ISSN 0351-6407 Kam je izpuhtela Ing gra stran 4 Zoper sklep murskosoboškega sodišča o uvedbi Prisilne poravnave za družbo v stečaju SGP Pomgrad so se julija pritožili odvetnik Branko Lutarič kot zastopnik delavcev članov sindikata ter direktor družbe pred stečajem Janko Halb stran 3 CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana Ko se dogovarjajo »na štiri oči« stran 10 MK Murska Sobota, 6. november 1997, leto XLIX, št. 45, cena 190 SIT reforma - res za vse? Minister Anton Rop o revnih in pokojninski reformi stran 7 VREME Ob koncu tedna bo občasno oblačno, pihal bo jugozahodni veter. 6. november, čet., Lenart 7. november, pet., Engekbert 8. november, sob., Bogomir 9. november, ned., Božidar 10. november, pon., Leon 11. november, tor., Martin 12. november, sreda, Jožef Če se Martinova gos po ledu plazi, o božiču navadno po blatu lazi. Lunine mene: sonce 6. novembra vzšlo ob 6 uri in 50 minut, zašlo pa ob 16 uri in 41. minut, dan je dolg 9 ur in 51 minut. V petek, 7. novembra, bo na nebu viden zadnji krajec lune. Pri gradnji avtocest po Sloveniji so naleteli na zelo bogato Podzemno kulturno dediščino, ki priča o preteklosti tukajšnje pokrajine. Tudi v Prekmurju, natančneje v Dolgi vasi pri Lendavi, odgrinjajo prav zanimive najdbe. Muzealcem Pokrajinskeg muzeja Murska Sobota, ki so se tega lotili, se zelo mudi, saj bi radi pred zimo in pred začetkom gradnje ceste izbrskali čim več zanimivih dokumentov preteklega časa. Ampak pri tem ne gre za po obsegu kakšna velika odkritja, včasih je zelo natančna I zgodovinska priča že košček keramične posode ali za mnoge od nas .navaden kamen. ANRR i el fotografija: JURIJ ZAUNEKER Republiška volilna komisija je prejšnji četrtek razpravljala 0 zakonitosti enajstih vloženih kandidatur za novembrske Predsedniške volitve: osem jih je dobilo zeleno luč, zaradi nepopolnih kandidatur pa so izviseli Štefan Hudobivnik, Stanislav Kelvišar in Matjaž Gerlanc str. 3 V Selišče še vedno prihajajo turisti in umetniki, vendar manj kot pred 25 leti - Galerija Domačija za nove rodove stran 14 Petletka sporazuma Z bogatim skladom za gospodarstvo Pomurska regija potegnila manj kot bi lahko? stran 5 Vse poti vodijo v »O 20. NOVEMBRA NAŠIH PRODAJALNAH Akcijska Prodaja izdelkov Koper v*0*ki za WC-školjke.................... sMaoET 2a greznice....................... za plinske gorilnike, 500 ml.. čistilo za INOX, 500 ml.................. sprej za čiščenje pečic, 300 ml ... ROBERTS, gel za prhanje, 250 ml ...414,00 SIT 1.239,00 SIT ... 285,70 SIT ... 296,70 SIT ... 353,30 SIT ... 192,00 SIT ... 384,50 SIT V teh dneh so v ospredju predsedniške volitve in inflacija kandidatov za to funkcijo, po drugi strani pa je prišla do nas Bela knjiga o upokojevanju s scenarijem preživetja po izteku delovne dobe. Če se pridružim političnim kalkulatorjem, k tistemu, kar sem o tem že zapisal, praktično ni kaj dodati. Zastavim si lahko le vprašanje, ali so šle politične stranke na te volitve z dovolj veliko odgovornostjo do volivcev, kot kajti če gradim na predpostavkah javnomnenjskih anket, potem bo že uspeh, če pridemo do »drugega polčasa«. Hkrati pa se odpira vprašanje,.kje je moč strank, ki so jo pridobile na parlamentarnih volitvah, in se ta ne bo realizirala na predsedniških volitvah, in daje odgovor, da sedanja razdeljenost političnega prostora nobenemu od političnih blokov ne dovoljuje tveganja, da bi dovolil prevlado enega od blokov, kar bi neizvolitev sedanjega predsednika nedvomno pomenila. Toda pustimo zdaj to, bodo že volivci povedali svoje. In če sedaj zajadramo v lokalne vode, je tu poročilo varuha človekovih pravic, ki opozarja na pomanjkljivo pravno varnost občanov. Ta varnost sicer ni povezana z »bolj divjim ali odklonilnim« pravnim sistemom v primerjavi s tistim na državni ravni ali tistim, kar je zapisano v ustavi. To ne, ampak se problem odpira zaradi pomanjkanja sodnikov, ki zaradi preobilice dela in nezasedenih delovnih mest fizično ne zmorejo zagotavljati vsaj minimalne primerljive pravne varnosti v primerjavi s preostalimi Slovenci. Problem morda ni bil tako manifesta- | tiven, ker gre za t. i. tretjo in za javnost nekoliko »odmaknjeno« vejo oblasti. Vendar se tudi na tej ravni ponavlja zgodba, ki je še kako povezana z okoljem, v katerem funkcionira. Za to okolje pa je značilen, kot se je tokrat pokazalo na primeru sodstva, večen kadrovski deficit, ki ga odriva od centra. Navsezadnje se je tudi na primeru sodstva pokazalo, da če ni pameti, ni uspeha. Ne vem sicer, ali bo poslanska pobuda o spremembi kriterijev za opravljanje sodniške prakse dovolj za rešitev problema. Verjetno ne, kajti tudi ta služba ni povsem neodvisna »od kazalcev rasti in uspešnosti« okolja na drugih področjih in jasno je, da je razvojni razkorak čedalje večji. To daje posredno tudi kadrom v sodstvu slabši izhodiščni položaj za njihovo kariero, zato se postavlja vprašanje, ali bo zgolj administrativna formula, potrjena v parlamentu, dovolj za zagotovitev zadovoljive pravne varnosti ali drugače učinkovitejše sodne oblasti v »pokrajini«. Ta kadrovski problem bi moral odpreti oči vsem, ki se že nekaj časa vrtijo na »kolesu« razvojnih projektov in regionalizma, da bi jim postalo jasno, da za to ne zadostujejo že ničko-likokrat prepisane in modificirane »študije«, ampak je temeljni tvorec ali, če hočete, gonilo pamet, ne glede na to, na kakšni ravni jo potrebujemo. Če že hočete, tudi oblasti ni brez pameti, je kvečjemu norost. J. VOTEK J /Aktualno okoli nas vestnik, 6. november 1997 Turnšek v Izraelu Obrambni minister Tit Turnšek se je odpravil na prvi uradni obisk v Izrael, kjer je obiskal vojaško tovarno Tadiran in kompleks Izraelske letalske industrije (IAI) v bližini Tel Aviva, nato pa še šolski vojaški center za oklepne enote na jugu države. Minister je s predstavniki obeh podjetij pregledal dosedanje sodelovanje. Je od dobrega sodelovanja odvisna usoda ravenskih železarn? Zakon o vinu Državni zbor je sprejel zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina, katerega namen je usmerjanje v kakovostnejšo predelavo vina grafskega porekla vina, in sicer zaščiteno geografsko poreklo za kakovostna vina, priznano geografsko oznako za namizna vina ter priznano tradicionalno poimenovanje po poreklu (npr. teran na Krasu in cviček na Dolenjskem). Slovensko vinogradniško območje je razdeljeno na tri dežele: Bill Clinton in Jiang Zemin V Beli hiši sta se sestala Bill Clinton in predsednik Ljudske republike Kitajske Jiang Zemin. To je po 12 letih prvi uradni obisk kakega kitajskega predsednika v ZDA. Na novinarski konferenci obeh predsednikov je kitajski predsednik zagovarjal poboj na Trgu nebeškega miru, ameriški predsednik pa seje z vrsto energičnih izjav distanciral od zatiranja političnih mnenj, ki ga izvaja režim v Pekingu. Kljub temu so ZDA in Kitajska podpisale več dvostranskih dogovorov. Kitajska pa je privolila v nov nadzor nad svojim izvozom jedrske tehnologije ter pisno obljubila, da Iranu ne bo več pomagala pri jedrski tehnologiji. Zato so se ZDA odločile dovoliti izvajanje ameriško-kitajskega sporazuma o uporabi jedrske tehnologije v civilne namene. Sporazum je bil podpisan že leta 1985, vendar kongres doslej ni odobril njegovega izvajanja. Ameriška podjetja bodo torej poslej lahko opremljala kitajske jedrske elektrarne. Biznis je biznis, človekove pravice pa očitno samo človekove pravice, zato je tudi težko verjeti, da bo Kitajsko izvažanje jedrskega orožja v Pakistan, Iran in Sirijo, otežilo »dobro« sodelovanje med velesilama. Slovenski informacijski in kulturni center Gradijo po načrtih Pod častnim pokroviteljstvom predsednikov Slovenije in Madžarske, Milana Kučana in Arpada Goncza, bodo Slovenci na Madžarskem dobili svoj »dom« Varstvo geografskega porekla grozdja in vina so uredili po vzoru EZ in v skladu s stališči lanskoletnega prvega kongresa slovenskih vinogradnikov in vinarjev. V skladu s tem zakonom se morajo označevati vino in drugi proizvodi iz grozdja in vina, trganega od 15. avgusta prihodnjega leta dalje. Sicer pa zakon med drugim uvaja tri vrste oznak geo- Podravje, Posavje in Primorska. Vinorodni okoliši v vinorodni deželi Podravje so: Ljutomer -Ormož, Maribor, Radgona - Kapela, Šmarje - Virštajn, Haloze, Lendavske gorice - Goričko in Ptuj - Srednje Slovenske gorice. Vinorodni okoliši v vinorodni deželi Posavje pa Bizeljsko - Sremič, Bela krajina in Dolenjska; v vinorodni deželi Primorska pa Koper, Goriška Brda, Kras in Vipavska dolina. Zakon vsebuje tudi kazenske določbe, s katerimi naj bi bile z denarno kaznijo od 300.000 do 500.000 tolarjev kaznovane pravne osebe in samostojni podjetniki v več kot 20 primerih, med dragim tudi, če bi trgali grozdje pred rokom trgatve ali bi prevažali več kot 20 litrov neoriginalno polnjenega vina brez predpisanih listin. Zakon tudi natančneje opredeljuje pojem nasadov vinske trte, tako da je jasneje določena predvsem zakonska določba o prepovedi sajenja t. i. samorodnice in nasadov tistih sort vinske trte, ki niso v trsnem izboru. Vlada je v skladu z zahtevo državnega zbora iz druge obrat’ nave pripravila tudi analizo o ŠK-vilu proizvajalcev grozdja glede na površino s posebnim poudaf kom na številu proizvajalcev n® površini do pet arov. Po predsta-vljenih podatkih po stanju gusta 1996 kar 67 odstotkov lastnikov obdeluje površino o« i 0,05 do 0,3 hektarje. Če bi®«0 za vpis v register pridelovalce grozdja in vina dvignili, bi izeVI dence izpadla velika površina vi nogradnikov. To pa bi bilo’?*' sprotju z načeli varstva pot«' grozdja in vina ter bi lahko po^ nilo slabše izhodišče za pM janja za površine vinogradov bi jih imela Slovenija ob ™ vanju v EZ, saj je obstoječa šina vinogradov eden od dej nikov, ki vpliva na določitev i voljenega obsega pridelave v' j posamezni državi, članici® r Iz Sarajeva piše Post festum s sarajevskega MESSA Do prihodnje jeseni naj bi zgradili oziroma nadgradili in adaptirali stari monoštrski vrtec, ki bo postal Slovenski informacijski in kulturni center Monošter. Slovenci na Madžarskem bodo dobili tako prvič v zgodovini svoje informacijsko, kulturno pa tudi gospodarsko središče. Zgradba je na nadvse atraktivni lokaciji v bližini železniške postaje v Monoštru in ne preveč oddaljena od središča mesta. Osnovna površina je 660 kvadratnih metrov, nadvse pomembno in razveseljujoče pa je, daje Zveza Slovencev na Madžarskem dobila z zgradbo tudi park ob njej, kije ograjen in meji na štiri ulice, na katere so mogoči izhodi. Zgradbo so kupili s pomočjo matične države Slovenije, kije prispevala 30 milijonov forintov. Vrednost celotne naložbe je čez 136 milijonov forintov, gradnja pa je razdeljena na tri etape. Izvajalec PROSTOR in FORMA Monošter - Gradbeno in izvajalsko podjetje, d. o. o., je takole razdelil gradnjo: čez 84 milijonov forintov bo stala gradnja pritličja s strmo streho; druga faza, zgra- ditev ostrešja, bo stala 35 milijonov forintov; tretja, ureditev parkirnih prostorov s športnim igriščem, pa 16 milijonov forintov. Besedilo in posnetki: BERNARDA B. PEČEK Slovenci odprli - Poljaki osvojili sarajevski MESS Deset dni Mednarodnega gledališkega festivala Zveza Slovencev na Madžarskem je za potrebe gradnje in novega kultur-no-poslovnega središča ustanovila podjetje Porabje. K zgradbi spada tudi obsežen park, ki meji na štiri ulice; lokacija je v neposredni bližini železniške postaje v Monoštru. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za III. trimesečje 1997 je 2.350,00 SIT, za naročnike v tuji- ni 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 1 90,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-.. . ,-----nnšta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Sarajevo postaja vse bolj evropsko in svetovno kulturno središče. Deset dni, od petnajstega do pe-tindvajstega oktobra, je potekal v Sarajevu prvi povojni Mednarodni gledališki festival - MESS. Sodelovalo je petnajst držav s treh celin. Festival so.odprli v sarajevskem gledališču z dobrodošlico gostom, izrečeno v dvanajstih svetovnih jezikih. Poki šampanjca so zamenjali ustaljene uradne govore in govorce. Direktor in glavni selektor festivala Dino Mustafič se je odločil, da se uradni program začne s predstavo avtorja in režiserja Vita Tauferja Tišina, tišina, tišina (Silence, silence, si-lence) v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane, torej predstavo, ki je že lani dobila priznanje na beograjskem BITEFU - posebno nagrado žirije in grand prix na 31. Borštnikovem srečanju. Precej pozornosti je vzbudilo srečanje ljubiteljev gledališča s člani newyorškega Living Teatra, ki so se predstavili z Misteriji in manjši komadi, torej s predstavo, ki so jo pred tremi desetletji izvedli v sarjavskem Komornem gledališču 55. Po besedah Judith Maline, režiserke dela, je razlika med tokratno izvedbo in tisto izpred desetletij samo v enem stavku - sporočilu: »Ustavite vojno v Vietnamu« je spremenjeno v »Ustavite vse vojne!« Na novinarski konferenci je Malina spregovorila tudi o vlogi gledališča v družbi, o njegovi avantgardnosti in poudarila, da je odnos med politiko in kulturo zelo občutljiv, kot je v vsaki veliki ljubezenski zvezi, v kateri moraš biti na moč pozoren. Če kultura nekritično podpira politiko, če ne eksperimentira in ni avantgardnosti, je lahko ta zveza pot v slab zakon. Med festivalom in neposredno po njem smo lahko slišali različne kritike, mišljenja, najrazličnejša mnenja številnih gledaliških strokovnjakov, igralcev, kritikov. Posebno pozornost so namenili predstavi Pikolo gledališča iz Milana. Povod je bil nastop italijanske pevke Milve (Marie live Biolca-ti), ki je ljudi napeljeval k razglabljanju - ali je bil njen nastop samo odlično petje ali kaj več od tega? Najpopolnejšo kritiko je izrekel g. Vojislav Vojinovič, ki je bil hkrati član žirije: »Milva igra. Igra pojoč. Ne obratno. Brechtov song je veliko nad glasbeno partituro in ona ga s svojim čude-snim glasom ne interpretira kot song, temveč ga iztrga iz konteksta Brechtovih vizij. Tem vizijam daje notranji razmah, jih razgreje, najprej v svojem bistvu, nato s kretnjami telesa in šele nato z glasom. Glas je poslednja instanca, sklepni akord, pred tem obstaja cela paleta, s katero kot meteor švigne in za sabo pušča blesk. Ona doživlja sceno kot svoje bistvo in takšno občutenje scene je samo v umetnosti igre. S tem občutjem razpolagajo maloštevilni operni pevci. Sloj inter-pretatorjev, ki jih imenujem estradni umetniki, pa scene sploh ne zaznava, temveč jo ima šno blago, ki so si ga prisvojili. Estradni l Sj. zato sceno razkosajo z lastnimi neartikulf * ■ kretnjami. Milva ne pripada ne enim ne d™ a To je njena osebnost. In to osebnost lahko a (uresniči) samo kot gledališka umetnica-11 Predstava Woyczek v izvedbi Nacionalni reografskega centra iz Orleansa (Francije),s j ro seje končal uradni del festivala, je P.^ih pozornost tako sarajevske publike kot saraje gledaliških delavcev. Za to podnebje povsemE j, artikulacija prostora. Močna vizualizacija s P y no izpopolnjenostjo vsake sekvence je P0,lU^ oči sarajevske publike nekaj povsem novega Zadnji dan festivala so se na novinarski # renči predstavili tudi člani MGL. Dan pred odigrali predstavo Lude iz Helma v režiji at Sokoloviča. Sokolovič je izkoristil priložno ^g. organizatorjem zahvalil za povabilo ter ^ '^1(0, dstava, ki smo jo odigrali pred sarajevsko P mi veliko pomeni. Odločili smo se za sede't ki bežijo iz Helma. Odločitev za besedil0 J^g dejansko hrabra, saj je to pripovedka in ne ^jjj lo, pisano za gledališče. Mi v resnici ne vem , ajj Helm. Morda je to gora ali planina ah g & država. Izhajali smo iz tega, da ljudje beži)' ma, ker se je tam zgodila katastrofa, da ni problem v Helmu ali v tem, daje ^ig^ivii-let. Problem je v ljudeh in njihovem Prt'^o ’’ Naša želja je pokazati, da je helmsko Pre ju nas. Energija predstave je edina mo* preživimo ta čas.« Kot se spodobi, je minila sklepna slov . tl Pa podelitvi nagrad: ’ a1M - Zlati lovorjev venec za najboljšo Pre i^ir celoti je dobila Opereta v produkciji Starega lišča iz Krakova. - Nagrado publike je prejela Pre^staVaj;cio^ teatra iz Bolgarije Plašč, medtem ko je Pa na nagrada kritike časopisa OslobodjenJ J? maska podeljena predstavi Othelo komorn dališča iz Budimpešte. Ob zagrinjanju tokratnega festivalskega ne moremo izogniti občutku, da je deve,nd 1 stav v uradni in osem zunaj uradne kon ,^10’ desetih dneh preveč. Ljubitelji gledališča gotovo rekli, da predstav ni nikoli d°vOj’eilsl‘‘'1 morda morali zapisati, da bi za ,0^° potrebovali več dni. To je samo majhna op' organizatorje festivala, ki si vsekakor pohvalo. " Ta kratek pregled sarajevskega fes končal z besedami generalnega PO^^^nH .. nifestacije Harisa Silajdžiča: »Če ima povedati svetu, lahko to pove skoti kul t moč je naša multikulturnost in želeli bi, imamo, podarimo tudi drugim.« h S i1 ^iktualno doma ygstnik, 6. november 1997 Osem veličastnih Republiška volilna komisija je prejšnji četrtek razpravljala 0 zakonitosti enajstih vloženih kandidatur za novembrske Predsedniške volitve: osem jih je dobilo zeleno luč, zaradi nepopolnih kandidatur pa so izviseli Štefan Hudobivnik, ^jnislav Kelvišar in Matjaž Gerlanc_____________________________ Republiška volilna komisija RvK) je na seji soglasno oceni-a> da je Kučanova kandidatura gonita. Med zasedanjem pa so thniRVK sprejeli sklep ustavne-® sodišča, ki je pobudo društva 25širjenje liberalne misli Liberal-forum in Matjaža Gerlanca, da gre pri Kučanovi kandida-“n za njegovo tretjo kandidatu-2°’ zavrglo. Ustavni sodniki so pilili, da v skladu s postopki, ki 1 določa zakon, zakonitost kan-"■atur najprej ugotavlja RVK, *’« so možne pritožbe na sodiš-, > Pristojno za upravne spore, in e,® nato je (pod določenimi po-za presojo ustavnosti pristoj-8 Ustavno sodišče. Domnevno .^Prejemljiva naj bi bila tudi Midatura Jožefa Bernika, ki 8 ob slovenskem še ameriško pijanstvo. Vendar je tajnik . k Marko Golobič pojasnil, da Pogoj za nastop na volitvah za /dsednika države slovensko ?vljanstvo, tega pa Jožef Ber-lzPolnjuje. Si veličastnih abecedi A Jožef Bernik je kljub Peter-a \ernu pismu bratoma Podob-jčeš da so po odstopu dr. To-^odprte poti za skupen pom-^ki nastop vseh treh strank, Ttal uradni kandidat samo J1 strank, SDS in SKD. Njego-■andidaturo je v sredo podpr-Wvetnajst poslancev (od skup-LPorindvajsetih. koliko jih ljanki imata v parlamentu): V. 1^-L Malovrh, H. H. Ven-FcWf^enigman, 1. Božič, M-Keje A’J. Jerovšek, M. Luci, B. «P'k P 'd3, M. A. Kragelj Zbač-»č’] 'RPpar, B. Špiletič, F. Puk-rtp t^Va''ca, J. Zagožen, J. Me-terlč xJ3zbec, J- Janša in L. Pe-Pjl Jegov tiskovni predstavnik W Qdstavljeni SDS-ov glavni Ik. “ranko Grims. se Je rodil '3' p', ki 4 v Puštalu pri Škofji । ,'čno gimnazijo je obis-»1^Dijani, nato pa se je Sen kOt časnikar Pri tedanjem Niev' drug0 svetovno Nke *Ot civ'list delal v domo-% m centru. V začetku leta pjUe ZaPri gestapo. Ob kon-^zbežal prek Avstrije v k^8h . uJe najprej študiral . 