VESTNIK
LETN!K XXX!!!.
CELOVEC, PETEK, 22. DECEMBER 1978
""" _
^	=
=	Poštni urad 9020 Ceiovec
=	Veriagspostamt 9020 Kiagenturt	=
=	=
=	izhaja v Celovcu	=
E	Erscheinungsort Kiagenturt
Posamezni izvod 3 šiiinge =	mesečna naročnina	12 šiiingov
E	ceioietna naročnina	120 šiiingov	=
P. b. b.
=	E
TldimtttttuttttttmtttnnnumtttutttttmtttutnumttmttuuuuuKž
ŽTEV. $1 [1897!
V	novo ieto
k!jub vsemu -z zaupanjem
Zeto /97d, od katerega se pos/rzf-/jrzwo, ;e /ri/o v ZTMTMenjM tridesetletnice sp/ošne de^/ztrrzeije OZN o č/ove^otri/r prrttricrt/t. ^i/o ;e tr znamenja prizadejan; za spoštovanje č/ove^a m njegofega dostojanstva, in Zo zza osnofi Z?rrd^rZ? iz^ašen; iz po/-prete^/e do/re, ^o je prav zaZžrazzje Novela in ^raZezz;e zz;egovz/z pravžc pritred/o č/oveštfo v drngo svetovno vojTz-ozvsezMZTzjfzzzzHzsZra/zoZazMŽ.
Eno rza;važrze;sz'^ spoznanj, prido/r-/;eni/r v te; vojni, je vseEa^or Zo, da zavisi mir v ze/o ve/i^i meri prav oz/ spvšzovazz;a č/ove^ovi/r pravic. To ve/ja Za^o v szro^ezrz svetovnem meri/a, /ta^or ve/ja v ožjem nacionalnem a/i z/ržavwezrz meri/a in ne nazadnje tadi v zza;ož;ezzz, Zo je v z/rzz-žins^em ^rogzz. A/ir je reszzzczzo za-varovazz samo v vzdttšjn, ^i ga o/r/i-^nje Mzez/sf/zopzo spošzovazz;e,* miro-/jtt/zen razvoj je zagoZov/;e?z samo tam, Ejer se odprta vprašazz;a obravnavajo in rešnjejo na oszzovz enabo-pravzzega parZzzersZva, zze pa v o/dibi enostranskega vsz/;evazz;a diktatov.
Pravi/nost tek ugotovitev nam dogodki v sveZzz vedno zzzova potrjujejo. Povsem Zazzz, kjer skaša eden dra-gezzzzz vsi/jevati svojo vo/;o, /rrikaja z/o zzezzzzrov,- povsoz/ Zazzz, kjer res*'ve iščejo zzz/zzzo przzaz/eZzZz, zz/zrM/zzzzpo sporz,- povsod Zazzz, kjer sZa č/ovek /zz zz;egovo z/osZo;azzsZvo zaZzrazza, s/ pra-vzca poišče poZ zza zzačizz, ki prej a/z' s/e; voz/z' /akko Zzzz/i z/o zzasi/zzz/z reši-Zev. Prizzzerov je dovo/j.' zza; /zo Zo P/ižnji vzkod a/z' /ažna zl/ri^a, a/z' /ran, /rska izz zzzzzoga z/raga žarišča — ^raZezz;e svobode, po/itika rasizma izz apartkeida, oz/re^azz;e ezza^oprav-zzosZz izz izva;azz;e z/is^rizzzizzaci;e, vse Zo so po;avi, Zzi prez/sZav/;a;o zzapaz/ zza č/ove^ove pravice izz zaZo Zzzz/i ogroža/o zzzir.
V	Ze; /ači g/ez/azzo, z/azzašzz;i po/o-
ža; v sveZa goZovo zzi ZaMezz, z/a /*i se /a/?^o prez/a;a/z zaz/ovo/;sZva. Ta-z/i razzzzere z/ozzza zza ččoroš^ezzz izz v r4vsZri;i zziso Za/zo rožzzaZe, z/a /z/ szzze/i poszazi /"rez/zrižzzi g/ez/e /zoz/oč-zzoszi. /zz še z/asZz' v zzašezzz /asZzzezzz vprašazz;a zzizzzazzzo zzo/zezzega vzroka, z/a /z/ se priz/raževa/i Ziszizzz „^rivz'zzz prero/zozzz", /z; Zrz/i;o, z/a ;e zzzazz;šizz-s^o vprašazz;e rešezzo, /ro pa zzazzz vsa/zz/azz;'a praksa vez/zzo zzzova z/o-^aza;e, z/a szzzo še ze/o z/a/eč oz/ z/e-/azzsz^e izz zaz/ovo/;ive arez/itve zzaše-ga pro/z/czzza.	^
Vezzz/ar pa fo zze pozzzezzi, z/a /zi zzzora/i /zz/i zzza/oz/ašzzi. Pavzzo v /efa, ^i se sez/a; izteka, szzzo zza zzzače/zov-s^i oz/zzos z/ržave izz zza grožzz;e s po-/iričzzizzzi procesi oz/govori/i z z/e;a-zz;i, ^i izpriča;e;o zzašo sazzzoZavesf izz zzašo šiv/;'ezz;s^o vo/;o.* z a^ci;azrzi sazzzopozrzoči izz o/z poz/porz zzzazičzzega zzaroz/a Cer so/iz/arzzosti pri;ate/?ev iz večizzs^ega zzaroz/a rasfeča /za/Zarzza z/ozzzova zza Paz/iša/z izz v ^ezzZprizzzo-ža. ^;er zzasZa;a faz/i otroški vrZec — zzaš prispevek /z A/ez/zzaroz/zzezzza /eta oZro^a /979.
ZaZo /a/z&o ^/;a/z vsezzza z zaapa-zz;ezzz sZopazzzo v zzovo /eZo, v ^aZe-rezzz /zozzzo zzaz/a/;eva/i /zo; za zzaše zzzazz;šizzs^e pravice, ^z so z/e/ sp/oš-zzi/z č/ove/zovz/z pravic.
TUD! V ZDRUŽEN!H NAROD!H:
Pravice
manjšin
so de! sp!ošnih č!ovekovih pravic
Kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista, so bile ob nedavnem Dnevu človekovih pravic po vsem svetu različne svečanosti, ki so letos še posebej potekale v znamenju 30-letnice sprejetja splošne deklaracije o člzyvekovih pravicah. Tega dogodka so se še zlasti spominjali tudi na sedežu Združenih narodov, kjer so predstavniki posameznih držav v svojih govorih izražali pričakovanje, da bo OZN konstruktivno in univerzalno prispevala k uresničitvi in nadaljnjemu razvijanju te pridobitve človeštva.
Pri tem je bila posebno poudarjene neločljivost in medsebojrza odvisnost vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin — državljanskih in političnih, prav tako kot tudi ekonomskih, socialnih, družbenih in kulturnih. Večina govornikov pa je opozorila zlasti na množično kršitev pravic narodov in posameznikov pod nadvlado kolonializma) in rasizma, pod tujo okupacijo in pod vsake vrste tujo nadvlado.
Med drugimi govorniki je posebej tudi jugoslovanski predstavnik Miljan Kcmctina poudaril, da bi bilo uveljavitvi človekovih pravic najmanj v prid, če bi te pravice jemati kot instrument za vsiljevanje
družbenih modelov in kontrontacijo političnih sistemov. „Z!asti škodljive se nam zdijo dvojne norme in merila za uresničevanje človekovih pravic," je dejal jugoslovanski predstavnik in menil, da za tem tičijo vedno le ideološki kriteriji, ozki osebni interesi in ostaline koncepcij hladne vojne. ,Pomembno je, da onemogočimo zlorabljanje človekovih pravic za vmešavanje v notranje zadeve drugih držav ali medblokcvsko kosanje, ker to ne le da ne prispeva k poglabljanju človekovih pravic, temveč povzroča zaostritev v mednarodnih odnosih."
Veleposlanik Komatina je naglasil, da se Jugoslavija zavzema za to, da naj državljanske, politične, ekonomske, socialne in kulturne pravice veljajo za „enako pomembne". Posebej pa se zavzema tudi za; konkretizacijo pravic narodnostnih manjšin, je poudaril jugoslovanski predstavnik in dodal, da je za uresničevanje teh pravic „predvsem odgovoren večinski narod, zakaj težko si je zamisliti resnično svobodo večinskega naroda, če te svobode ne zagotovi narodnostni manjšini". In je še dodal, da ni mogoče uresničiti demokracije brez nacionalne svobode.
Zat/ovo/;nc praznike in Mmogo aspc/?OT v nove??! /cfa Wf77! Z?ra/ce772, naročnikom in sofra</niko?n
S
UREDMUTVO
VESTNIK
UPRAVA

Andreotti: Rešitev manjšinskega problema tudi širši interes države
Enotna delegacija slovenske manjšine v Italiji je obiskala 14. decembra predsednika vlade Andreottija in v pogovoru poudarjala nujnost globalne rešitve manjšinskega problema. Delegacijo je sprejel tudi predsednik poslanske zbornice Pietro Ingrao. Predsednika vlade so predvsem opozorili na dejstvo, da se poldrugo leto po zadnjem srečanju z njim vprašanje slovenske manjšine še ni premaknilo z mrtve točke; da so se dejansko poslabšale razmere, posebno v Benečiji, kjer manjšina nobene zaščite nima.
Vladna komisija, ki so jo ustanovili na pobudo Andreottija deluje namreč le slabo in počasi in se vrhu
„Majhni koraki" ministra Pahra
Prejšnji teden je skupina jugosiovanskih novinarjev na povabiio avstrijske viade obiskaia Dunaj, kjer jo je sprejet tudi zunanji minister dr. Pahr. V enournem pogovoru je pojasni) staiišča avstrijske viade do odnosov z Jugosia-vijo in do obstoječih probiemov.
V tem okviru je minister Pahr omeni) tudi probiem sio-venske in hrvatske narodnostne manjšine v Avstriji. Po Tanjugovem poročiiu je pri tem izrazi) mnenje, da se je ozračje tudi v tem pogiedu v zadnjem času precej izboij-šaio. Tako ..izbotjšanje" vidi minister Pahr v povečanju odstotka učencev, ki so se vpisati v dvojezične šote na Koroškem [v resnici je absoiutno števito prijavijenih otrok znova nazadovaio); nadaije v otvoritvi siovenskega otroškega vrtca v Ceiovcu [ki pa bi morai biti kot sad samopomoči koroških Siovencev državi prej v sramoto kot v ponos, ker tako mačehovsko ravna s svojimi državijani siovenske narodnosti); pa še v napovedani uvedbi posebnih radijskih oddaj za gradiščanske Hrvate [enkrat na teden poi ure res ni ravno vetikodušno!-
K° Je odgovarja) na vprašanja novinarjev, kakšnih praktičnih ukrepov se namerava vtada iotiti pri urejanju manjšinskih probiemov, je minister Pahr povedat, da bo vtada „nadatjevata po začrtani poti". Po njegovem bo treba „razmistiti" o tem, da bi tu in tam odprti kak nov otroški vrtec, še posebej pa naj bi pripadnikom stovenske in hrvatske manjšine utrti pot v javne siužbe. V tej zvezi je omenit tečaj stovenskega jezika za sodnike v Cetovcu
ter pripravo besednjaka, ..namenjenega za praktične potrebe". Spomnit je tudi, da je izšto nekaj knjig v hrvat-skem jeziku; toda giede posebnih teievizijskih oddaj za manjšine vidi minister Pahr težave, ker „ta medij ni regio-naten".
Ob koncu je minister Pahr izrazit mnenje, da „je skrb za manjšini trden most v skiopu vsega, kar nas povezuje s sosednjo državo". Očitno pa se je sam zavedat, da je spričo odnosa do manjšin, kot se kaže v zakonu o narodnih skupinah in ztasti v odredbah k temu zakonu, ta most zgrajen na žeto majavih, že močno gnitih temeijih. Kajti Pahr je o svojem naštevanju sam ugotovit, da so to ,,majhni koraki".
Vemo, da manjšinskega probiema ni mogoče rešiti z enim samim ukrepom. Potrebni so števiini manjši in večji ..koraki", toda te ti morajo biti v cetoti usmerjeni v en skupen ciij — v giobaino zaščito obstoja in razvoja manjšin. Ravno v tej osnovni usmeritvi pa je manjšinska poti-tika Avstrije na povsem zgrešeni poti, kakor to nedvoumno kažejo njeni dosedanji ukrepi za izvajanje tozadevnih mednarodnih pogodbenih obveznosti, s katerimi je bita vetjavnost v državni pogodbi zajamčenih manjšinskih pravic vsebinsko in ozemetjsko izničena na smešen minimum.
Ob takšnem reševanju manjšinskega vprašanja tudi .majhni koraki" ministra Pahra še žeto dotgo ne bodo privedii do tega, da bi zagotoviti obstoj stovenske in hrvatske manjšine v Avstriji.
tega ni soočila z manjšinsko stvarnostjo v krajih kjer živijo Slovenci. Očividno uporablja komisija podobno zavlačevanje, kot ga poznamo pri nas v Avstriji.
Posebno poudarjajo Slovenci v Italiji, da je odnos vlade in političnih sil do pravic beneških Slovencev temeljno vprašanje, ki bo tudi mera za Slovence pri oceni vlade in ostalih političnih sil. Delegacija je zahtevala od vlade, da naj komisija kmalu zaključi delo, po njihovih predstavah naj bi bilo to že pred volilno kampanjo za evropski parlament. Izvrstnega pomena je hitra rešitev posebno za beneške Slovence, katerih razvoj je možen le v okviru globalne zaščite.
Andreotti je v odgovoru omenil, da ministrski svet dekreta za izvajanje osimskega sporazuma ni odobril, „ker bi dekret lahko razumeli kot zanikanje globalnosti". Andreotti je izjavil, da se bo sredi decembra srečal z zastopniki posebne komisije in z vladnimi člani, da bi odpravil drobnjakarstvo. Andreotti je mnenja, da mora komisija zaključiti delo v prvih mesecih prihodnjega leta. In sicer tako, da bo izdelala tekst zakonskega osnutka, ali pa samo osnovna načela, na osnovi katerih „lahko zakonodajni uradi vlade pripravijo predlog v roku 48 ur."
Predsednik poslanske zbornice je obravnaval v glavnem pot zakonskega osnutka, in poudaril, da je potek rešitve v glavnem odvisen od vlade, ki mora hitro razrešiti svoje dileme. Zamuda pri vladi bi bila zelo negativna za potek poti zakonskega osnutka. Sam pa je poudaril potrebo po trajnem in urejenem stiku zbornice z enotno delegacijo Slovencev, posebno v času ko bo zbornica obravnavala osnutek.
Všt prtsrčno vab))ent na tradietonatnt
28. Slovenski pies
Tokrat bosta za ples igrala znana in priljubljena	Vstopnice po 50 šilingov v predprodaji
pri krajevnih prosvetnih društvih, v knji-- n-	gami „Naša knjiga", v pisarni Siovenske
Vetiki ptesn! orkester RTV Ljubtjana pod vodstvom Jožeta Privška s pevci soiisti prosvetne zveze in pri večerni blagajni Marodno zabavni ansambe) „Toneta Kmetca"
ki bo v soboto 13. januarja 1979 s pričetkom ob	V kulturnem delu bo nastopil vokalni ansambel
20. uri v Deiavski zbornici v Ceiovcu	^ ..SLOVENSKi OKTET"	SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA

