je obiskal občino Ormož direktor Safilo Group Vincenzo Viel v spremstvu direktorja Car- rera Optyla iz Trauma dr. Štefa- na Colomba s sodelavci. Župani Viliju Trofeniku so predstavili stanje v tovarni Carrera Optic v Ormožu in predvidene razvojne programe, ki jih Safilo Group kot novi lastnik Carrera Optyla iz Trauna namerava razvijati v Ormožu. V razgovoru je bil pou- darjen obojestranski interes za nadaljnji razvoj proizvodnega obrata Carrera Optyl v Ormožu. Ida Štiblor ptuj / ODPRTJE ZASEBNE ORDI- NACIJE ZA KOŽNE IN SPOLNE BOLEZNI Vosprediu obolenia na perifernem oiiliu V ptujskih Termah bo prvega oktobra pričela delati že tretja zasebna zdravniška ordinacija. Primarij dr. Dušan Rems, spe- cialist dermatovenerolog, bo odprl ordinacijo za kožne in spolne bolezni. Slovesnost ob odprtju bo nocoj. Za odpnje zasebne zdravniške ambulante v Ptuju se je primarij dr. Dušan Rems odločil, ker je Ptuj zasebništvu v zdravstvu iz- redno naklonjen in zaradi tega, ker ima v bližini Ptuja hišo, v kateri preživi veliko časa. Nave- zal se je Ptuj in njegove prijetne prebivalce. Prepričan je, da bo nova zasebna ordinacija v Ter- mah prispevala k temu, da bo to območje z novo vsebino še do- datno zaživelo. Primarij dr. Dušan Rems je v svoji vlogi zaprosil za polno kon- cesijo, dobil pa je le polovično, kar pomeni, da bo polovico de- lovnega časa zdravil bolnike na stroške zdravstvenega zavaro- vanja, polovico pa bodo bolniki samoplačniki. Nič niso pomaga- le urgence z argumenti, da Ptuj potrebuje ambulanto za kožne in spolne bolezni s polno koncesi- jo. Zdravstvena politika ima pač svoja pota. Kožne bolezni so v porastu. In še hujše bo, pravi primarij dr. Dušan Rems. Onesnaženost okolja je vedno večja, pri kožnih boleznih pa so pomembni tudi psihološki dejavniki. Na porast teh bolezni bo gotovo vplivala tudi najnovejša odločitev zava- rovalnice o razvrstitvi zdravil na nove liste, ki bo vplivala na to, da se bo zdravstvena oskrba bol- nikov poslabšala, saj si socialno ogroženi pacienti enostavno več ne bodo mogli privoščiti potreb- nih zdravil. Ptujsko območje je še posebej poznano po obolenjih na perifer- nem ožilju; zlasti gre za krčnožilne golenje razjede, ki so posledica neprimerne zaščite pri delu na polju in težkih delovnih razmer. MG Primarij dr. Dušan Rems, specialist dermatovenerolog. Foto: Kosi lenart / V GALERIJI KRAJNC RAZSTAVLJA AVGUŠTIN LAH Slike s svežino ietnUi iasov Mesec dni bodo Lenarčani in okoličani lahko občudovali likovne stvaritve svojega rojaka, ki je ob 800. obletnici prve omembe Lenarta pripravil skrbno izbrana dela in jih razstavil sredi Slovenskih goric. Razstavni salon galerije Korurada Krajnca iz Lenarta bo mesec dni shajališče meščanov in okoličanov, ki radi zahajajo v ta hram, v kate- rem se naužijejo kulturnih užitkov. Tokrat bo galerija še posebej obiskana, saj ponuja precej neobičajno razstavo, s katero se lenarški rojak dr. Avguštin Lah, znanstveni svetnik SAZU, na svojevrsten način oddolžuje Lenartu, na ka- terega ima iz mladostnih dni lepe spomine. Njegova razstava je prijetna bogatitev prazno- vanja 800. obletnice prve omembe Lenarta, ki se je krepko prevesilo v drugo polovico. Otvo- ritve se je udeležilo veliko uglednih imen ktil- ttimega, političnega, javnega in gospodarskega življenja severovzhodne Slovenije, veliko števi- lo županov in drugih uglednih gostov, ki so z velikim zanimanjem sledili človeško topli pri- povedi znanega slovenskega javnega, kulttime- ga, znanstvenega in političnega delavca dr. Avguština Laha o kulturnem snovanju. Ob tej priložnosti so pripravili tudi krajši katalog raz- stave in v njem zapisali, da se je umetnik pred slikarstvom ukvarjal z doktmientamo in mnet- niško fotografijo. V 60. letih se je nato posvetil akvarelnemu slikanju in kasneje še oljnema Leta 1977 se je v Slovenj Gradcu prvič predsta- vil s 25 barvnimi fotografijami ter 45 