0 'n pravo, nato še eko-Madridu. Po odhodu v arn diplomiral iz medna-Wovine, leta 1969 pa dok-kz Prava ter se zaposlil v Jarrnacevtskem podjetju Nm^oratories v "'noisu Nitv aga’ kJer Je ostal d° 8\lnta 1989. Leta 1991 San SKD. Dr. Bernik je Sdn,- Pobudnik akadem-r‘WVa Sava v ZDA in Ka-L,le rnštva slovenskih štu-kkdS11 °d Pobudnikov in hNu dsednik Svetovnega Vki) kongresa. Od leta »Nke dsednik Svetovnega 1 kongresa. Mag. Marjan Cerar, direktor Belinke, je v rekordnem času zbral 5213 podpisov vblivcev. Pri tem so mu prek svojih strankarskih mrež (neuradno) pomagali: Slovenski krščanski demokrati, Socialdemokratska stranka Slovenije, Združena lista socialdemokratov in posamezni nekdanji strankarski kolegi iz Liberalne demokracije Slovenije. Marjan Cerarje namreč samo dan pred napovedjo svoje kandidature na predsedniških volitvah (16. oktobra) izstopil iz stranke LDS. Marjan Cerar se je rodil 15. maja 1943 v Nožicah pri Kamniku. Leta 1966 je diplomiral na oddelku za kemijsko tehnologijo na ljubljanski Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, leta 1973 opravil magisterij iz kemije in letos še magisterij iz poslovno-or-gnaizacijskih znanosti. Politično aktiven je postal po slovenski osamosvojitvi v vodstvu Slovenske demokratske zveze (SDZ) in takratni vladni koaliciji Demos, ki mu je tudi ponudila položaj podpredsednika vlade, vendar ga je iz osebnih razlogov zavrnil. Po razpadu SDZ je zasedal pomembnejše položaje v eni od njenih naslednic, Demokratski stranki (DS), po njeni pripojitvi pa postal član Liberalne demokracije Slovenije (LDS). Iz vodilne vladne stranke je izstopil dan pred javno napovedjo predsedniške kandidature. Dr. Bogomirja Kovača je za kandidata določila Liberalne demokracija Slovenije, njegovo kandidaturo pa so podprli štirje poslanci te stranke: Igor Bavčar, Anton Anderlič, Alesander Merlo in Darja Lavtižar Bebler. Dr. Kovač je po Drnovškovi najavi treh možnih kandidatov LDS-a, med katerimi sta bila ob njem tudi Vika Potočnik in Slavoj Žižek, dejal, da bo kandidiral, če ga bodo podprle vse tri pomladne stranke. Bogomir Kovač seje rodil leta 1952 v Celju. Leta 1975 je diplomiral na ljubljanski ekonomski fakulteti, kjer je leta 1986 tudi doktoriral. Strokovno se je izpopolnjeval v Angliji, Franciji, ZDA in Avstriji. Od leta 1991 je izredni profesor za področje ekonomije in primerjalne analize ekonomskih sistemov na Ekonomski fakullteti v Ljubljani. Je član več mednarodnih združenj: European Economic Ass., Euro-pean Ass. Foe Evolutionary Poli-tical Economy in hegel Gesell-schaft Berlin. Član LDS je od ustanovitve stranke, vodi pa njen strateško-razvojni svet. Od leta 1993 do leta 1997 je bil tudi član, v začetnem obdobju pa tudi predsednik, ekonomskega sveta vlade. Milan Kučan je postal kandidat s podporo 15.914 podpisov volivcev. Ko se je odločal za ponovno kandidaturo, je v intervjuju za Vestnik med drugim dejal, daje njegova nestrankarska kandidatura povezana s prepričanjem, »da Slovenija še vedno živi v procesih tranzicije z nedokončano umestitvijo v mednarodni prostor, z neizpolnjenimi obveznostmi iz plebiscita in osamosvojitve ...«. Nestrankarski predsednik, ki mu je strankarsko podporo ponujala ZLSD, podprli pa so ga tudi nekateri poslanci LDS (seveda kot povsem običajni državljani). Milan Kučan seje rodil 14. januarja 1941 v prekmurski vasi Križevci. Diplomiral je na Pravni fakulteti leta 1964, vendar ni nikoli služboval v pravni stroki, saj se je takoj po diplomi zavihtel v politiko. V svoji karieri je bil predsednik socialistične mladine Slovenije, član sekretariata Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, član predsedstva SGP Pomgrad Visokogradnje Pravnomočnost prisilne poravnave Zoper sklep murskosoboškega sodišča o uvedbi prisilne poravnave za družbo v stečaju SGP Pomgrad so se julija pritožili odvetnik Branko Lutarič kot zastopnik delavcev članov sindikata ter direktor družbe pred stečajem Janko Halb O pritožbi je odločalo višje sodišče v Mariboru ter odločilo, da je sklep o prisilni poravnavi z desetini oktobrom pravnomočen. Direktor holdinga SGP Pomgrad, d. d., Tibor Čarni je povedal, da so informacijo o pravnomočnosti sklepa o prisilni poravnavi neuradno izvedeli na murskosoboškem sodišču šele devetnajst dni pozneje, torej devetindvajsetega oktobra. V interesu SGP Pomgrad, d. d., je, da bi prevzem firme v stečaju opravili čim hitreje, zato so se o tem pogovarjali tudi s stečajnim upraviteljem dr. Štefanom Ščapom. Toda slednji je odgovoril, da tudi sam uradne informacije o tem še ni prejel. Če se zgodi, da prevzem družbe pa tudi njenega celotnega premoženja in denarnih sredstev na računu ne bo opravljen do konca leta, SGP Pomgrad pa je skupaj s preostalima družbama upnikom dolžan izplačati prvi obrok za plačilo terjatev, priznanih po predloženem načrtu prisilne poravnave, od kod jim potem denar zanj? »To je vsekakor breme predlagatelja prisilne poravnave, vendar se ne sme zgoditi, da prevzem ne bi bil opravljen v minimalnem ali kratkem roku, največ v desetih ali petnajstih dnevih. Prevzem mora biti opravljen, saj ni drugih zadržkov,« je na vprašanje odgovoril direktor SGP Pomgrad, d. d., Tibor Čarni. Pravnomočnost sklepa o prisilni poravnavi torej pomeni, da bodo upniki dobili denar na naslednji način -(iz predloga prisilne poravnave): - Upnikom, uvrščenim v razred A, bodo poravnane terjatve v vi- šini 75 odstotkov. To pa so strateški partnerji oziroma zunanji upniki, potem delavci v višini po izračunu predlagatelja v primeru, da delavci to sprejmejo in pred narokom za prisilno poravnavo s predlagateljem sklenejo ustrezno poravnavo, ter SGP Pomgrad ABI in SGP Pomgrad Nizkogradnje v višini priznanih terjatev na prvem naroku. - Razredu B bodo poravnane terjatve v višini 50 odstotkov. Sem so uvrščeni preostali upniki in vse prerekane terjatve, ki postanejo terjatve po končanih pravdah. Predlagatelj poravnave bo upnikom priznal do konca poplačila še obresti (TOM + 4 odstotke), obveznosti pa naj bi poravnal v treh letih. Poročali smo tudi že o tem, daje prerekal s strani stečajnega upravitelja priznane terjatve delavcev v višini 129,9 milijona zastopnik stečajnega dolžnika. Delavce so napotili na pravdo. Ti so potem med pripravo predloga za prisilno poravnavo od uprave holdinga prejeli ponudbi za pobot, zadnjo maja letos, in sicer v višini 39 milijonov tolarjev ali skupaj s predhodnimi izplačili skoraj za polovico prijavljenih terjatev. Večina delavcev ponudbe ni sprejela, to pomeni, da so s sedanjo pravnomočnostjo prisilne poravnave uvrščeni v razred B. Torej bodo njihove prerekane terjatve, ki bodo po končanih pravdah postale terjatve, poravnane polovično. MH Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, predsednik skupščine Socialistične republike Slovenije, član predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in predsednik predsedstva Republike Slovenije. Leta 1992 je bil izvoljen za predsednika Republike Slovenije. Franca Miklavčiča je za svojega kandidata določila Krščanskosocialna unija, njegovo kandidaturo pa so podprli trije poslanci: Mirko Kaplja (LDS), Anton Delak (DeSuS) in Ciril Pucko (ex SKD, formalno neodvisni poslanec, s sedežem v poslanski skupini LDS). Miklavčičeva stranka KSU je zunajparlamentarna stranka. Franc Miklavčič je po poklicu pravnik, rojen leta 1921 v Ljubljani. Že pred vojno seje opredelil za levi in ne klerikalni katoliški tabor. Med drugo svetovno vojno je najprej deloval kot aktivist OF, od leta 1942 pa je bil v partizanih. Po vojni je bil 30 let sodnik, nazadnje na okrožnem sodišču v Ljubljani. Leta 1976 je bil aretiran in obsojen na pet let in osem mesecev strogega zapora zaradi protidržavnega delovanja, ker je osnoval krščanskosociali-stično skupino, ki je izdelala program za samostojno državo Slovenijo. Po intervenciji Amnesty International je bil izpuščen, potem ko je v zaporu prestal približno dve leti. Po izpustitvi pa je opravljal različne nižje pravniške službe do upokojitve leta 1989. Istega leta je bil eden od ustanoviteljev Slovenskih krščanskih demokratov. Zaradi notranjih sporov v stranki je iz nje in s podpredsedniškega mesta v njej izstopil leta 1994. Od leta 1995 dalje vodi zunajparlamentarno Krščanskosocialno unijo (KSU), s skrajšanim imenom Krščanski socialisti. Miklavčič nikdar ni bil član Komunistične partije oziroma Zveze komunistov, leta 1990 pa je neuspešno kandidiral za člana predsedstva republike. Toneta Peršaka je za svojega kandidata določila Demokratska stranka Slovenije, kandidaturo pa je podprlo 3448 volivcev. Ker je bil hkrati kandidat za državno-svetniške volitve, se je Peršak odločil, da se bo raje preizkusil kot predsedniški kandidat. Tone Peršak se je rodil drugega januarja 1947 v Slovenskih goricah in diplomiral iz svetovne književnosti in literarne teorije na ljubljanski Filozofski fakulteti ter iz gledališke in radijske režije na AGRFT. Pred osamosvojitvijo Slovenije je politično deloval v oporečniških kulturniških krogih Društva slovenskih pisateljev in Nove revije. Sodeloval je pri ustanovitvi Slovenske demokratične zveze (SDZ), leta 1990 bil izvoljen v takratno večstrankarsko skupščino in leta 1992 postal poslanec novega državnega zbora. Po razcepu SDZ je postal podpredsednik Demokratske stranke (DS) in po odločitvi večjega dela strankinega vodstva za združitev z Liberalno demokracijo Slovenije (LDS) je s skupino somišljenikov ustanovil novo Demokratsko stranko Slovenije ter postal njen predsednik. Na zadnjih parlamentarnih volitvah stranki ni uspelo zbrati dovolj glasov za ponovni vstop v parlament. Janeza Podobnika je za svojega kandidata določila Slovenska ljudska stranka, podprli pa so ga poslanci njegove stranke. Janeza Podobnika je že v poletnih mesecih kot svojega kandidata ponujala SLS in pri tem pričakovala podporo preostalih dveh pomladnih strank. Za SDS menda ni bil sprejemljiv, ker bi z njim vladna stran ob Kučanu dobila še enega svojega kandidata. Podobnik je takrat užaloščen ugotavljal, da ga Janša blati, predvsem v tedniku Demokracija. Ko je na prizorišče prišel dr. Toplak, je SLS mencala in ga nato vendarle potrdila kot kandidata. Toda po veseljačenju v SLS ob izvolitvi Janeza Podobnika za kandidata, kar se je zgodilo pet minut pred dvanajsto, se zdi, daje Toplako vemu odstopu bolj kot negativizem s strani SDS in SKD botrovala želja bratov Podobnik. Janez Podobnik seje rodil 17. septembra 1959. Je zdravnik splošne medicine. Na lokalnih volitvah leta 1990 je bil izvoljen za delegata v takratno skupščino občine Idrija, v slovenski parlament pa je bil prvič izvoljen leta 1992. Lani je bil zopet izvoljen in je nato s pomočjo »deala« med SDS, SKD in SLS postal predsednik državnega zbora. Janez Podobnik je član SLS in predsednik njenega programskega sveta. Od leta 1994 je tudi nepoklicni župan občine Cerkno. Marjana Poljška je za kandidata določila zunajparlamentarna Nacionalna stranka dela (NSD), podprli pa so ga trije poslanci: Franc Čebulj (SDS). Bogomir Zamernik (SDS) in Izidor Rejc (SKD). Marjan Poljšak se je rodil osmega septembra 1945 v Ajdovščini, po poklicu je diplomiran inženir kemije. Leta 1992 je bil izvoljen za poslanca na listi Slovenske nacionalne stranke, ki pa jo je zapustil in ustanovil svojo Nacionalno stranko dela. Po lanskih parlamentarnih volitvah stranki ni uspelo vstopiti v parlament. A. P. & STA 4 vestnik, 6. november 1997 Srečanje pomurskih in medžinturskih gospodarstvenikov v Čakovcu Povečati menjavo med gospodarstvom sosednjih regij Na poslovni borzi je sodelovalo osem pomurskih in enajst medžimurskih podjetij V organizaciji županijske zbornice za Medžimurje v Čakovcu so se v začetku tedna srečali predstavniki gospodarstev iz Pomuija in Medžimurja ter predstavniki obeh sosednjih zbornic. Po podpisu sporazuma o sodelovanju med Županijsko zbornico Čakovec in Območno gospodarsko zbornico za Pomurje so se predstavniki gospodarstev iz obeh regij sešli na poslovni borzi ter se dogovarjali o možnostih za medsebojno sodelovanje in blagovno menjavo. Čeprav stiki med obema zbornicama trajajo že nekaj časa, se to ne pozna pri blagovni menjavi, saj le-ta v zadnjem času celo upada. Predstavniki obeh omenjenih zbornic so se do zdaj že trikrat srečali v Pomurju, pomurska zbornica je hrvaškim kolegom zagotovila brezplačen predstavitveni prostor na kmetijsko-ži-vilskem sejmu v Gornji Radgoni, torkovo srečanje v Čakovcu pa je bilo prvo na območju sosednje države. Kljub zmanjševanju blagovne menjave med Slovenijo in Hrvaško je ta sosednja država še vedno eden od pomembnejših slovenskih zunanjetrgovinskih partnerjev, saj se pri izvozu uvršča na tretje in pri uvozu na peto mesto. Ta menjava pa v zadnjem času zaostaja, saj je izvozila Slovenija lani na Hrvaško za 3,6 odstotka manj kot v letu 1995 (izvoz je znašal 858,7 milijona dolarjev) in za en odstotek povečala uvoz, kije tako dosegel vrednost 581,2 milijona dolarjev. Delež slovenskega izvoza na Hrvaško je v skupnem slovenskem izvozu glede na pogoje in možnosti trgovanja ugoden, saj je dosegel lani kljub zmanjšanju 10,3 odstotka vsega slovenskega izvoza, v prvih letošnjih osmih mesecih pa se je skupni izvoz zmanjšal na 40 odstotkov. V letošnjih osmih mesecih je upadla tudi blagovna menjava med pomurskim in hrvaškim gospodarstvom, saj ta predstavlja na izvozni strani le dva odstotka in na uvozni tri odstotke menjave med državama in lanski obseg tako ne bo dosežen. Vzroke za zmanjševanje blagovne menjave s Hrvaško pripisujejo visokim carinskim in drugim zaščitnim dajatvam, ki jih je za slovensko blago uvedla hrvaška stran, sprostitev trgovine pa pričakujejo po sprejemu ustreznih sporazumov. Tudi podpis sporazuma o sodelovanju med medžimursko in pomursko zbornico naj bi prispeval h krepitvi blagovne menjave, prav tako pa tudi srečanje gospodarstvenikov obmejnih pokrajin, ki so se tokrat srečah na poslovni borzi v Čakovcu. Iz Pomuija je na borzi sodelovalo osem podjetij in iz Medžimurja enajst, sodeč po pogovorih pa so našli možnosti za medsebojno sodelovanje in bo poslovna borza gotovo dala rezultate. Že decembra naj bi v se Pomurju ponovno srečali vodstvi obeh zbornic in gospodarstveniki, ki so sodelovali na tokratnih pogovorih, veliko pa si obetajo tudi od možnosti za obojestransko izkoriščanje informacijskih baz, saj se kljub bližini med seboj še vedno premalo poznajo. LUDVIK KOVAČ Kam je izpuhtela Ing-gra Boj za hipotekarno zapuščino lendavskega »tigra« Ing-gre Pred kratkim je bilo obelodanjeno, kaj je kdo dobil od stečajno sicer še nepokončane zapuščine lendavskega »tigra« Ing-gre, sicer bolj znanega podjetja po imenu lastnikov Stjepana Sakača in sinov Tako kot je to podjetje hitro raslo, ko se je ukvarjalo z gradbenimi inženiring posli, tako je začelo naglo usihati, ko se je podalo na pota finančnega inženiringa in razvoja drugih dejavnosti, ki niso bile povezane izključno z gradbeništvom. O projektu novega cvetočega mestnega središča Lendave ni potrebno razpredati. Saj več ali manj vse, kar je bilo narejenega, še stoji. Ob tem je tudi res, da se je premoženje »razkadilo« med različnimi hipotekarnimi upniki, ki so na ta način zaščitili svoje terjatve in bodo z dobljenim premoženjem poskušali čimbolje poravnati svoje terjatve. Zaradi pristopa k reševanju problema, kjer vsi večji upniki niso našli skupnega jezika, je ostala na cedilu po predpostavkah tistih upnikov, ki so poskušali voz potegniti iz blata, cela vrsta drugih upnikov, tudi »sivih«. V tej zgodbi nas je zanimala zgodba SKB-banke, ki je bila finančni »pokrovitelj« Ing-gre od njenih začetkov - od začetka de-vedesteih naprej. O konkretnih številkah neporavnanih terjatev do SKB-banke nam direktor soboške poslovne enote mag. Dalibor Gider ni govoril, nam pa je pripovedoval o razvoju dogodkov v lendavskem »tigru«. »SKB-banka je imela od leta 1992 naprej interes spremljati vse gospodarske subjekte v regiji. V tistih letih je bilo podjetje Ing-gra eno od agresivnejših v svojem razvoju in za banko zanimivo. Podjetje je bilo po kapitalski boniteti in projektih tako močno, da mu je kazalo zaupati. Naložbe so bile pozitivno naravnane z utemeljeno ekonomsko podlago. Tudi kreditni zneski za pokrivanje razvoja so bili normalni. V času, ko se je podjetje ukvarjalo z gradbenim inženiringom in operativo, se je v odnos med podjetjem in banko po ekonomiki izšel tako pri višini kreditov kot pri zavarovanju kreditov. Pri tej ekonomiki smo imeli pozitiven odnos do podpore nadaljnjih projektov, vendar se je podjetje v letih ’94 in ’95 odločalo za vzporedne usmeritve. Poleg gradnje hotela so se po naših ugotovitvah in že z naši- mi mešanimi občutki odločali za finančni inženiring. Vključevali so se v podobne posle, kot se vključuje banka, toda na sivem trgu. Tu se je začela kazati prva nevarnost in tu seje ekonomika glede na leto 1993 bistveno poslabšala.« Začetek je bil inženiring posel za trg, v naslednji fazi pa je šlo za projekt lastne naložbene dejavnosti, kjer se je zadeva po neki logiki morala zalomiti, saj inženiring kljub vsemu ni tako visoko profita-bilen, še posebno ne v tako kratkem času, da bi lahko pokrival tako naložbo. »Če bi se razvijali z enako dinamiko, bi bili danes srednje veliko podjetje z normalno ekonomiko in zaslužkom. Vendar je bila njihova rast prehitra, ob tem pa se niso razvijali. Pri fmančem inženiringu je bilo zanje značilno, da so odkupovali terjatve z bančnimi sredstvi ne glede na to, ali je bil to denar SKB-banke, Pomurske banke, Zavarovalnice, Mercatoraja, to pa se ni izšlo. Ko terjatev ni prinesla denarja, banka ali katerikoli upnik pa ni podaljševal kreditov in so ti zapa-dali, je prišlo do razkoraka. Osnovna dejavnost tudi ni nosila toliko akumulacije, da bi lahko pokrivala zadolženost, tako je bila naslednja faza (hotel in upravna zgradba) dokončana do polovice. Če bi ta projekt dokončali, bi se morda dalo pokrivati zapadle obveznosti. V začetku leta 1996 smo prekinili aktivnosti in predlagali rešitve, toda oni so predlagali, da terjatve spremenimo v lastniški kapital, s tem se nismo strinjali, ker se nam to po donosnosti ne bi izšlo. Rešitve smo iskali naprej in jih nismo imeli interesa spraviti v stečaj zaradi interesa upnikov, in ker stečajni postopek prinaša samo izgubo, v naši praksi pa je s stečaji tako, da so pravnoformalno čisti, ekonomsko pa zelo neracionalni. Iskali smo skupne rešitve in razen Pomurske banke in Zavarovalnice Triglav smo sedeli skupaj vsi upniki. SKB, Mercator, Tovarna krmil Črnci in župani smo predlagali polovični diskont, ki bi ga spremenili v projekt, ki bi v petih ali desetih letih prinesel vsaj toliko, da bi pokril glavnico. Najslabše je to, daje stečaj rešitev za dolžnika. S stečajem bi podjetje ugasnilo, hkrati pa imajo isti ljudje novo podjetje GG TUR in bi začeli na enaki ravni v novem podjetju z enakimi posli.