Ziočin izse!jevanja
v tuči razstave dijakov siovenske gimnazije
Ob letošnjem državnem prazniku 26. oktobra je zvezno mini$tr-5tvo sprožiio akcijo ..Učenci razi;kujejo :odobno zgodovino". Pobudo 50 o$vojiii tudi dijaki siovemke gimnazije v Ceiovcu ter je 7. b razred začet zbirati gradivo o ziočimkem iz:eijevanju koroških Siovencev med nacistično dobo. Sad njihovega deia je razstava „tzsetjeništvo koroških Siovencev v ietih 1942 do 1945", ki je bita prejšnji petek odprta v avii siovenske gimnazije ter je odprta še danes.
Mladina Jugoslavije
za dosledno spoštovanje manjšinskih pravic
Med 13. in 15. decembrom je potekoi v Beogradu deseti kongres Zveze sociaiistične miadine Jugosiavije. Giavno mesto Jugosiavije je gostiio 1450 deiegatov, ki so zastopati tri in poi miiijona čianov ZSMJ, 250 gostov iz vseh repubiik in pokrajin ter iz zveznih organov in organizacij Jugosiavije, pa še 1Č0 deiegacij miadinskih in študentskih združenj in gibanj iz ceiega sveta.
Kongres ZSMJ je odraža) popoino enotnost miade generacije ju-gosiovanskih narodov in narodnosti pri uresničevanju in nadaijnjem razvoju sociaiističnega samoupravijanja na vseh ravneh družbenega iiv-ijenja. V ospredju govorov in razprav so staia predvsem konkretna vprašanja razvoja izobraževatnega sistema, zaposiovanja in stanovanjske probiematike. Deiegafi pa so sprejeti tudi dopoinitve statuta, akcij-skopoiitični program, resoiucijo o naiogah ZSMJ pri sociaiistični vzgoji miadih ter resoiucijo o mednarodni aktivnosti in sodeiovanju ZSMJ. Konferenca ZSMJ je izvoiiia tudi predsedstvo in sekretariat. Za predsednika so izvoiiii Leva Krefta iz Ljubijane.
Med gosti 10. kongresa ZSMJ so imeti vidno mesto zastopniki siovenskih miadinskih organizacij s Koroške. V Beograd so posiaii svoje zastopnike Zveza siovenskih organizacij. Zveza siovenske miadine, Kiub siovenskih študentov na Dunaju in Koroška dijaška zveza. Viden izraz soiidarnosti jugosiovanske miadine z bojem siovenske in hrvaške manjšine v Avstriji za uresničitev manjšinskih pravic je bii tudi poseben sprejem pri dosedanjem predsedniku ZSMJ Azemu Viiasiju. Na tem srečanju in v skupnem pozdravnem pismu ZSO, ZSM in dunajskega KSŠ je biio med drugim rečeno, da slovenska miadina na Koroškem žeii take odnose med Avstrijo in Jugosiavijo, ki prispevajo tako k trajnemu izboijšanju poiožaja siovenske manjšine v Avstriji kot tudi k vsestranskemu sodeiovanju obeh držav.
V svoji resoiuciji o mednarodni aktivnosti in sodeiovanju pa poudarja ZSMJ, da je treba dosiedno spoštovati pravice nacionainih manjšin. V uveijavijanju pravic manjšin vidi miada generacija jugosiovan-skih narodov in narodnosti predvsem odgovornost večinskega naroda, kajti težko si je zamisiiti resnično svobodo večinskega naroda, če ta ni zagotovi) te svobode nacionaini manjšini. Ko ZSMJ obsoja poiitiko neenakopravnega poiožaja manjšin, asimiiacije in negiranje njihovega obstoja, se zavzema za to, da bi miadina postaia dejavnik za zbti-ževanje, ne pa za iočitev narodov. V tem duhu so potekati tudi števiini pogovori o sodeiovanju med miadino v Jugosiaviji in stovensko mia-dino v zamejstvu.
..Enotnost" spet izšta
Pri otvoritvi razstave, ki so se je udeležili tudi predstavniki šolskih oblasti, je ravnatelj prot. dr. Regi-rtald Vospernik povzel misli, ki so bile podlaga akciji dijakov: „Na-rod, ki se ne zaveda svoje zgodovine, tudi ni vreden boljše bodočnosti. Tega so se zavedali tudi fantje in dekleta iz našega 7. b razreda z razredničarko in zavihali rokave ter se lotili delat."
Pod vodstvom profesorice dr. Dane Zvvitter-Tehovnik so opravili temeljito delo. Njihovo zanimanje za temno dobo v zgodovini koroških Slovencev je bilo posebno zaradi tega tako veliko, ker ima tudi dober de! dijakov med starši in drugimi sorodniki izseljence, ki jih je preganjal nemški fašizem. Tako je udarec izseljeništva zadel tudi starše razredničarke dr. Zwitter-Te-hovnikove, Da bi aktivirali čim več dijakov šole, so izvedli anketo med vsemi dijaki in jih vzpodbujali k zbiranju gradiva, fotografij, korespondence in drugih dokumentov. To jim je tudi dobro uspelo, saj vidimo na razstavi poleg že znanega gradiva tudi povsem nove stva-
ri. Tako so sestavili prvo karto taborišč, v katera so nacisti odpeljali okoli 300 koroških slovenskih družin. Šolska anketa je ugotovila), da ima 29 odstotkov dijakov slovenske gimnazije sorodnike, ki so bili izseljeni.
Med dokumenti najdemo seznam prebivalcev občine Vovbre, ki so se pri ljudskem štetju leta 1939 priznali za Slovence; poleg je lista, ki vsebuje podrobno politično ocenitev teh ljudi. Ta dokument je bil podlaga za izseljevanje — je torej dokaz, da se je izseljevanje pripravljalo na Koroškem, in to že dosti časa pred izselitvijo. Glavnega krivca in zločinca! ter edinega obsojenca zaradi izvedbe izselitve — Maier-Kaibitscha — pa prika-
že razstava v ogledalu dokumentov, ki jih je pisal sam in ki potrjujejo, da je kriv z vso težo pred zgodovino.
Vidimo pa tudi redek glas protesta proti izseljevanju: Edini, ki se je v tistem času upal upreti temu uničevanju slovenskih ljudi na Koroškem, je bil koroški pisatelj Jo-sef Friedrich Perkcnig, ki je v tistih dneh napisal protestno pismo gau-leiterju Koroške in obsodil nasilje proti slovenskemu človeku in njegovi kulturi. Razstavljen je tekst v pisateljevem rokopisu.
Razstavo dopolnjuje material, ki so ga hranili Zveza slovenskih izseljencev, oba slovenska časopisa in druge ustanove; tiskane vire po so dobili dijaki predvsem v univerzitetni knjižnici in v študijski knjižnici Slovenske prosvetne zveze. Pri zbiranju gradiva jih je podprl tudi specialist za to zgodovinsko dobo — ljubljanski zgodovinar dr. Ferenc Tone.
Denarno je akcijo dijakov podprto zlasti združenje staršev, ki je prispevalo večji del potrebnih sredstev. Svoj prispevek pa je dalo tu-
di zvezno ministrstvo za pouk in prosveto, ki je razstavi priznalo nagrado v višini 2000 šilingov.
O rezultatih dela, ki so ga opraviti dijaki pod njenim vodstvom, je dr. Zwitter-Tehovnikova povedala: .Pri tem se zavedamo, da nudijo rezultati našega dela te zelo skopo, nepopolno sliko tega obdobja naše zgodovine. Saj so pripravili razstavo dijaki. Snov je žal sploh doslej znanstveno le pomanjkljivo obdelana. Tem bolj je treba priznati sodelujočim, da so s preudarnim in sistematičnim zbiranjem materiala omogočili današnjo razstavo."
Pri podrobnejšem ogledu razstave naletimo tudi na današnje učitelje slovenske gimnazije. Med njimi je tudi sedanji ravnatelj dr. Reginald
Vospernik, ki je pri otvoritvi razstave izpovedal: .Zame osebno in za moje sotrpine so z aprilskimi dnevi leto 1942 ter z dolgimi dnevi in dolgimi nemškimi nočmi tja do razsula velenemških sanj leta 1945 povezani bridki spomini tujine." Tudi profesorica dr. Marija Spieier je bila izseljena; absolventa slovenske gimnazije Mirko Isopp in Anica Olip pa sta bila rojena v taborišču.
Razstava obsega naslednja glavna področja: izseljstveno področje; „najprej pastirji"; priprave; zbirališče Žrelec; Hesselberg: tri leta, tri mesece, tri dni; Hagenbuchach; Rehnifz; prisilno delo; delo sužnjev; razlastitev; Jesen, rechnen, Zahne putzen"; grobovi v tujini; žica jih ni zlomila! (taborišče Eichstatt); osvoboditev. Vsako od teh področij je na poseben način pretresljivo, eno za drugim se vrstijo v skupni dokument groze, ki spominja na najbolj črno dobo v zgodovini koroških Slovencev, obenem pa obtožuje ter obsoja vse tiste, ki so posredno ali neposredno pomagali pripravljati in izvajati ta strašni zločin.
Razstava brez dvoma) šteje v okviru akcije .Učenci raziskujejo sodobno zgodovino" med najbolj zanimiva in temeljita dela. Gotovo se slovenska gimnazija tozadevno lahko meri z drugimi avstrijskimi šolami. Razstava je tudi udarec proti vsem tistim, ki napadajo gimnazijo kot .strup". Hkrati pa je tudi važen prispevek k samozavesti slovenske in tudi ostale demokratične mladine na Koroškem. Oborožena z znanjem o svoji zgodovini se bo naša mladina v bodoče lažje zoperstavljala vsem tistim, ki bi najraje še danes zbrisali slovenski živelj na Koroškm.
Dijakom 7. b razreda in njihovi razredničarki dr. Zvvitter-Tehovniko-vi, pa tudi vsem ostalim, ki so jim pomagali pri zbiranju gradiva in ureditvi razstave, velja vse priznanje in zahvala za njihovo delo!
V mesecu decembru je izšla 4. številka časopisa „Enotnost", to je skupnega glasila vseh solidarnostnih komitejev in iniciativne kupine za pravice manjšin v Avstriji. Na zadnji konferenci delegatov 8. decembra so sklenili, da bodo pospešili sodelovanje s slovenskima osrednjima organizacijama in z drugimi silami, ki se potegujejo za pravice manjšin. Razpravljali so tudi o zboljšanju dela s časopisom .Enotnost". Zastavili so si konkretne cilje, za katere .se bodo v bodoče posebno trudili, med drugim za uresničitev dvojezičnih otroških vrtcev na dvojezičnem območju, za priznanje pravice javnosti obstoječim dvojezičnim otroškim vrtcem, za uvedbo hrvaških oddaj — vsaj eno uro dnevno — na Gradiščanskem in za nadaljnji boj proti šovinizmu.
Nova številka predstavlja nemško-govoreči javnosti problem dvojezičnih otroških vrtcev. Poudarja, da se je treba enakopravnosti naučiti v
otroških letih in da Avstrija očitno pozna dve vrsti materinega jezika: enega brez in drugega s pravico javnosti. Poudarja tudi pomen tovarne v Rebrci za južno Koroško in zahteva da mora obrat nujno obstajati naprej. Poleg tega opozarja na neugodne čase slovenskih oddaj v celovškem radiu, prinaša zanimivo poročilo o potvarjanju domačih slovenskih gorskih imen in o kmečkih puntih, katerih 500-letnico praznujemo letos. Pa tudi o gradiščanskih Hrvatih si bralec lahko ustvari živo sliko, saj poroča časopis o zapostavljanju Hrvatov pri radijskih oddajah in o društvu „Kolo slavuj", ki goji in oživlja hrvaške plese in pesmi. Predstavlja pa tudi slovensko manjšino na Štajerskem.
.Enotnost" lahko naročite pri Solidarnostnem komiteju za pravice manjšin, 9010 Klagenfurt-Celovec, poštni predal 497.
Pogted na ;aistavo (sgofaj), ki so jo pripraviti dijaki in dijakinje 7. b rasreda (spodaj) pod vodstvom rasredničarke pro!. dr. Dane Zvritter-Tehovnik
Svoboda tiska po koroško
vemo.* o Korošci in zlasti o koroškem narodnostnem ali manjšinskem vprašanja ne sme nihče poročati, če si ni vnaprej preskrbel tozadevno dovoljenje tristrankarske nesvete trojice. Kajti .protest", ki so ga tri stranke v naravnost idilični koroško-enotni enotnosti poslale v imena .vsega prebivalstva" (kakor da bi poglavarji strank kogarkoli vprašali, ali smejo govoriti ta-di v njegovem imena/j vodstva O/Z/ zaradi nedavne „Pe!eobjektiv"-oddaje o jažni Koroški, je zelo nedvo-amen.
V njem beremo, da omenjena oddaja ni bila objektivna, da ni prišel do besede predstavnik aradne Koroške (kapelski žapan Pabas, ki je tadi okrajni predsednik 5PO ter deželni poslanec, mora biti v gotovih krogih — tadi v lastni stranki — že precej v nemilosti, da so ga tako brezobzirno .degradirali"), da so take .nepremišljene polemike" (očitno zato, ker je oddaja nekoliko posvetila tadi v ozadje koroške politike) nevarne in jih je zaradi .obmejne lege in posebne sitaa-cije koroške politike" treba obsoditi. Pri tem se avtorji tega čadnega protesta predvsem bojijo, da bi take oddaje poglobile prepad med obmejnim prebivalstvom ip ostalo deželo oz. državo (to je pravi cinizem, ko pa za tak .prepad" skrbi prav aradna politika s svojimi protimanjšinskimi akrepi/),* višek pa je brez dvoma agotovitev, da morejo biti o Koroški objektivne samo take oddaje, ki nastanejo na Koroškem ali vsaj v sodelovanja s koroškim stadiem O P P — ko je vendar že dovolj dobro znano, kako .objektivni" so koroški oblikovalci javnega mnenja.
Miselnost, ki jo izraža protest treh koroških strank, pomeni v pravem pomena besede nagobčnik za sredstva množičnega obveščanja. Vendar pa to koroško pojmovanje svobode tiska očitno velja samo za eno stran. Kajti v istem trenatka, ko SPOVfP-jevska koalicija protestira pri OPf, glasilo koroške PPO objavlja karikataro (glej slika) in članek, kjer nesramno hajska proti koroškim .Slovencem, ker si s samopomočjo in tadi ob podpori matičnega naroda skašamo zgraditi kaltarne domove in drage astanove, ki bi jih sicer bila po zakona in državni pogodbi dolžna oskrbeti država. V glasila PPO objavljena karikatara je tadi kričeč primer nizkotnega hajskanja proti sosedni državi — toda koroški čavarji objektivnost; v vsem tem podlem
početja ne vidijo ničesar nedovoljenega, ničesar takšnega, proti čemar bi bilo treba protestirati.
Protestov so seveda .vredne" samo oddaje, ki so nevarne skrbno čavanema .agleda" tiste Koroške, ki jo doma in v sveta skašajo z enostranskim amnipalira-njem javnega mnenja predstavljati kot deželo, v kateri je vse najbolje arejeno, v kateri vladata red in mir, v kateri vse kar prekipeva od same pravičnosti in tolerance. Proti vsakomar, ki to navidezno idilo ogroža z razkrivanjem resnice, pa se zapodijo z besnostjo, glahi in slepi za dogajanje okoli sebe.
Pako je npr. OVP-jevska Volkszeitang objavila skap-ni protest v isti številki kot poročilo o strankinem zbora v Železni Kapli, kjer so jankcionarji OVP podali zelo podobno sliko o tamkajšnjih razmerah, kot so bile prikazane v PV-oddaji — torej je bilo tisto, kar so na eni strani obsojali kot .neobjektivno", nenadoma objektivna resnica.
Pa se vsema tema niti ne čadimo, saj na Koroškem tadi glede tiska vlada posebna — to je pristna koroška svoboida. Njeno glavno pravilo se glasi.* Ne more biti, česar ne sme biti. Pema pravila ostajajo zvesti tadi tedaj, kadar takšno naziranje povsod dragod že davno velja za lokalnopatriotično p-rismaknjenost.

!zš!a je knjižna zbirka SPZ
Odprimo ji naša srca in naše domove
Vsakoletna knjižna zbirka, ki jo Slovenska prosvetna zveza razpošilja skupaj s svojim tradicionainim .Koroškim koledarjem", je zaradi svoje bogate in pestre vsebine ter predvsem tudi zaradi svoje izredno ugodne cene pravo dariio. To dariio je namenjeno siovenskim družinam na Koroškem: nam vsem, ki nam je siovenska beseda dragocena svetinja; vsem tistim, ki ijubijo svoj materin jezik. Zato odprimo naše domove, sprejmimo z odprtimi srci knjižni dar, ki ga nam prav za praznike pokianja naša osrednja kuiturna organizacija.
Kakor smo kratko zabeležili že v zadnji številki našega lista, obsega knjižna zbirka SPZ tudi letos skupno pet knjig. Ker tukaj o zbirki ne moremo obširno poročati, naj bodo posamezne knjige vsaj kratko predstavljene.
# KOROŠKI KOLEDAR za teto 1979 je spet nad 300 strani debela knjiga. Prvič se predstavlja z barvno ilustracijo na naslovni strani (Lubo Urbajs je svoj posnetek, narejen na majhni planini nad Rožem, imenoval .Pomlad v Karavankah"), v ostalem pa prinaša številne ilustracije tudi med posameznimi članki in prispevki, ki obravnavajo razna poglavja iz zgodovine in današnje stvarnosti koroških Slovencev ter beležijo dogodke doma in v svetu.
duje o gradnji kulturnega doma Danica v Sentprimožu ter o delovanju SPD .Trta" v Žitari vasi, T. Ogris je orisal nastajanje kulturnega in zadružnega doma na Radišah, Miha Travnik je zbral podroben pregled dela SPD .Zarja" v Železni Kapli. Tomaž Ogris je dodal še članek o Mladem rodu ter njegovi vlogi in pomenu za koroško mladino.
Kot .uvod" v leposlovni del koledarja bi lahko smatrali prispevek Andreja Smrekarja, ki opisuje Kostanjevico na Krki kot kulturno-umetniško središče ter njene stike s Koroško. S prozo se predstavljajo Karel Prušnik-Gašper, Milka Hartman, Valentin Po-lanšek, Štefka Vavti, Jože Blajs, Rok Arih, Ivan Potrč, Pavla Rovan in Leopold Suhodolčan, s poezijo pa Andrej

Prvi članek, ki sledi koledarskemu delu in ki ga je napisal Franci Zwit-ter ml., je posvečen 130-letnici smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. O narodnostnem boju in delu koroških Slovencev pišeta predsednik in tajnik ZSO dr. Franci Zwitter in Feliks Wieser. Zanimiv pogled na današnji svet je posredoval Drago Košmrlj, ki je orisal nastanek, razvoj in vlogo neuvrščenega gibanja. Kako naš matični narod spremlja usodo zamejskih rojakov, pripoveduje Marjan Remic, avtor knjige .Koroška pričevanja", ki jo je SPZ vključila v letoš-no zbirko. Da igra manjšinsko vprašanje res pomembno vlogo v stikih med Avstrijo in Jugoslavijo, pa dokazuje dr. Dušan Nečak, ki je kronološko prikazat povojni razvoj odnosov med obema državama. Nehote k primerjavam s položajem manjšin v Avstriji navaja prispevek dr. Janka Pleterskega o narodnostih v Jugoslaviji, medtem ko mednarodna spoznanja o dvojezičnosti, ki jih obravnava Albina Luk, postavljajo Avstrijo na zatožno klop, ker je s pravo herrenvolkovsko oholostjo dvojezičnost na Koroškem skoraj že povsem likvidirala.
Pogled v zgodovino začenja dr. Avguštin Malte s svojim prikazom odnosa Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem pred prvo svetovno vojno do delavskega gibanja. Janez Stergar je prispeval pregled samostojnega nastopanja Slovencev na koroških volitvah v obdobju od 1861 do 1976. Kako daleč v vsenemški prostor sega tako-imenovano .koroško vprašanje , vidimo iz članka Toneta Zorna, ki opozarja na zanimanje glasila stuttgartskega Inštituta za nemštvo v tujini „Der Aus-tanddeutsche" za koroške Slovence. Andrej Vovko pa nadaljuje svoj pregled zgodovine koroških podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda.
Iz zgodovine v sedanjost nas povede Folti Sima, ki je podrobno prikazal razvoj in delovanje solidarnostnega gibanja za pravice v Avstriji. Koristno .povezavo" med nemško govorečimi demokrati in koroškimi Slovenci so vedno spet odigrali naši študentje, o katerih življenju in delu na Dunaju pripoveduje 2. F. Na podlagi uspelih prireditev v letošnjem jubilejnem letu SPZ nakazuje Andrej Kokot pot v novo desetletje kulturno-prosvetnega delovanja, kateremu je posvečenih kar več prispevkov: Joško Wrolich piše o delu z mladino, Stanko Wakounig pripove-
Kokot, Milka Hartman in Valentin Po-lanšek. Pisani krog člankov zaključuje Marjan Velik, ki s svojim pregledom opozarja, da koroški Slovenci tudi na področju športa dokazujemo svoje sposobnosti.
2e na začetku smo ugotovili, da je koledar bogato ilustriran. Naj bo tukaj le še povedano, da so poleg številnih aktualnih posnetkov objavljene tudi umetniške upodobitve, tako umetniški lepak, ki ga je izdala SPZ ob svoji sedemdesetletnici, ter reprodukcije del Mihe Maleša, Marijana de Reg-gija, Draga Druškoviča ml., Toneta Kralja in Karla Vouka. Ob tej pestri in zanimivi vsebini ter izredno bogati slikovni opremi .Koroški koledar" res ni
drag — kajti z več kot 300 strani stane samo 70 šilingov.
#	Marjan Remic: KOROŠKA PRIČEVANJA so zbirka zapiskov, nastala na podlagi pogovorov, ki jih je imel avtor med svojimi ponovnimi obiski na Koroškem, kjer je srečeval naše ljudi in spoznaval njihovo življenje. Tako je knjiga res pravo .zrcalo življenja slovenskega življa na avstrijskem Koroškem". Čeprav je v njej zaslediti tudi marsikatero netočnost ali celo kak .nesporazum", čeprav je tu in tam opazna časovna odmaknjenost (saj so v knjigi zbrani zapiski, ki so nastajali tekom daljše dobe), kljub vsemu temu je knjiga dragoceno pričevanje o današnji stvarnosti na Koroškem. V njej je zbranih okoli 50 pogovorov z ljudmi, ki so predstavljeni tudi v sliki. .Koroška pričevanja", ki so izšla pri založbi Obzorja v Mariboru, je SPZ vključila v svojo letošnjo zbirko dodatno k trem knjigam iz založbe Prešernove družbe v Ljubljani. Cena 256 strani debele in bogato ilustrirane knjige je 50 šilingov.
#	Miško Kranjec: ČARNI NASMEH je naslov knjige, v kateri sta objavljeni dve povesti enega najbolj priljubljenih slovenskih pisateljev. Tudi v teh dveh povestih — .Čarni nasmeh" in .Pot med blažene" — nas Miško Kranjec popelje v svoje kraje v Prekmurju, med ljudi, ki jim je s svojim pisateljskim ustvarjanjem postavil že celo vrsto čudovito lepih spomenikov. Knjiga, ki jo krasijo prekmurski motivi Lajčija Pandurja st. in Lajčija Pandurja ml., obsega 304 strani in stane 25 šilingov.
O Miran Ogrin: VZHODNI VETER je
imenoval znani slovenski potopisec svojo knjigo, v kateri je nanizal svoje vtise, spoznanja in razmišljanja s potovanj po tistih predelih sveta, ki vedno spet vzbujajo zanimanje današnjega človeka. V podnaslovu je namreč povedano, da gre za popotovanje od Urala do Kitajske in do arabskih pustinj. Zanimivo pripovedovanje dopolnjujejo še številne ilustracije, cena 384 strani debeli knjigi pa je 25 šil.
#	Dr. Draga Čemele: ALERGIJA je knjiga o zdravju, v kateri je avtorica s skupino sodelavcev prikazala splošna dognanja iz imunologije, alergije in alergijskih bolezni. Knjiga nas seznanja s pojavi, vzroki in posledicami bolezni, predvsem pa posreduje potrebno znanje, kako je treba pomagati pri odkrivanju, preprečevanju in zdravljenju alergijskih bolezni ter pri ponovni usposobitvi obolelih. Z ilustracijami opremljena in 184 strani velikega formata obsegajoča knjiga stane 25 šil.
Kdor pa bo kupil celotno zbirko, jo bo dobil po znatno znižani ceni: za vseh pet knjig [skupaj 1420 strani) bo namreč plačal samo H0 šilingov. Knjige dobite v pisarni SPZ v Celovcu ali pri krajevnih prosvetnih društvih, prav tako pa tudi v knjigarni „Naša knjiga
Napravite sebi in drugim dragoceno darilo — nabavite knjižno zbirko Slovenske prosvetne zveze!
Zveza stovenskih organizacij na Koroškem
Slovenska prosvetna zveza Slovensko šolsko društvo Zveza slovenskih žena
Zveza koroških partizanov Zveza slovenske mladine Slovenska kmečka zveza Zveza slovenskih izseljencev
Slovensko planinsko društvo Siovenska športna zveza
ŽELIJO
VSEM ČLANICAM IN ČLANOM. SODELAVCEM. PRIJATELJEM IN SOMIŠLJENIKOM
pri/efne praznike in srečno Tiofo 7efo/