akvareli in 11 olji. Odtlej redno razstavlja. V galeriji Krajnc je postavil na ogled olja in akvarele. Z njimi je potrdil ocene, da slika po- krajino in da mu je narava vir dobrin in vred- not, ki nam omogočajo življenje. Voda mu je najbolj priljubljena tematika, saj mu nudi ne- skončno motivov in navdihov. Iz slik diha svežina različnih letnih časov in okolij. Razsta- va je dobrodošla popestritev jesenske kulturne ponudbe središča Slovenskih goric, ki je zaradi praznovanja visokega zgodovinskega jubileja takšnih in podobnih dogodkov še bolj veselo. Marfan Toš ZLSD PTUJ 0 Trije kandidatiza državnozborske volitve 19. septembra so v Območni organizaciji ZLSD izvedli član- ske volitve kandidatov za volitve v državni zbor. Volitev se je ude- ležila več kot polovica članov z volilno pravico, vsi razen enega pa so potrdili predlagane kandi- date. Za kandidate za poslance v državni zbor so bili izvoljeni Anton Bratušek, Saša Štros in Jože Tomažič - za vsak volilni okraj eden. Kandidati so se predstavili pisno in še osebno. Sledila so vprašanja o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo trenutne probleme in razvoj širšega območja Ptuja. Posebej so izpos- tavili probleme brezposelnosti, potek privatizacije, vprašanja pravne države in zaščite držav- ljanov pri uveljavljanju njihovih pravic ter vprašanja regionalne- ga razvoja Ptuja in okolice. Od kandidatov v parlamentu volivci predvsem pričakujejo dosled- Stronkarska kronil^ nost pri ravnanju in posvetovan. ja oziroma pogovore z volivci. MQ SLOVENSKABISTRICA ^ Znana prva dva kandidata Minuli četrtek so člani občin- ] skega odbora ZLSD na tajnih volitvah za svojo kandidatko na jesenskih parlamentarnih volit- vah izbrali Ljubico Zgonec Zorko iz Slovenske Bistrice, Jože Pavlinek z Zgornje Polska- ve pa bo kandidiral na listi slo- venjebistriškega DeSUS-a. VT ORMOŽ m SKD že ima svojega kandidata Minulo nedeljo so na zboru članstva SKD občine Ormož s tajnim glasovanjem za svojega kandidata na bližnjih parlamen- tarnih volitvah soglasno izvolili Alojza Soka, dr. vet.med., pod- predsednika občinskega odbora SKD ter predsednika občinske- ga sveta in sveta KS Ormož. VT barbarin modni kotiček TvM Tvid je groba, težka tkanina iz volnene mikenke v keprovi vezavi, posejana z raznobarvni- mi voziički. Beseda tvid naj bi izvirala iz napačno prebrane besede tweel - kot Škoti izgo- varjajo besedo twill (angl. ke- per). V 19. stoletju pa je k širit- vi te pomote pripomogla tudi povezava tkanine z velikim tkalskim središčem River Tweed. Od konca 19. stoletja upo- rabljajo tvid za plašče, moške obleke in ženske kostime. In tako je še danes. Tvid je postal večnamenska tkanina, z novi- mi obdelavami pa je po otipu kaj malo podoben prvotnemu. Dobimo ga v različnih debeli- nah, tako da ga lahko upo- rabljamo za najrazličnejše na- mene in prav za vreme v jesen- skih dn^h bodo oblačila iz tvi- da kot nalašč. Ta mehki material, ki se lepo poda k vsaki liniji, združuje elegantnost in udobnost, čiste linije jaken, rahla A linija kril, ki so lahko malo nad ali pod koleni. Kostimi so z nekoliko krajšimi jaknami, ki so veliko- krat kombinirane z oblekami brez rokavov, tako da lahko ; spodaj oblečemo še bluzo ali | tanek puli. Kostimi iz tvida so ■ zelo elegantni, kot je na primer Chanel, linija z vojaškim sti- lom pa ga spremeni v popolno športno tkanino. Kratki plaščki v melanžu bodo rešitev v vsakem trenutku, saj prav za- radi svojega dezena in večbarv- nosti ponujajo veliko kombi- nacij. Barbara Plave« fEDNIK - 26. SEPTEMBER 1996 POSLOVNA SPOROČILA IN PIS]VL\ BRALCEV - 21 ^ARAVA PRESENEČA Hrompiria velikana franc Pauko s svojima lTUJ • V četrtek, 3. ok- i tobra, bo ob 18. uri v ga- I leriji Drava v Vošnjakovi : ulici odprta razstava j Tako je bilo nekoč - Ptuj i na starih razglednicah iz ^ obdot^a 1891-1945. KINO PTUJ #Ta teden vrtijo ob 18. in 20. uri Mi- sija; Nemogoče.