« So bili v času vašega sodelovanja in ali so še lastniški odnosi in projekti Ing-gre lastniško transparentni? Transparentni so bili do leta 1995. Takrat sem začutil, da se preveč ukvarjajo s sivim trgom in sem vse tri lastnike opozoril, naj s tem nehajo, ker se jim odkupljene terjatve ne bodo pokrivale. Konec leta 1995 se je to zgodilo, takrat sem jih postavil pred dejstvo in zahteval pokritje zapadlih anuitet ali prekinitev kreditnega razmerja. V dobrega tri četrt leta so poz^ no kreditno razmerje sprem6® , negativnega. Ob tem jim 0 navrgel niti tolarja, za ba imeli jamo, ne pa koncesije- Vsi upniki, ki imamo h karno zavarovanje v razmer 3 in 1 : 2, smo izločili svoj d Nekaj je sicer nerealno zav nega, kajti nekateri o_ J knjižno vredni dosti vec ^ vrednosti. Tudi zgradba. J mo pod hipotekarnim jam je knjižno mogoče vr®”da milijone mark, tržno pa m® lijon. (Če špekuliramo s 9^ nim razmerjem, ima »k .pf. od milijon do milijon in P aj tih terjatev do ING-GREw Predlagali smo, vzame' objekte na neki način pr mo, znotraj nekaj terjate P' mo in projekt končamo ter ^djsi šamo spraviti v z nekim podjetjem aliz ^ren- Ali ste v primerjavi s co profilirali, ko ste PreV vno zgradbo. to^ O konkurenci nič sla pri sprejemanju odločitvama prepričani, da je uprava tržno zanimivejša in zapadlih terjatev bo bi se posel s hotelom l^ašk0 radi močnih povezav5 kot potencialnim zaledj® so rešitev tudi s Čateže®'^^, le to več ne izide in ho^i6 flS|(us'aš porušiš ga lahko ali L inje^' oživiti z močno kap'ta [ bi počijo. Z milijon mark P1" za dni' krili pogodbeno vreclnOSoOtrebil0^ ge odprte terjatve pa Je vtefla' V • ’ JA S $ ge uupuc icijaiwr--iskati možnosti s pla6 . 'asi5fi tvah, ki so priznane Prl. Hrvaškem, denar j' P ! 0 Slavič in Kovinotehna Sobota bo dobila supermarket Skupščina soboškega lions kluba Slovesno ob sprejel11 5- Iz industrijske hale Panonije nastaja moderna trgovinska zgradba, kjer bo dobilo zaposlitev okrog 70 ljudi Morebiti je bila spodbuda za odločitev lastnika ostanka Panonije Marka Slaviča iz Ključarovec, da iz opuščene industrijske hale naredi veliki trgovski center, uspešno poslovanje podobnega trgovskega centra v Ljutomeru. Ljutomerčani in okoličani ga nadvse radi obiskujejo, kajti mestnim blagovnicam je, kakor pravi Slavič, odzvonilo; ljudje iščejo takšne trgovine, kjer so urejeni dovozi, parkirišča in kjer je na voljo bogata izbira. Po vzoru ljutomerskega bo tudi soboški trgovski center zgrajen v sodelovanju s Kovinotehno. Ker bo prodajna površina presegala 1000 kvadratnih metrov, bo lahko imela v naslovu »supermarket«. Nekoč industrijska hala butikov (optika, zlatarstvo, cvetličarna in podobno) in seveda, kar spada v tako veliki trgovski center, gostinski lokal. Če je v ljutomerskem trgovskem centru zaposlenih 15 trgovcev, jih bo v M. Soboti najmanj trikrat več, okrog 70. Hkrati z ureditvijo trgovine bodo morali urediti tudi obvozne poti in parkirišča. Verjetno pa je bilo prav to nadvse moteče za sosede, ki so bili zadovoljni z dosedanjo mirnostjo in odmaknjenostjo od javnosti. Prijavili so ga inšpekcijskim služ- bam, češ da gradi brez dovoljenj. To ne drži povsem, kajti adaptacijo so začeli s »priglasitvijo del«. Zakaj tako? Marko Slavič je odgovoril po resnici: »Če bi prosili za gradbeno dovoljenje, ga ne bi takoj dobili in ne bi mogli začeti z gradnjo.« Zdaj naj bi tudi uradno že dobili vse potrebne dokumente, vendar je s pridobivanjem soglasij - najsi gre za soglasja elektriko ali druga - vedno problem, predvsem če gre za takšne zgradbe, kot je stara Panonija, in podjetnike, ki v soboških podjetniških krogih niso zaželeni. BERNARDA B. PEČEK novih članov V ponedeljek zvečer je bila v hotelu Diana v Murski Sobo ti pod lions kluba, ki so se je udeležili številni ugledni politiki^^jril F".. J predsednik državnega zbora Andrej Gerenčer, poslanec Dz> državni svetnik dr. Jože Magdič ter predstavnika lions kluba,z upjl^ Radgone in Cmureka. Vse navzoče je pozdravil predsednik s ^nii1 lions kluba Karel Karba, kije izrazil posebno zadovoljstvo®.^ osmih novih članov, s čimer se je organizacija kadrovsko okt Panonije, ki je menda že sedem let samevala, bo postala največji trgovski center v Pomurju, saj bo skupna preurejena površina merila 5400 kvadratnih metrov. Z osnovnimi gradbenimi deli naj bi končali do konca tega leta, prve kupce pa bodo sprejeli v začetku prihodnjega leta. Načrte za preureditev v sodobno trgovsko hišo so naredili v projektivnem ateljeju Atrij v Odrancih, dela pa izvajajo Gradbeni inženiring Cajzek in soboški Blisk. Najprimernejše ime za novo trgovino bodo poskušali dobiti z javnim natečajem. Vsebina novega supermarketa bo vsekakor zanimiva. V njem bo na 1500 kvadratnih metrih največja živilska trgovina v Pomutju, enako površino bo zasedala tehnična trgovina, na 200 kvadratnih metrih bo specializirana trgovina za potrebe hišnih ljubljenčkov, torej za male živali, prostor bo dobilo tudi šest specializiranih 55 delavcev je še zaposlenih v proizvodnem delu Panonije, drugi del zgradbe pa delavci Bliska in Gradbenega inženiringa Cajzek spreminjajo v supermarket na površini 5400 metrov. Kot je dejal gospod Karba, imajo za sabo šest let dokaj uspešnega delovanja (soboški klub je bil ustanovljen leta 1991), pri čemer se je število članov od začetnih 12 povzpelo na zdajšnjih 36. »S tem smo dosegli optimalno velikost in možnost za še uspešnejše delo v prihodnje. Smo versko in politično neopredeljena organizacija, katere osnovni cilj je humanitarna pomoč vsem tistim, ki jo potrebujejo, zato pomagamo pri vseh človekoljubnih akcijah, torej ljudem v stiski. Začetki našega delovanja niso bili lahki, pozneje pa je naše delo steklo in se lahko pohvalimo z več odmevnimi akcijami. Tako smo v letih 1996/97 z dražbo in prodajo umetniški del zbrali precej denarja, s katerim smo lahko pomagali pri raznih socialnih programih. Marsikdo nam očita elitizem, česar ne zanikamo, toda naši rezultati se kažejo v delu, skromnosti in poštenju,« je povedal Karel Karba. Dolgoletni član dr. Jože Magdič pa je ob pomoči in prijateljstvu poudaril še miselno in čustveno inteligenco, ki se kaže ravno v lions klubih po vsej državi. Ti združujejo že okrog 700 čla- ah Č1. Na tajnih čemer so vsi a ‘oy, kot 90 odstop iSo-so bili kot nov ,a boškega don^ ^11“' voljeni: $1^' Nikolaj Laj^ ko LovrenČec, ^iaSi lanič, Mirosl^cipo1 Jože Toploti in Anton Sla^- nov, ki se vedno bo^P^j te® kolegi po vsem sog prt jim bili v velik P ponJe®m iz sosednje AvsrUr6c6jšnje®flja mnenju obstajaj odel nosti mednarodneg avstvu. v ekonomiji ’1’. j0 smo lahko bi v svetu že 80 v|dJ®pO več kot l,5nuly°° , vseh celinah. ® V priložnostnem p programu sta nas refnlK|i ® Blanka, ki staobsPrdX re zapeli več tujih pesmi- it ^estnik, 6. november 1997 Petletka sporazuma med Slovenijo in Nemčijo o vračanju naših delavcev Z bogatim skladom za gospodarstvo pomurska regija potegnila manj kot bi lahko? Pred petimi leti sta se slovenska in nemška vlada v sporazumu obveza-’ aa bosta dali vsaka po pet milijonov mark v obliki ugodnega posojila a 'tacanje oziroma reintegracijo naših zdomcev. Ta sporazum med kavama je z naše strani iztržila takratna ministrica za delo Jožica tnar. Projekt Pomoč za ustvarjanje eksistence v Sloveniji sta obe vladi ?. fl* z razpoznavnim namenom: nemška je računala s tem, da bo zapustilo toliko in toliko tujih delavcev z družinami vred, naša pa Pričakovala, da bodo zdomci domov prinesli privarčevani denar in teh-0 ogijo ter se lotili dejavnosti, ki so jo morda opravljali v Nemčiji. V delavnicah bi potem odprli nova delovna mesta, proizvodni progra- 1 Pa bi bili poslovno povezani s tujimi, nemškimi partnerji. Sedaj po petih letih izvajanja °jekta je dobro potegniti črto, .^"iti projekt ali se vprašati, kje ta denar oziroma ali je s.. ro naložen. Ne vemo sicer, A51 bodo kdaj za to vzeli čas 1 možje v vladi, saj vendar ne ® za več kot »le« 200 milijonov j avnega denarja, mi pa si gle-na to, da je odšlo iz naše po-। aJme za delom v tujino največ ■; dovoljujemo spraševati že A aJ- Brez ovinkarjenja - posta-^na Vprašanja imajo seveda lo-■atični podton, saj je za našo I l]janemično spraševati samo, kJe Projekt izpolnil pričako-LPravo barvo imajo vpra-lli«'? ^Ot na Pr*mer’ koliko je ko-d našim zdomcem ali koliko 1d ZnaR izkoristiti sebi v prid /oliko je prispeval k razvoju in koliko novih zaposlitev Omogočil. Kljub tako posta-:enim vprašanjem so nekateri p°vori vprašanega le splošni in Tpomurje ne dajejo popolnega Tako tudi ni mogoča hjan'na Primerjava ali ugota-Poniurskega deleža v pro-deJ^kljevBnje denarja ter vo-Slol Pr°jekta je bilo zaupano Postal’ investicijski banki, na °dgo Jena vPrašanja pa je pisno lo^iV°ril direktor sektorja na-Pfedp11 V°dia Programa SIB - DTA H-.. , sredstev sta državi vložili ^lekt? °Snovnem sporazumu je stran (podpisnica sporazu-"hrl; ^nila po 10 milijonov 4ya'z aneksom pa so bila sred-lijo/°Večana za skupaj 20 mi-Ha/ ^rk. Tako je celoten j1 p°dpisan ’n vPlačan v Kol t milijonov mark. °iPUr' o zd°mcev, posebej v b0 JU’se je tako vrnilo? ^jenSedaj seje na podlagi sk-$tita '.T^editnih pogodb v kre-Projektih zaposlilo sku-.zd°mcev, od tega v seve- 'iiipa Sloveniji 182, v Pomu- e7 dejavnosti je bil denar lhčnZlr.Onia kolH™ s0 s P°soji-Projekti dohodkovno Število kreditov po zneskovno, pose-fi^^urje.) /Bih n01.11601 obdobju je pri po-J^rt^jektih prevladovala pre-%te|®°stinska dejavnost, ta pic. y e Znaeilen za vaše ob-Zadnjem času pa je ban-। ČVse n° Začela s svetovanjem (j . Za proizvodne in stori-pje i?tavPosti. tako da se raz-?ve([ p°ljšuje v prid slednjih. pa ie veliko podprtih (\0 v 8ostinske in trgovske pPrtj J' Razen nekaj izjem vsi o Projekti poslujejo uspe- delovnih mest je L^C^Prtih? Z} je bilo odprtih 1746 )]5r0vzh°Vn^ mest, od tega v nem delu Slovenije V žaOrtlUrju 276, in to šte-’p°vce?ega Pomembnejših sporazuma. Polmerov skupne-^mačih podjetnikov so PrejeHposojilo Le v nekaj primerih smo ugotovili, da gre za skupno vlaganje z domačimi podjetniki. Večina povratnikov se odloča za samostojne projekte. Pri skupnih projektih je naša banka še posebno pozorna, kajti bojimo se, da bi domači podjetniki izkoriščali povratnike, saj so pogoji, po katerih povratniki lahko dobijo posojilo, za naše razmere izredno ugodni. Iz tega razloga v primeru skupnega projekta zahtevamo vsaj večinsko lastništvo povratnika ter zanj eno od vodilnih mest v skup- . nem podjetju. S tem zdomcu zagotovimo varnost ter se izognemo morebitnim kasnejšim težavam. - Sredi petletja so, vsaj na našem koncu, domači podjetniki na veliko iskali zdomce, ki bi za proti-uslugo in na svoje ime najeli ugodno posojilo ter ga vložili v njihovo podjetje, najpogosteje pod krinko skupnega vlaganja. Koliko tega (zlorabljanja) je ugotovila banka? Banke je ugotovila pet, šest primerov »posojanja imena«, ki pa so bili po navodilih nemške partnerice ustrezno rešeni. ■ Ali so posojilojemalci uspešni r poslu in tudi redni plačniki anuitet in v koliko primerih je banka že posredovala zaradi pravice, ki ji gre iz naslova zavarovanja posojila? Večji del povratnikov je pri izvajanju svojega dela uspešen, določeni pa se srečujejo z n?neh- A * * Gostinci so se konec oktobra srečali v Termah Čatež - Pet tisoč obiskovalcev sije lahko ogledalo 306 kulinaričnih izdelkov in 1385 slaščic Dvodnevni 44. gostinsko-turistični zbor je letos potekal v Termah Čatež; to uveljavljeno zdravilišče je prvič gostilo vse slovenske gostince, hotelske, iz restavracij, zasebnih gostišč in turističnih kmetij. To je svojevrstno tekmovanje v pripravi jedi in slaščič (letos je bilo na ogled 306 kulinaričnih izdelkov in 1385*slaščic), v pripravi domisle-nih in izvirnih namiznih pogrinjkov, v pospravljanju sob, točenju pijač in drugih zanimivih gostinsko-turističnih tekmovanjih. Gostinstvo je na slovenskem vsekakor močan ceh, ki se je uspel ohraniti kljub vsem viharjem v obdobju lastninjenja in še prej v obdobju zapostavljanja tega poklica. Kuharji in natakarji so osnova dobre turistične ponudbe, pa naj se to poimenuje kot gostoljubnost, dobra kulinarika ali zdrava (bio) hrana. Posebnosti letošnjega zbora so bile razkosavanje pečenih gosi, kuhanje telečje rižote pred občinstvom in priprava domačih rezancev (za lastnike turističnih kmetij). V posebni kategoriji so se pomerile štiri ekipe s po tremi tekmovalci iz srednjih gostinsko-turističnih šol, smer turistični tehnik. Iz prosojnic so morali prepoznati nekatere znamenitosti Slovenije, svetovnih prestolnic in kulturnozgodovinskih znamenitosti, prepoznati so morali svetovne je- nimi težavami. Predvsem so to projekti, ki so bili podprti v začetku izvajanja sporazuma. Pri reševanju teh težav banka aktivno sodeluje predvsem z nasveti pa tudi s podaljšanjem odplačilnih dob in moratorija na odplačilo glavnice. V nekaj primerih, kjer pa dejansko ni več nobenih možnosti za zagon projekta oziroma ni interesov s strani povratnikov, pa je banka začela s postopkom vnovčitve predloženih zavarovanj, vendar z območja Pomurja takega primera ni. - Kako so »nadzorniki« nemške vlade oziroma njihovega ministrstva za gospodarsko sodelovanje ocenili izvajanje projekta pri nas? Zadnja revizija nemške partnerice je bila opravljena v letošnjem letu. V sklopu tega obiska je bil opravljen tudi ogled nekaj naključno izbranih koristnikov sredstev. Ocena revizije je bila, da se program izvaja zadovoljivo, tako v primerjavi z drugimi državami, ki imajo enak program, kakor tudi na splošno. Zaradi tega obiska so začeli tudi pogajanja o širitvi sporazuma. - Ali je bila izvedena zamisel iz leta ’95, da naj bi se polovica posojenega denarja namenila tudi za vračanje naših zdomcev iz drugih držav? Zamisel o razširitvi končnih uporabnikov sredstev iz meddržavnega sporazuma je bila v letu ’96 tudi izpeljana, in sicer na način, kot je predlagala nemška partnerica. Na podlagi občasnih javnih razpisov so do sredstev slovenske partnerice upravičeni tudi slovenski državljani, ki so na začasnem delu v tujini. Z omenjenimi javnimi razpisi podpiramo predvsem proizvodne dejavnosti in določene storitve. V letu ’96 in ’97 smo imeli že dva taka razpisa z zelo velikim odzivom. - Se posojila s tega naslova še odobravajo oziroma do kdaj naj zike in slovenska narečja, se preizkusiti v znanju čebelarstva, prepoznati poreklo značilnih jedi, ugotoviti vrsto in domovino plesa, ki so ga predstavili nastopajoči, in iz ponujenih sestavin izdelati čebelico Majo in mravljinčka Ferdinanda. Skupno je tekmovalo 250 udeležencev, ki so osvojili 62 zlatih, 56 srebrnih in 62 bronastih odličij. Združenje za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije je podelilo 14 zlatih plaket, med dobitniki je tudi Helena Pintarič, direktorica hotela Diana iz Murske Sobote: »...gospa Pintaričeva dela v gostinstvu že več kot 33 let. Začela je kot tajnica, nadaljevala kot poslovna sekretarka, direktorica TOZD-a, od leta 1996 pa je direktorica hotela Diana. Pri svojem delu je pokazala nadpovprečne rezultate pri dvigu kako- bi bili državi zainteresirani s posojili podpirati vračanje zdomcev? Posojila iz tega naslova še vedno odobravamo, saj je bil sporazum podpisan za trideset let. Iz naslova odplačil se sklad ponovno polni in na ta način se sproščajo dodatna sredstva za nove uporabnike. Iz razloga čim širšega spektra uporabnikov je pomembno redno odplačevanje že odobrenih posojil. - So se morda posojilni pogoji v zadnjih dveh letih spremenili? Pogoji so se še vedno enaki kot ob zadnji spremembi leta ’94, to je 6-odstotna obrestna mera, doba vračanja in doba moratorija na odplačilo glavnice pa je odvisna od projekta ter od zmožnosti odplačevanja. - Kako Slovenska investicijska banka ocenjuje projekt? Banka ocenjuje projekt nadpovprečno dobro. Kazalci na dan 30. 9. ’97 so: - odobreni krediti: 47,743 milijona mark - lastna sredstva kreditojemalcev: 71,825 milijona mark - skupaj vloženo v slovensko gospodarstvo: 1 19,568 milijona mark - nove zaposlitve: 1746 delovnih mest Ti podatki pričajo o pomembnem vložku v slovensko gospodarstvo. Glede na vložena sredstva je ta program postal največji slovensko-nemški sporazum. - Posojilojemalec je moral v svojem podjetniškem projektu zagotoviti še svoj finančni delež. Koliko komercialnih posojil je v ta namen odobrila vaša banka? Večina projektov je bila končana z vložki lastnih sredstev in kreditov iz sklada že v začetku. V določenih primerih je zagotovila banka manjši del sredstev za poznejše dokončanje projekta iz sredstev sklada. V primerih nadaljnjih rešitev pa banka pomaga tudi s komercialnimi krediti oziroma garancijami. V interesu banke in posameznih kreditojemalcev je sodelovanje oziroma partnerstvo v celoti, saj lahko le banka, ki komitenta spremlja od samega začetka, le-temu ponudi popolno in kakovostno storitev. Tudi na območju Pomurja smo nekaj primerov pozneje podprli tudi s komercialnimi krediti, vendar šele po izčrpanju vseh možnosti po cenejših sredstvih iz sklada. MAJDA HORVAT vosti gostinskih in turističnih storitev, skupaj s sodelavci dosegla vidne delovne rezultate predvsem na področju produktivnosti, rentabilnosti poslovanja in investicij. Plod njenega trdega dela in dela sodelavcev je novozgrajeni prizidek k hotelu Diana, v katerem je termalno-rekreacijski center z bazenom, savno in fitnesom ter-veči-noma obnovljen hotel, ogrevan s termalno vodo iz nove vrtine ...