Jubiiej SAZU
praznik vsega siovenskega naroda
Z ff/ZEo s/owsnostjo, so se ;e Mt/e/ež/// H%j-MŠjt predstavnici (JrKŽ^fMopo/ftrčnegg in CK./tKrneg<a življenja S/ovenije ter zastopniCi znanstvenih astanov ;z osta/e /agos/avije in iz tnnogih drag;h držav, je hi/a prejšnji teden zaC/jačena pros/ava 40-/etnice astanovitve 5/o-vensCe aCadenaije ZTMHOstž in atnetnosti Cot najvišje Ca/tarne in znanstvene astanove s/ovensCega naroda. Osrednjo s/ovesnost so sprem/ja/e še razne drage prireditve, razstave, Concerti in drage ma-nijestacije, posvečene ja/nVeja 5y4ZH, C: je hrez dvoma pomemben dogodeC in prazni za ves s/ovensCi narod.
O pomena čzlZD je na osrednji pros/avi govor;/ predsedniC pret/se^stva SR 5/ovenije Sergej Rra:gber, C; je nag/asi/, da „asta-novitev S.4Zt/, njena v/oga v našem nacionalnem in dražbenem razvoja ter v izvrševanja na/og, C; jz/? pred nas postav/ja današnji čas, govori o dejstva., da je SzIZLČ, Cačršna je ob svoji 40-ietnici, ena teme/jnib pridobitev naše revo/acije in našega povojnega draz-benega razvoja". Sv4Zt/ je s svojimi znanstvenimi in strokovnimi delavci nepogrešljiv, ponekod pa tadi edini dejavnik, ki sistematično razitkaje, goji in razvija raziskova/no de/o na vseb področjih tako imenovanih nacionalnih ved, je dejal predsednik Kraigher. „7*e vede pa so neprecenljivega pomena in nepogrešijive za spoznavanje bistvenih karakteristik, ki opredeijajejo naš narod in njegovo zgodovino, naš jezik in njegov razvoj, našo zemijo, način in pogoje našega življenja in razvoja, naše dosežke in naše ave/jav/janje v /a-gos/aviji in v sveta, našo ha/tarno dediščino in njene astvarja/ce, skratka posebnosti in karakteristike, s katerimi naš narod bogati skapnost narodov in narodnosti /agos/avije, Evrope in vsega sveta ter zah/adnico znanstvenih in ka/tarnih stvaritev ter napredka vsega človeštva."
Ro je govori/ o razvoja 5ZZL7, je njen predsednik Janez Hil-činski spomni/ na prispevek, ki so ga da/z .pionirji" te astanove, ki so sz vse od /eta 7927 da/je k/jab vsem nasprotovanjem skoraj dvajset /et prizadeva/z' in nazadnje tadi aspe/i astanoviti akademijo. Hkrati pa je poadari/, da se je akademiji odpr/a pot razvoja še/e po osvoboditvi in da je raziskova/na baza v inštitatib in dragih enotah nasta/a v „ razmerah rasti samoapravnega socia/izma kot izraz draž-benega zaapanja in pravi/nega ovrednotenja v/oge 5/ovenske akademije za potrditev narodne ka/tarne in znanstvene samobitnosti".
Hed pab/ikacijami, ki so izš/e ob jabi/eja 5ZZH, zavzema posebno mesto zbornik, v katerem so prikazani razvoj astanove, njeni č/ani in njih de/ovanje ter aspehi, prav tako pa so navedeni tadi stiki, ki jih 5ZZL7 vzdržaje s sorodnimi astanovami doma v Jago-s/aviji in v števi/nih državah sveta. 5ZZ77 in posamezni č/ani so ob jabi/eja. preje/i tadi števi/ne čestitke, priznanja in od/ikovanja.
Dunajski študentje
poročajo o ptodni jesenski dobi
Kljub nekaterim težavnim okoliščinam — študentje si na novo urejajo svoje prostore — ima Klub slovenskih študentov na Dunaju za seboj precej živahno in plodno jesensko obdobje.
Ker je število študentov v zadnjih letih precej naraslo, so bili klubaši prisiljeni, da prezidajo klubske prostore v sedmem dunajskem okraju in jih na novo opremijo. Z delom so začeli junija 1978 in ga bodo končali januarja 1979. Povečani in novo opremljeni prostori bodo nudili večje možnosti za politično, pulturno in družabno življenje slovenskih študentov.
Neurejeni prostori so seveda nekoliko ovirali ostalo dejavnost, ki pa vendar ni zastajala, še manj zamrla, marveč izkazuje tudi za minulo dobo razveseljive uspehe.
Eno najzanimivejših predavanj v zadnjih letih je v klubu imel generalni konzul SFRJ na Dunaju tov. Matjaž Jančar, ki je zelo temeljito in načelno, hkrati pa vsakomur razumljivo orisal nastanek in razvoj slovenskega belogardizma. Z dobro podkovano argumentacijo je razlagal ta tako tragični pojav v naši zgodovini kot zakoniti višek in zaključek izdajske politike slovenskega meščanstva ter političnih cerkvenih vrhov na Slovenskem. To izdajstvo je imelo svoje korenine že v 19. stoletju in se je stopnjevalo prav do bratomorne vojne, v kateri se je slovensko meščanstvo prodalo italijanskemu in nemškemu okupatorju. Živahna diskusija, ki je trajala preko polnoči, je pričala tako o kvaliteti predavanja kakor tudi o interesu klubašev za to vprašanje.
Po večmesečnih diskusijah so v Klubu ustanovili takoimenovane strokovne skupine, v katerih se zbirajo študentje posameznih študijskih strok — torej medicinci, pravniki, bodoči učitelji, ekonomi in drugi. Namen teh skupin so opisali nekako takole: nudijo naj strokovno pomoč, dvigajo problemsko in družbeno zavest v posameznih študijskih strokah, skrbijo za posvetovanje in konkretne korake ob vstoou v poklicno življenje, skrbijo za kontakte z ustreznimi organizacijami in upoštevajo ob vsem tem tudi narodnopolitične poglede. S
tem v zvezi so zabeležili v svojem informacijskem listu: .Združitev in sodelovanje v strokovnih skupinah ne pomaga le vsakemu kolegu in vsaki kolegici posebej (prav čisto v privatnem smislu), temveč ustreza tudi ciljem naše skupne študentske organizacije ter preko tega obeta tudi nekaj pozitivnih učinkov na narodnopolitično delo. Pospešuje tudi medsebojno spoznavanje in kolegialno pomoč pri morebitnih težavah." Posamezne skupine so med tem že izdelale načrte za skupno delo.
Tradicionalni višek sezone je spet bilo klubsko .miklavževanje". Kulturni krožek je pripravil kabaretisti-čen vložek, ki je bil tokrat .posvečen" deseti obletnici korotanskega konflikta (1968). Slovenska pesem, pijača in glasba so ustvarile sijajno vzdušje prav do jutranjih ur.
Slovenski film .Kaplan Martin Čedermac" je bil za klubaše posebno doživetje, saj je Čedermacova usoda zelo podobna delovnim pogojem marsikaterega slovenskega duhovnika na Koroškem.
Poleg tega je bilo v klubu tudi več predavanj. Tako je govoril profesor ljubljanske univerze dr. Ivo Fabinc o problemih nerazvitosti in o jugoslovanskih izkušnjah ob tem vprašanju. Koroškim Slovencem že znani univerzitetni asistent dr. Karl Stuhlpfar-rer je predaval ob šestdesetletnici avstrijske republike. Z univ. profesorjem Rabofskym so klubaši debatirali probleme poklicnega zapostavljanja demokratov v Zahodni Nemčiji in pri nas. Pred ljudskim glasovanjem o jedrski elektrarni so klubaši razpravljali tudi o tem vprašanju.
Omenit je še treba, da so se zastopniki KSŠD udeležili tudi raznih kongresov in seminarjev v matični domovini in se tako seznanjali z družbenimi dogajanji v socialistični Jugoslaviji.
Delovanje kulturnega in zgodovinskega krožka, skupni obiski gledaliških predstav in filmov, in seveda študijski napori vsakega posameznega študenta zaokrožajo življenje in delovanje dunajskih študentov, ki z optimizmom gledajo v novo leto 1979, v katerem bralcem .Slovenskega vestnika" želijo mnogo uspeha in zdravja!
Jubitej dveh veiikih mož
150-!etnica rojstva Antona Janežiča in 60-ietnica smrti ivana Cankarja
Ob 150-ietnici rojstva Antona Janežiča in 60-ietnici smrti ivana Cankarja je Siovenska prosvetna zveza v Ceiovcu prejšnji četrtek priredita v modri dvorani Doma giasbe izredno uspeio jubitejno prireditev.
Števiino pubiiko, med njimi nastopajoče sodeiavce, siavnostnega govornika prof. Jara Doiarja ter goste — jugosiovanskega konzuia v Ceiovcu Zaroia Šandorja, predsednika Društva siovenskih pisateijev v Avstriji Janka Messnerja, tajnika Krščanske kuiturne zveze Muzeja Toimajerja ter druge predstavnike kuiturnega in poiitičnega živijenja — je pozdravi! tajnik SPZ Andrej Kokot in ieiei prireditvi dober potek.
Poteg siavnostnega govora prof. vodstvom Valentina Polanska, ki je Jara Dolarja) so brali iz svojih del glasbeno popestril itak bogato iz-besedni ustvarjalci Jože Blajs, Bran- polnjen program jubilejne priredi-ko Šomen, predsednik slovenskega tve. Naj še omenimo, da sta bila
. X 'L _
PEN-kluba Ivan Potrč in Valentin Polenšek. V okviru prireditve je nastopal ženski oktet 5PD "Obir" pod
ncvegftziežct
No gre /efo prod	po na-o^d;
Mgotcp/p:?7!o, ^^sno je /<Z/o /eto Zn se radovedno spr^šnjetno, ^^šno /?o pr;/?odn;e /eto. No	/etošnje /eto
se /a/?^o po/?v^/Z?no, d^ s?no se (e ^OMCMo prer;7Z do spoznanja, da d n//?če ne pomaga, če s: sam ne pomagaš. Pr/ tem ndsdmo na gradnjo ^a/tarnega doma o 3entpdmoža pd ^entmda v Podjam, ^jer so našf pro-svetašt na /astno pomado m na /astne stroške — čeprav je država do/žna ščitit/ ozdoma pospeševat: manjšfne — začed grad;d dom Zn ga tad: spravi/; pod streho. Pd tem j;m je pri-s^očda na pomoč m/adma Zz 5/ove-ni;e v o^/d: de/ovne ^r:gade, v kateri so sode/ova/: seveda tad: naš: mad:nc:. Prež te Pdgade P: P:7a ares-ničitev takšnega projekta ne:zved/j:-va. PodoPna samo:n:c:at:vnost se je po^aza/a tad: na PadršaP, ^jer je Zveza s/ot?ens^Z/? zadrag zgradda bajtam: Zn zadražn: dom Zn s tem omo-gočda rad:'š^:m prosvetašem Po/jše možnost; ^adarnega razvoja. V državah, ^Z so nad/onjene manjšmam, večinski narod rad pomaga manjšinam, ža/ pr; nas v /1 ostri;; tema n; ta^o.
predvajana ti Ima ,Esej o Ivanu Cankarju" ter film ob priložnosti odkritja spominske plošče Antonu Janežiču na šentjakobskem pokopališču.
„Sezimo si vzajemno v roke, da se bo čedalje lepše in veseliše razcvetela naša domača literatura."
„... le z združeno močjo se bo dalo na svet spraviti delo, da bo služilo narodu na čast pred svetom domačim in tujim".
Tako je pred dobrimi 120 leti zapisal naš rojak iz Leš pri Šentjakobu v Rožu neutrudni književni organizator in slovničar Anton Ja)-nežič, čigar 150-letnico rojstva te dni praznujemo.
Zdi se, je dejal slavnostni govornik prof. Jarc Dolar, da ta dva citata iz njegovega vabila na sodelovanje pri novo ustanovljenem nGlasniku" še najbolj ustrezno in nejtepše označujeta Janežičev življenjski cilj pa tudi njegov značaj. In priznati je treba, da bi v slovenski in morda celo v svetovni literaturi težko našli pisatelja, ki mu bi bilo dano, da v pičlih 41 letih svojega življenja — od tega jih je bilo komaj 20 literarno aktivnih — doseže svoj življenjski cilj in nalogo, ki si jo je bil zadat v zgodnji mladosti, tudi izpolni.
Z neverjetno vztrajnostjo in žila-vostjo, ki bi jo temu prav gotovo ne posebno močnemu, že zgodaj zaradi jetike oslabelemu telesu nikakor ne pripisali, se je lotil svojih načrtov in vse kaže, da so mu prav občasni neuspehi in spletkarska na^ sprotovanja vlivali vedno novih moči.
Kljub kratki življenjski dobi, je vendar opravil izredno pomembno delo za napredek in razvoj slovenske kulture in prosvete, posebno za razvoj slovenske književnosti. Saj je znano, da je Celovec bil v njegovi dobi in predvsem po njegovi zeslugi središče slovenskega kulturnega in slovstvenega življenja.
Te dni se spominjamo tudi 60-!et-nice Cankarjeve smrti in s tem njegovih nesmrtnih del, med njimi njegovega Hlapca Jerneja, ki je danes dostopen milijonom ljudi. O Cankarju je napisanih nešteto razprav, člankov in komentarjev. V šolskih in domačih nalogah mrgoli naučenih lepih besed in misli. Med njimi sem se ustavil — tako' prot. Dolar — pri dveh izjavah dijakov, ki sta me zaradi iskrenoskti presenetili:
,,Cankar mi je pretežak in pre-mračen — ne maram ga" — in: "Cankarja sem prebral na dušek. Od njega sem še danes ves pijan". Med tema dvema tečajema odklanjanja in sprejemanja se giblje recepcija Cankarjevega dela. Te recepcije še nihče ni, vsaj kar zadeva današnji čas, temeljito preučeval. Treba bi bilo predvsem pretehtati, ali so besede ,,pretežak" in "Premračen" še odsev nekdanjih sodb, ki so jih v Cankarjevem času izrekali njihovi kritiki, ali pa je to že odnos neke nove generacije do njegovega dela. — Na drugi strani pa bi bilo treba pretehtati tudi besedo o "pijanosti". Je to pubertetno iskanje vsega neoprijemljivega, meglenega, je to sorodnost, ki jo čuti bralec z avtorjem?
Ne upam si še odgovoriti na ta vprašanja, je povedal prot. Dolar, ker bi zahtevata temeljitega študija, ki ga v današnjem času, ko nas sociologija literature vedno bolj zanima, ne bi smeli odlagati.
Slavnostni govor je prof. Dolar končal z besedami: .Ali bi proslavljanje njegovih jubilejev s takim študijem ne dobilo nekaj novih črt? Saj nam gre vendar za branje, ali ne?"
Zahvaia prof. Maus Cattererju
Ma občnem zboru SPD "Zarja" v Žetezni Kapli so zborovalci soglasno sprejeli resolucijo oziroma zahvalno pismo prof. Gattererju za objektivno poročanje o gospodarskih probiemih na južnem Koroškem. Vsebino pisma v celoti obavljcmo:
7*a^o s?no v tern (era po^za/i od-/očnost, samostojnost', e^spedititrnost Zn to na) /?o rad; Tia/jordo v prihodnjem Zn ose/? nas/ednji/? /er;/?, po starem Mače/a — sam; s; moramo /dr: stroje sreče Zrooač.
V npanjn Zn že/;; za Z?o/jšo asodo ?;aše narodne shnpnosti, hi je v tež-hem hoja za stroj naroda; ohstoj, /mamo v mis/i/? štet?;7no draž;no /?ra/cet? 5/ooenshega trestniha, hi trna važno na/ogo posredooa/ca teženj /n /?or/?e s/ovens&ega /jadsrva. Da /n v tej horhi naš /Zst aspešno ;zpo/n;eva/ ro na/ogo, je osehahor porre/?no, da trna čim več sorradn/^ov /n dopis-nihot? Zz vse/? naš;/? do/tn, hi hodo pomaga/; s strojim; pr/spev/:: soo/?-/ihotrati /n popesfrtr; našo po/Ztično, ^a/ramo ;n gospodarsko dejavnosr.
/n rako /mamo seda; o/? konca /era sper pr;;erno do/žnosr, da se naš/m prtzadevn/m sode/aveem /n dop/sm-kom tskreno za/?va/;mo za vso /zka-zano zvesroko /n pomoč, ko so pomaga/; ok/tkovart /n štrtrt naš /;'sr med naš/m /jadsrvom. Nor po navad; rako rad/ rokrar povezajemo našo za/?va/o s prošnjo, da rad/ v novem /era osranere zvesr/ našema /Zsra, da ko še ko/; naš kor ;e k// do seda;. Ok re; pr//ožnosr/ seveda že/Zmo vsem naš/m kra/cem pr/jerne kož/čne praz-n/ke Zn aspešno novo /ero.
Slcvensko prosvetno društvo ,,Zarja" v Železni Kapli, ki je letos obhajalo 70-letnico svojega delovanja, združuje Slovence različnih idejnopolitičnih giedanj in zelo uspešno izgrajuje most prijateljstva do naroda soseda ter se zavzema za dobre odnose s sosednjo Jugoslavijo, je dne 17. H. 1978 na svojem rednem občnem zboru sprejeto sklep, da zavzame stališče do nedavne teievizijske oddaje ..Teieobjektiv", ki je povzročila precej nestvarne in za gospodarski položaj v našem kraju nam nerazumljive reakcije.
nezadovoljiva gospodarska situacija v naš) občini — nerešeno vprašanje tovarne celuloze v Rebrci — nam vsem narekuje, da podvzamemo skupaj z občinskimi in okrajnimi ustanovami vse potrebne ukrepe, da bi ohranili in povečali števito stalnih delovnih mest v občini Železna Kapla in s tem izboljšali socialno- gospodarski položaj vseh občanov ter odvrnili grozečo in že obstoječo brezposelnost in izseijevanje.
S tem v zvezi se zavzemamo za vsestransko gospodarsko povezovanje in sodelovanje s sosednjo Jugoslavijo, za odpiranje novih mejnih prehodov, ki
bodo le to pospešili in koristili ljudem na obeh straneh meje.