« so zapisali v obrazložitvi podelitve priznanja z zlato plaketo za dolgoletno in uspešno delo na področju gostinstva. Obrtna zbornica Slovenije pa je podelila priznanje trem slovenskih gostincem, med nagrajenci je bil tudi Franc Maučec oziroma Penzion Šinjor v Martjancih. In pojasnilo: »Penzion Šinjor, ki praznuje letos 100-letnico družinskega gostinstva, se je razvil iz podeželske krčme v sodobno gostišče, ki lahko v lepo urejenih prostorih sprejme do 200 gostov. Kljub temu, da s prenočišči in ponudbo za poslovne goste širi svojo dejavnost, ohranja v gostinski ponudbi tradicijo prekmurske kulinarike.« BBP Slosad je do konca oktobra odkupil od pomurskih in štajerskih pridelovalcev 7 tisoč ton industrijskih jabolk 80 odstotkov koncentrata izvozijo Zaradi znižanja cen jabolčnega koncentrata na svetovnih trgih so bili prisiljeni znižati odkupno ceno jabolk Kljub nekaterim pesimističnim spomladanskim napovedim so sadovnjaki letos bogato obrodili, pridelovalci industrijskih jabolk pa vseeno niso imeli večjih težav s prodajo. Pomurski pridelovalci so letos jabolka za predelavo prodajali Mecatorju Slosa-du v Bohovi in Fructalu Ajdovščina. Slednji je sicer ponudil nekoliko višje odkupne cene, vendar je sadje odkupoval le od pogodbenih dobaviteljev. Ker pa je tudi trg s sadjem odvisen od ponudbe in povpraševanja pa tudi od gibanja cen na tujih trgih, so tako v Fructalu kot Slosadu pred koncem oktobra znižali odkupne cene in jabolka zdaj odkupujejo po 14 oz. 12 tolarjev kilogram. V Mercatorju Slosadu, ki je največji slovenski predelovalec sadja v sadne koncentrate, pravijo, da so doslej odkupili vsa jabolka, ki so jih pridelovalci ponudili v odkup, kampanja odkupa in predelave pa bo pri njih tekla še do konca novembra. Direktor Franc Rovere nam je zatrdil, da odkup pri njih teče brez zastojev, vsak dan so raztovorili od 8 do 15 težkih tovarnjakov in 20 do 25 traktorskih prikolic, kljub gradnji nove avtoceste skozi Bohovo pa ni prihajalo do zastojev. Da bi se tudi v prihodnje izognili morebitnemu čakanju ob oddaji jabolk, pridelovalcem svetujejo, da čas prihoda v tovarno uskladijo z ustreznimi službami v tovarni. V Slosadu so do konca oktobra odkupili že več kot 7 tisoč ton industrijskih jabolk, vsak dan pa jih predelajo 200 ton. Računajo, da bodo letos odkupili okoli 12 tisoč ton jabolk, pretežni del jih predelajo v koncentrate, več kot 80 odstotkov jabolčnega koncentrata pa izvozijo na najzahtevnejša tuja tržišča. Prav zaradi tako visokega deleža izvoza so zelo odvisni od gibanja cen na tujih trgih, ker pa se je v zadnjem času cena jabolčnega koncentrata na teh trgih precej znižala, so morali tudi sami znižati odkupne cene industrijskih jabolk. Še ob začetku odkupa letošnjih jabolk je bila cena jabolčnega koncentrata 1,85 marke, zdaj pa je padla na 1,35 marke za liter, in če se cene na evropskem in svetovnem trgu ne bodo ponovno nekoliko dvignile, bodo po desedah direktorja Franca Rovereja posledice čutili tudi v njihovi tovarni. LUDVIK KOVAČ Ustanovitev Združenja slovenskih turističnih kmetij Združeni za »odprta vrata domačij« Po stečaju agencije Vas so turistične kmetije s pomočjo kmetijskih svetovalcev ustanovile svoje združenje V torek, 4. novembra, so se v Termah Zreče zbrali lastniki kmetij, ki se ukvarjajo s turizmom kot dopolnilno dejavnostjo. Na pobudo turističnih kmetij na celjskem območju se je oblikoval iniciativni odbor za ustanovitev Združenja slovenskih turističnih kmetij. Ustanovni občni zbor je torej začetek delovanja združenja, ki naj bi poskrbelo za večjo povezanost in širšo promocijo turizma na podeželju. Pobudniki so zapisali naslednje spodbune besede: »Bodimo odprti za novosti, sprejmimo spremembe kot pozitivne spodbude in izkoristimo priložnosti za nadaljnji razvoj. Ključ do uspeha ni v zapiranju vase, temveč v pripravljenosti deliti sebe, svoje misli in ideje z drugimi.« Slovenski turizem ima še velike možnosti za razvoj prav zaradi neoknjene narave, pristnosti vasi, tradicionalne kulinarike in nasploh lepote podeželja. Agencija Vas, ki naj bi skrbela za večjo promocijo trustičnih kmetij, je zašla na stranpoti, morala je skrbeti za svoj obstoj, ne pa za pomoč turističnim kmetijam, doživela je stečaj, kar je v bistvu posledica prekinitve sodelovanja nekaterih ali zajemanja s preveliko žlico. Novo združenje, ki je nastalo na pobudo lastnikov turističnih kmetij, naj bi skrbelo predvsem za turistične kmetije, pri čemer mu bodo pomagale tudi kmetijske svetovalke (torej bodo pod pokroviteljstvom ministrstva za kmetijstvo, minister Ciril Smrkolj pa je izrazil podporo njihovim prizadevanjem). Ivanka Donko, ki s sodelavkami skrbi za razvoj turizma na vasi, je v prilogi Lipovega lista, kjer predstavljajo turistične kmetije po regijah, v prispevku Odprta vrata domačij zapisala: V Pomurju nimamo velikih ih bučnih turističnih središč, imamo pa raznoliko ponudbo, veliko zdravilišč, dobrih gostiln in domačnost turističnih kmetij za vse, ki želijo spoznati našo deželo na drugačen način. Z razvojem preostalega turizma so odprla vrata svojih domačij tudi številne kmetije. Goste sprejema 15 turističnih kmetij, sedem kmetij ima prenočitvene zmogljivosti visoke kakovosti in dobro domačo hrano, osem kmetij pa odpira svoja vrata gostom izletnikom ob koncu tedna. Glavne naloge združenja slovenskih turističnih kmetij, ki bo organizirano kot društvo, bodo: varovanje in zastopanje interesov članov združenja, povezovanje turističnih kmetij, skupna promocija podeželja in turizma na kmetiji, sodelovanje z državnimi, javnimi, strokovnimi ustanovami in turističnimi organizacijami pri vseh vprašanjih, ki so v interesu združenja, oblikovanje blagovne znamke za turizem na kmetih, pomoč pri izboljšanju ponudbe, organizacijo izobraževanja, spremljanje trendov v razvoju tovrstnega turizmu in drugo. V tem okviru se bodo morale bolje organizirati in povezati tudi kmetije severovzhodne Slovenije in poskrbeti za dodatno lastno promocijo. BBP 6 cine vestnik, 6. november 1997 Lendavska (ne)uradna mnenja o pomurski regiji pa še to in ono Ne center moči, ampak projektno združevanje Januarja komunalni redar za pet občin Pred dnevi smo lahko slišali v Lendavi kar precej aktualnih novic, ki jih na kratko povzemamo, zavedajoč se, da bi si nekatere teme zaslužile posebno pozornost oziroma obravnavo. Upajmo, da bo za to kmalu tudi priložnost. - Ali bi bilo res smotrno, če bi »zablokirali« priključevanje na plinsko omrežje tistim gospodinjstvom, ki sedaj niso pripravljena plačati določenega prispevka? Ta predlog v občinskem svetu ni dobil večinske podpore, kajti nekateri imajo objektivne razloge, da še ne gredo »zraven«. Ko bodo na to pripravljeni, pa je potrebno od njih zahtevati, da na svoje stroške odpravijo posledice morebitnega ponovnega razkopavanja asfalta. - DURS pobira tudi 6-odstotno provizijo pri izterjavi samoprispevka, in to od celotne dolžniške vsote, ne pa od dejansko izterjanih zneskov. Na občini v Lendavi so mnenja, da to ni prav in da bi morali spremeniti tovrstne predpise. Menimo, da je njihovo stališče pravilno. - Občine sprejemajo tudi razne odloke o komunalnem redu, plakatiranju idr., vendar kdo naj poskrbi, da bodo ljudje to upoštevali tudi v praksi. Občine Lendava, Črenšovci, Turnišče, Odranci in Kobilje so čedalje bliže skupnemu dogovoru, da bi z januarjem prihodnjega leta »namestile« skupnega redarja, ki bi bdel nad izvajanjem teh predpisov. - Dela za zgraditev lendavske obvoznice so se že začela (izkopavanje olorisa), potrebno pa bo rešiti še nekaj zemljiških težav v Dolgi vasi. - Vsi izvajalci, ki so sodelovali pri gradnji Dvojezične OŠ Gen-terovci, so dobili plačilo, prav tako ni težav pri pokrivanju stroškov za zgraditev novega kulturnega doma v Lendavi. Vsekakor spodbudni ugotovitvi. - Tudi v Lendavi bi kazalo urediti parkiranje podobno kot v M. Soboti - urediti torej tako imenovane modre cone. - Kakšno stališče zavzeti glede ustanovitve pomurske regije oziroma, kot predlagajo nekateri, regijske povezave z imenom Prekmurje in Prlekija? V Lendavi so mnenja, daje regijsko povezovanje nujno in potrebno že zaradi pogojev, ki nam jih v tej zvezi postavlja Evropska zveza. In če bo sedež regije v M. Soboti, kar je najbolj verjetno, potem to ne sme pomeniti, da bi bil center moči tam. kamor bi se odlivala tudi finančna sredstva. Še pred ustanovitvijo regij pa mora biti tudi dogovorjeno, kaj bo država prenesla nanje in kaj bo ostalo lokalnim skupnostim, torej občinam. Med drugim si v Lendavi postavljajo vprašanje, ali bo potem še smotrno imeti tudi upravne enote. Sicer pa bodo regije predvsem prostor za projektno sodelovanje in povezovanje skupnih interesov. JOŽE GRAJ Zbori obnčanov v KS Velika Polana niso uspeli, črenšovski občinski svet pa je vseeno sprejel pozitivno mnenje za začetek postopka o ustanovitvi polanske občine Vključili tudi »varovalko če« Žogico vrnili državnemu zboru Republike Slovenije Na poizvedovalnem referendumu leta 1994 se je odločilo za ustanovi- tev samostojne občine Velika Polana okrog 90 odstotkov glasovalcev. Skoraj vsi so bili za to tudi na poprejšnjem zboru občanov. Kljub vsemu njihova žeja oziroma volja ni bila uresničena, ampak so jih »priključili« k novi črenšovski občini. Zato so se kmalu začela prizadevanja za ustanovitev samostojne občine. Kmalu so ustanovili iniciativni odbor, ki je vložil državnemu zboru Republike Slovenije vlogo za začetek postopka za ustanovitev samo- stojne občine, ki se je znašla na posebnem seznamu pod število 58 (na zadnjem mestu). Še prej so poslali občini tudi »zahtevo«, naj le-ta sprejme skleep o izločitvi KS Velika Polana iz črenšovske občine in določitvi območja KS Velika Polana za ustanovitev nove občine. Ker k tej zahtevi niso bili priloženi podatki in razlogi za »odcepitev«, svetniki tega sklepa niso potrdili. Medtem je župan črenšovske občine Anton Tbrnar sklical zbore občanov, na katerih so obravnavali pobudo (mnenje) za ustanovitev samostojne polanske občine. Udeležba je bila zelo slaba, saj seje udeležilo zbora v naselju Brezovica od 250 le 6, od 544 v vasi Mala Polana samo 8 in od 970 v Veliki Polani le 27 prebivalcev. Menda so »bojkotirali« zbore zato, ker jih je sklical župan, uradna verzija pa je sicer takšna, da niso prišli zato, ker so svojo voljo izrazili že leta ’94, pa ni bila upoštevana. Večina tistih, ki se je vseeno udeležila minulih zborov, pa je izrazila željo po ustanovitvi samostojne občine, ker pričakujejo, da bodo na ta način dobili iz državne blagajne več sredstev in se hitreje razvijali. Občinski svet v Črenšovcih je na četrtkovi seji kljub vsemu sprejel pozitivno mnenje za začetek postopka za ustanovitev velikopolanske občine, »če so za to izpolnjeni z ustavo in zakonom določeni pogoji in če preostanek občine Črenšovci izpolnjuje z ustavo in zakonom določene pogoje za svoj obstoj in delovanje«. S tem so pravzaprav vrnili žogico državnemu zboru Republike Slovenije. JOŽE GRAJ Po dvomesečnih »počitnicah« je imel Občinski svet Občine Lendava spet redno sejo »Potrebovala« jih je tudi država Različni pogledi v razpravah, pri glasovanju pa skoraj enotni pri vseh točkah -Svetnik Šetinc je najprej »ostro« kritiziral, potem pa se »vljudno« opravičil Čeprav je lendavski občinski svet enkrat že sprejel pozitivno mnenje glede izločitve KS Dobrovnik iz Občine Lendava in ustanovitve samostojne občine, se je ta tema ponovno znašla na njihovem dnevnem redu. Končali so jo dokaj hitro, in sicer so pozitivno mnenje znova potrdili. Kot je svetnike seznanil lendavski župan Jožef Kocon, so imeli pred dnevi v Dobrovniku, Žit-kovcih in Strehovcih zbore občanov, na katerih so prav tako oblikovali mnenja za ali proti ustanovitvi samostojne občine. Povsod so bili tako rekoč stoodstotno za; po županovem mnenju pa bi se teh zborov morali pravzaprav udeležiti predstavniki upravne enote ali državnega zbora, saj je to njihova zadeva. Edini, ki je v občinskem svetu napovedal, da bo glasoval proti, je bil svetnik Avgust Horvat, ker da bi ga moral nekdo prej z analizo prepričati. da bo to za Dobrovnik res bolje. Dosti bolj pa so se razhajala mnenja pri obravnavi osnutka odloka o ustanovitvi javnega zavoda Ljudska univerza Lendava - Zavod za izobraževanje odraslih in mladine. Enim se je zdelo nesprejemljivo, da bi se ljudska univerza ukvarjala tudi s trgovino na drobno, storitvami potovalnih zadeve najbrž same po sebi uredile ob registraciji. Občina Lendava se je prijavila na javni razpis Ekološkega razvojnega sklada Republike Slove- Na dnevni red so dodatno uvrstili tudi odlok o spremembah zazidalnega načrta za območje mednarodnega mejnega prehoda Dolga vas. Župan je svetnike seznanil, da državne službe zdaj ne nasprotujejo več nobenemu posegu, sprejeta so torej soglasja, končno pa »država enkrat potrebuje tudi nas«. Skoraj neverjetno je, da je proti spremembam razpravljal in glasoval svetnik Evgen Torhač, ki si je ves čas doslej zavoljo lastnih- interesov prizadeval, da bi se agencij, izdajanjem revij in periodike. podjetniškim in poslovnim svetovanjem, dejavnostjo knjigarn in še z nekaterimi drugimi »storitvami«, ki nikakor ne sodijo v okvir izobraževanja odraslih. Nekateri (bilo jih je manj) pa so menili, daje potrebno dopustiti konkurenco, saj imamo prost trg. Toda ali je javni zavod, kot je ljudska univerza, res za vse to tudi usposobljen? Pravzaprav se bodo Beltinska podpora lokalnemu razvojnemu centru Bo Sinergija omogočila hitrejši razvoj Beltinski svetniki so osrednjo pozornost namenili predlogu za ustanovitev lokalnega razvojnega centra Sinergija in ga v celoti podprli, čeprav so vztrajali, da mora biti pogodba o njegovi ustanovitvi pred podpisom predložena občinskemu svetu, ki bo bdel nad uresničevanjem ciljev. Avtor poslovnega načrta je dipl. inž. Stanislav Sraka, svetovalec za lokalni razvoj, iz Beltinec, ki je bil imenovan za koordinatorja projekta spodbujanja lokalnih iniciativ. Vanj so poleg beltinske občine zajete še občine Moravske Toplice, Puconci, Kuzma, Gornji Petrovci in Hodoš - Šalovci. Eden od ciljev projekta Sinergija. ki pomeni sodelovanje in vzajemno pomoč, je ob vzpostavitvi in ustanovitvi novih občin predvsem zagotavljanje resničnega policentričnega razvoja tega območja. Kot navajajo, je edina alternativa za revitalizacijo, gospodarsko in duhovno oživitev Pokopljimo duhove Mineva približno leto dni, odkar se je v Ljutomeru vnel spor okrog spomenika »Triglav«. Spor je povzročila tabla, ki jo je nanj v spomin žrtev povojnih pobojev postavila Občina Ljutomer. Leto dni pozneje se zdi, da je zgodovina v vsej svoji paleti našla svoj prostor v prleškem mestu. Tako seje na ljutomersko mestno hišo tik pred prvim novembrom vrnila tabla z napisom padlih v NOB med 1941 in 1945. V Babjem ložiču je občina postavila križ, pod katerim piše: Žrtvam povojnih pobojev. Na njem ni imen žrtev. Na »Trigla- organizirano spodbujanje razvoja oziroma nastajanje majhnih podjetij, obrtnih delavnic in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter razvijanje podjetniške miselnosti med ljudmi v omenjenih prekmurskih občinah. Od novega lokalnega razvojnega centra Sinergija si zlasti veliko V Babjem ložiču, kjer so bili po vojni pobiti domačini, pa je Občina Ljutomer tik pred dnevom mrtvih postavila križ. Na njegovem podstavku so zapisali: Žrtvam povojnih pobojev 1945, Občina Ljutomer, 1997. Dopolnjen spisek kandidatov in elektorjev za DS V prejšnji številki Vestnika so pomotoma izpadla imena nekaterih kandidatov za člana državnega sveta in elektorjev, za kar se jim opravičujemo. Tako so na seji občinskega sveta v Beltincih kot kandidata za člana DS izvolili dr. Bojana Korošca (LDS), za katerega seje odločilo 10 svetnikov; njegov protikandidat dr. Jože Magdič (SKD) je dobil 8 glasov. Elektorja sta postala Martin Duh (SLS) iz Melinec in Avgust Farkaš (LDS) iz Beltinec. V občini Odranci so dali podporo Jožefu Koconu (neodvisni), kije prejel 6 glasov svetnikov (dr. Jože Magdič 3 glasove), medtem ko je elektor postal župan Ivan Markoja (neodvisni). V Črenšovcih niso imeli kandidata za člana državnega sveta, medtem ko sta elektorja postala Ivan Raj in Jože Horvat (oba SKD). In še občina Rogašovci, kjer je po žrebanju slavil dr. Bojan Korošec (LDS) - z dr. Jožetom Magdičem sta dobila po 7 glasov. Elektor pa je Anton Hari (SDS) iz Ropoče. M. J. svetnik Igor Šetinc iz Dobrovnika menil (dokaj ostro kritiziral), da jih občina zapostavlja, ker ni tudi njihovega območja prijavila na razpis. Župan je odločno protesti- zadeve premaknile z mrtve točke.'Spremembe omenjenega odloka so kljub temu z veliko večino glasov potrdili. Tako je omogočeno, da bodo lahko na zemljiščih pri mejnem prehodu Dolga vas postavili dva zabojnika in kabini za carino, zgradili prizidek in nadzidek obstoječega špedi-cijsko-gostinskega objekta, večnamenski objekt poslovno-trgovske dejavnosti, bencinski servis, špedicijske objekte ter parkirišča za tovorna in osebna vozila. nije za kreditiranje lokalne infrastrukture, in sicer za kanalizacijski omrežji na Kapci in Hotizi. Upravni odbor sklada je že odobril 10,1 milijona tolarjev posojila za Kapco in 40,4 milijona tolarjev posojila za Hotizo (rok plačila 5 let, obrestna mera TOM + 4 %). Da bi lahko ta sredstva tudi koristili, je moral občinski svet sprejeti sklep o zadolžitvi občine za najetje posojila. V razpravi o tem je ral proti takšnemu stal isc • krivi so si predvsem sami, ra krajevna skupnost z r soglasja in voditi Postop. R-izdaje gradbenega dovolj6 ga pa niso storili tako ci in Hotizi, kjer sta dve tj > pfj. spodinjstev že podpisal1 v stopne izjave o sofinan61 :e višini 2.400 mark. Š6t,n nato vljudno °Prav^2E obetajo v beltinski občini, kjer živi več kot 8.600 ljudi, od katerih je 55,8 odstotka aktivnega prebivalstva, koncentracija podjetniških aktivnosti pa je še vedno pod slovenskim povprečjem. Kot je bilo povedano, so se v lokalno razvojno koalicijo poleg navedenih občin vključili še soboška enota Republiškega zavoda za zaposlovanje, Območna gospodarska zbornica za Pomurje in Obrtna zbornica Murska Sobota. Pogodbena naročnika za izvedbo celotnega projekta sta tudi Pospeševalni center za malo gospodarstvo in Republiški zavod vu« imajo skupno mesto tako vojne kot povojne žrtve. Na pokopališču imajo svoje mesto žrtve okupatorjevega nasilja iz Ilo-vec. V Razlagovi ulici je spominska tabla J. Babiču ... Bomo vsi lahko živeli z zavestjo, da vojna ni črno-bela in da v njej ni niti poražencev niti zmagovalcev? Bodo krvniki odnesli svojo resnico s sabo na oni svet? So se zato nekateri tako trudili, da spomenika v Babjem ložiču ne bi bilo, misleč, da bodo povojne grozote manj resnične? Kakorkoli že, življenje gre naprej, spomin na ubite v vojni in pobite po vojni pa naj ostane. Ali pa so tudi mrtvi bolj in manj dobri? A. P., foto: N.J. za zaposlovanje, v P'1 d0 pn-pričakujejo, da se ji^jovali18 družili še kmetijska Z8' služba, upravna enota. tnišk6 varovalnice. člani P0^ pOdjet' pospeševalne mreže niki. . rgija Razvojni center S18 dj^ organiziran kot skupn° oz. družba z omejeno 0 ^vil^1 stjo, katere večinski us bodo zainteresirane obe ba bo delovala kot nepr ganizacija, saj bo ves n^nih^a namenjen za razvoj raz1 j jve vnosti. Pri tem bodo naj tretjini osnovnega kapi racun0^ vljale občine iz sedež podjetja pa bo tovlJ6n Toplicah, kjer so ze prostori. Ustanovni kap pred/1 RC Sinergija, d. o. o- ppC« doma 3 milijone tola , » obči*1' mer bi bil ustanovni jj0 pf milijona SIT. Glede na ge]tin bivalcev bo delež O c tis® 27,6 odstotka ali skoraj tolarjev. , . KS bodo upra^a e vodovode Zeleno luč pa so P^ g|6de odredbi o pristojno v bel krbe z zdravo pitno . j6 v ski občini. Ta dok stvu dodatek k pOg ajetjef y župan podpisal s P k> b munala iz Murske So d0|d »rib..