Televizijsko oddajo "Teleobjektiv" dne 6. H. 1978 pozdravljamo in jo smatramo za enega izmed redkih objektivnih prikazov dejanskega gospodarskega položaja v okraju Velikovec. Prepričani smo, da se velik del prebivalstvo na tem prostoru strinja s tem prikazom, saj so v tem fiimu nastopali delavci, kmetje, nameščenci, obrtniki, slovensko in nemškogovoreč), ki osebno občutijo nezadovoljivi gospodarski položaj. Prav Iz teh razlogov nam je nerazumljiva nekvalificirana reakcija nekaterih vodilnih in odgovornih koroških politikov, ki sami niso hoteii sedeiovati v oddaji in zavzeti stališča k tem perečim probiemom. Mi iz naše strani smo pripravljeni vsestransko prispevati k temu, da se poiožaj izboljša, ker tudi kot narodna skupnost občutimo posledice gospodarske nerazvitosti.
Zato izražamo vso našo podporo in solidarnost Vam in Vašim sodeiavcem ter želimo, da bi nadaijevali pot objektivnega prikazovanja perečih problemov v naši družbi.
Slovensko prosvetno društvo v Šentjanžu vabi na prosiavo
70-tetnice obstoja društva
v soboto 6. januarja 1979, ob 14.30 uri popoldan pri Tišiarju v Šentjanžu.
Ma slavnostnem sporedu bodo prikazati dejavnost društva v tem obdobju.
S o d e i u j e j o :	domači pevski zbor
igralci SPD Šentjanž in pevci sosednih prosvetnih društev
/NZ^čno va/?/;cn;/
SPD „Drabosnia!(" — 75-)etni jubitej
Teden dni po jubilejni prireditvi šentjakobskega društva so tudi Ko-stanjeani praznovali svojo 75-letnico društva. Naključje je naneslo, da sta se obe društvi rodili leta 1903 tudi v razmaku enega tedna. Kostanjško društvo je pred 75 leti zaživelo pod imenom ,, Slovensko izobraževalno društvo za Kostanje in okolico". Ustanovitev društva so narekovale tedanje razmere, ki so polpreteklim in današnjim hujskaškim razmeram na Koroškem zelo podobne ali celo identične. Nemškonacionalni krogi iz
CENJENM BRALCEM
Zaradi praznikov prihodnja šte-viika izide šele 5. januarja.
Kot že vsa teta izhajanja našega tista tudi tokrat priiagamo stenski koledar s prošnjo, da iistu ohranite zvestobo tudi v novem ietu ter ga pomagate krepiti in širiti s sodeio-vanjem in pridobivanjem naročnikov.
vrst ,,Jungmannschafti", katere so tedaj Slovenci imenovali „hajlovce", so slovenski živelj in kulturno udejstvovanje slovenskih kostanjških pro-svetašev poskušali povsem zatreti z najrazličnejšimi podlimi redstvi. Iz poročil v Miru in Koroškem Slovencu se kot rdeča nit vlečejo poročila o rovarjenju nasprotnih sil ob priliki slovenskih prireditev, katere Mir z enim stavkom slikovito okarakterizi-ra — ,,žganje v glavi, hajl na jezikih, kole v rokah". Tem krogom v odgovor se je ustanovilo društvo.
Nedeljsko slavnost, katero je otvo-ril sedanji predsednik SPD ,,Drabos-njak" Janez Lesjak, so oblikovali mešani pevski zbor SPD ,,Rož" pod vodstvom Lajka Milisavljeviča, tam-buraški zbor ,,Jepa-Baško jezero" pod dinamično taktirko Erike Wro-lich ter domači igralci z dialogizira-nim prizorom v gostilni na Strmcu, prepleten z Drabsnjakovimi Latani-jami in Rajmi o mlinarjih. Vezni dialog je poskrbel dr. P. Zablatnik, režijo pa M. Srienc.
V pozdravnem govoru je pozdravil predsednik Lesjak navzoče častne goste — predsednika Krščanske kulturne zveze, župnika Lovra Kassla, bivšega in sedanjega ravnatelja slovenske gimnazije v Celovcu, dr. Pavla Zablatnika in dr. Reginal-da Vospernika ter konzula SFRJ v Celovcu Petra Zupančiča. Z začudenjem je bilo tudi registrirano, da navzoči zastopnik Slovenske prosvetne zveze (v katero je društvo včlanjeno) ni bil pozdravljen. Predsednik Lesjak je v svojem govoru kratko orisal zgodovino društva in citiral predvsem žalostne dogodke iz brošure, ki jo je društvo izdalo za ta jubilej. Brošuro je oblikoval dipl. inž. Franc Kattnig in posreduje bogato zajeta društvena poročila iz časopisov Mir, Koroški Slovenec, Slovenski vestnik in Naš tednik. Predstavljeni so tudi različni drugi dokumenti in slike društvenih prireditev. Obširen del zajema tudi ponatis iz koroške revije ,,Die Brucke", kjer dvorni svetnik dr. Pavle Zablatnik objavlja življenjepis bukovnika, pesnika in ljudskega dramatika Andreja Schuster - Drabosnjaka.
Dr. Zablatnik je na slavnostni prireditvi bil tudi slavnostni govornik, saj je v svojem govoru obširno in
zelo zanimivo orisal bogate literarne sadove kostanjškega domačina, društvenega patrona Drabosnjaka, ki velja za ,,očeta" koroškega slovenskega gledališča. Kot najboljši poznavalec Drabosnjaka pri nas na Koroškem, je do potankosti biografsko natančno predstavil tega velikega ustvarjalca. Spomnil nas je tudi na 210-letnico njegovega rojstva, ki jo letos obhajamo.
Omeniti je treba še to, da je bil obisk na nedeljski prireditvi sicer zadovoljiv, s strani logavaških obiskovalcev pa je bilo slišati nelagodno razočaranje, ker niso bili povabljeni tudi njihovi pevci, ki so iz iste občine kot pa jubilejno društvo. Trdili so celo, da bi ta zbor pritegnil polno dvorano judi.
Prosvetaši SPD ,,Drabosnjak" so s to prireditvijo dokazali, da hočejo delovati naprej v duhu ustanoviteljev, v duhu povojnih aktivnosti — ko so uprizorili z velikim uspehom ,,novo Miklovo Zalo" in mnogo drugih uspešnih prireditev. V letih 1949 do 1973 je društvo sicer ostalo v glavnem pasivno, ker pač razen župnika Kuchlerja ni bilo gonilne sile v društvu. Leta 1973 pa so ga sedanji prosvetaši pod okriljem SPZ zopet poživili. Želja društvenikov in seveda tudi vseh drugih prosvetnih dejavnikov na Koroškem je, da društvo v bodoče še z večjim elanom in zanosom izpolnjuje poslanstvo, podedovano po svojem ,,očetu" Drabos-njaku in nadaljuje v njegovem duhu.
Zveza koroških partizanov obvešča, da je v Muzeju ijud-ske revoiucije Siovenije (Ljub-ijana, Ceiovška 23) do 30. decembra tega ieta odprta razstava z nasiovom
AVSTRiJSKA BORBA ZA SVOBODO
Razstavo je pripravi) Avstrijski kuiturn) inštitut v Zagrebu in prikazuje avstrijsko odporniško gibanje v ietih 1934 do 1945.
Siovensko prosvetno društvo ..Obir" na Obirskem vabi na
..SANKARSKE TEKME"
v torek 26. decembra 1978 Štartne števiike ob 9. uri pri Kovaču! Tekmuje se v 6 skupinah.
Prisrčno M/?/;enZ/
Mešani pevski zbor ,,Podju-na-Piiberk" vabi na
SiLVESTROVANJE
v dvorani Schwarzi v Piiberku. Začetek ob 19.30 uri. Veseia presenečenja, za pies igrajo ..FANTJE iZPOD OBiRJA".
Prisrčno M/?/;en:7
OBVESTiLO
Za torek 26. decembra ob 20. uri bo na jugosiovanski teieviziji oddaja o gospodarskem poiožaju Koroške.
Oddaja bo navezaia na nedavno oddajo ,,Teieobjektiv' prof. Gatte-rerja v avstrijski TV, ki je doiočene kroge na Koroškem žeto razburita.
Novotetna jeika pripoveduje
Na tovarniškem dvorišču je ležalo pod snegom troje osamljenih jelk. Igličevje se jim je osipalo in pisani trakovi, s katerimi so bile okrašene, so žalostni in bledi viseli na porjavelih vejah. Mimo jelk je prišel hišnik, pogledal jih je in rekel:
„Kar pozabil sem na vas. Še danes vas bom razsekal na tnailu in zvečer si bom toplo zakuril peč." Potem se je odpravil po sekiro.
Osušene jelke so se začudile s poslednjo trohico svojih življenskih sil, začudile in se zgrozile. Najmanjša! je celo zajokala:
,Joj, sestrice, ali bomo res morale na ognju umreti?"
Druga, tista, ki je bila še najbolj zelena, pa ju je tolažila: „Nikar ne obupavajta, dragi sestrici! Naše življenje je bila lepo, zato se nam smrti ni treba bati. Joj, koliko bi vam lahko povedala iz svojega življenja!"
..Pripoveduj," sta zaprosili tovarišici, „po-vej nama, da! se bomo zadnjič pred smrtjo poveselile!"
Jelka je začela pripovedovati:
Ne vem, kdaj je vihravi neugnanec veter zanesel moje seme v zemljo in kako sem vzklila, tako daleč moj spomin ne sega. Ko sem se zavedala' življenja, sem bila visoka že tri pedi in sem rastla in zelenela, da je bilo veselje. Čutila sem, kako se sokovi pretakajo po mojih žilah. Pod koreninami sem imela mastno, vlažno zemljo, srkala sem iz nje, noč in dan sem srkala in zemlia' mi je zmeraj rada dajala tečno hrano. Mikalo me je k soncu, vleklo me pod sinje nebo in zato sem rastla tako hitro, kolikor sem le mogla. Sosedje so se mi čudili in stara smreka je rekla: "Raste, kakor prava pravcata jelka! tn kako je vitka, še mene bo sčasoma prekosila!" To je bilo veliko priznonie in jaz sem si želela, da bi postalo še višja in še bolj vitka.
Nikar ne mislite, da je bilo moje življenje kdai enolično! O ne! Naaaiivi veter se je ustavljal pri meni, pripovedoval mi ie pisane novice iz vseaa širneaa' sveta'. Okoli mene so žvrqo!eli ptički, neki ščinkavec ie celo gnezdil v grmu, samo za seženj daleč od mene. Joi. to ie bilo živlienia in vrvema, ko so mladi ščinkavčki začeti odpirati svoie kljune. Naučila sem se toliko niihovih pesmi, saj so mi iih žvraoleli od jutrame zore pa prav do trde noči, ko so iim khuncki že čisto obnemoali. Ko se ie ptičii rod odse!il, sem si poaosto sama prepevala pesmice, ki sem se jih naučila od svoiih malih prijateliev. Kdo more reči, da moje živlienje ni bilo lepo? Pozimi mi je sicer zmrznila zemlja prav do korenin, prelepo ialičevje pa mi ni nikoli odpadlo in beli snežec me je pokril, varoval in arel. da sem mu resnično še danes hvaležna. Pod svoje veie sem skrivala prezeble ptičke in nisem dovolila zlobni burji, da bi jim ledenita kri po žilah!
Tudi z vetrom sva se pogosto sporekla. Včasih je ta nebrzdanec kar podivjal, spremenil se je v vihar in se je tako zaletaval v nas, drevesa, da je marsikatero drevo izruval iz zemlje. Jaz pa sem se mu zmeraj postavila po robu. Bila sem vitka, upogibala sem se pred njim, toda zlomiti se mu nisem pustila. Naslednji dan je navadno ves krotak priše! spet k meni vasovat, božal me je in me s sladkimi melodijami prosi), naj mu odpustim. Spravila sva se, saj nazadnje sva bila' le nerczdružljiva prijatelja!
Tako mi je teklo življenje nekaj let in postala sem lepa in dokaj velika. Takrat pa
se je začelo nekaj prečudnega goditi po svetu. Po gozdovih je pokalo. Nekoč je pribežal do mene mlad tant, kolena so se mu tresla, roka mu je komaj še oklepala' puško in po obrazu je krvavel. Oklenil se me je in se naslonit name. "Ne morem dalje," je bridko šepnil, "pod to jelko ležem in si vsaj malce odpočijem." Legel je na zasnežena tla. Močno se mi je smilil. Potem se je spet oglasilo streljanje, po gozdu so prišli zeleni možje in, ko jih je fant pod menoj uzrl, je vzdrhtel od groze in pograbil puško, da bi se poslednjič postavil tistim zlobnim ljudem po robu. Toda kri mu je odtekala' in puška mu je omahnila iz roke. Jaz pa sem čutila, da ga moram braniti. Sklonila sem svoje goste veje prav do tal in ga zakrila, da ga zlobni možje niso našli, čeprav so hodili blizu mene.
In kaj se je zgodilo potem? Potem so prešla leta' in streljanje je utihnilo. Življenje je teklo in jaz sem rastla in postala' čisto velika. Nekega' dne pa so prišli v gozd trije mladi možje in tisti, ki je nekoč ležal pod menoj, me je spoznal in rekel:
,,Pod to jelko sem nekoč ležal ranjen. Zdaj pa jo bomo posekali. Naša tovarna bo priredila otrokom praznik in tale jelka bo kakor nalašč za to." Narahlo me je pogladil po deblu, potem pat nastavil sekiro in me posekal.
Peljali so me v tovarno in me postavili v veliko dvorano. Čudovito so me okrasili Vsa sem bila v pisanih trakovih, bleščala sem se v luči električnih žarnic in pod menoj je stal striček Mraz s košem daril. Naj lepše pa je bilo, da me je sto in sto otroških oči gledalo tako ljubeče in zavzeto, da so ob meni vzklikali otroški glasovi, da so okoli mene rajali in peli pesmi. Še moji ljubi ščinkavčki niso znali tako peti. Bil je najlepši dan v mojem življenju. Mislila sem na to, da bodo ti otroci postali nekoč veliki možje, da bodo delavci, morebiti piloti, kapitani ali pa celo učeni doktorji in inženirji. Toda, kjerkoli tudi bodo, vsako leto se bodo spomnili name, na' preprosto zeleno jelko, ki sem jih tako zelo razveselila v veliki tovarniški dvorani. No, tovarišici, pa recita, če ni bilo moje življenje čudovito lepo!
,,Oh, tudi meje življenje je bilo prav tako lepo," je vzdihnilo mala jelka. ,ln hudo mi je, do bom morala po vsem tem v ognjeni peči umreti."
Velika jelka se je nasmehnila. ,Meni pa ni," je odvrnila. .Mislim, da sem svojo nalogo dobro opravila. Bila sem ljudem zavetje in nazadnje radost. In ko bom umirala v peči, oj, takrat bom vesela! Okoli tople peči bodo sedeli hišnikovi otroci, pritiskali bodo ročice k peči in lica jim bodo žarela od moje toplote. Vso, prav vso toploto bom dala iz sebe, da jim bo prijetno! In ko bom vse izžarela iz sebe, se bom mirno spremenila v pepel . . ."
Jelka je utihnila'. Veter je pel nad dvoriščem, snežinke so poplesavale po njegovem taktu. Čez dvorišče pa je počasi prihaja! hišnik in z njim njegova dva otroka, ki sta rekla:
.Očka, te lepe novoletne jelke pa res nikoli ne bova pozabila. . ."
Križanka za otroke
Zo mlade ugankarje, k! nam bodo poslali pravilno rešitev križanke, smo izbrali tri lepe knjižne nagrade. Pošijite nam (seveda pravilne) rešitve do 8. januarja 1979 na naslov: Slovenski vestnik, Gasometergasse 10, 9020 Celovec/Klagenfurt. Zato zdaj na ,,delo", pri katerem vam želimo mnogo uspeha.
Vodoravno: 1. žensko ime (prva žena); 3. bližnji praznik; 7. osebni zaimek; 8. mladič goveda; 9. pritrdilnica; 11. osebni zaimek (množina); 12. okrajšava za glej; 14. dobra in zdrava pijača; 16. število; 17. pripovedna pesnitev; 20. član; 21. zdravilo; 22. del obraza; 24. začetnici imena in priimka slovenskega pisatelja (Jara gospoda); 25. okrajšava za .Strelsko društvo"; 26. samo; 28. čekan; 29. egipčanski bog; 31. sel, odposlanec; 32. zmaga pri šahu.
Navpično: 1. latinski veznik; 2. čutilo, tudi moško ime; 3. slovenski mladinski pisatelj (Tatič); 4. vzklik pri bikoborbi; 5. prislov časa; 6. zaščitno pokrivalo glave; 10. igralna karta; 12. afriški kopitar; 13. drugo največje mesto na Koroškem; 15. središče vrtenja; 18. obrtnik, ki nas oskrbuje s kruhom; 19. učenje; 22. prizorišče v gledališču; 23. pijača starih Slovanov; 25. skandinavski izraz za smuči; 27. dolgo časovno obdobje; 28. oranje; 30. okrajšava za atmosfero.
1	Z.			3	4	5		6
r		h"	8				J*'	
		^0	k	h		L	42.	
	ss' L		i?		k	16		
i?	48			k*" k		e' k	2.0	
n				2.2.		M?	J""	
		k"'	2^			24.	27-	
	n' L.						2.4	
31						32,		
Pričakovanj e
Mamica je rekla: ,Če boš pridna Nina, ti bo dedek Mraz prinesel nekaj zelo lepega, nekaj, česar se boš zelo razveselila."
Že ves mesec se trudim, dai bi bila pridna.
Ampak to sploh ni tako preprosto, kot zgleda, ni tako preprosto kot takrat, ko rečeš mamici: "Seveda bom pridna. Najbolj priden otrok na tem svetu bom, boš videla."
Že nekajkrat mi je spodletelo. Mamica pravi, da imam predolg jeziček in mi začne kar sam migati, kadar mi kaj ukaže. Mama na primer reče: "Odnesi smeti v smetnjak!"
Vem, da' jih bom morala nesti, vem, da moram biti pridna, ampak vseeno rečem: ,Oh mami, pa prav zdaj. Oh mami, teh smeti imam že vrh glave."

Je imela žena sedem lačnih otrok in je pekla božični kolač. Kolač je ležal v posodi in se debelil. Otroci so stali okrog posode in bi ga radi že jedli.
"Ah, mama, daj mi malo kolača, jaz sem tako lačen," zaprosi prvi otrok.
,,Ah, draga mama," reče drugi.
,,Ah, draga, dobra mama," pravi tretji.
"Ah, draga, dobra, ljuba mama," pravi četrti.
"Ah, draga, dobra, ljuba, sladka mama," vzdihne peti.
,,Ah, draga, dobra, ljuba, sladka, lepa mama," zastoka šesti.
"Ah, draga, dobra, ljuba, sladka, lepa, mila mama," zajoka sedmi.
In so vedno lepše prosili, ker so bili zelo, zelo lačni.
"Počakajte, da obrnem kolač!" je odgovorila mati. ,,Potem dobi

vsak svoj del. Le poglejte, kako je debel in velik!"
In je mati prijela kolač, da ga obrne. Ali kolač ji je padel iz rok in se zavalil proti vratom. Vrata so bila odprta in kolač je kar tako zdirjal ven in bežal po cesti. Mati je zavpila, otroci so zakričali in vsi so tekli za kolačem.
A kolač je bežal in pribežal do prve vasi.
Tam ga je srečal mož.
,,Hej, kolaček, dober dan!" je pozdravil mož. ,,Nikakor tako ne dirjaj. Počakaj, da te pojem!"
Kolaček pa je dejal: "Sem bežal mami Am, bom tudi tebi, mož Ambrož!"
In se zavrtel prav močno ter zbežal po cesti naprej.
Pa ga sreča kokoš in reče: "Dober dan, kolaček. Kam bežiš, počakaj, da te pozobam!"
,,Sem zbežal mami Ani in možu Ambrožu, bom tudi tebi, kokoška Kokodajska!"
In je hitro zdirjal naprej.
Sreča ga petelinček: "Kolaček, počakaj, da te pojem!"
Reče kolaček: ,,Sem zbežal mami Ani in možu Ambrožu in kokoški Kokodajski, bom tudi tebi, petelinček Kikiriki!"
In je res zbežal ter pribežal do račke.
..Kolaček, kolaček, počakaj, da te pohrustam!"
Se zasmeje kolaček: ,,Sem zbežal mami Ani, možu Ambrožu, kokoški Kokodajski in petelinčku
Kikirikiju, bom še tebi, račka Gu-gačka!"
In je kolaček zdirjal naprej in pridirjal do gozda. Tam ga sreča prašiček:
,,Dober dan, kolaček! Kam pa, kam? Počakaj, greva skupaj skozi gozd, da naju ne bo strah!"
,,Bog daj, prašiček Umazanček! Pa pojdiva skupaj!" odgovori kolaček in se ustavi.
Pa gresta skupaj v gozd in prideta do vode.
„Joj," zastoka kolaček. „Zdaj se bom pa zmočil!"
,,Kar na moj vrat se vsedi," odgovori prašiček. Ponesem te!"
Kolaček hoče skočiti prašičku na vrat.
,,Ham, ham!" reče tedaj prašiček in poje kolaček.
Kolačka je bilo konec in zato je tudi naše zgodbice konec.
Podobno se zgodi, kadar mi mamica naroči, naj kaj prinesem iz trgovine. Pa tako rada; bi bila zares pridna in ubogljiva.
Zdaj premišljujem, mogoče pa bo te tako dober ta ljubi dedek Mraz in mi bo spregledal drobne napake. Saj imajo navsezadnje vsi ljudje napake. Že večkrat sem slišala praviti očka o tem, da nihče ni brez napak. Torej tudi meni ni treba biti čisto brez napak.
Če bo dedek Mraz spregledal, da' včasih malo preveč jezikam, kaj bo potem tisto presenečenje, ki mi ga misli podariti?
Zvečer sloh ne morem več zaspati. Komaj zamižim, že ga vidim, kako se po prstih plazi v sobo, kjer stoji velika, lepo okrašena jelka. Potem jemlje iz koša darila. Veliko škatlo postavi pod jelko, pa se premisli, jo stlači nazaj v koš in zamenja z manjšo. 2e odhaja, pa se spet vrne, k majhnemu darilu doda še enega...
Potem skočim, pogledam, na zavitkih piše: "Za Nino!" Vsa presrečna vpijem: "Mami, očka, je že bil tu, je že pustil darila." Vsi trije hitimo odpirat velike zavoje. Potem, no potem pa se zmerom zbudim. Nikdar spanec ne zdrži toliko časa, da bi lahko pokukala, kaj je v teh zavojih.
Ampak zdaj bom kmalu zvedela: mogoče bo punčka, takšna, ki joka, dojenček, ki ga je mogoče oblačiti, umivati. Kako zelo rada bi dobila takšnega dojenčka. Ali pa bo morda mali otroški šivalni stroj. Če bi ga dobila, bi lahko oblekice za punčke šivala kar sama. Ali pa bo ...
Samo še nekaj dni moram potrpeti, potem bom videla, ne bo mi treba več ugibati. Videla bom, če sem bila dovolj pridna, da mi bo dedek Mraz prinese! res tisto, kar si žetim.
CdZcčFEcv
v bcžični ncči
h
-&
V
Živeti v miru
Tako gosto je naletava] sneg tisto zimo, da se je komaj kakih deset korakov videlo po cesti. Zakotna gorska vas je tičala v molku, ki je bil po tolikih vojnih letih poln temnih slutenj in tope vsokdanjosti. Hiše in ceste so bile polne uniformiranih tujcev, nosilcev kljukastega križa in krutega orožja.
V nekdanji tujski sobi postavne krčme je ždel mlad človek zasanjanega obličja. Zrl je v pestre vzorce ledenih rož na okenskem steklu. Soba je bita zakurjena — redkost v tistih dneh! A smrdljiva toplota, ki jo je izžarevali racioniran premog, ni odtajala ne ledenega občutja mladega človeka, ne čudežnih risb nat šipah.
Bil je sveti večer.
Darko — tako je bilo mlademu človeku ime — se je spomnil tistega bledega papirja, ki ga je nosil v žepu: vpoklic k vojakom! — Sed-mošolec ... in zdaj je segla tista kruta sila v lepe, sončne svetove duha in sladke sanje in obete srca!
S kake svetle višine je doslej zrl v te bedarije in sleparije življenja. Zdaj pa) ga je umazana, oblastna roka potegnita dol v to norost in nasilstvo... Ogorčeno se je obrni! od okna, kakor da hoče nekomu nevidnemu povedati zaničljivo besedo glede tistega vpoklica — a duša mu je bila) na enkrat polna sladkosti: mislil je na ljubljene domače gozdove — in na Aleno.
Darko je bi! razklan: tu zoprn vpoklic — tam ljubljeno dekle, ki pa je . ..
Potrkala je na vrata.
Kakor da bi se zbal, da je nekdo prisluškoval njegovim tajnim mislim, je nekaj trenutkov molče gledal na kljuko vrat. ..
Vroče je zagolčal: „Naprej!" Vstopila je suhljata ženska, najemnica stanovanja in nekaka daljna sorodnica gimnazijca Darka.
„Pismo zate!" In je sedla na divan, kakor da hoče zvedeti, kaj stoji v pismu.
Darko se je zahvalil za pošto. Ni pa ob navzočnosti ženske odpira) pisma, marveč ga je malomarno stisnil v žep. Tja', kjer je tičal vpoklic.
Potem, ko je bil sam, je globoko dahnit. V zrcalu je videl svoj zbegan obraz in se zavedal, da bi tak ne mogel stopiti na cesto.
Pismo je končno odprl.
.... da te nisem pozabila', boš morda bolj prepričan, ko Ti sporočam, da vem za tvoj vpoklic .. ."
Dvignil je pogled in se zazrl na svetlikajoče se ledene rože. Tista, katero je gledal, je imela obliko otrpnelega zublja iz srebra.
Darku so v srcu zaplapolali vsi nekdanji ognji: Alena!
Videl jo je, kakršna je bita pred meseci. Od tedaj je ni več videl. Vsa ljubezen se mu je znova pretvorila v uporne načrte. Kakor takrat, ko je hotel uiti iz šole. Samo zaradi nje! — Res je izostal nekaj dni v mestu. Skrivaje se je poda! v Ojstrovino, v bližino doma Alene. A srečal je ni. Samo od daleč jo je videl. Ni mogel in ni se upal do nje, da bi ji vse tisto — za tako trdno sklenjeno — povedal: Ne grem več nazaj v šolo! Zaradi tebe ne! Hlapec hočem biti. Delal bi rad. Pri va: bi rad ostal, tukaj delal kot pose), dninar. ..
Zdaj, ko je imel vpoklic, se ni mogel ubraniti — hočeš nočeš — zavesti, da je že mlad moški. A
dekle se je počutil spet tako plahega in otročjega, in srce mu je tolklo kot bi res tekel iz mesta v Ojstrovino.
Spet je istovetil svojo ljubezensko usodo' z junaki iz Romea in Julije, Here in Leandra in drugimi podobami iz filmov in knjig.
Jasno mu je postalo, ko bi bil kje v domačem gozdu, bi zdajle na glas zastokal.
Bral je naprej: .... ker se zate bojim, ker vem, da greš v smrt..."
Sedel je na^ blazinjak in si nervozno mel oči.
Ko je to pisala, gotovo ni sedela na tako toplem in udobnem sedežu! se je spomnil in videl jo je sred zasneženega gozda vso prezeblo in upadlo.
Zdaj je še spregledal, kako nasilje se dogaja tudi na njem samem. Zakaj mora) tu na vasi prebivati? Za teh nekaj dni? In ne sme gor v Ojstrovino k svojcem? — Spomnil se je naenkrat znancev vojakov, ki morajo ali so morali tičati tu na vasi. Še nai dopust, po tolikih mesecih na bojišču, ne smejo domov! Svojo kožo pa smejo nositi na prodaj za tisti križ, ki sobratom istega naroda kuri krematorije.
Darko se je zgrozil nad krutimi dejstvi. V mladem človeku se je prebudilo veliko spoznanje. Ako je doslej živel v svojem svetu uka, knjig in poštenega stremljenja po znanju in izobrazbi, ga na drugi strani vsa krutost in kričavost vojnih let sploh ni brigala.
Zdaj pa je vedel, da je življenje boj, boj pravice proti krivici. In sred tega krvavega boja stoji on z vsemi svojimi svetlimi ideali in
rekla nekako čudno mirna, ko se je odpravljala.
Ko sta bila) Darka in mati sama na cesti, je takoj začela: „Alena je bila sinoči pri nas."
Vzela je sina pod pazduho ter šepetaje nadaljevala: „Rekla) je, da je tebi pošto dala."
Mučen premor .. .
Pomaknila sta se mimo policijske patrulje.
„Naredi, kakor te vest uči!"
Darko molči, samo materina lahkot je še trše stisnil.
„Zadnji božič vojne je, a preden bo konec, bo od nas le malokdo ostal!" Materin glas je bil zdaj drugačen kot poprej. Imel je prizvok velike nade v bodočnost, ki bo zadihala v svobodi, kateri se je svet že tako odtujil.
Ka sta se razšla, mu je v slovo šepnila):	,Kamorkoli se podaš,
kmalu me obvesti... ali pa..."
„. .. ali pa obišči," je pomenljivo dokončal sin Darko.
Ko se je Darko vračal na' svoje stanovanje, je videl, koliko oboroženih se premika po celem naselju.
V sobi pa je zvedel od ženske, da je menda za nocoj pričakovan napad iz gozda.
Mladi človek je otrpnil. S poslednjo kapljico srčne krvi si je želel biti poleg Alene!
Za zastrtimi okni so zagorela borno obložena božična drevesca.
Darko je v sosedni sobi gledal pri običajnih početjih krog te zma-
h
S
-K
S
S
h
-H
S
-K
)
-H
S
h
cilji, za katere pa sedoj ni nikjer več prostora.
Zagorela je v njem silna zavest: Tja moram, kjer se bojujejo za pravico! — Sklenil je, da takoj odide tja, kamor ga kliče slovensko srce.
Ko se je snežni metež ulegel in se pokazala plaha sinjina decembrskega neba, se je na vsem lepem pojavila Darkova mati. Vstopila je ob spremstvu one ženske. Mladi človek je vedel, da ne bo mogel niti besedice govoriti, ki bi mu ležala na srcu.
Mati je prinesla dehtečega domačega kruha. O, kako presenečenje! Pa še nekaj koline.
„Boš šel z menoj, imam še nek opravek, da boš tolmačil, ko ne
Lepo je živeti v miru, čudovito hrepeneti v svobodi, in še iepše je upati, da bo še mir v naši domovini. Naši očetje so za ceno mučenja in krvavega trpijenja spietii kito svobode. Stkali so mir med hostami, po gozdovih, vaseh in mestih pred tridesetimi ieti.
Vseh pet vojnih tet, vseh pet zeienih pomiadi so verovati in upaii, da čas ziate svobode mora priti. Da bodo generacije za njimi živete tako
kot se za čtoveka spodobi.
Tako živimo sedaj v miru. Leta tečejo. Več kot tri desetietja uživamo sadove pretekiosti.
Naša vojna je daieč samo za tiste, ki so pozabiti, da čtovek še iahko podivja in da se iahko čisto siučajno nekega jutra prebudimo s prestrašenimi, paničnimi očmi.
Tako tudi pozabtjamo na naš čas, čas neizmerno iepe in svetie svobode.
..Spuštujmo mir" napišimo kot praviio, natepimo ga na vsa vrata, na vse hiše, tako ga bodo tjudje vsako jutro prebrati.
Vsak dan bodo iahko k sebi vabiti spomine.
Zavedati se bodo tiste topie, kratke a mehke besede MtR. Da bodo močni kot jekio, da bodo en sam narod, eno samo debio. Da bodo pripravijeni kadar bo treba braniti mir.