«, ne bodo v beltinski . dili vodovodnega <^ do liscem v Hrašč^ nim stolpom v Be ebival^j- za nemoteno osk bno t^ v z življenjsko pom j0 .Jne no. Kot je znano. p ob6 velikem delu be ^ats oporečno pitno v -..jng H vsebuje prevelike db0 s je tov. Z omenjeno o^ drobno urejujejo P0^ na občinski ravni. ne krajevne skupn^j6. da upravljanje m g°sp poin6 . sr stnim vodovodom HOP v bistvu vzdrzujejo f stem in pobiraj e odP jp-rabnikov. S tem Paedfug8> možnosti tudi za v j n teresirane, stajajo možnost vodovodno omreg^JP r h 11 r 1 n v n ti j p I (1 P k <1 p. ti H t P k k p h p, ii »l k 7 4 V intervju vestnik, 6. november 1997 Minister Anton Rop o revnih in pokojninski reformi Pokojninska reforma - res za vse? Minister za delo, družino in socialne zadeve Anton Rop odgovarja, da res za vse državljane in državljanke. Da, vendar z zelo pomembno razliko: tisti, ki imajo več kot le za golo preživetje, bodo med ponujenimi načini varčevanja za starost izbirali sami, medtem ko drugi, ki imajo komajda za življenje ali pa je še to odvisno od državnega podpiranja, nimajo kaj izbirati. Na stare dni bodo imeli le tisto, kar jim bo dala socialna država. Prav o teh socialnih skupinah, o njihovem mestu v načrtovanih reformah pokojninskega sistema, smo spraševali ministra Antona Ropa. ^vnim na starost s°cialna pokojnina kmetje pri nas zaradi nez-°znosti plačevanja prispevkov izstopajo iz pokojnin-zavarovanja, zdravstveno ’M zavarujejo le za ožji obseg mest0 te^ skupin, ki niso zavarovane za lnh°St so ^rez pokojninske e>v pokojninski reformi? okojninska reforma zadeva J. °Venske državljane vseh sta-v ' ln dejstvo je, da je potrebno kviru reforme in sistema najti govore tudi na ta vprašanja, d en od odgovorov, ki pomeni 0 zadovoljitev njihove social-črnosti, so elementi nacional-l ?°k°jnine, ki jo poskušamo ■Jati s to reformo. Gre za neke 8|) e starostni dodatek ali social-Pokojnino. Osnovna ideja je, Vse tiste, ki nimajo delovne I®; ne premoženja in nimajo j °Jnine na starost, zagotovimo > °cen denarni prejemek, ki bi H .^Ofiočil pokritje dela mini-L n'h stroškov. Na ta način bi *š/eVa'' k zmanjšanju velike re-k| ne med upokojenim prebi-^stvom. Dejstvo je, daje med i^mi gospodinjstvi največ ta-V ki prejemajo pokojnino. Na pačin bi tudi zmanjšali potre-Tda ti starejši ljudje hodijo na /,4tre za socialno delo in gredo A skozi postopke prošenj. V bi ustrezno poskrbeli 1'ale ? betice, ki so bile in de-I varovOnia’ter vse> ki niso bili za-I T° Pa b° na drugi stra-I nih 0| .Pomenilo znižanje davč-I vZdrž 3^av za tak° imenovanega I IlaeteeiL.ane®a člana, če bodo bo-y _ koriščene. , tisoč t ?Yen*ji imamo osemnajst I 116 Pok ■ ne PreJemajo nobe-; HoQ ^iNne, in mi sedaj govori-i Ur e" osemnajst tisočih, finalna ?*°jnina - tolikšna, - Se bo z njo dalo živeti? \an^nU Pokojnina je povsem ^k0jn.atekorija kot minimalna v prihodnje zagotov-ttt^° imenovaneSa prvega V«, /^pokojninskega zavarova-0 'kšna bo razlika med nji- Pre .. ^ko^.^^ja. Na eni strani bo 'r%,ki bo izvirala iz zava-taboo’lzdela in delovne dobe-^j Vseljena kot minimalna ^čiij'03 'n bo tako kot sedaj ■^'ite^k H^oimum socialne var-H ■ °° najmanj v sedanji vi-Jr JaiT1čena bo tudi njena re-h a Pgm) tern Primeru bo dr-No n krbela za tak sistem, da H:Ae. ki prejemajo mini-j eli^'kojnino, lahko živeli. t’s0toaj Primerno. Dejstvo je, »e ?ajbni zneski in se od a ne vem kako živeti. li Ustavit0 naaa dolžnost. ?l|h p •Ja Pa se vprašanje, kaj v k° ni zavaroval-b ^0ve?e d°b£ in imamo stare-/a’ Za katerega pa je so-ava dolžna poskrbeti. d»iti0 ?.Potem nacionalno po-^h° °Predeljena z do-Pok St0tkom od te mini-v °jnine, kakor imajo to Ai Št-n.ekaterih državah. To । Ji116 odstotkov mini-A1(j °jn'ne- Problem pa je tNain0101'3 h’1' razlika med liNa«0 Pokojnino in doda-V°di|0arost tolikšna, da se ne ’, da kdo ne bi delal za-i er bi bilo vseeno. To-J ed°’.da bi bil dodatek za 'n> Prejemek človeka, saj vsi ti, ki nimajo premoženja, pa bodo prejemali tovrsten dodatek, še vedno lahko gredo na center po denarni dodatek ali druge oblike socialne pomoči. V osnovi pa bi vsem zagotovili neke mini- malne prihodke na starost. Ni posebnost, pa vendar je v naši ki so dejansko v težavah, da si to root;; delež tistih, ki prejemajo svojo osnovo znižajo. minimalne plače, dokaj visok. Ti si v več primerih s svojimi nizkimi prispevki za pokojninsko zavarovanje ne zagotavljajo niti za minimalno pokojnino. So spet drugi, ki si kot samozaposleni določajo prispevek za pokojninsko zavarovanje od najnižje pokojninske osnove. Ali bo to razliko do minimalne pravice oziroma pokojnine tudi v prihodnje pokrivala država? Država tega ne sme avtomna-tično pokrivati. Če bi, potem bi vsi računali na to razliko, ker bi se jim splačalo, varčevali pa bi na druge načine. Potrebno je ugotoviti, kdaj in v katerih primerih so tovrstne razlike smiselne in utemeljene. Dejstvo je, da imamo v državi sistem minimalne plače, pod njo ne smemo iti in je tudi nedopustno, da gremo. Mi ob reformi predlagamo tudi spremembe zakona o prispevnih stopnjah, pri katerih bomo kot osnovo za izračun minimalnih prispevkov samozaposlenih, ki jih je potrebno plačati v posameznem letu, vzeli dvanajstine davčne napovedi iz preteklega leta. To pomeni, da če je imel kdo visoke prihodke in je samozaposlen, si ne bo mogel obračunati prispevkov po minimalni stopnji, ampak po stopnji, ki je odvisna od njegovih dejanskih prihodkov. Pri tem pa je potrebno upoštevati tudi probleme, ki lahko nastanejo pri samozaposlenih, ko pride do nihanja v prodaji ali proizvodnji. V tem primeru predvidevamo posebno varovalko, ob mnenju Zavoda za zaposlovanje glede ogroženosti posameznega delovnega mesta bo da SKUPAJ PROTI ©080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI J včna uprava zaradi izrednih dogodkov v tekočem letu znižala osnovo za obračun prispevka. Na ta način želimo na eni strani primerno obremeniti tiste, ki imajo sredstva in se plačilu izogibaju, ter omogočiti tistim, Pokojninska reforma je tudi reforma invalidskega zavarovanja in upokojevanja Stopnja invalidskega upokojevanja je v Sloveniji pa tudi pri nas, zlasti zaradi delovno inten- Iz Bele knjige Bela knjiga s pokojninsko reformo je nared in sedaj že tudi odprta za javno in politično razpravo. Strokovnjaki iz domačih vrst in Svetovne banke so ob podpori programa Phare svoje delo opravili, sedaj pa so na vrsti politični akterji ter socialni partnerji. Pričakujemo lahko, da bo razprava zelo ostra, kajti svobodni sindikati so že izrekli dvom. Da bomo sploh vedeli, o čem se pogovarjajo, pregovarjajo, prepirajo in brusijo, moremo najprej sploh vedeti, kaj nam Bela knjiga prinaša in kako nas prizadeva. Snovalci pokojninske reforme so za sedanji pokojninski in invalidski sistem ugotovili naslednje slabosti: je finančno nevzdržen, ovira gospodarski razvoj, je nepravičen ter nepregleden ter spodbuja zgodnje upokojevanje. Zato predlagajo najprej reformo sedanjega dokladnega sistema in potem uvajanje tristebrnega načina zavarovanja za starost. Tako moški kot ženske se bomo lahko upokojili pri petinšestdesetih “ Reforma dokladnega sistema vključuje podaljšanje in izenačitev starostne meje za upokojitev ter spremembo načina usklajevanja pokojnin z rastjo plač. To pomeni, da bo starostna meja za upokojitev enaka tako za moške kot ženske, upokojevali pa bi se pri starosti petinšestdeset let. Usklajevanje pokojnin naj bi sledilo švicarskemu vzorcu, in sicer da bi se pri usklajevanju upoštevala tako rast plač kakor tudi rast drobnoprodajnih cen. Učinek tega pa bo počasnejša rast pokojnin od rasti plač zaposlenih. S slednjimi spremembami v dokladnem sistemu pokojninskega zavarovanja naj bi dosegli njegovo trdnost in večjo pravičnost. Za mlade varčevanje v treh stebrih Za mlade generacije in mlajše zaposlene je pripravljen sistem tristebrnega varčevanja za starost. Prvi steber naj bi bil obvezni dokladni sistem (oblika socialnega zavarovanja) z vnaprej določenimi pravicami. Gre za preoblikovani sedanji sistem pokojninskega zavarovanja z razdelilno funkcijo. Vsem upokojencem bi zagotavljal osnovni materialni standard. Drugi steber bi bil obvezni naložbeni steber. Posameznik bi tako del svojih pokojninskih prispevkov nalagal na osebnem pokojninskem računu. S temi računi bi potem upravljali pokojninski skladi, ob upokojitvi pa bi upokojenec iz tega naslova prejemal dosmrtni prihodek. Višina tega naj bi bila odvisna od vplačanih prispevkov in uspešnosti skladovega gospodarjenja z denarjem. Tretji steber bi bil dodatno pokojninsko zavarovanje. Posameznik, ki bi želel ob upokojitvi prejemati višjo skupno pokojnino, se bo lahko še dodatno prostovoljno pokojninsko zavaroval. Razne oblike prostovoljnega zavarovanja za starost (dodatno pokojninsko, rentno, življenjsko zavarovanje) poznamo že sedaj. Varčevanje v dveh stebrih se bo splačalo mlajšim od 35 let oziroma tistim, ki bodo na nov način varčevali vsaj dvajset let Ob tem okostju predvidene reforme se kajpak postavlja kup vprašanj. Morda najbolj pogosteje: katerim generacijam naj bi se splačalo varčevati v drugem stebru? Strokovnjaki, pripravljale! reforme, so izračunali, da vsem mladim generacijam, od zaposlenih pa mlajšim od 35 let. Odločitev je kajpak odvisna od vsakega posameznika, toda ob določenih predpostavkah bi se v drugem stebru splačalo varčevati vsem, ki bi v’novem sistemu varčevali vsaj dvajset let. Izračuni so seveda zelo odvisni od predpostavk, in pri slednjem izračunu so upoštevali donos vloženega, ki je dve odstotni točki višji od realne rasti plač. Če pa bi bila ta predpostavka opo-rekana, so izračuni lahko bistveno drugačni. Plačevali ne bomo manj, le prispevki se bodo delili na prvi in drugi steber Za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačujemo (skupaj delodajalci in zaposleni) 24 odstotkov od bruto plače, in tako naj bi tudi ostalo s to pomembno razliko, da se bo tistim, ki se bodo odločili za varčevanje v drugem stebru, prispevek delil na dva dela. V dokladni ali prvi sistem bodo vplačevali 16 odstotkov od svoje bruto plače, v naložbeni ali drugi steber oziroma za svoj osebni račun pa 8 odstotkov. Seveda bo ta delitev lahko tudi drugačna, če se zgodi, da se bo prevelik delež zaposlenih odločil varčevati v drugem stebru in bo tako prvi steber zaradi tega utrpel preveliko pomanjkanje prihodkov za svoje obveznosti tako do že upokojenih kakor tistih, ki se bodo še upokojevali pod pogoji starega sistema. Nastal bo primanjkljaj - kdo ga bo pokril? Na vprašanje je odgovoril minister za delo Anton Rop, ko je dejal, da sedanje generacije za prihodnje in zato da bodo lahko realizirale višjo in večjo nadomestitveno stopnjo pokojnine. Preprosto rečeno: sedaj zaposleni bodo nosili največje breme, saj bodo s svojimi prispevki morali polniti dokladni sistem za poravnavo obveznosti iz starega sistema, če pa bodo hotele primerno pokojnino še zase, bodo morale prispevati še za to. Kolikšen del pokojnine bo upokojenec nove generacije dobil iz dokladnega in koliko iz kapitalskega sklada? Tisti upokojenci, ki so varčevali v dveh stebrih ter se bodo upokojili leta 2024, lahko pričakujejo, da bodo 70 odstotkov pokojnine prejeli iz dokladnega sistema in trideset iz kapitalskega. Upokojeni petnajst let pozneje pa že pol iz prvega in pol iz drugega stebra. M H zivnih panog, visoka. Zaposleni validnost v posameznih dejavno- gredo torej zaradi bolezni in invalidnosti v pokoj relativno mladi. Ali bo pokojninska reforma prinesla tudi reformo invalidskega zavarovanja? Pokojninska reforma evidenčno ločuje ti dve blagajni, pokojninsko od invalidske. Naš cilj je, da zelo transparentno naredimo razliko, kaj je tisto, kar gre iz delovne dobe jn izhaja iz pravice do upokojitve, kaj pa je tisto, kar je posebna dolžnost države in pravica posameznika in izhaja iz zavarovanja za invalidnost. In prav v tem delu se predlagajo nekatere spremembe, ki se nanašajo na dodatna zavarovanja pri posebnih tveganjih za in- stih. Pri tem bodo seveda obremenitve delodajalca v posameznih primerih večje, če bodo zaposleni izpostavljeni večjim tveganjem. Problem je tudi v tem, da nimamo do konca urejene zakonodaje na področju varstva pri delu, in to je ena prednostnih nalog. V državnem zboru se bo kmalu začela razprava o tem zakonu, ki je evropski in prinaša, kar se tiče varovanja in zdravja pri delu, zahteve po višjih standardih. Konkretno, ali bo postalo invalidsko upokojevanje, gledano z vidika pravic in dohodkovno, manj privlačno? Pokojninska reforma pomeni zaostrovanje pogojev in v tem kontekstu bodo tudi na tem področju večje kontrole. Bonitete iz tega naslova bo vsekakor težje pridobiti. Revna regija in pokojninska reforma Gledano z vidika decentralizacije in razvoja posamezne regije: koliko bo pokojninskim skladom predpisano, kam investirati zbrani denar? Kar se tiče kapitalskih skladov, je pristop v Beli knjigi relativno konzervativen. Konservativen zaradi tega, ker želimo biti previdni. Upravljanje pokojninskih kapitalskih skladov želimo zaupati tistim, ki so za to najbolj usposobljeni, ki imajo kapacitete in ki so najbolj pripravljeni za to tudi jamčiti. Zato bo teh skladov relativno malo, mi predvidevamo dva, maksimalno tri, ki jih bodo upravljale obstoječe finančne inštitucije. V tem trenutku ni mogoče reči, kdo bo upravljal te sklade, katere inštitucije bodo dobile to licenco, to je pač stvar prihodnosti. Kakšne pa bodo naložbe teh pokojninskih skladov, je posebno vprašanje. Dejstvo je, da ves svet pozna regulativo za to področje, ki zahteva razpršenost teh naložb in naložbe v različne oblike vrednostnih papirjev. In dejstvo je, da je to podvrženo strogemu nadzoru. So pa tudi drugi nameni investiranja teh sredstev. Danes je bilo govora o ideji in možnosti, da bi se del teh sredstev lahko namenil za stanovanjsko gradnjo, kar bi se upoštevalo pri pokojnini za tistega, ki bi takšen kredit izkoristil. Kar se pa tiče regionalnega nalaganja, pa bi rekel, daje skladom težko predpisati in tudi zelo nevarno bi bilo, če bi rekli, toliko v to, toliko v to regijo. Temeljna naloga skladov je, da nalagajo varčno in razvojno usmerjeno ter da zagotovijo, da vsi tisti, katerih sredstva se bodo nalagala v te sklade, dobijo pokojnine, in to čim večje. In tem večje bodo, čim bolje bodo ti skladi gospodarili z relativno zadostno donosnostjo. Ukinjeno privilegirano upokojevanje? Delež upokojencev z nizkimi pokojninami je pri nas visok, zato toliko bolj izstopajo tiste, pridobljene na poseben način, zaradi posebnih pravic ali bonitet. Bo država ukinila možnost upokojevanja pod posebnimi pogoji? Da, v celoti. MAJDA HORVAT intervju vestnik, 6. november 1997 Pogovor z arhitektom Bojanom Lebarjem Med racionalnostjo in estetiko »Jaz nisem na nobeno stvar ponosen. Zadovoljen sem z vsem, kar sem naredil, ampak mislim, da ni še nobena taka, da bi lahko rekel, daje vzorec. Problem je v tem, da ko imaš enkrat stvar narejeno, jo narišeš, jo imaš potrjeno in se dogradi, se medtem zgodi že toliko stvari, da si misliš, mogoče bi pa to lahko bilo malo drugače. Potem pa stvari postaviš na realna tla in si rečeš: O. K., to je ena zgodba, zdaj se začne druga. Pri vsaki zgodbi težiš za najboljšim. Mislim, daje potrebno veliko delati na detajlih, da ne bi bilo vse tako zelo enostavno, da ne bi bilo v njih neke finese. Pa seveda neprestano študirati!