ob vzbujanju spominov na dragosmem slovensko marnvati." Tako je
govite luči nad temo. Ni bilo časa za molitev, ne za pesem. Pa tudi poguma ne. Zakaj slovenski jezik je bil prepovedan — in kdor bi ga uporabljal, se izjavi za sovražnika tisočletnega kraljestva. Nemško pa ljudje niso znali moliti in tudi ne peti. Torej smo morali molčati. Pa je bit še molk nevaren .. .
Na duri je vojaško trdo potrkalo. Tako kot večkrat, kadar je prišel kak vojak ali celo častnik iz pritličja gor, kjer so bili nastanjeni — prava zmes take razvpite in zmagujoče vojaščine, kajti poleg Berlinčanov so bili Kozaki, Romun-ci in bogve kdo še.
Tokrat je bil lisjaško vljudni poveljnik vaške orožniške postaje.
Pozdrav je bil tak, ki le čaka, da ga kdo prvi pozdravi, drugače je
vzrok za osumljene civilne osebe že na dlani.
Darko je prišlecu odzdravil tako postrani.
Začel se je prisiljeno vljudien pogovor okoli padlega snega, lepo vzraščene božične jelke, o novem mrazu... in končno tako prek ovinkov... o gimnazijcu Darku, kako se pač počuti v poslednjih počitnicah v civilu in o pismu, ki ga je baje danes dobil.
Darko je, kot bi streli!, pogledal sorodnico. Ta pa se je potuhnila!.
Darku je bilo, kakor da bi ga polil z vrelo vodo in ga takoj posadil na led.
„Je to dejstvo, da ste dobili pismo?"
Onstran brlečega božičnega drevesca je mladi človek opazi) stoječega orožniškega poveljnika.
„Seveda sem ga dobil, saj ga mi je gospa dala!"
„ Kakšna gospa?" Zaškripali so škornji, kajti uniformiranec se mu je približeval.
Tedaj pa je bleknila! ženska: Jaz sem mu ga dala, ker gai mi je pismonoša dal!"
„Vi ste ga) mu dalo?" Začudenje v glasu in ob enem skoraj prizvok nekakega opravičenja.
Po se odzove spet ona: „Saj sem go tudi brala. Joj, je pač ljubezensko pismo za slovo, ko Darko odhaja k vojakom."
Tako spretno je lagala, da ji je Darko — pa tudi uniformiranec verjel, da je tako.
Nekako zmedeno se sedaj orožnik vsede. Delal je vtis, da išče primerne besede, kako bi se spravil iz neprijetnega položaja.
Da se pokaže do kraja službenega, reče za slovo, da se naj Darko juhi enkrat zglasi na postaji.
Pa je bil preč .
V tisti krčmi pa se je v tistih dneh dogajalo še nekaj drugega:
Polkovnik Berlinčan, ki je bil pogosto pijan, je z bikovko traktiral Kozake. Potrpljenja sinov daljnega Dona je bilo konec. Ker je Vasilij nekaj zamrmral, mu je polkovnik pri priči zavrta) svinčenko v prsi. Jedko je počilo nat dvorišču starodavne krčme. Kozaki so stali strumno, Berlinčan je odšel brez besede.
Ko so bili vsi na svojih bivališčih, so se Kozaki samo nemo spogledali — in ravno pet minut po tistem, ko je orožniški poveljnik zapusti) poslopje, je zginila skupina težko oboroženih onstran dvorišča v zimsko noč. Samo štirje Romunci, pet Hrvatov in trije priletni Nemci so ostali.
Še tisto sveto noč se je znašel tudi Darko sredi domačih gozdov v visokem snegu. Kozak Sergej, brat ubitega Vasilija, je prišel v stanovanje po mladega človeka. Zenske ni bilo, ker je šla v cerkev. Darko si je v trenutku opogumil ob Kozakovi hladnokrvnosti in je šel.
Ko sta stala) nad vasjo, se mu je zazdelo, kakor da iz nemega zvonika hoče doneti božično zvone-nje:	.... in na zemlji mir lju-
dem! .. ."
Pa se je takoj spet zavedel, da v tem času ni miru na zemlji.
Kozak mu je ponudil pištolo. Po-šepetal mu je nekaj v ruščini. Darku se je zdel glas mehak in topel, kakor da bi hotel reči: Prijatelj, sotrpin, ne predajaj se sanjam, čas je resen in krvav — in če ga prestojiva, ko bo spet pravi mir med pravimi ljudmi, tedaj bodo peli resnični božični zvonovi — tudi ob Donu!
Še tisto noč se je srečal Darko z Aleno.
Ko pa je zadihal svet zopet v svobodi, nista čula zvonov miru ne Atena ne Darko. Padla sta oba.
In tudi mladi Kozak Sergej ni videl svojega Dona — zemlja slovenska mu je postala! grob . ..
Nekaj pred polnočjo na starega leta dan, v naraščajoči gneči na svetovno znanem trgu Times Square, New York. Od morja piha hladen veter, snežinke se vrtijo v belem plesu po žarki svetlobi vedno praznične in vedno z beraštvom in bedo obrobljene metropole. Okrog poslopja Times se sučejo na električnem pasu telegrafsko^ kratka poročila o svetovnih dogodkih dneva. Zadnjega dneva v letu.
Že stokrat sem gledala ta tekoči električni trak, toda nocoj je nekaj posebno privlač-
nega v njem. Suče in suče se naokrog, besede se pojavljajo in izginjajo v nič ... kakor leta ... kakor ljudje. Gledam svetel trak, lovim besede in se domislim Edisona. Potem se spomnim: nekje v ogromnosti tega Babilona tiči Tesla, Jugoslovan, pri svojih aparatih v laboratoriju ... in se mi zazdi, kakor da sveti luč velikih razumov na temna pota vsakdanjih malih egoistov, ki se danes zbirajo tu v ogromno maso, da ujamejo košček brezplodnega veselja.
Množice so goste. Podzemska in nadulič-na železnica, avtobusi, letala, ladje, čofni, avtomobili, vse privlači množice v natrpani Manhattan. Times Square je živ, glasen. Ura se pomika na' enajst, cena trobent in piščali poskoči, število krošnjarjev tega blaga se pomnoži. Posledica je neugnano, divje, veselo piskanje in trobentanje. Od vseh strani nastavljajo človeku na ušesa piščali in trobente:
„Hey, veselo novo leto!"
Paglavci stopajo na prste in z velikimi trobentami voščijo naravnost v ušesne bobenč-ke:
^Veselo novo leto!"
Dekleta trobijo mladim moškim:
„Veselo novo leto!"
Mladinci in starci piskajo v vsak prijazen ženski obraz:
,Srček, veselo novo leto!"
Starine si voščijo z grčavim smehom in trobentami:
„Veselo novo leto!"
V kape beračev pada drobiž in cvenka:
„Vesela novo leto!"
Policajem trobijo vsi vprek:
„Cop, veselo novo leto!"
In tako naprej, brez konca, brez kraja, nebrzdano, neugnano. New York je znorel. In kaj počne človek med norci, je pač vseeno. Stopim torej na stran h krošnjarju in si kupim dolgo trobento. Potem odzdravljam na voščila:
.Veselo novo leto!"
Moj fant pravi:
.Tako, zdaj je vse noro, samo jaz in policaji imamo še nekaj pameti".
.Veselo novo leto Jernejev!"
Nastavim mu trobento na uho in zapiskam:
— Kako bi č!ovek vedel občutje tega norega sveta, če ne bi sam ponore! z njimi vred.
Mraz pritiska, tlak ledeni noge, ušesa zmrzujejo, množica narašča v desettisoče. Pestri kostumi in spakedrane maske se mešajo med maso kakor klovni v velikem cirkusu. Piskanje, zvončkljanje, trobentanje,
vzklikanje in pijano petje dosega neznosen višek. Živ val množic se raztegne do Centra, kjer se ustavljajo limuzine, kjer izstopajo dame v bogatih toaletah, ofrkaini škrici, veseljaki vseh vrst.
Z živim valom nazaj proti Times Square. Stisnjeni med množico vrešče otroci. Starši jih dvigajo nat rame, da od tam razsajajo po mili volji:
.Veselo novo leto!"
A čez marsikatero ramo visi utrujena rokica, v njej trobenta, zvonček ali piščal, glavica pat poveznjena v spanec.
Tam čez ulico opazim skupino mojih sodelavk, ki veselo razgrajajo z rogovi in trobentami :
.Veselo novo leto!"
. .. Ob osmih smo bile še vprežene v delo in se nismo niti smejale.
Polnoči. New Yark skoči iz kože kakor žaba, ki je hotela postati vol. Vse, kar more, da duškat eni sami veselo nori želji:
.Veselo novo leto!"
. . . Pavza .. . nekaj ur spanja in delovni New York se vozi na delo, v službe. Novo leto je za nami, obrazi pa so kisli in zaspani. Po ulicah leži pisan papirni sneg, tu pa' tam je brcnjena v pozabo novoletna trobenta, reg, piščal.
Poleg mene v nadulični železnici smrči povaljan in okrvavljen mladec — imel je gotovo veselo novo leto. V Centru pometajo črni vratarji hodnike.. . med smetmi leže žalostno dragi cvetovi, ki so sinoči krasili pestre kostume in toalete veselih žensk. Ob izhodu ugledam nat marmornatih tleh nepokvarjen rdeč cvet. Poberem ga, da ga' shranim kot spomin na sinočnjo norost.
Ko pridem na delo, veselo pozdravim:
.Veselo novo leto!"
Pa me gledajo, kakor da imajo pred seboj bedaka. Pomislite, voščiti Newyorčanu ali Newyorčainki veselo novo leto ob devetih zjutraj prvega januarja! Absurd . .. novo leto je zdaj že staro. . . sinoči o polnoči, ob eni, ob dveh, tedaj je bilo mlado, lepo, z ncdaimi in veselimi željami prežeto. Zdaj se je že naselila vanj stara vsakdanjost, stare skrbi, problemi, starat borba za gol obstat nek. Obrazi so spet zategnjeni, mrki, neprijazni, nedostopni, prezirljivi. .. telesna moč izžereva v silnem pogonu za dobiček, tek-mot, uspehe, obstoj ... za borno življenje. Kr;za, velika gospodarska kriza jaše dežeio, kakor včeraj .. . vsak gleda za svoje delo, zaslužek, naj je še slabši.
.Veselo novo leto!" . . . Tudi norci so kralji v svojih bežnih fantazijah, a kraljestva si norci še nikdar niso ustvarili . . . ustvarili pa si bedo nekoč pametni ljudje VESELA NOVA LETA!
DOMiSLICE
#	Najhuje je za človeka, če ga zemtja v sebi ne trpi.
$ Z resnično ijubeznijo je kakor s prikazovanjem duhov: vsi govorijo o njej, toda maiokdo jo je videi.
#	Kdor veiiko govori, veiiko ve aii veiiko iaže.
#	Napuh spravijo v nesrečo.
#	Ljubezen je izmed dveh strasti najboij naravna, najboij oprostijiva in najboij spiošna.
#	Pameten gospodar čuva tudi sosedovo hišo pred ognjem.
#	Oči nikoii niso site.
#	Če te užaii tepec, se ne prepiraj z njim, ker s tem ponižuješ sam sebe.
#	Samo v enem primeru je debeiost za moškega bia-godejna: če jo opazi pri ženski, s katero bi se bit skoraj poroči).
#	Mnogi ijudje obžatujejo, da imajo rože trne; jaz sem vesei, da imajo trni rože.
#	Doigočasnež je čiovek, ki nam neprestano govori o sebi, medtem ko bi mu sami radi pripovedovati o sebi.
#	Baikon je poiica za ijudi.
#	Nad čiovekom smemo obupati šeie tedaj, ko zataji pri rečeh, ki jih sicer red opravijo.
#	Pri ženski je čistost pomanjkanje skušnjave, pri moškem pa pomanjkanje priiožnosti.
$ Mnogim so govori o deiu postati pokfic.
$ Žeija po tjubezni še ni iju-bezen, strah pred njo pa že.
#	Neposiušni bedak naredi manj zia kot posiušni modrec.
#	V tišini mraka spomin ko-rcka.
#	Ni je skrivnosti, ki bi jo ženska iahko zadržaia zase, razen iastne starosti.
#	Razčienjenje ijubezni pomeni, da hočemo biti ozdravijeni od nje.

H

Veseto novo leto!'
%



JANEZ ŠVAJNCER
Pridi k potoku
Nihče me ne vidi in nihče ne sluti, kaj je z mano. Kadar me obide slabost, se umaknem iz stanovanjskega poslopja. Stanovalci ne vedo, da nisem med njimi. Hočem tudi nekaj časa zase.
Lepo mi je tukaj, doživljam prerojenje. Obtožujem se in pričakujem, da mi bo odleglo. Saj me ne teži krivda, le čudni občutki me obhajajo. Ne morem se jih otresti.
Pričakujejo me. Slišim veter v živi meji. Naveličal se je moje navzočnosti. Ne bom te več nadlegoval, Magda. Jaz pa tudi grem počivat.
Ravnatelj Gvido Zorec je stopal počasi. V kolenu ga je malo bolelo. Rekel si je, da mu je ostalo od padca. Le kako se je mogel spotakniti. Kakor da mu je kdo podstavil nogo. Ko bi ga bil Gregor Šipek videl, bi se zakrohotal in zategnil: tovariš ravnatelj, ta je bila pa huda.
Mogoče se bo kdaj sprijateljil z mladim učiteljem. Leta med njima ne morejo biti zadržek, da se ne bi zbližala. Rekel mu bo pa, da ne želi njegovih odrezavih odgovorov. Pove naj lepo razločno in jasno, da bo vedel, pri čem je. S svojo zbirko kamnov ga naj nikar ne muči. Kar je v tolmunu, naj ostane nedotaknjeno.
27
Na cesti je ležala brozga. Ljudje so hodili previdno in visoko vzdigovali noge. Mokrote se niso ubranili, našla je pot 3e skozi tako trpežne in nove čevlje. Postajali so in se ogledovali, kakor da bo kmalu zavel južni veter in pobral sneg pa posušil cesto.
Veter je bril ostro in ravno to jih je vznemirjalo. Najstarejši so pravili, da se ne spominjajo podobnega vremena.
Ko so bili mladi, so zime trajale od decembra do februarja, v marcu je sonce že toplo grelo in vročina se je stopnjevala do jeseni. Zdaj pa. Ni več mogoče verjeti niti stoletni pratiki. S temi bombami in poskusi so velike države čisto zamešale vreme. Vremenoslovci ne uganejo več niti za dan naprej. Napovejo, da bo zjutraj sončno in toplo, pa se nenadoma ohladi m z neba pada dež. V tem času, ko bi moralo biti najbolj mrzlo, ne visijo ledene sveče z žlebov. Strehe hiš so lisaste, polja in travniki pa pod vodo.
Gregor Šipek se je odpravil v točilnico. Natakarica Man-ka ga je sprejela z odprtimi rokami.
„Kaj imaš za bregom," jo je previdno vprašal. „Ne verjamem tvojim besedam, ker si pretirano sladkobna do mene. Ali si se morda spreobrnila kot nekoč Marija Magdalena?"
„Hotela sem ti povedati," je zdrdrala Manka, „da imam danes odličen caj. Ta te bo pogrel in ne boš se več držal kislo. Ali si vstal na levo novo? Kam pa si se odpravi! v tem vremenu? Kar strese me, ko pogledam na cesto. Presneta brozga! Ko sem pometala stopnice, sem si čisto zmočila nogavice."
„Noge so ti ostale suhe?" Gregor Šipek se je namuznil. „Daj mi torej ta čaj, za katerega delaš reklamo, da se sam prepričam, ali je kaj resnice v tvoji napovedi." Ko mu je prinesla, je pokusil in navdušeno pritrdil. „Nisi me potegnila. Po čem pa ima okus?"
„Spet se sprenevedaš. Ruma sem dolila."
„Postal sem mornar na suhem."
„V brozgi. Veš," Manka se je sklonila nad točilno mizo, „slišala sem nekaj, kar ni ravno v tvojo čast. Nočem te vznemirjati. Če hočeš, povej sam, drugače bom vlekla iz tebe. Navsezadnje me čisto nič ne briga."
„Reci že in ne ovinkari." Gregor Šipek je srebal čaj z veliko vnemo in močno dihal. 2e je začutil vročino v glavi.
..Prepovedali so ti . . . Kaj me briga. Ti boš že naredil po svoje, da bo prav."
Prijel jo je za obe roki, potresel in navidezno zagrozil: „Zdaj te ne spustim, dokler ne poveš, kar veš o meni."
Manka se je nemočno izvijala iz objema in navrgla: ..Prepovedali so ti imeti psičko Abo."
„To te mori?"
„Ali te ni prizadelo? Špela Hreščak mi najprej ni hotela povedati. Vlekla sem iz nje in nisem odnehala. Sam veš, da se v našem kraju vsak pozanima in vpraša za znano osebo in sploh za vse, kadar se ljudje zberejo in kakšno rečejo. Špela se je delala skrivnostno. Ona ni kriva, to sem ji prebrala z obraza. Rekla je, da so zahtevali od tebe, da psičko Abo takoj odpeljaš nazaj k Zali Merhar."
Gregor Šipek se je zakrohotal. „Dekle, grdo streljaš mimo cilja. Sploh nisem prišel na njihov sestanek. Požvižgam se na hišni svet, če dajo na dnevni red mene in psičko Abo. Kakor da ni važnejših stvari, ki jih je treba rešiti. A se strinjaš z mano? Torej, lahko poveš Špeli Hreščak, da sem se samo izgovoril predsedniku Francu Firnežu in ravnatelju Gvidu Zorcu, da sem pozabil na vabilo. Kratko in malo ntsem hotel priti na sestanek. To je čista resnica in jo lahko zagovarjam pred komerkoli. Kaj pa Špelina otroka? Kdo piše in čečkari po stenah v poslopju. Tidve. Saj menda veš, da ima hčerki?"
Natakarica Manka je razumevajoče pritrjevala. „Takoj
pridem nazaj k tebi, samo da jih postrežem." Odnesla je čaj k trem fantom, ki jih Gregor Šipek ni poznal. Huškali so si v roke in se prestopali, kakor da se nikakor ne morejo pogreti. Čevljev niso imeli najbolj trpežnih, kar se je kazalo za njihovimi stopinjami, ki so se vtisnile v tla, da so nastajale luže. Izpili so stoje, potisnili denar na točilno mizo in odhiteli po stopnicah.
„Taki gostje so mi najljubši. Ne obsedijo pri praznih kozarcih in mi ne zadimijo prostorov. Nekateri pa so trmasti. Niti z metlo jih ne premaknem z mesta. Sedijo na stolih ko prilepljeni in klepečejo neumnosti . . . Torej te ni prizadelo, da so govorili o tebi in psički Abi?"
„Ne, ne. Sem doživel že kaj hujšega. Zadnjič me je ravnatelj poklical v pisarno in mi pomolil pod nos Ferenčevo pismo. Si lahko misliš, da je počakal pri meni, dokler mu ga
8 — $fev. 51 (1897)	22. december 1978
H
!š
V(
^^/7///^ 72f<?t/7(77H7f/vZ