« Tako pravi tridesetletnik Bojan Lebar, arhitekt iz Murske Sobote, ki zase pravi, da zadnjih deset let neprestano nekaj išče, se prebija. Ustvarja v trikotniku med Ljubljano, Zagrebom in Dunajem, vmes je seveda Murska Sobota in dom, ki mu veliko pomeni, zato tudi ni sprejel ponujenega dela v Ameriki: predaleč od doma. Že med študijem je delal pri Smeltu in se dodobra spoznal z računalniškim delom, po končani fakulteti pa si je kar sam priskrbel delo v veliki nemški agenciji Neuman & Part-ners - kmalu je namreč ugotovil, da fakulteta ni vse: prvič ne moreš takoj dobro delati, drugič pa ne moreš takoj dobiti pametnega dela. Oči so se mu odprle šele na Dunaju, videl je, kaj pomeni dober material, detajl, oblika, umeščanje elementov in oblike v prostor, stara mestna jedra. Dunaj je široko odprto mesto, vedno sprejemljivo za moderno arhitekturo. Zdaj je že več kot tri leta samostojni arhitekt oziroma sodeluje s svojima dunajskima kolegoma, Zagrebčanoma, ki imata podjetje Travaš & Travaš. Tudi v Murski Soboti je pustil že nekaj opaznih del, naj omenimo le med mladimi priljubljen lokal Art, Gom-bošijevo delavnico, cvetličarno na tržnici, Mandičevo zlatarno ali gostinsko sobo pri Rajhu v Bakovcih. V Ljubljani pa je prav gotovo najbolj odmevala zanimiva in sodobna notranja ureditev (k sodelovanju ga je povabil Inter-Ing) centralne zgradbe Zavarovalnice Triglav, ki je zgrajena po načrtih arhitekta Plečnika. Kdaj arhitekt najde svojo smer? Ali si ti bolj usmerjen v načrtovanje notranje opreme ali tudi v velike piojek-te, gradnjo? N vse, s tem da pri sebi opažam, da moraš dejansko graditi od malega naprej. Volumen majhnega ima svoje zakonitosti, tega ne moreš povsem enakovredno prenašati naprej na druge proporcionalno večje objekte. Lahko ta segment vgradiš v nekaj, ampak še vedno ti manjka odnos do tistega velikega. In ta odnos moraš nekako pravilno ocenjevati, hkrati pa ga tudi razumeti. Ni vseeno neko zadevo delati v merilu stanovanja ali stanovanjskega naselja. To moraš čutiti. Jaz vedno trdim in za tem tudi stojim: v določenem obdobju moraš preceniti meje lastne sposobnosti, do kje segaš. Če dobiš naročilo, ki je prezahtevno, moraš znati povedati: tega trenutno ne zmoremo narediti. Ali pa biti toliko dober organizator in sestaviti takšen tim arhitektov, ki bo potem to s skupnimi močmi lahko naredil. Tudi jaz sem že prišel do nekega momenta, recimo pred dvema letoma, ko sem ugotovil, da fizično ne zmorem več sam. Zdi se mi, daje prav pri arhitektih najtežje prestopiti ti Močne barve, drugačnost, osvetlitev, detajli, umetniška dela - vse to je lahko razlog, da mladi radi zahajajo v lokal. sto mejo lastnega egoizma, ko ugotoviš, da je dobro s kom tudi sodelovati, da si sposoben konkurirati arhitetkom pri skupnem ustvarjanju, to pomeni, da lahko delaš boljšo arhitekturo. Ti pripadaš že računalniški generaciji, nekaterim starejšim arhitektom pa se je bilo težko odpovedati klasičnemu načinu risanja? Jaz sem se s tem prvič spoznal v Smeltu, mene je to tja tudi pritegnilo. Oni so imeli v tistem času najboljšo računalniško opremo za projektiranje. Potem sem sčasoma ugotovil, daje računalnik sam po sebi samo servis, računalnik ne more nadomestiti ničesar, kar je bliže ustvarjanju, lahko je samo servis. Na papir prenašaš potem že dodelano idejo, mogoče so lažje korekcije, ki pa so bistveno enostavnejše na računalniku kot na papirju, mogoče so tudi določene boljše predstavitve, vendar samo računalniška skica ni dovolj, tudi modeli so potrebni. Kaj je pri načrtovanju neke stavbe pomembno, samo zgradba ali tudi okolica? Pomembno je dejansko vse, stavba je končana takrat, ko urediš tudi okolico, ki stavbi fizično pripada. Poskušaš jo pametno umestiti v okolico fizično, z materiali, z obliko, velikostjo. Včasih se srečamo s problemom, ko delamo previsoke stavbe, kjer to ni potrebno. In ko prestopiš vrata stavbe, moraš urediti tudi notranjost stavbe, ki se mora navezovati na celovit koncept gradnje, na obliko. Užitek je, ko stopite v hišo, pa vidite, daje tudi ograja skrbno dodelana, da so izbrani dobri materiali, dobra razsvetljava. Kaj pa naročnik, koliko lahko investitor vpliva na arhitektov izdelek? Investitor zelo vpliva na končni izdelek. Korekten arhitekt že na začetku pripravi stroge okvire, kakšen naj bi bil objekt, predvsem v smislu funkcije. Funkcija je osnova za dobro arhitekturo. Ugotovil sem, da so prišle vse stranke do sedaj k meni - čeprav nimam nobene reklame - zaradi nečesa, kar vidijo pri nas in kar ni tako izrazito pri drugih. Jaz ne pravim, da delamo mi nekaj, česar drugi ne delajo. Mogoče je v naši arhitekturi malenkost nečesa enostavnejšega ali pa vsaj poskušamo, daje tako. Tem ljudem je jasno, da mi ne delamo arhitekture kot npr. arhitekt z imenom A ali arhitekt z imenom B, ampak smo mi arhitekti Lebar in Travaš. Kako sam ocenjuješ svojo arhitekturo, je to moderna, v korak s svetovnimi trendi? Ali gre za osebni okus ... To je malo ... jaz mislim, da sem še premlad, da bi govoril o neki izoblikovani osebni smernici arhitekture, da bi imela dejansko samo moj pečat. Mislim, da je to celo iluzorno pričakovati. Zelo bom vesel, če bo mene enkrat kdo ocenil tako: to pa je zelo primerno tudi za katerokoli drugo evropsko okolje, ne samo za Mursko Soboto ali Ljubljano. Mislim, da gre za navezavo nekakšnega trenda sodobne arhitekture z racionalno izbranimi materiali, z racionalno organizirano funkcijo. Temu poskušam slediti! Racionalno? Racionalno - to še ne pomeni, da je ta stavba tudi poceni! Racionalno organizirano v smislu materiala. Ker dandanes je že široka paleta materialov, tako da že z minimalnim izborom števila materialov lahko dosežeš bogatost objekta, kar je pravzparav v nasprotju s t. i. racionalnostjo. Racionalnost je v smislu oblike, pomeni, da so ploskve čiste, velike, ravne, da so materiali pravilno združeni: kamen, les, glina, steklo. Vse gre skupaj?- Vse ne gre skupaj, ampak pomembno je, da postaviš izbor pravilnih mate rialov na določenem objektu. To je cilj. O tem odločam jaz, da. Kako se odločiš, kaj boš izbral za določen objekt, kakšne materiale, kakšne barve? Zakaj včasih močne barve, drugič ne? Ne vedno. Opažam, da pri meni močne barve niso več tako dominantne kot prej, da se stvari umirjajo. Te stvari želim zavestno umiriti. Mogoče je bil to tisti prvi mladostniški zagon, češ nekaj mora biti drugače kot delajo drugi - da bo recimo točilna miza modra, stena rdeča. Zdi se mi, da sem postal nekoliko zrelejši, tako da mi to niti ni več pomembno, daje tam rdeča barva. Ni več pomembno, da bi se prisilil, da jo uporabim, mogoče obstaja za to barvo še boljši nadomestek, katerega sem prej pokazal, seveda cenejši. Kako pa bi torej danes to pokazal? Arhitekt Bojan Lebar iz Murske Sobote trdi, da so mladi arhitekti podobni »malemu vojaku« (Kratki vojak se imenuje grafika v ozadnju, avtor Jiri An-derleja): potrebujejo veliko poguma in vztrajnosti. Z detajlom ali z izborom kakšnega drugega naravnega materiala, lepo strukturiranega lesa, naravnega kamna. Odvisno od tega, kar pač počneš. Si torej danes že v nekem drugem obdobij u? Ne vem, to težko oceniš, če si v drugem obdobju. Prepričan sem, da če bi danes ponovno delali neki lokal na neki lokaciji, ki bi bil namenjen za populacijo mlajše mladine, da bi ponovno uporabili drugačne barve kot na primer za zlatarno. Vsebina vpliva, pravzaprav postavlja izhodišče. Kako si ugotovil, da je lahko majhna stvar enako pomembna kot velika ploskev? Do tega prideš le z veliko sedenja za mizo, veliko skiciranja. Ideja o konceptu ureditve nekega prostora je zelo hitro zrela, vstopiš v prostor, ko ti povejo namembnost, in že takoj veš: tu bo to, tam tisto. To je prva faza. Potem preverjanje te idejne faze - po svojih izkušnjah do sedaj od nje nisem veliko odstopil, tudi če sem stokrat narisal, sem prišel do enakega. Potem pa se začne tisto trdo delo, da ugotoviš in preveriš, ali je ta element v prostoru pomemben, s čim ustvariš pozornost, kje so tiste točke, da psihološko, podzavestno vplivajo na človeka, ki vstopi v prostor. Kdor se ne ukvarja profeisonalno z notranjo opremo in arhitekturo, nikoli v trenutku ne opazi vsega. In v tem je čar dobre arhitekture, da si dobro arhitekturo ogleduješ večkrat in vedno odkriješ kaj novega. Jaz moram pripeljati to tako daleč, da ljudi neposredno privabi do razmišljanja o tistem, kar tam stoji. To ni namenoma, ampak le posledica mojega dela: da sediš, rišeš mizo, ki je lahko kvadratna ali ovalna. Je notranja oprema v prostoru lahko sama zase umetniški izdelek ali pa so kljub temu še potrebne slike? Mislim, daje v določenih primerih arhitektura lahko sama sebi zadostna umetnost, ne pa zmeraj. Je pa večkrat zaželjeno, priporočljivo, da se v delo vključijo tudi drugi umetniki. To pa je mogoče takrat, ko dosežeš višjo raven, ko investitorju narišeš tudi podstavek za da bo tam kip * na ali spet P°vezan°L to nekaj val,i’* Mora To je ; nas* problem Pr ja dih arhite^ vam ler nimaš -k0 muzati. ljudje « |jj. Pajo-T^^ vo.Jazb zaupljiv- ko stfjI)k6 nektere moJe za-na začetno-upale 116 te^lad°’ sS^08^ Sta odnos do s / pri poslu < na? Je P<^ ker v teh deU atja. rača velik0 upaš Če ti neko^J bjti denar, vse prepričati' 0 eS s° v redu' ^taletak° stranke P°^z a svoj osveščene, denar žehJ tejž« Stranke, ki prihajajo k nam. s° s0jik sodelovale s kakšnimi arhitekti izločile. Zame je najlepše, cu dela ugotoviš, da je stranka na, da si se približal temu, kar stavljala, če kdo reče, to pa je $cel° pa je to delal, če se stranka mor vrne. Ne moreš reči, daje vse le den°je|o prav od tega živimo. Mnogokrat s pri projektu prelevi v popolni e 9|j zem, ki ga nikoli ne moreš obrat 6i niti ga ne želiš obračunati. Zave da brez tega entuziazma ne bi bi nega cilja, ki pa je najpomebnejsi- {j z moraš biti pri objektu, kontakt^ mojstri. Strankam skušam sugenr ^lo so dobri mojstri, kateri so za ^^psi primerni. Imamo dobre mojstre, vsi niso za vse - eni so za maj^V pre* drugi za večje, vsak ima svoj lin”'' sem pa je pri njih problem den mizar začne delati, si grenl |jenO-lavnico pogledat, kaj ima pripra t Materiali so na slovenskem voljo ali ne? b()|j Večinoma so že, ampak mora® prW potruditi, da jih najdeš, ali ^oF vCc liti, da jih poiščejo ali nar0^J„rja J”* problem. Problem je le, in'estLažja, pričati o tem, da je dobra stvar je vsak dober element, detajl, Ki J« pusten, tudi dražji. To zavest sm°<3SihJc kah ustvarili sami arhitekti ' bilo res tako, da ko so delali pt> so vsi delali medenino, ker J to roki ali pa je kdo pokazal sa ^piioo možnost. Je pa tudi »rostfraJ*’ ^jel3’ je zelo aktualen predvsem Pr velikih ploskev. . rj naS j. Včasih se sprašujem, zakaj gradimo tako kot recimo v 11 daljeni Avstriji, v Gradcu i ogled vrhunsko arhitekturo - ^jjo Arhitekti ali stranke P^"1^ naokrog in ne vidijo taktu eIn>n j Arhitekti ne hodijo okro^ ^0 1^ Zakaj pri nas ne morejo reči-trgovini sem kupovala, daJ Mogoče je pri nas vzrok le P j6 nek maknjenost od centra, vtepel v glavo, da je to za tu pp nar ni mogel biti problem, velikih stavbah, ki so se gra J pU bil. BERNARD . ^stnik, 6. november 1997 ^Culturna obzorja 9 Mednarodno zborovanje evangeličanov V evropskih organizacijah več poudarka duhovni plati . Predstavniki evropskih manjšinskih evangeličanskih cerkva so se prejmi1 teden zbrali na bienalnem srečanju v Moravskih Toplicah. Razpra-so o različnih projektih, ki jih bodo podprli v naslednjem obdobju, penili pa so dva projekta: institucijo, ki bo omogočala brezplačne počit-'Ce vsem tistim, ki si tega ne morejo privoščiti, ter štipendijskih sklad. Podrobnostih smo se pogovarjali z dr. Karlom Christophom Eptingoni, Jtedsednikom društva Gustava Adolfa, ki se ukvarja z dobrodelno dejav-in podpira različne projektev manjšinskih evageličanskh cerkvah. , Povedal je, da se prvi projekt "henuje Časa Lucarno, gre pa za ISo v Švici, kamor bodo lahko Rajali na počitnice ljudje iz vse VroPe, in sicer tisti, ki si počit-drugače ne morejo privoščiti, pednji večji projekt pa je še ^embnejši, gre za sklad štipen-l)Za mlade študente teologije iz ^Evrope. Namenjen je tistim, 'bodo prišli študirat v evropske ,?av«, še posebno v Leipzig, ,^’tna organizacija Gustava "0|fa svoj sedež. Fond sklada ? štipendije bo znašal nekaj več ^dvesto tisoč nemških mark, ^Jemu številu študentov pa bo Jogočal dokončanje in pogla-študija. Popravljali so tudi o komu-. iji med evropskimi držav-cerkvami. Da bi lahko bila Ja boljša, je potrebno dati več E^osti, da bi se ljudje naučili |J, jezikov. »Dozdeva se nam, U v evropski kulturi prevladal Me^ki jezik, priložnost pa bi pi dati tudi drugim jezikom, r® bi imeti pluralnost komu- niciranja v drugih evropskih jezikih. Zato smo se zbrani strinjali, da bi postal jezik komunikacije nemški jezik, in mladim bomo poskušali ponuditi več priložnosti, da bi se naučili nemškega jezika.« Poskušali bodo tudi z ukrepi, s katerimi bi evropske protestantske cerkve približali Evropski zvezi in tudi drugim evropskim organizacijam v Strasbourgu in Bruslju. »Prepričani smo, da dosedanji razvoj Evropske zveze in evropskega sveta ne more postati družba ljudi, če ne bodo dajali več poudarka duhovni plati, različnim vrednotam, kulturnim, religijskim in drugim. In kakšna je kratka primerjava med evropskimi cerkvami? »Dejstvo je, da so v večini evropskih držav protestantske cerkve manjšinske. Katoliške cerkev ponavadi vključuje 65- odstotno prebivalstvo, protestantov pa je okoli 15, največ 20 odstotkov populacije. Zato je velikega pomena, da naredimo cerkev bolj razumljivo, Prostor 13: Obdobje med svetovnima vojnama V 1. svetvni vojni seje v okviru avstro-ogrske vojske na bojiščih v Srbiji, Galiciji in na Soški fronti bojevalo tudi okoli 20 tisoč Prekmurcev. V spomin na vojno so razstavljene značke z različnih bojišč. V prevratnih le- tih 1918-19 seje v po- Mrajinski muzej krajini zamenjalo kar Murska Sobota nekaj uprav, dokler je ‘jafe ni 12. avgusta 1919 z dovoljenjem pariške morovne j konference zasedla jugoslovan- ska vojska. Takrat se začenja zgo-m kovina prekmurskih Slovencev v okviru N njihove narodne države in zgodovina tukaj živečega madžarskega prebivalstva kot manjšine. J J Razstavljeni predmeti pričajo o politič-nem, gospodarskem, družabnem in kul-t3rnem življenju pokrajine med dvema AlpA . so različni plakati, lokalni časopisi, pevj sezonskih delavcev, predmeti različnih j arja ? naših najpomembnejših umetnikkov; I te|h Krečiča, kiparja Ferija Kuharja in A je šef 'ška Kranjca. V pretežno agrarni pokraji-&ski 6 ^'kovalo meščansko življenje. Njegov CanJe sta s°bni ambient in del opreme f'11^ nčičeve kavarne v Murski Soboti. V naro-A Ro 0 me^an' pokrajini ima svoj delež tudi 3 V k' so Predstavljeni s tipičnim vo-j Aj orušenje nožev in popravljanje dežnikov. 'žniška ovratnica iz 1. polovice 20. sto- da poudarimo prispevek protestantov k evropski kulturi. Sicer pa protestantske cerkve v posameznih evropskih državah svojo manjšinskost občutijo v vsakodnevnem življenju, saj ponavadi nimajo tako velikega vpliva kot druge cerkve.« Vendar so bili zbrani v Sloveniji presenečeni in veseli, daje tu položaj nekoliko drugačen. »Opazili smo, da država in ljudje protestantsko cerkev jemljejo zelo resno,« je še dodal. Po njegovem mnenju tudi ni bistvenih razlik med evangeličanskimi cerkvami v vzhodni in za- Nagrada za mladinsko književnost Na okrogli mizi bo Vasja Cerar pripravil pogovor urednikov mladinskih knjižnih programov in mladinske periodike s pisatelji o temah in pristopih, ki jih v sodobnem pisanju za otroke in mladino pogrešajo. Simpozij bo na temo Mladinska književnost v času elektronskih medijev moderirala Darka Tancer Kajuh. Izhodiščne misli bosta na simpoziju v uvodnih referatih prebrala dr. Igor Saksida z naslovom Čemu, kako - in ali sploh - danes brati mladinsko književnost ter dr. Metka Kordigel, ki se bo spraševala Zakaj mladinska književnost. Po referatih pa bodo pisatelji in drugi sodelujoči vprašanje mladinske književnosti v času elektronskih medijih osvetlili z drugih zornih kotov. V petek pa bodo razglasili dobitnika večernice, komisija pa bo izbirala med Lelo B. Nja-tin, Dimom Zupanom, Bino Štampe Žmavec, Tonetom Pavčkom in De-so Muck. Letos je to že tretje srečanje pisateljev Oko besede, ki ga organizirata Mestna občina Murska Sobota in Podjetje za promocijo kulture Franc - Franc, drugo, ko se zberejo mladinski pisatelji, in prvo, ko bodo za najboljše mladinsko delo podelili tudi nacionalno nagrado. ANRR Večernica Od 13. do 15. novembra bo v Murski Soboti srečanje mladinskih pisateljev Oko besede ’97. Pričakujejo, da se bo zbralo okoli štirideset pisateljev, predavateljev, založnikov in drugih strokovnjakov. Poleg številnih aktivnosti bodo pripravili okroglo mizo in simpozij na temo o mladinski književnosti in pomenu knjig. Vrhunec srečanja bo v petek, ko bodo od petih finalistov enemu podelili tudi večernico za najboljšo slovensko mladinsko literaturo. Prostor 14: Druga svetovna vojna Čeprav je bilo videti kot miren otoček sredi zavojevane Evrope, je tudi Perekmurje doživelo del groze, ki jo je prinesla najbolj krvava vojna v zgodovini človeštva. Sodelovanje v trojni zvezi je Madžarski ponudilo možnost, da si z mednarodnimi arbitražami in vojsko ponovno pridobi po prvi svetovni vojni izgubljena ozemlja. Med temi je bilo tudi Prekmurje, ki gaje madžarska vojska prevzela po nemški zasedbi aprila 1941. Izobraževanje in propaganda sta bila prvi orožji, s katerima je skušala nova država pridobiti naklonjenost tukajšnjega avtohtonega slovenskega prebivalstva. Po neuspehu tega modela in po prvih poskusih organiziranega upora so sledile aretacje, sodni procesi in zaporne pa tudi smrtne kazni. Najbolj krvavo pa so vojno občutili priseljenci, mobilizianci in po nemški zasedbi Madžarske leta 1944 prekmursko židovsko prebivalstvo, kajti le redki so se vrnili iz židovskega taborišča v Ausvvitzu. Na razstavi si lahko ogledamo plakate, dokumente in druge predmete, ki pričajo o obliki in načinu delovanja okupacijske uprave; o poskusih organiziranega partizanskega upora, ki je s pomočjo Rdeče armade pripeljal do osvoboditve, in o nesreči, ki jo je vsem sodelujočim v njej prinesla druga svetovna vpojna. Prostor 15: Obdobje po drugi svetovni vojni Prekmurje je doživelo osamosvojitev kot bližnje srečanje z Rdečo armado in prvič tudi z večjo skupino partizanov, ki so "prinašali v pokrajno nov družbeni red. Na razstavi nam o tem pričajo predmeti, najdeni ob prekopu padlih rdečearmejcev leta 1962, film o otvoritvi spomenika zmage v Murski Soboti leta 1945 ter nekaj drugih predmetov, dokumentov in fotografij. Življenje v pokrajini v petdesetih in šestdesetih letih nam prislikajo najlepše dokumentirane fotografije Jožeta Kološe iz tega časa. Politično življenje je obvladovala Komunistična partija, ki je ustvarila tudi številne množične organizacije, med posebej predstavljeni pa sta pionirska in mladinska organizacija v povezavi s šolstvom in mladinskimi delovnimi akcijami. O posebnostih in problemih prvih povojnih let v Prekmurju pričajo dokumentarni filmi o žetvi, zdravljenju trahoma in iskanju nafte v Petišovcih pri Lendavi, o industriji pa tudi nekaj razstavljenih izdekov. Prekmurje seje v modernistične umetnostne tokove vključilo s fotorealističnim ciklusom Franca Mesariča. Poleg njegovega razstavljenega dela pa o modernističnem okusu šestdeseth in zgodnjih sedemdesetih leti priča tudi tipična oprema, pri čemer pa nas opozarja na dejstvo, da gre še vedno za obdobje socializma, film o obisku Josipa Broza - Tita v Pomurju. Razstava se izteka s kratko predstavitvijo najpomembnejših dogodkov poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih let. Portret sodobnega prekmurskega človeka je ujel objektiv Jožeta Pojbiča, Mura kot začetek pa obstaja tudi kot konec in stalnica bivanja ljudi ob njej. METKA FUJS hodni Evropi, razlikujejo se samo med posameznim državami. Eden od projektov, ki so ga podprli že pred dvema letoma, je tudi razstava o prekmurskih protestantskih piscih. O tem je povedal: »Veseli smo, da je ta projekt že skoraj realiziran, kajti prepričani smo, da je za Mursko Soboto velikega pomena, da ima tak muzej in razstavo, predvsem pa, da se ljudje seznanijo s knjigami in kulturo ter s tem, kakšen je bil prispevek protestantskih piscev za obstoj naroda in njegovo prihodnost.« A. N. R. R. Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo Panonski 1 lagzozA^ I U |21 Portreti mTaaTaoSl o Ob številnih literarnozgodovinskih re- vijalnih in enciklopedijsko-leksikonskih STEFAN objavah ter predavanjih pa imata posebno n A nn A nfr u|Jivega preu mesto obe Barbaričevi samostojni knjigi: oAKJdAKIG osebnosti, ki knjiga o recepciji Turgenjeva v slovenski književnosti v 19. stoletju in monografska predstavitev Josipa Jurčiča. V knjigi Turgenjev in slovenski realizem je z metodologijo primerjalne literarne zgodovine natančno obdelal linearne literarne vplive Turgenjeva na slovensko književnost v 70., 80. in 90. letih prejšnjega stoletja. Tako je najprej dokumentiral prevode Turgenjeva v slovenščino, nato pa odmeve velikega ruskega pisatelja v takratni publicistiki in kritiki, nakar se je posvetil individualnim literarnim vplivom Turgenjeva na vrsto takratnih slovenskih pisateljev, na Kersnika, Dolenca, Podlimbarskega, Detelo, Gestrina in Meška. Na koncu pa je opredelil še delež Turgenjeva v oblikovanju teoretičnega koncepta slovenskega realizma. Monografija Josip Jurčič v zbirki Znameniti Slovenci je seveda že zaradi svoje tematike zasnovana drugače. V njej je Jurčič predstavljen kot ena osrednjih osebnosti slovenskega družbenega in kulturnega življenja sredi in v Štefan Barbarič TURGENJEV IN SLOVENSKI REALIZEM SLOVENSKA MATICA V LJUBLJANI Naslovnica Barbaričeve knjige o recepciji Turgenjeva pri Slovencih drugi polovici 19. stoletja. Deloma z metodo koncentričnega določanja vplivov je Barbarič natančno opredelil Jurčičevo pisateljsko formiranje in njegova prva literarna dela, v nadaljevanju pa še podrobno Desetega brata in avtorjevo časnikarsko delo. V drugem delu knjige je osvetlil Jurčičeve pozne spise in z razčlenitvijo njegovih literarnih nazorov in oblikov(al)nih po- Velik uspeh mladega režiserja iz Murske Sobote Kratki film Ulično okno Aleša Nadaia najboljši na festivalu neodvisnega filma Aleš Nadai, mladi režiser iz Murske Sobote, je pred dnevi doživel doslej svoj največji uspeh. Njegov kratki film z naslovom Ulično okno je dobil najvišje ocene na drugem festivalu neodvisnega filma in videa, ki je potekal v Ljubljani. Uradni viri sicer poročajo, da posamezne nagrade niso bile podeljene, vendar smo pri Vestniku zvedeli, da je omennnjeni film po točkah krepko prekosil vse druge. V filmu igrajo Dušan Šarotar, Andreja Peterneli in Tomaž Kuhar, snemalec je bil Jure Zauneker, torej gre za popolnoma mlado ekipo, ki se ji je vložena energija v kreativno delo pošteno obrestovala. Daljši pogovor z mladim soboškim režiserjem bomo objavili v eni prihodnjih številk. TOMO KOLES j Jezus Kristus v siju vzhajajočega sonca. tez podal pisateljevo literarno fiziognomijo. Obe študiji kažeta Barbariča kot pronicljivega preučevalca književnih pojavov in mu izbrana metoda ne služi le za faktografsko dokumentiranje pojavov, ampak z njeno pomočjo prihaja do literarnozgodovinskih dognanj in sklepov višjega reda. Nemajhen delež v avtoijevem literarnozgodovinskem opusu zavzema »književnost slovenskega severovzhoda«, kakor je najpogosteje imenoval rezultate slovstvenih in literarnih prizadevanj na obeh bregovih Mure v 18. in 19. stoletju. V več člankih je Barbarič prikazal posamične književne pojave na slovenskem severovzhodu, med obsežnejše predstavitve te književnosti pa sodita študiji Oris književnega razvoja severovzhodne Slovenije do sredine 19. stoletja (Panonski zbornik, PZ 1966) in Stara prekmurska književnost ob vzhodnoštajerski in kajka-vski hrvatski (Študije o jeziku in slovstvu, PZ 1973). V prvi študiji je sledil književnemu dogajanju skozi posamezna obdobja, od srednjega veka do romantičnih književnih pojavov. Pri tem se je osredotočil na duhovne tokove, ki so spodbujali in oblikovali tukajšnje književne pojave. Iz študije velja opozoriti na naslednje: niz argumentiranih zavrnitev t. i, vandalske teorije in pregleden pretres pogledov na povezanost predmadžarskih slovanskih prebivalcev Spodnje Panonije z današnjimi prebivalci tega območja; osvetlitev vprašanja kajkavizmov v prekmurskih starejših besedilih in razširitev problematike Kiiz-mičevega jezika v Nouvem zakonu s tezo o Kiizmičevi naslonitvi na živi ljudski govor; iskanje razsvetljenskih potez v slovstvenem delu Mikloša Kuzmiča; prikaz glavnih središč in osebnosti v preporodnih prizadevanjih na desnem bregu Mure. Literarnozgodovinska spoznanja in dejstva iz prve študije je dopolnjena ponovil tudi v drugi, pri čemer je v razpravljanje pritegnil tudi del književnega dogajanja pri sosednjih Kajkavcih. Za obe študiji je pomembno, da je Barbarič književno dogajanje na slovenskem severovzhodu prikazal ne toliko pozitivistično faktografsko, ampak z zornega kota širših duhovnih silnic, ki so se stekale v ta prostor in oblikovale tudi njegovo književnost. Povedano literarnozgodovinsko: obravnavo je premaknil na raven duhovnozgodovinskih tokov in literar-nostilnih formacij ter njihovega udejanjenja v prekmurski in vzhodnoštajerski književni praksi v preteklih stoletjih. (Prihodnjič: portret Ivana Baše) 10 ^^odkupnine vestnik, 6. november 1997 Regija v Evropi zakaj, kdaj, kako Anekdota pravi, da ko je bila študentu filozofije in študentu medicine dana naloga, da se na pamet naučita evropski telefonski imenik, je prvi vprašal zakaj, drugi pa, do kdaj se ga je treba naučiti. Sporočilo anekdote je jasno, filozofi so misleci, medi-cinci pa »piflarji«. Seveda sta ta dva poklica izbrana zgolj naključno. Poštenost državnih uslužbencev Ko se dogovarjajo »na štiri oči« Kako razširjena je navada, da državni uslužbenci prejemajo podkupnino ali pa jo celo zahtevajo - Je gornjeradgonski primer osamljen in po naključju odkrit, ali ... V Sloveniji že nekaj časa prevladuje mnenje, da je odgovor na prvo vprašanje v zvezi z vstopom v Evropsko zvezo tako jasen, da ga niti ni treba iskati, če pa si že kdo drzne početi kaj takega, je butec in s tem svojim početjem tako ali tako že vnaprej diskvalificira samega sebe. Zato se pri nas pač toliko bolj - in predvsem - posvečamo tistemu drugemu vprašanju, torej katerega leta bomo polnopravno nazdravljali svoji in evropski prestolnici Bruslju. In na kakšen način si postavljamo vprašanja o »Evropi« v deželi ob Muri? Prek programa Phare trka Evropa tudi na vrata naše regije. In tukaj smo se - zelo filozofsko - najprej vprašali, zakaj nas želi Evropa v naslednjih treh letih »nepovratno obdariti« z napovedanimi milijoni ekujev. Priučeni prvih korakov v kapitalizmu smo predvsem skeptični do evropskih daril ter se sprašujemo, kaj želi Evropa v zameno. Da, nekaj pa vendarle mora dobiti za svoj denar! In medtem ko bi bilo na nacionalni ravni vsebinsko vprašanje zakaj še kako primerno, nas mora v regiji zanimati predvsem vprašanje, kdaj bomo lahko s pomočjo evropskih sredstev naposled začeli večati bruto proizvod osemnajstih občin v deželi ob Muri. Tako bruseljski kot slovenski vladni predstavniki pravijo, da bodo prve pogodbe z izvajalci del, predvidenih v okviru tristranskega programa Phare za čezmejno sodelovanje, podpisane že decembra letos, da se bodo skupne aktivnosti pri sorodnih programih s partnerji na madžarski in avstrijski strani v okviru tega programa začele že spomladi prihodnje leto ter da je v nastajanju regija treh dežel, tako imenovana Evroregija. In to ni kar tako. Nafta Lendava Najprej sanacijski program, potem zakon Državni zbor in pred tem odbor za gospodarstvo sta podprla sanacijo Nafte Lendava, vendar sta »žogico« vrnila skorajda na začetek. Odbor za gospodarstvo, na katerem so se v zvezi z Nafto močno kresala različna mnenja, je državnemu zboru predlagal splošno razpravo o zakonu o sanaciji Nafte, končno odločitev pa naj bi sprejel šele po tem, ko bo dobil na mizo tudi sanacijski program. Državni zbor, kjer so bile razprave o Nafti že bolj umirjene, je priporočilo tudi upošteval. Na vprašanje, ali že pripravljajo v državnem zboru zahtevani sanacijski program, so nam iz Nafte Lendava odgovorili, da čeprav uradno še niso prejeli sklepa državnega zbora v zvezi z zahtevanim programom sanacije, o sprejemu katerega so poročala sredstva javnega obveščanja, so v podjetju že določili tričlansko strokovno ekipo za izdelavo sanacijskega načrta. K sodelovanju so prejšnji teden z dopisom povabili tudi strokovnjake, ki bi jih imenovala Petrol in vlada. Nafta Lendava tudi predlaga, da bi izdelavo sanacijskega programa vodil ugleden, neodvisen in mednarodno priznan strokovnjak. Na vprašanje, ali bo rešitev starih obveznosti Nafte del pripravljalnega sanacijskega programa, je direktor nafte Jože Hozjan odgovoril: »Če bi bilo njeno (Naftino) prihodnje poslovanje obremenjeno Za uspešno uresničevanje predvidenih aktivnosti pa je še kako nujen tudi odgovor na vprašanje, kako smo se in se bomo še inštitucionalno pripravili na »Evropo« v regiji, koliko smo se v tem trenutku že sposobni s skupnim nastopom postaviti za interese vsake od osemnajstih občin ter ali nas bodo že v tej prvi fazi finančna sredstva, ki jih ponuja Evropa, prisilila v oblikovanje tega, čemur pravimo regija. Kot gospodarsko slabo razvita in demografsko ogrožena ima namreč dežela ob Muri velike možnosti, da jo v primeru polnopravnega članstva v Evropski zvezi doleti podobna usoda, kot je doletela avstrijsko deželo Gradiščansko, in bo tako v celoti razglašena za območje, potrebno izdatne finančne pomoči iz evropskih strukturnih skladov. Vendar so Evropejci preveč racionalni, da bi se o tem pogajali z osemnajstimi partnerji. Logika je namreč takšna, da se bo Evropa pogovarjala samo z enim predstavniškim telesom tistega vmesnega člena med vlado in občinami, ki se bo moral čim prej izoblikovati v deželi ob Muri in ki ga bodo morali v skladu s slovensko ustavo »roditi« sedanji predstavniki lokalnih oblasti in ne kdo »od zgoraj«. Če tega ne bodo sposobni narediti, bodo tiste, ki jim financirajo plače in sejnine, še bolj potisnili s sedanjega geografskega roba Slovenije in Evrope tudi na njun kulturni in gospodarski rob, posledice njihove vrtičkarske kratkovidnosti pa bodo čutili tudi njihovi otroci. Vprašanja zakaj, kdaj in kako bomo lahko neposredno postavljali bruseljskim in vladnim predstavnikom v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih danes, v četrtek, ob 10.00 zjutraj. ANDREJ HORVAT s starimi obveznostmi, ukrepov za ekonomsko, tehnološko in ekološko sanacijo ne bi bilo mogoče izvesti. Na tem dejstvu bo moral temeljiti tudi dogovor.« Kot smo izvedeli iz Ljubljane, naj bi se predstavniki lastnikov Nafte včeraj srečali tudi na pogovoru o vsebini sanacije, torej tudi o tem, kdo in kako naj bi poravnal stari dolg. Petrol pa je javnosti in vladi že povedal, da na predlog vlade, da bi prevzel stare obveznosti in zato povečal svoj lastniški delež v Nafti, ne pristaja. Sanacijski program bodo v Nafti pripravili za obravnavo predvidoma do konca meseca, če seveda lastniki ne bodo imeli še kakšnih drugačnih zamisli. Obravnava le-tega pa bi bila potemtakem v državnem zboru mogoča januarja prihodnje leto. Težko je natančno povedati, ali smo že skorumpirana država ali ne. Prav gotovo ni tako hudo kot na primer v Rusiji ali Bolgariji, kjer morate imeti za sodelovanje raznoraznih uniformiranih ali drugih uslužbencev v žepu vedno pripravljenih nekaj mark. Res je tudi, da so nekateri ljudje tako »navajeni«, na primer da ko gredo urejat kakšno zadevo na krajevni urad, na kataster, ko želijo dobiti načrte za gradnjo, ali če gre za kakšno drugo enostavnejšo zadevo, da se odpravijo na pot »od vrat do vrat« s polnim cekarjem. Pa če gre za sodišče ali zdravnika! Je to navada iz preteklega življenja ali je tako povsod po svetu, da so nekateri pač prepričani, da lažje uredijo uradne stvari, če ponudijo uradni osebi kakšno »darilo«, pa čeprav je to zavitek kave. Pravzaprav je takšno majhno darilo lahko le znak pozornosti, vljudnosti, zahvala ali priporočilo, da bi bilo vse dobro opravljeno. To ni nič slabega. Slabo pa je, če uradni uslužbenec pričakuje nekakšno dodatno plačilo za svoje delo. Ali ga celo zahteva. Takšen je bil zadnji primer, ki je v že v postopku na policiji, ker se je stranki vseeno zdelo čudno, da nekdo, ki mora opraviti neko zadevo po svoji službeni dolžnosti, zahteva za opravljeno delo deset tisoč. Res se mora plačati pri notarju, pri odvetniku, v lekarni, pri obrtniku, ne pa tudi na Upravni enoti, kjer so zaposleni državni uslužbenci. Tako kot gornje radgonski je vroč tudi murskosoboški primer, ki je povezan z izdajanjem lokacijskih in gradbenih dovoljenji. Seveda pa policija predčasno ne želi dajati informacij, kajti najprej želijo zbrati dovolj dokazov za kazensko ovadbo, ki jo nato pošljejo tožilcu. Čeprav morebiti ni dovolj znakov kaznivega dejanja (marsikdo o teh zadevah noče govoriti, ker se boji »posledic”), morajo na osnovi prijave vseeno napisati poročilo. Zadevo lahko predajo tudi inšpekcijski službi. Kaj je pravzaprav podkupovanje? Če kdo zahteva (le) zavitek kave, je to že kaznivo dejanje. Zakaj bi bil kdo dolžan dati komu kaj, ker mora nekaj opraviti Iz Glavnega urada Davčne uprave Ministrstva za finance R Slovenije smo s podpisom v. d. direktorja Marka Danijela Bezjaka dobili naslednje odgovore na poslana vprašanja: Po pravilniku o posebnih obveznostih delavcev pri delu v MF višji upravni delavci ministrstva ne smejo opravljati posameznih del v drugem državnem organu, gospodarski službi, javnem podjetju oziroma javnem zavodu, drugi organizaciji ali pri zasebniku in tudi ne samostojnega osebnega dela. Upravni delavci ministrstva lahko opravljajo posamezna dela v drugem organu ..., ki ni neposredno povezano z delom v ministrstvu, le z dovoljenjem ministra. Po Zakonu o davčni službi delavec davčne uprave ne sme biti član uprave ali nadzornega sveta gospodarskih služb in ne sme opravljati dejavnosti, ki je nezdružljiva z opravljanjem davčne službe (56. člen). Davčni uslužbenec v prostem času torej ne sme opravljati knjigovodstva za obrtnike in druge stranke, s katerimi ima opravka v službenem času. S svojim premoženjem razpolaga enako kot drugi (lahko ga da v najem, lahko ga proda in podobno). Po Pravilniku o posebnih obveznostih delavcev pri delu v MF delavci ministrstva ne smejo sprejemati daril ali brezplačnih uslug od zunanjih oseb, ki so v uradnem oziroma poslovnem odnosu z ministrstvom ali želijo stopiti v tak odnos. Delavci lahko sprejmejo od zunanjih oseb le darila propagandne ali promocijske narave, pri čemer vrednost posamičnega darila ne srne presegati 1000 tolarjev, skupna vrednost daril v posameznem letu pa ne 20 000 tolarjev. (Vrednost zneskov se trimesečno usklajuje z rastjo cen na drobno.) Omenjeni pravilnik določa tudi druge omejitve v zvezi z opravljanjem del zunaj ministrstva ter v uradnih odnosih ,z zunanjimi osebami. Prav tako Zakon o davčni službi določa še druge omejitve pri opravljanju nalog davčne službe (57. in 58. člen). Pri tem naj omenimo predvsem dolžnost varovanja davčne, poslovne in druge tajnosti (58. člen). Kršitev obveznosti po Pravilniku o posebnih obveznostih in odgovornostih delavcev v MF štejejo za kršitev delovne discipline, za katere se izrekajo disciplinski ukrepi v skladu s predpisi o delovnih razmerjih in o delavcih v državnih organih. Kršitev določb 56., 57. in 58. člena Zakona o davčni službi se štejejo za hujšo kršitev delovnih obveznosti, za katero se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja in ugotavlja odškodninska odgovornost. Neposreden nadzor nad delom davčnih uradov po Zakonu o davčni službi opravlja Služba za notranji nadzor Glavnega urada. v okviru službenih obveznosti. Je pa res, da ga ne more nihče kaznovati ali obtožiti, če kakšno delo opravi počasi namesto hitro. Če pa se hoče kdo za korektno opravljeno delo zahvaliti z darilcem, ni nič narobe. Daril pravzaprav ni prepovedano sprejemati, ni pa nikjer zapisanega nič konkretnega o tem. Darilo je nekaj osebnega, človek, ki daje, misli, da bi lahko kaj dosegal v odnosu s tistim, ki ga sprejme - nam je pojasnil zadevo Iztok Potočnik (na UNZ Murska Sobota odgovoren za gospodarski kriminal). Vse je odvisno, kakšni so etični, moralni kodeksi v neki službi. Kakšna je lahko vrednost takšnega darila - domača slivovka, peneče vino, parfum ... To so relativne zadeve. Ne moremo reči, da je šopek rož dovoljen, parfum za tristo tisoč tolarjev pa ne. Nekomu, kije zelo bogat, darilo v vrednosti nekaj tisoč tolarjev ne pomeni kaj dosti. Če sprejme kaj (ne prevelike vrednosti) za to, ker je opravil opravilo, za katero je pristojen po službeni dolžnosti, korektno, po predpisih, ni nič narobe -pač človeška gesta. Če pa ima stranka zaradi darila prednost, da opravi njegovo zadevo prej kot druge, ki bi morale biti prej na vrsti, ali pa dobi kdo zaradi darila (ali drugačne povezanosti) celo podpis, pečat ali dovoljenje, ki ga ne bi smel dobiti - ker do tega po zakonu niste opravičeni potem je to že nevarno in kaznivo dejanje. 268. člen Kazenskega zakonika In kako to dokazati, ko pa se takšne zadeve urejajo na štiri oči. Uradnik ne bo povedal, ali je prejel darilo (mogoče denar ali drugačno uslugo). Tisti, ki je v vlogi stranke in darilodajalca, pa je prav tako kazensko odgovoren za podkupovanje, zato o tem ne bo govoril. Toda: kako naj državljani zaupajo uradnim osebam, da so ti v službi države in državljanov, da korektno opravljajo svoje delo, da so pred uradnikom vsi državljani enakopravni, da ni prednosti, izjem? Govori se o številnih nepravilnostih, neenakopravnostih, pa najsi gre za (ne)plačevanje davkov, zidave poslovnih stavb, za nepravilnosti, o katerih vedo tudi zaposleni v določenem oddelku (in seveda pol Radgone ali Sobote), pa o nepoštenosti nekaterih davčnih uslužbencev, o njihovih popoldanskih zaslužkih, »nadlegovanju« obrtnikov, ki nočejo »sodelovati«. Po drugi strani pa morajo preprosti državljani svoje finančne obveznosti poravnati takoj, v nasprotnem jih doletita kazen in plačevanje visokih obresti. V Pomurju je odkritih le malo takih kaznivih dejanj. Pravzaprav to še ni »splošno razširjena praksa«, torej da bi bilo to normalno pri vsakem poslu z uradniki. Se pa dogaja, ven 'i । Tik pred zaključkom redakcije smo prejeli tudi obvesti ^5 ve za notranje zadeve Murska Sobota, da so dela'e M.Sobota podali kazensko ovadbo zoper Š.M. ura“n stofl' Uoravne enote Gornja Radgona, ki je utemeljeno osunilje tve dveh kaznicih dejanj in sicer: - kaznivega dejanja jemanja podkupnine po 267/11- e. ^1^ zenskega zakonika Republike Slovenije, saj je od B.J- 'L" J® nar, za storitev uradnega dejanja, ki bi ga sicer morala svojih pooblastil storiti, 'bi pa to storitev po prejemu dena J liko pospešila . prt' - kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali ur vic po 261/111. členu Kazenskega zakonika Republik ker je od strank P.M. in T.I. prejela vračilo za prosto^ ^-^tr stveno zavarovanje, prejetega denarja pa ni položila n‘l/ fak0 vodstvu niti na katerikoli žiro račun UE Gornja Ra°S obstaja utemljen sum, da si je prejeti denar prilastila' dar velikokrat ljudje kaj (manjša darila) dajo samovoljno ali pa P3 za »zveze« in povračilne usluge. Službeno in/ali zasebno Kako lahko kdo zahteva denar za neko zadevo, ki jo mora opp-viti po službeni dolžnosti? Če lahko dobro zaslužijo odvetniki zakaj ne bi oni - stranka bolet njihovo pomočjo dobila veliko vsoto denarja, recimo vojno odškodnino (tako sije verjetno mislil uslužbenec). Kako lahko davčni uslužbenec v zasebnem času opravlja zadeve, kijih glede na naravo svojega dela ne bi sine opravljati: je plača tako majhna, je na tesnem z denarjem, muP vseeno, ali izgubi službo ali P celo ne more izgubiti, ker je23 konska luknja? Primer, ki ga policija šele mo ra raziskati: davčni uslužbenec, območja Pomurja je s°us,3i telj vsaj treh podjetij, ki pos^1 s Hrvaško. V enem je celo nam stnik direktorja. Drugi sousta« vitelji so v glavnem držayJ3 Hrvaške. Njegov kraj bha1'?