Nekdo se smeji stvarem, ki se jih drugi prestraši, če pred njim prečka cesto črna mačka. Toda isti, ki se norčuje iz praznoverja, si pri tem nič ne misli, če pri jutranjem branju najprej pogleda horoskop, v katerem piše, kaj naj ta dan dela ali ukrepa.
Mlada žena jezno stresa z glavo, ko ji tašča razlaga, da prinese nesrečo, če se pere perilo med božičem in novim letom, toda ista mlada žena brez obotavljanja nosi okrog vratu talisman, češ da to ne more škodovati. Ti primeri kažejo, da imajo ljudje najrazličnejše poglede na praznovernost. Sicer pa imate tudi vi svoje predstave o praznovernosti in mislite morebiti, da je le nekaj resnice v tem. Kakšne pa so za vas te trditve?
1.	Srečo prinese, če potrkamo na les.
2.	Talisman nas brani pred slabimi vtisi.
3.	So ljudje, ki imajo hud pogled in lahko druge uročijo.
4.	Če nekdo raztrese sol, prinese nesrečo.
5.	Sedmo leto zakona je najbolj nevarno.
6.	V zemlji je močno sevanje, posebno tam, kjer so podzemski vodni tokovi.
7.	Sanje nam odkrivajo bodočnost.
To listo bi lahko podaljšali. Toda dovolj je dolga, da pokažemo, kolikokrat v življenju srečamo praznovernost. Naravoslovec, ki veruje samo v zakone lizike in kemije, bo verjetno te primere imenoval neumne, etnolog pa bo trdil, da teh sedem primerov nekaj pomeni. Kdo ima prav?
# VČASIH VERA, DANES PRAZNOVERJE
In kaj se danes imenuje praznoverje? V etimološkem slovarju, ki nam kaže izvor besed, pravi, da beseda praznoverje izhaja iz 15. stoletja. Martin Luter je to raje imenoval — slaboverje.
S temi predstavami je menil tiste, ki se niso strinjali s krščansko vero. Drugi izvajajo besedo iz .kriva vera", to je okrajšava za krivoverstvo. Mnoge predstave praznoverja pa segajo še pred krščansko dobo. Če bi te predstave pregledali, bi našli celo krivoverske korenine.
Na primer .potrkati na les", izvira verjetno še iz prastarega običaja, da so se stari Rimljani in druga plemena dotikala debel dreves, v katerih so bivale vile in boginje. Največja svetost je bil za Germane hrast, ki je bil posvečen bogu Wotanu. Če se ga je kdo dotaknil, je prešla moč boga na njegovo telo. Danes nihče več ne verjame v boga Wotana in na sveti hrast. Lahko pa razumemo, da je za ljudstvo, ki je kakor naši predniki, živelo v gozdovih in ob rekah, vsak det narave imel svoj smisel, kaj šele mogočni hrasti velikani, ki preživijo mnogo človeških generacij; bili so .večni". Bili so torej podobni bogovom in svetim ljudem.
Vera v talismane je imela magične predstave že iz zdavnaj minulih časov. Na primer podoba jelena v jamskem slikarstvu je prinašala lovsko srečo. Nekatera plemena so tudi verjela, da si lahko pridobijo nekaj moči živali ali nasprotnika, če so se krasili s kostmi ubitih živali ali nasprotnikov. Zato so nosili talismane iz takih kosti.
#	PRAZNOVERJE JE LAHKO STRAH PRED SAMIM SEBOJ
Črne mačke veljajo za prinašalke nesreče, ker so bile spremljevalke čarovnic. Etnologija pa ve, da so nekoč obstajali kulti čarovnic. Izvajale so jih verske sekte, ki so obstajale že v kameni dobi in so se obdržale do poznega srednjega veka. Čarovnice so bile nekaj podobnega kot vestalke matriarhalne kulture, ko so častili mater božjo. Bile so tesno povezane z naravo in pripisovali so jim posebne seksualne moči. Zato niso bile čarovnice preganjane zaradi krščanske vere, temveč tudi iz tega razloga. Svoje zatrte nagone so pripisovali čarovnicam, hoteli so jih iztrebiti in sežgati, zlasti v poznem srednjem veku. Takrat je sežiganje čarovnic doseglo višek in so preganjali vsakogar, kdor ni ustrezal tedanjim svetovnim nazorom.
Tudi strah pred uročenimi očmi ima podobne vzroke. Človek je hotel prenesti na drugega tisto, česar se je sam bal. Psihiatri poznajo .bodeči", nezaupljivi pogled, tipičen za paciente, ki bolehajo za preganjavico. V območju praznoverja je ugotovljeno, da so taki ljudje tudi izredno nasilni. Takim ljudem pripisujejo hud pogled tisti, ki ga imajo sami.
*	tZKUŠNJE, K) DANES NE VELJAJO VEČ
Nekatere oblike praznoverja izvirajo iz starih izkušenj, ki pa so danes izgubile veljavo. Primer: če raztresemo sol, to prinaša nesrečo.
Danes je sol poceni, včasih pa je bila najdragocenejša in najredkejša dobrina. Tedaj še ni bilo rudnikov soli in so sol pridobivali samo tam, kjer je prosto izstopala na dan. Trgovina s soljo je bila tako važna, da je vsak knez hotel sam imeti pravico prodaje. Kdor je prevrnil solnico, je uničil premoženje in zdravje družine, ker je sol za človeka nujno potrebna.
Nagradna križanka
Za praznike smo tudi ietos pripraviti križanko ter bomo med tiste, ki nam bodo pravočasno postati pravitne rešitve, 1 žrebanjem razdeliti pet tepih nagrad — stovenske knjige in gramofonske ptošče. Rešitve nam poštjite (na izrezku iz časopisa ati na posebnem tistu) najkasneje do 8. januarja 1979 na nastov: Siovenski vestnik, Gasometergasse 10, 9020 Ce-tovec-Ktagenturt. Pri reševanju žetimo mnogo zabave, ztasti pa kup sreče potem pri žrebanju.
Vodoravno: 1. drugo ime za našo ožjo do-dovino; 6. ..rezultat" pridelovanja; 13. mesec v letu; 18. del trupa; 19. prestol; 20. vrtljivi del motorja; 22. vodna žival; 23. predlog; 24. kraj ob Baškem jezeru; 26. spodnja okončina; 27. babica; 29. besednjak; 31. trgovski pomočnik; 34. začetnici imena in priimka avtorja „Cvetja v jeseni"; 35. pritrdilnica; 36. začetnici imena in priimka zaslužnega rojaka, čigar 150-letnico rojstva smo pred kratkim obhajali; 38. igralna karta; 39. potreben nam je po delu; 40. član senata; 42. grška črka (pojem iz matematike); 43. moško ime; 44. osebni zaimek; 45. lavina; 46. okrajšava za slovenski; 47. predlog; 49. ime začetnika slovenske književnosti Trubarja; 50. pobočje, strmina; 52. velik ogenj; 53. stari Slovani.
Navpično: 2. opis; 3. obrazložitev; 4. ita-
lijanski tovornjak; 5. kazalni zaimek; 6. kanal; 7. grška črka; 8. veznik; 9. naslovni junak iz znane Gotovčeve opere; 10. nauk o mišljenju; 11. letni posek; 12. veznik; 14. predpona, pomeni davno preteklost; 15. egipčanski bog; 16. začetnici imena in priimka slovenskega pisatelja (pred nedavnim smo se spominjali 60-letnice njegove smrti); 17. izrastek na glavi; 19. različna soglasnika; 21. tekmovanje v kavbojskih spretnostih; 24. kemijski simbol za lantan; 25. oranje; 26. sukanec; 28. nemški pisatelj (Thomas, avtor romana „Budden-brookovi"); 30. središče vrtenja; 32. organ vida; 33. osebni zaimek (množ.); 36. koralni greben; 37. prejšnji avstrijski zvezni predsednik (Franz); 40. okrajšava za starejši; 41. vzroki; 45. poskus, poskusni vzorec (zastarel izraz); 48. trata, ruša; 51. latinski veznik.

Tudi presneto sedmo leto zakona je bilo posledica takratnih izkušenj. Danes je v nevarnosti tretje leto, ker je v tem času največ ločitev.
* NAM PRAZNOVERJE KAJ POMAGA)
Zakaj se je obdržalo še toliko praznovernih predstav? Včasih so nam pri težko rešljivem problemu v pomoč. Posebno pa nam pomagajo premagati določen strah. Sigmund Freud, utemeljitelj psihoanalize, je iskal datum smrti v datumu rojstva, poroke itd. S tem je hotel človeka odvrniti od strahu pred smrtjo.
Mnoga praznoverja pa služijo človeku kot oprostitev. Marsikdo svojo nerodnost ali neumnost opraviči s tem, da je vstal z napačno nogo. Mnoge oblike praznoverja izvirajo iz .magičnega mišljenja", kar še danes občutimo. Mi vsi
imamo v svojem otroštvu, v drugem in šestem letu fazo .magičnega mišljenja". Tedaj so bile za nas pravljice resničnost, mi pa smo s strahom pričakovali pošast iz teme.
Torej ne moremo praznoverje preprosto označiti za nesmisel. Seveda pa je običajna razlaga v sanjski knjigi neumestna. Kljub temu je razlaga sanj možna. Sigmund Freud je dokazal, da so sanje v resnici zelo pomembne tvorbe, iz katerih sicer ne moremo razbrati prihodnosti tistega, ki sanja, temveč iz podzavestne fantazije lahko razberemo želje.
Pri intenzivni raziskavi se razkrije veliko tistega, kar velja za praznoverje, kot zelo kompliciran sestav, v katerem so prastari miti in izročila še neznani vplivi narave, splošen ljudski strah in predstave želja, otroško mistično mišljenje in še drugi pojavi v tesni preteklosti med seboj.

nisem prebral na glas. Radovednosti se ne bo nikoli otresel. Njegova stvar. Ko sem prebral pismo, Ferenc je namigoval, naj bi prišel za njim v Nemčijo, se je izprsil in me sumljivo pogledal. Hodil je okoli mene, da mi je postajalo neprijetno. Ko je rekel, da mi ne privošči, da bi se družil s Ferencem, sem mu vrgel: tovariš ravnatelj, zakaj pa ne? Povejte mi in bom spoštoval vaš predlog, če je le dovolj utemeljen. Seveda ni imel nobenega predloga, namigoval je pa kar naprej. Toliko da mi ni rekel: Gregor, ti si proti naši državi. Miče te Nemčija, zato si se dogovoril s Ferencem, ko je bil tukaj na obisku, da pojdeš za njim, Veš, Manka, ravnatelj vrta in vrta tudi tam, kjer je že luknja. Tudi taki so med nami. Ali ga prenašam in mu pritrjujem, da imam ljubi mir pred njim, ali pa mu ugovarjam, da ga vznemirjam. Pustim ga ko drek na cesti."
„Gregor, kako se pa izražaš! Sam nisi nič boljši od nas. Ti si vendar učitelj. . ."
„Kdo že pazi pri nas na lep jezik? Omeni mi vsaj enega. Morda mehanik Dolfe? Morda Čokova Tilda?"
„Dobro, da si omenil Dolfeta. Pomisli, sam ga bolje poznaš ko jaz, ker sta že večkrat posedela pri kozarčku? Kdaj je bilo nazadnje? Saj je vseeno. Tule je sedel in mi nenadoma rekel: Manka, ali že veš, da Gregor šipek hodi z Merharjevo Zalo? Naredila sem se nevedno. Kaj me pa briga, če ti hodiš z Brigitte Bardot."
„Si pa posrečena." Gregor Šipek je poželjivo srebnil čaj, se obliznil, nabral usta in rekel: „To ti je povedal? Ali se ne motiš? Mogoče je rekel kaj drugega."
„Zakaj se čudiš?"
„Ne morem verjeti. Dala sva si besedo, da ne bova obirala drug drugega." Zazrl se je skoz okno in šel z očmi po cesti. Desnica mu je segla v hlačni žep. „Kolikto plačam? Na, je dovolj?" Vsul je drobiž na točilno mizo.
Natakarica Manka je odbrala kovance in mu vrnila ostanek.
„Če ne maraš, pa nič. Prosil te ne bom." Pograbil je z roko drobiž in ga vsul v žep. „Adijo."
Prizadela sem ga, kako je samo odvihral, si je rekla natakarica Manka in prestavila stole pri najbližji mizi. S krpo je popila mokre madeže, ki so ostali na tleh.
Gregor Šipek je odšel v trgovino. Prodajalka Dora ga je naveličano pogledala.
„Zale ni?"
..Odpotovala je v mesto. Klicali so jo nujno in je morala takoj na pot."
„Kako? Avta nima. Se je opogumila in sedla na kolo? Jaz sem peš komaj prihlačal sem."
Dora je preslišala vprašanje.
„Zakaj mi ne pojasniš?"
„Dejala sem ti, da so jo poklicali in ni mogla odlašati z odhodom. Ali je važno, s čim je odpotovala? Važno je, da se je takoj odzvala. Ja, kaj naj dam?" Njeno vprašanje je veljalo ženski, ki je obstala med vrati. ..Zaprite, da mi ne bo pihalo po nogah."
„Boste vzeli jajčka? Imam sveža. Sinoči sem jih pobrala iz gnezda. Ko sem kuram pretipala ritke, se mi je kar dobro zdelo. Nesejo, vam rečem. Vsaj nekaj dinarčkov bom pa le nabrala. Prodati tako nimam kaj drugega. Še sreča, da imam kure."
„Gospa, zmotili ste se na vratih. Odnesti boste morali v zadrugo. Tam kupujejo jajca. Mi samo prodajamo. Kaj naj vam dam?"
Zenski se je razpotegnil obraz. „Kako ste vihravi in odrezavi! Vprašati menda smem? Pa nič. Še prosili me boste, da vam kaj prinesem. Od mene ne boste dobili niti lupin. Tresknila je z vrati, da je zaropotalo.
„Si jo videl? Jaz pa moram vse mirno požreti. Samo prijaznost zahtevajo od mene. Ta ženska sploh ni bila zadovoljna, da sem ji pojasnila, kam naj bi se obrnila. Presneta coprnica."
„Nikar je ne žali. Učimo se vsak dan lepega vedenja," je mirno rekel Gregor Šipek in umolknil. Nabiral je misli. Zala Merhar mu ni povedala, da se bo odpeljala v mesto. Na avtobus ni šla, odpelje že s svitom. S kolesom ni niti
varno niti priporočljivo. Utrudi se in omaga. Avtomobilisti neradi ustavljajo in najrajši prezrejo dvignjene palce.
Njo bodo sprejeli. Le kdo se ji more odreči?
Ze samo ti njeni pozvanjajoči uhani in njen smeh. Prijazno se ji razpotegne ves obraz. Oči ji svetijo izzivalno. Če sodi samo po sebi, je uganil pravo. Mora zvedeti podrobnosti. Poskusil bo z najmilejšim glasom.
„Kdaj se bo vrnila? Dora, nikar mi ne prikrivaj. Tebi je zaupala, vedve ničesar ne zamolčita med sabo. Lepo je imeti tako prijateljico. Zaupanje je bistvo našega hotenja."
Prodajalka Dora je prijela za vabo. Godilo ji je, da je Gregor Šipek tako prijazen z njo. „Če te primerjam s tole žensko, ki me je pravkar razjezila in razočarala, si ti njeno pravo nasprotje. Znaš biti prijazen, Gregor. Zamerim ti le to, da me vpričo poslovodkinje preziraš. Vedeš se, kakor da me ne opaziš. Samo v njo rineš in se ji dobrikaš. Nisem slepa, da ne bi videla. Če sama ne bi opazila, bi tudi prej ali slej zvedela. Razve se, ko niti najmanj ne pričakuješ."
„No, no, pritrdim ti in potegnem s tabo. Kljub temu si se malo oddaljila od snovi. Ti bom že pomagal, da bova razvozlala, kar je zapeto. Torej, Zala je morala oditi v mesto?* Ja, to si mi že povedala. Kako pa je potovala.?"
„Z avtom."
„Hopla, je rekel policaj Cefizlju, ali te imam."
Dora je skomignila z rameni in pokazala užaljenost.
„Kaj te je pa pičilo?"
..Pripoveduješ mi bedarije. Niti ne poznam tvojega policaja . . . Kako je že bilo ime onemu drugemu?"
..Cefizelj... Kako da se je odpeljala z avtom? Nima ga. Od sinoči do davi ga gotovo ni dobila dostavljenega v hišo. Mogoče so naredili trgovci pri njej izjemo?"
„Kaj še nisi videl nobenega avta na cesti? Mislim reči, ali se ne more peljati z avtom, tudi če ni njen?"
„V tem grmu tiči zajec. Se mi je kar zdelo, da se dogaja nekaj posebnega."
(Dglje v prihodnji številki J)
Uspešen občni zbor SPD „Zarja"
V Železni Kapii je preiekio nedeijo bi! že dotgo potrebni občni zbor SPD ..Zarja". V dvorano hoteia Obir je priito daieč preko 100 čtanov in prijatetjev društva, ki so paztjivo spremijaii potek in poročiia, ter izvedti tudi votitve novega odbora. Zborovanje je priče! in otepša! harmonikarji orkester iz Ljub-tjane, ki je nastopa! večer poprej, prireditev pa je zaktjuči! kratek ti!m tov. Jeharta [predstavnik Fitmskega k!uba Prevalje).
Predsednik Kuhar Peter je v uvodu pozdravi! zbrane čtane in navzoče goste: med njimi predsednika ZSO dr. Francija Zwitfra in tajnika inž. Feliksa Wieserja, predsednika SPZ Valentina Polanska in predsednika Slovenskega planinskega društva Lubo Urbajsa, ter seveda tudi harmonikarski orkester, kateremu se je še posebej zahvalil za podarjeni .Venček koroških pesmi". Gostje, člani ZSMS občinske konference Ljubljana Mosfe-Polje pa so po prireditvi podarili društvu mnogo lepih slovenskih knjig.
Najprej so se navzoči z enominutnim molkom spomnili umrlih članov. V svojem poročilu je nato predsednik podal pregled dela od zadnjega občnega zbora, omeni! nekaj najvažnejših uspe-
hov, izrazil pa tudi nekaj načelnih misli, ki so vedno veljavne. Dejal je, da SPD .Zarja" ponosno izpolnjuje svoje obveze, ki jih je prejelo od svojih prednikov, predvsem od nekdanjega predsednika F. Pasterk-Lenarta, da v .Zarji" lahko sodeluje vsak, ki je pripravljen prispevati za slovensko skupnost, in da je društvo gonilna sila kulturnega kot tudi gospodarskega življenja in razvoja v občini. Poročilo je zaključil z zahvalami vsem aktivnim, vsem članom in prijateljem ter centralnima organizacijama.
Sledila so poročila posameznih sekcij, iz katerih objavljamo kratke izvlečke:
#	Za pevce je podal poročilo zborovodja Jožko Wrulich. Naštet je mnogo krajev doma in v tujini, kjer sta moški in mešani zbor nastopala, omenil dobro sodelovanje s pevci sosednjih društev, spregovoril o vsakoletnih prireditvah, o nastopih v Valjevu in Osijeku ter o nabavi enotnih oblek za zbor (zahva)a podjetju TAM). Poprosil je navzoče in mladino, da se aktivno vključujejo v zbor, da bo tudi v bodoče zasigurano slovensko petje v društvu kot pri cerkvenih potrebah.
#	Za folklo-o sta poročala Helena Kuhar, ki je prikazala razvoj te dejavnosti, nastajanje treh skupin in omenila tudi težave pri organizaciji in nabavi noš ter Franci Sadolšek, ki je naštel najlepše uspehe folklore in povedal, da je skupina doslej opravila 107 nastopov.
#	Knjižničarsko poročilo je podal Valentin Polanšek. Menil je, da v današnjem modernem stresnem in hitrem času knjiga prejema vse premalo pozornosti. Za razvijanje knjižničarstva žal ni danih pravih pogojev (prostori, !inance), vendar bomo skušali v bodoče le nekaj izboljšati. K temu naj prispeva tudi knjižna zbirka SPZ.
#	Za tamburaško sekcijo je spregovorila Bredica Sadolšek. Tamburaško dejavnost ni lahka. Z požrtvovalnim in
SREČANJE iZOBRAŽENCEV
v Domu kuiture v Tinjah
2. januarja 1979 ob 10. uri Predava: prof. Aiojz Rebuia
skupnim delom pa se je dalo in se bo še dalo doseči tudi nadaljnjih napredkov in uspehov. Skupina združuje mladino in je aktivna, potrebuje pa pomoč in podporo.
3 O delu športne sekcije je poročal Miha Traunik: Zimskošportne san-karske in smučarske tekme, ki jih prireja SPD .Zarja", so zelo uspešne in letos bodo že 11. oz. 10. po vrsti. Vodje^sekcije in domačini v Lepeni so k temu veliko doprinesli. Naštel je še druge športne akcije, zboljšala pa naj bi se udeležba na strokovnih seminarjih in sodelovanje s SŠZ v Celovcu.
$ Obširno poročilo blagajnika je poda! Kuhar Mihi. Poročal je o ogromnih izdatkih, ki jih ima društvo oz. po-
samezne sekcije, ter o prizadevanjih, da se ta denar tudi nekako zbere. Seveda se je zahvalil vsem, ki društvo podpirajo s subvencijami.
Pregledovalec računov Blajs Erni pa je povedal, da so računi v redu in so navzoči dali blagajniku razrešnico.
^ Ker se k diskusiji nihče ni javi), je spregovoril predsednik SPZ Valentin Polanšek. Naglasil je važnost in vlogo
Pred nedavnim je obhaja! 75-!efni živijenjski jubiiej Tomaž Ko-ban, pd. Šmon iz Šentkandoifa pri Kotmari vasi. Zanj ni znano samo, da je zaveden in aktiven pripadnik naše narodne skupnosti, temveč tudi to, da se je že kot petnajstietni tcntič zapisa) petju in pozneje drugim dejavnostim — tako predvsem zadružništvu — to je dejavnostim, ki so v dobrobit našemu čioveku. Kijub ietom je miadeniški in poin pobud in še sredi narodnega živ-ijenja. Tako je odbornik posojiinice, Zveze siovenskih zadrug in Sioven-skegc prosvetnega društva „Gor-jcnci". Zaradi njegovega prisrčnega značaja, skromnosti in bogatih živijenjskih izkušenj je bi! izvoijen tudi v kotmirški občinski odbor, kjer vredno zastopa interese našega prebivaistva.
Nihče ne bi prisodi! Tomažu Ko-banu, da si je natožii že osmi križ na ramo, tako mtedosten je videti in prav takšna so tudi njegova na-ziranja poina napredne miseinosti, ki jo po navadi pripisujemo samo miajšim. Da je prav zaradi tega priijubijen in spoštovan pri prebi-vaistvu ni treba še posebej poudarjati.
Tako je tudi razumijivo, da so ju-biianta na njegovem domu počastiti naši prosvetaši, zadružniki in pevci SPD ..Gorjanci", ki so pod vodstvom predsednika društva Jo-
kuifurnega udejstvovanja koroških Slovencev na vseh področjih in kritično osvetlil povezavo in sodelovanje med krajevnimi društvi in Slovensko prosvetno zvezo.
Fravtako je tudi povedal, da se s skupnimi napori da veliko doseči in da bi bilo občne zbore treba sklicevati vsako leto.
# Navzočim je spregovoril tudi predsednik ZSO dr. Franci Zwitter. V izvajanjih se je dotaknil .Leta človekovih pravic" in .Mednarodnega leta otroka" ter zarisal naša nujna, predvsem bodoča prizadevanja. Enako važno vlogo je pri tem da! kulturnim in gospodarskim prizadevanjem. Idealizem prosvetnih delavcev pa je označil kot vzoren. Dotaknil se je tudi perečih vprašanj okoli Reberce in občinskih volitev ter iz razumljivih razlogov svaril pred ožino in sektaštvom v teh pogledih.
Stari odbor je dobil razrešnico brez protiglasu, izvoljeno pa je bilo sledeče predsedstvo: predsednik Peter Kuhar, podpredsednik Franc Sadolšek-Mikej, tajnik Miha Traunik ter namestnika Franci Sadolšek in Karolina Blajs, blagajnik Erni Blajs in namestnik Mihi Kuhar, knjižničar Anka Hribar in namestnik Valentin Polanšek.
Vsaka posamezna sekcija izvoli še dva ali več odgovornih vodij.
Za zasluge, ki so si jih pridobili za društvo v pretekli dobi, je občni zbor imenoval za častne člane Antona Jer-lich-Brečka v Lobniku, Miha Sadolšek-Mikeja v Lobniku in Kuhar Heleno.
Soglasno sprejeta je bila tudi izjava oz. resolucija profesorju Gatterer-ju za obektivno poročanje o gospodarskih problemih občine Železna Kapla oz. Podjune v oddaji Teleobjektiv (objavljena na 4. strani).
Pravtako je bilo tudi sprejeto povišanje članarine, s tehničnimi pomanjkljivostmi pa so si navzoči ogledali še film o .Florjanovem petju v Lepeni in Lobniku". Film bo ob prvi priložnosti ponovljen, predvajal pa se bo fudi ostali prerez kulturnega dela društva .Zarja", ki je posnet na filmskem traku.
žeja Packa zapeii četo vrsto pesmi in lako dostojno počastiti praznik tega zasiužnega moža. Jubiiantu je v imenu vseh Čestita) posiovodja Posojiinice Erih Čimžar in se mu iskreno zehvaii! za prizadevnost in de!o, ki ga v!aga v prid naše narodnostne skupnosti na Koroškem.
Števiinim čestitkam se pridružujejo uredništvo Siovenskega vestnika ter števiine v Zvezi siovenskih organizacij včianjene organizacije z žeijo, da bi bii zdrav in zadovoijen ter poin tistega zanosa, ki mu daje moči, da je še vedno vitaien in ustvarjaien.
Vse z/o/ro M prrzzrzz^e z'M M Mouo /eto že/: pr/jare/jem zzz oz/;ewzz/cew, /z:	v TzcuezH
/efrz prz&zZzzrje
K N J i G A R N A
Naša knjiga
CELOVEC, PAVLiČEVA 5-7
Vsew fMrofMz'Zzow przjetrze prrzzMz&e zrz oMo sreče v rzo-fe??z /eSr*
tiskarna Drava
PODLJUBELJ - BOROVLJE
Tomaž Koban 75-ietnik
KLUB SLOVEMSKiH OBČiNSKtH ODBORNtKOV		
vabi na celodnevni		
seminar ki bo v četrtek 28. decembra 1978 od 10.00 do 16.00 ure v dijaškem domu Mohorjeve, 10.-Oktober-$traf)e 25 v Cetovcu.		Za praznike mnogo zadovoljstva in obilo uspehov v novem letu
Spored: 10.00	O spremembah Splošnega občinskega reda (AGO) bo informira! dvorni svetnik dr. Ratf UNKART od urada koroške deželne vlade; nato diskusija. 14.00	Razprava o skupnih točkah v programih in propagandi samostojnih list za občinske volitve 1979. Sodeloval bo med drugimi tudi višji vladni svetnik dr. Pavel Apovnik. Prijave na naslov Kluba: Koschatstraf)e 10, 9020 Celovec, tel. (0 42 22) 72 5 65-26		ZELI DR. FRANC! ZW!TTER ODVETNIK Ceiovec, Pauiitschgasse 5-7
Siovenska športna zveza namerava prirediti skupno s krajevnimi prosvetnimi društvi začetkom novega ieta 20-urne
za miade med 16 in 60 ieti sedaj tudi v Borovijah, Biičovsu, Št. Jakobu v Rožu in v Žeiezni Kapii.
Jazz-gimnastika se uveijavija vedno boij kot modni šport današnje generacije. Navdušuje brez starostne meje, vsakogar, ki ima te nekaj smisia za pies in za ritem.
Stori nekaj v svoj prid in za svoje razvedrite! Prijavi se!
Prijave so možne pri domači hraniinici (Borovije, Biičovs) oziroma pri krajevnem prosvetnem društvu (Kcpia, Št. Jakob). Prispevek za odraste bo znaša! S 200.—, za vajence in študente S 100.—. Podrobnosti o točnem začetku in kraju tečaja bodo razgiašeni na piakatih in ietakih.
Siovensko prosvetno društvo ,Danica" v Št. Vidu v Podjuni vabi na
NOVOLETNi KONCERT
ki bo v soboto 6. januarja ob 19. uri pri Vogtu v Št. Primožu.
Nastopata: ..Logaški oktet" iz Logatca in mešani zbor SPD ..Danice"
Przsrčzzo vzz^/;e?z//
iGRA ..SLEHERNiK"
#	v torek 26. decembra 1978 ob 14. uri v farni dvorani v Smarjeti v R.
Prirediteij: farna miadina v Šmarjeti v R. Gostuje miadina iz Piiberka
#	v torek 26. decembra 1978 ob 19.30 uri v farni dvorani v Piiberku.
Prired!te!j: farna miadina v Piiberku. igra domača miadina.
BOŽiČNA
KULTURNA PRiREDiTEV
v torek 26. decembra 1978 ob 14.30 uri pri Adamu v Svečah. Pojejo in recitirajo otroci, de-kieta ter moški zbor „Kočna" v Svečah.
Prirediteij: SPD ..Kočna" v Svečah.
!GRA ..ROŽMARiN"
v torek 26. decembra 1978 ob 14. uri v farni dvorani v Se-iah. igrajo domači igraici.
Ob 18. uri SELSKi PLES. Pri-Prirediteij: DSG Seie.
igrajo „The Spiders"
Siovensko prosvetno društvo „Jepa-Baško jezero" vabi na skioptično predavanje z barvnimi diapozitivi
..POTOVANJE PO POLJSKi"
v petek 5. januarja 1979 ob 19.30 uri pri Pušniku v Raten-čah.
Predeva: prof. Štefan Pinter
PrzsrČHo 'Vzz/'/;eMr7
Siovensko prosvetno društvo ..Borovije" vabi na tradicio-naini
BOZiČNi
KULTURNi POPOLDAN
v torek 26. decembra 1978 ob 14.30 uri v Borovijah v gostiini pri pošti.
V sporedu sodeiujejo: inštrumentaini ansambei ..Drava", pevski kvartet „Vrtača" iz Siovenjega Piajberka, Danica in Pepca Čertov iz Siovenjega Piajberka
Przsrčzzo MZ?/;f7z;'/
KONSUM

OrMtT*
wiinschen
allen Mitgliedern und Kunden ein
frohes Weihnachtsfest und gesundes, erfolgreiches 1979
Herman Zeie
OPEL
ZASTOPSTVO
NONČA VAS EtNERSDORF
želi vesele praznike in srečno novo leto
/P7P
Odborniki in kandidati
Enotne liste
MESTNE OBČINE PLIBERK
voščijo svojim zvestim volivcem in somišljenikom vesele božične praznike ter srečno, uspehov polno novo leto 1979
Zvestoba za zvestobo!
Prijetne praznike in uspešno novo leto 1979
gostilna pri
„ 7%7aiy u"
družina Gabriel
ŠT. JANŽ v ROŽU, p. Svetna vas telefon (0 42 28) 23 00
LESNA TRGOVINA IN ŽAGA
Štefan
Trampuš
NONČA VAS — PLIBERK EtNERSDORF — BLEIBURG
želi vsem, ki se poslovno povezujejo s podjetjem, vesel božič in srečno ter zadovoljno novo leto 1979
Zadovoljne božične praznike ter zdravo in uspešno novo leto želi vsem svojim članom, sodelavcem in poslovnim prijateljem
Posojilnica Piiberk
VSEM PRIJATELJEM, SODELAVCEM, ODJEMALCEM IN KUPCEM ŽELIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1979
tjpsport
tovarna športnih izdelkov in športnih rokavic
Tudi v letu 1979 se Vam priporočamo ^ smuči
z našo trgovino v tovarni	^ vezi
ki Vam ugodno nudi	# smučarsko obleko
#	rokavice
#	očala in drugo
CARIMPEX
VELETRGOVINA S POHIŠTVOM
Vesele praznike ter
srečno in uspešno novo leto vam želi
BLAM-SKI
Ko jih spoznaš, jim ostaneš zvest —
kot Ingemar Stenmark
MOON-BOOTS
od 210 do 230 šil.
A/V Šport Shop
BRNCA/FURNITZ
Karntner BundesstraBe Telefon (0 42 57) 315
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem poslovnim prijateljem in znancem
želi
centralne kurjave sanitarne in vodovodne naprave
Bilčovs - tel. (04228) 2238
IZVOZ
uvoz
TRANZIT
CELOVEC-KLAGENFURT
GabelsbergerstraBe 24 telefon (042 22) 82 498
Zadovoljne božične praznike in uspešno novo leto!
Janez Weiss
K ROJAŠTVO
ŠT. JANŽ V ROŽU
teleton (0 42 28) 23 01
Podružnica CELOVEC
Spittalgasse 12
tel. (0 42 22) 72 4 35
eiekbao
ena
PLIBERK - BLEIBURG
telefon (0 42 35) 22 92
Vesel božič in srečno novo leto vsem gostom in prijateljem naše hiše
HOTEL - RESTAVRACIJA
BREZNIK
PLIBERK - BLEIBURG
A&O samopostrežna trgovina gostilna s tujskimi sobami
Janko Ogris
V BILČOVSU
telefon (0 42 28) 22 49
Vsem cenjenim odjemalcem, gostom in prijateljem ter bivšim sotrpinom izseljencem vesele praznike in srečno novo leto!
Podjetje za električne instalacije vseh vrst in izdelavo modernih stikalnih naprav
Strokovna
elektrotrgovina
Ing.
T. Schlapper
ŠT. JAKOB V ROŽU
telefon (0 42 53)	216
intrade
zunanjetrgovinska družba z o. j.
CELOVEC, VIKTRINGER RING 5-TEL. (04222) 33 1 84
želi svojim poslovnim prijateljem vesele praznike in uspeha polno novo leto 1979!
želi vsem odjemalcem in naročnikom vesele božične praznike in srečno novo leto
fzdajateij, zaiožnik in iastnik: Zveza siovenskih organizacij na Koroškem; giavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Kiagenfurt/Ceiovec, Gasometergasse 10, teie-fon 32 5 50 — Tiska: Zaioiniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Ceiovec — Borovije.
VESEL BOŽIČ )N SREČNO NOVO LETO ŽEL!
Prijetne praznike in srečno novo leto želi vsem poslovnim partnerjem
Posojilnica Šmihel
JUENA
ALOJZ !N LENKA GREGORIČ ČEP!ČE - GLOBASN!CA
HAOERLAP
MODNI SALON
že/; ccMjcMŽTM oJ;ew-z/cew ;'w pr/ja;e/;erw jpr/jeTHe
:M MspeHo Celovec - Klagertfurt
MOVO /eTO	Tarvlser Str. 100	21 4 41
Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prija-	^		Blagoslovljene božične praznike
te)jem želi vesele praznike in srečno novo leto	\ t) /		in zdravo novo teto želi
Gašper in Angeta Ogris-Martič		TRGOVINA Krivograd
trafika in tujske sobe	BILČOVS	telefon (0 42 28) 22 51		ŠM!HEL PR! PUBERKU
Vesele praznike in srečno novo leto želi
vsem odjemalcem
TRGOVINA
in
Kušej
Spar
Š M ! H E L
PLIBERK
Trgovina s čevlji
Anton Koren
Št. Jakob v R., tel. (04253) 328
že/; cenjcH:'??! o^;ew^/cew ;r; pr;'j^Te/jew pr/jeTne ^ožzczie yrdz?M^e w zr^Mzio novo /eto
Vsem obiskovalcem, odjemalcem in gostom blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
TRGOVINA IN
R ESTAV RACIJA
Šoštar-
Smrečnik
GLOBASNICA
tel. 04236 / 23 1001
Vsem delavcem in prijateljem prijetne praznike in obilo uspeha v novem letu želi
TESARSTVO
GASSER
BILČOVS, tel. (0 42 28) 22 19
Vesele
božične praznike in srečno novo leto Vam želi
družina Leitgeb
SPD .DANICA" v Šentvidu v Podjuni
želi vsem znancem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo lefo.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nas pri gradnji kulturnega doma podprli in nas še želijo podpreti.
Odbor
TRGOVINA S STROJI
MAKS TRAUN
PLIBERK BLEIBURG
ŽEL! POSLOVNiM Trgovina nudi po ugodnih
PRUATEUEM	cenah in piačiinih pogojih
VESELE PRAZNiKE# kmetijske stroje
!N USPEHOV # šivaine stroje
POLNO	# radioaparate
NOVO LETO # koiesa in motorna koiesa
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO BOROVLJE
želi vsem prosvetašem in prijateljem društva vesele božične praznike in uspehov polno ter zdravo novo leto
ELEKTRO-SUPANZ
BRANČA VAS PR! BiLČOVSU tetefon (0 42 28) 22 97
želi cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem prijetne božične praznike in uspešno novo leto!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE )N SREČNO NOVO LETO
Veletrgovina — import — eksport Radenska in Rogaška mineralna voda uvoz piva
Kristijan Breznik
9020 CELOVEC, VOLKERMARKTER STRASSE 99
telefon 31 6 70 — telex 42228
Zadovoljne božične praznike in srečno novo teto želi
Mihael Antonič
TRGOVINA
HOTEL	REKA PR! ŠT. JAKOBU V ROŽU
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO, USPEHOV POLNO NOVO LETO 1777 ŽELIMO VSEM PRIJATELJEM TUKAJ IN V DOMOVIN)!
DRUŽINA
inž. Čistimir in Marica BAUER
Z E LT W E G
VSEM PEVKAM IN PEVCEM TER PRIJATELJEM NAŠE PESMI PRIJETNE PRAZNIKE IN ZADOVOLJNO NOVO LETO ŽELIJO
PEVOVODJE
Slovenske prosvetne zveze in včlanjenih društev
Vsew pr;;^;e/;ew w znance??! ter oM%7!0772 p/;'/?er%e oM/ne že/; vese/e /?ož;ČHe pr<rzr;;Ae ;'w Kspe^d po/no Movo /eto
mestni svetnik
STANKO VAVT!
z družino
HOTEL "PAKA" iz VELENJA ***t^E*** (Sloveni)a)
vas vabi v nočni bar.
^ tel. 063-851-220.
Obiščite restavracijo "Jezeto", tlOte! "" 063-850-170.
paka
Vsem članom in prijateljem lova	KLUB
prijetne praznike in bogat lovski blagor	PR!JATELJEV
v novem letu 1979 želi	LOVA
3$
g
n
33
!D<7<r<i24%
Z/? F2<2**/K? /K74y<7	/<P7P
-


33
33
33
N
33
N
33

33
n
33
N
tS
33
S
33
!Ž?
N
?
Hranitnice in Posojilnice	
Bilčovs	Radiše
Borovlje	Sele
Celovec	Slovenji Šmihel
Dobrla vas	Št. Jakob v Rožu
Galicija	Št. Janž v Rožu
Glinje	Škofiče
Globasnica	Šmarjeta v Rožu
Hodiše	Šmihel pri Pliberku
Kostanje	Štebenj pri Beljaku
Kotmara vas	Št. Tomaž
Ledinče	Velikovec
Ločilo	Vovbre
Marija na Zilji	Ziljska Bistrica
Pliberk	Želinje
Podljubelj	Železna Kapla
Podravije	Žvabek
SPREJEMAJO VLOGE na	
	Hranilne knjižice Premijsko varčevanje Stanovanjsko varčevanje Varčevalna pisma
VODtJO	Vaše žiro račune in mezdne konte
tZVAJAJO	plačila in nakazila
DAJEJO	posojila in kredite po ugodnih pogojih
POSREDUJEJO	pocenjena posojila za kmetijstvo, obrt in gostinstvo
MENJAJO	in posredujejo tuje denarje
Živinorejske
zadruge
Giobasnica
Libuče
Št. Primož Žitara vas
Kmečke gospodarske zadruge
Borovi je
Brnca
Dobriavas
Giobasnica
Št. Jakob v Rožu
Št. Janž v Rožu Piiberk Podravije Škofiče Železna Kapla
dobavijajo gospodarske in gospodinjske potrebščine, semenja, gnojita in vseh vrst stavbeni material
Cene, plačilni pogoji in dostava so ugodni!
Zveza siovenskih zadrug v Ceiovcu
PAVLIČEVA 5—7
A 9020 CELOVEC
TELEFON 70 5 65 serija, TELEX 2162
se pri poroča za izvedbo vseh Vaših denarnih postov
# Ekspresno prenakazovanje in plačevanje v tuzemstvo in v inozemstvo Menjalnica po najugodnejših tečajih Safeji
Depot knjižic in vrednot Poštni predali Nočni tresor

i