^. sicer v ljutomerski djetja pa so prijavljena vK°c ulici v Gornji Radgoni novanje ni več v njegovi je v lasti ožjih družinskihcl r V času sejma naj bi od1# iz sosednje države P0^^^-ščino«. Od obrtnika iz ejS| ce naj bi za »protius!«?0*Lvil, motorno kolo; mend^J6 -jo-da si bo sam uredil »d0^0 hodek«. jLt. i Sloveniji je kar nih uslužbencev, nekaj nepoštenih, P3 a.Jot«3 vzročijo nezaupanji^ sti j davkarije. Pravice in „ 1 delavcev v Davčni uPraVILolii-'z’ venijc urejajo številni za* temeljnih pravicah iz °e ji,3 razmerja, o delovnih razitii davčni službi in zakon o tež3 .J gg L™.L (J osebnih podatkov. P ^elj1 , še Uredba o skupn notranji organizacij upr3*j zaciji delovnih m oSeb organih, Pravi nik jdk obveznostih delavce Ministrstvu za fmanCL v pij o notranji ^P^iste20^ upravi. Pravilnlk ? ktivna %a delovnih mest, koleK dejavn ba za negospodaf^^diijH ter drugi interni a to n, dp vila. Očitno pa vse ^1^ (i kajti Pripravlja se Savdne 'eti-oziroma kodeks stalje0;ad3' bo vseboval sistern faVnafl čnih načel in pr^ pridi P včnih uslužbenec*^ Vsekakor P^Lnj3^ zavlačujejo obhk° po inj* sne finančne polic । vpi/J na naše zadnje P1 uri«'" Glavnemu kaj še vedno nifl' n 50' predvidoma kdaj . f bilke Slovenije- 1 ? slanci, kani pl°ve BERNARP^ ^®stnik, 6. november 1997 jtronika Motovilci: Zbogom 110.000 tolarjev! Iz spalnice stanovanjske hiše v Motovilcih na Goričkem je nekdo ukradel 110. 000 tolarjev in 1.400 šilin-6W- Kraja je bila opravljena med 10. in 31. oktobrom. Policija seveda išče neznan-ki je izrabil »priložnost«. v policijskem poročilu namreč piše, da je storilec po vsej verjetnosti prišel v hišo skozi odklenjena vrata. Dolga vas: Tihotapil mercedes 29. oktobra ponoči se je Pripeljal z mercedesom na mejni prehod v Dolgi vasi državljan ZR Jugoslavije Ne-hojša Č. Verjetno je izbral tak čas, da bi pretental carice, a ti niso bili zaspani. Temeljito so pregledali sum-Ijivo vozilo in ugotovili, da s° bile na njem italijanske registrske tablice, ki so bile po Vsej verjetnosti ukradene, si-?er ne bi imel v prtljažniku ® »rezervnih« angleških. Vo-dlo so mu zasegli in sprožili ®zenski postopek. ^gramska volilna konferenca območnega odbora ^ze združenj borcev Gornja Radgona ferci na poti v ameriško bedo ^zadovoljstvo s trenutnim socialnoekonomskim položajem '^aša družba si je vzela za .^ameriški kapitalizem, toda Augi strani bomo žal imeli tudi briško bedo.« To so bile besede 'eSa in starega predsednika rad-Mega območnega odbora Zve-^ruženj borcev in udeležencev AQBTOneta Brusa na nedavni v°riln‘ konferenci, bilo večino tistega, kar |nutne pritoževanje čez tre-l^ere ^ru2benoekonomske raz-'^sed ?Or°čilu' ki gaje sestavil hi v n ■ Je zapisano, da so bor-•hom 'nierjavi s prejšnjim siste-.. 1 IZSllkil: _____m: kn0 '^ubili večino pravic. »Ni-stven^d°voljni s tako kruto zdrav-^»biv restr'kcijo, vedno manj nas *oS( Pr'znavalnine, naša umrlji-Kv Je nadpovprečno visoka. Wnec.na starost članov ZZB v 74 let’tudi tu v Gornp MejA1 i® Povprečje krepko čez ^žljiv'•Set 'et- Vendar smo vz-1 'n bomo nadaljevali s po-rm0.^0 m čisto vestjo,« je na-Pmdsednik Brus. »Dosti rJe ZaPisano 0 naših pravi-Wsnn e larifari in flancanje. Za-EUe’ deluje pa ne. Mi smo % J’’ da se bomo našli nekje v ^stvik toda novi zakoni o Hit iSo nas postavili na stran-s^aPaj z gasilci in drugimi.« naj bi Vbodel ženo o ski Perativno-komunikacij-^epter ^Z Maribor je v %2? °krog 1.45 prejel cih ( l?! da so v Stanetin-^Voj^ma Lenart) našli kletno Elizabeto Ko- f0odi0-3 njenem truplu pa Sišm'1' vbodno rano. V Mjj lc' so potem ugotovi-j’%, ,UrnrIa zaradi vboda v So®Pvic in PDuč. Ker je 47 i ena ’n živela z mo-\no' elnim Ivanom Ko-je nanj padel sum s is JtVe smrtonosne ra-'istiJSo ^janje zanikal. Polici, p 8a odvedli in pridr-i paie preiskoval- %e|j odredil pripor, j je n° namreč sumijo, p Mn n° Zabodel v nedeljo ? Vini p°ln°či, ko je pri-?,n. domov in sta se krat ače!a ^ot že ničko-A(i K^j) prerekati. Lju- UJU” • j Hu naJ° stanje, vedo .’Ua je osumljeni že-at Pretepal. »Križ kot spomin in opomin!« Na soboškem mestnem pokopališču je bila pred dnevom spomina na mrtve slovesnost ob predaji in blagoslovitvi novega križa. Vse navzoče, med katerimi so bili predstavniki verskih skupnosti, političnih strank in lokalne oblasti, je uvodoma pozdravil predsednik murskosoboškega mestnega sveta Rudolf Horvat. Dejal je, daje sprejel mestni svet odločitev o ponovni postavitvi križa na soboškem pokopališču že lansko leto. »Postavitev križa sodi v sklop urejanja soboškega pokopališča, ki bo končano do leta 2000. Pri postavitvi križa smo se opirali le na pisno gradivo pomožnega škofa dr. Smeja, kije v svoji knjigi Spomeniki naših dni zapisal naslednje: »Na soboškem pokopališču je stal do leta 1966 krasen lesen križ, na katerem je bila zapisana samo ena beseda »Žrtvam 1941-1945. Križ je bil umetnina in spomin na NOB. Zakaj so križ odstranili, ne vem!« To je bilo osnovno vodilo, da smo na mestnem svetu podprli pobudo nekaterih svetnikov o ponovni postavitvi križa,« je med drugim povedal Rudolf Horvat. O zgodovini in pomenu križa je nato spregovoril mestni svetnik Franc Zver. »Stojimo pred grobnico, ki nas spominja na naše someščane, ki so v morilski vojni Najbolj ironičen primer je po mnenju borcev iz Radgone problem izgnancev, internirancev in vojnih ujetnikov: »Tisti, ki je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko, dobi sedaj tristo tolarjev na mesec! Družbeni saboterji po vojni pa so žrtve komunizma«. Kljub temu so borci napovedali, da bodo še naprej volili Milana Kučana oziroma »tiste, ki cenijo naš narodnoosvobodilni boj«. V letu 1996 je imel območni odbor gomjeradgonskih borcev za štiristo sedeminosemdeset tisoč Center za obveščanje poroča Ne le operativno-komunikacijski center UNZ Murska Sobota, ampak tudi Regijski center za obveščanje Murska Sobota nam je poslal nekaj po- ročil o dogodkih. 28. oktobra ob 0.15 seje kadilo iz enega od stanovanj v Tomšičevi ulici 3 v Lendavi. Poklicni gasilci industrijske enote Nafta, ki so odhiteli gasit, so ugotovili, daje vzrok za dim - mleko. Skodelico z mlekom so malomarni stanovalci pustili na vključenem štedilniku in odšli k počitku. Še sreča, da ni prišlo do požara in ne do zaduštitve. Vitomarci: Pretep v Kobri V petek okrog 20. ure se je v vi-tomarski gostilni Kobra sprlo nekaj gostov. 26-letni Andrej H. iz Maribora je med prerivanjem »odrinil« 38-letnega Franca S., ki je padel. V glavo ga je še obrcal, nato pa mirno odšel iz lokala, dasiravno mu je povzročil hudo poškodbo. Policisti so storilca izsledili in ga privedli k preiskovalnemu sodniku. Spominske slovesnosti v Pomurju Ob dnevu spomina na mrtve so bile povsod v Pomurju spominske slovesnosti. Osrednja žalna komemoracija v Murski Soboti je bila pred spomenikom padlim za svobodo na soboškem pokopališču. Organiziralo jo je občinsko združenje borcev in udeležencev NOB, v imenu katerega je spregovoril predsednik Štefan Šabjan. V programu slovesnosti so sodelovali recitatorji in upokojenski mešani pevski zbor Vladimirja Močana. Delegacije mestne občine, borcev in mladine so ob tej priložnosti položile tudi vence k vsem pomembnejšim spominskim znamenjem. Nekdanji borci NOB in predstavniki lendavske občine pa so se udeležili spominske slovesnosti v madžarskem Sarvarju in se poklonili spominu umrlih v tamkajšnjem taborišču, kjer je pokopanih tudi veliko internirancev iz lendavske občine. Padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja so se 1941-1945 dali življenja za svobodo svoje domovine. Po osvoboditvi je bil na tem mestu postavljen križ vsem žrtvam, ki so padle, vendar je bil križ po nekaj letih z uvedbo tota litarnega sistema odstranjen. Ideologi, ki so prevladovali, so želeli vzpostaviti nov družbeni red brez križa. Ta doba je trajala 50 let, dokler ni prišlo do spremembe. Vsi, ki so tukaj poko pani ali so navedena le njihova imena, so bili veliki Slovenci, na- tolarjev prihodkov in za tristo triinosemdeset tisoč tolarjev odhodkov. Skupni presežek v višini sto tri tisoč tolarjev se bo prenesel v letošnje leto. Na konferenci so bile tudi volitve za nove člane upravnega in nadzornega odbora, vendar kakšnih bistvenih sprememb ni bilo. Po sestanku, na katerem so pokojne člane počastili z minuto molka, so se udeleženci konference odpravili na komemoracijo pred glavnim spomenikom v Gornji Radgoni. TOMO KOLES 31. oktobra se je zgodila prometna nesreča v Radomerju. Ponesrečenca, vkleščenega v avtomobilsko pločevino, so »izrezali« ljutomerski gasilci. Vkleščenca na Tratah pa so »osvobodili« gor-njeradgonski gasilci. Enako nalogo so uspešno opravili tudi gasilci Nafte, ki so 2. novembra izrezali občana, ki seje z avtom ponesrečil v Dolgi vasi. Gornja Radgona: Steklenico v avtobus Le zakaj se je neznanec »znesel« nad avtobusom, parkiranim pri železniški postaji v Gornji Radgoni? Med zadnjimi prazničnimi dnevi je namreč nekdo vrgel pivsko steklenico v veliko zadnje steklo avtobusa, ga razbil in povzročil veliko škodo. Objestneža iščejo. spomnili tudi v Gornji Radgoni, kjer so položili venca k spomeniku NOB v središču mesta in na bližnjem pokopališču Maistrovih borcev. Osrednja občinska komemoracija je bila pred spomenikom žrtev vojne na Trgu svobode v Gornji Radgoni. Zbranim je spregovoril župan Miha Vodenik, VSEM ŽRTVAM 1941-1945 - Tako piše na novem križu na soboškem pokopališču, ki ga je blagoslovil tudi dekan Martin Poredoš. Fotografija: JURE ZAUNEKER rodnjaki, ki so verjeli v svobodo. Njihove žrtve niso bile zaman. Prišlo je do demokratizacije, na srečo brez hujših posledic. Ni bilo več strahu pred drugače mislečimi. Uvedeni sta bili lokalna samouprava in pluralnost naše družbe. Pred dvema letoma sem v mestnem svetu dal pobudo za ponovno postavitev križa. Kot je dejal eden od someščanov, je križ znamenje ljubezni. Zato naj bo ta križ kot spomin in opomin!« Nato so opravili svečano blagoslovitev križa duhovnika katoliške in evangeličanske cerkve v Murski Soboti Martin Horvat in Leon Novak ter dekan soboške dekanije Martin Poredoš. Nekaj priložnostnih pesmi pa je zapel cerkveni pevski zbor pod vodstvom Frančka Zvera. MILAN JERŠE Bakovci: Nesrečna čistilka Previdnost je potrebna tudi pri čisto vsakdanjih opravilih. na kar opozarja tudi nesreča v Bakovcih. Čistilka na tamkajšnji osnovni šoli je med čiščenjem oken v prvem nadstropju stopila na pločevinasto polico, kjer ji je spodrsnilo in je padla v globino petih metrov ter se hudo poškodovala. Dolenci: Bombica je lahko nevarna 1. novembra je vstavljala gostilničarka Marjana K. iz Dolenec plinsko bombico v posodo za smetano. Ko jo je zaprla, je odjeknila manjša eksplozija in ji hudo poškodovala oko. Svarilo: tudi bombica za smetano je lahko nevarna. Puconci: Nočni tič v skladišču V noči z 28. na 29. oktober je neznanec vlomil v zaklenjen zabojnik na »deponiji« sladkorne pese v Puconcih in ukradel razne predmete, vredne skupaj 50.000 to-, larjev. Policisti skušajo ugotoviti, kdo neki naj bi to bil. v priložnostnem programu pa so sodelovali malčki in učenci ter radgonski pihalni orkester. V ljutomerski občini pa je bila osrednja spominska slovesnost tokrat prvič v Križevcih pri Ljutomeru. Pripravila jo je krajevna organizacija ZZB NOV, katere predstavnik je tudi spregovoril pred spomenikom borcev na križevskem pokopališču. Podobne komemoracije so bile tudi v Ljutomeru, Raz-križju, Bučkovcih in drugod. Povsod so nastopili učenci, borčevske delegacije pa so položile cvetje k vsem pomembnejšim spominskim znamenjem v občini. M. JERŠE Med upokojenimi pedagoškimi delavci Ni časa za brezdelje Zdi se mu, da v šolskih vrstah ni dovolj zavzetosti Ni malo takih, ki so v pokoju, pa pravijo, da imajo sedaj manj časa kot takrat, ko so hodili še v službo. To se sliši skoraj neverjetno, toda mnogi se ne morejo sprijazniti, da nekako niso več »uporabni« in da bi uživali v brezdelju, zato si nakopljejo še več dela oziroma obveznosti, kot so jih imeli prej. Tudi LOJZETU TIBAUTU se zdi, da je sedaj s časom bolj na tesnem kot prej. Rodil seje leta 1929 v Lipovcih, njegovo prvo službeno mesto je bilo v Rogašovcih, zadnje pa v Črenšovcih. Vmes je poučeval še na več drugih osnovnih šolah v Prekmurju, honorarno pa je učil tudi na nekaterih srednjih šolah. Njegova »specialnost« sta bili matematika in fizika, na nekaterih manjših šolah, kot na primer v Nedelici, pa je učil tudi druge predmete, celo petje, kot se je svoj-čas reklo glasbeni vzgoji. In pri tem je celo užival. Če je kje v dobri družbi, tudi sedaj rad prepeva. Pa ne le v družbi, tudi sam v svoji sobi rad zapoje kakšno arijo. Ko je bil še v učiteljskih vrstah, na osemletki v Odrancih je nekaj časa opravljal tudi funkcijo vršilca dolžnosti ravnatelja, je skoraj povsod navdušil učence za igranje šaha. Ekipe pod njegovim vodstvom pa so dosegale zelo dobre rezultate tudi v državnem merilu. Vedno sije našel čas tudi za inštru-iranje posameznikov, ki si jim delali posamezni predmeti težave. Potem ko so kon čali pri njem »dodatni« pouk -običajno iz matematike ali fizike, znal pa jim je pomagati tudi pri drugih predmetih, razen pri tujih jezikih -, so skoraj vsi uspeli. Zelo je ponosen tudi na občinsko priznanje, ki mu ga je svojčas podelila Izobraževalna skupnost Lendava. V pokoju je že sedmo leto. Z ženo in hčerko živi v Murski Soboti, kjer so si zgradili novo hišo. Čeprav ga ne čakajo službene obveznosti in bi torej lahko zjutraj v postelji poležal, vstane skoraj ved Še več ponaredkov Čeprav so časopisi, radio in televizija prinesli informacijo o fotokopijah 10.000-tolarskih bankovcev, ki naj bi blagajnike in druge prejemnike takega denarja opozorila na previdnost, so ponarejevalci oziroma razpečevalci tudi prejšnji teden vnovčili nekaj ponaredkov, na primer v dnevnem baru v Veliki Polani, kjer so našli ponaredek med izkupičkom; v trgovini na Cankovi, kjer je s takim denarjem skušala plačati H. M.; fotokopiranega desettisočaka pa so odkrili tudi v Agenciji za plačilni promet. Še bi se kaj našlo. Nasvet: bodite nezaupljivi (vsaj dokler ne bomo poročali o »tiskarnarju«) do vsakega bankovca s podobo Ivana Cankarja. Predsednik SKD Lipa Miinchen odstopil, društvo pa ne miruje Pripravljajo slovensko martinovanje Iz Miinchna, kjer so pred petimi leti ustanovili Slovensko kulturno društvo Lipa, v njem pa deluje tudi več zdomcev iz pokrajine ob Muri, je prišla pred kratkim novica, da je dosedanji predsednik Alojz Grojzdek (bil je tudi pobudnik) nepreklicno odstopil. Zanimalo nas je, ali je s tem ogroženo delovanje društva. Ladislav Varga (doma je iz Dobrovnika), ki je odgovoren za stike z mediji, je prepričan, da aktivnosti ne bodo zastale. Tako se prav zdaj pripravljajo na tradicionalno slovensko martinovanje, ki ga bodo pripravili 15. novembra v restavraciji Ro-senwirth (nedaleč od glavne železniške postaje v Miinchnu). •Imeli bodo družabne igre, žrebanje vstopnic ... In zakaj je dosedanji predsednik pravzaprav odstopil? Po Var-govih besedah se je za to odločil iz osebnih razlogov, ne pa, kot se govori, ker da bi se »skregali« zaradi finančnega stanja. Res pa je, da se je društvena blagajna v zadnjem času precej stanjšala, ker so imeli velike izdatke za nastopajoče glasbene skupine in umetnike iz Slovenije. Če bi imeli pokrovitelja, kot je to v primeru Lastovke v Ingolstadtu Mestna občina Murska Sobota, bi tudi oni prav gotovo lažje shajali. J. G. | no že ob 5.30, si prižge radio in posluša prva jutranja poročila, kajti nekaj ga enostavno vleče, da mora čimprej zvedeti, kaj je novega doma in po svetu. Večkrat vključi tudi pralni stroj, da izkoristi cenejši tok. Na vrsti sta prebiranje časopisov in jutranja kavica, ki jo spije skupaj z ženo. Potem ga čaka kurjenje peči za centralno kurjavo, nakupovanje, inštruii-ranje, delo na vrtu ... Z veseljem postori vse pri hiši, le pri štedilniku se ne znajde. Čeprav se mu bližajo sedemdeseta leta, še vedno večkrat sede tudi za volan avtomo- Šah je še vedno njegov velik konjiček. (Foto: J. G.) bila in se kam zapelje. In šah je še vedno njegov velik konjiček. Na vprašanje, ali spremlja tudi dogajanja oz. spremembe v šolstvu, pa nam je dejal: »Najbolj me zanimajo novosti glede srednješolske matematike. Mislim, da sem tu skoraj z vsem na tekočem. Na splošno pa.se mi zdi, da v šolstvu ni bistvenih sprememb. Občutek imam, da je premalo nadzora, kaj in kako delajo učitelji, in da v učiteljskih vrstah ni več takšne zavzetosti, kot je bila nekoč.« JOŽE GRAJ 12 »Šport vestnik, 6. november 1992 Prva državna nogometna liga Mura : Rudar 2 : 1 Murska Sobota - Igrišče v Fazaneriji, gledalcev 2.000. Sodnik: Gove-darevič (Ljubljana). Strelca: 0 : 1 Vidojevič (11), 1 : 1 Gutalj (26), .2 : 1 Gutalj (66). Mura: Nemec, Lukič, Ošlaj, Alihodžič, Ilič, Dominko, Cipot (Ci-rkvenčič), D. Baranja, A. Baranja, Vogrinčič, Gutalj. Korotan : Potrošnik 2 : 1 Prevalje - Igrišče Korotana, gledalcev 800. Sodnik: Borošak (Maribor). Strelci: 0 : 1 Kečan (41), 1 : 1 Silo (72), 2 : 1 Plesec (90). Potrošnik: Kuzma, Godina, Tratnjek, Zemljič, Bajič, Dvoršak, Črnko (Mirtič), Kečan, Zec, Franko (Škafar), Markovič (Zver). Druga državna nogometna liga | Nogometni komentar __________________ Mura prevzela vodstvo v 1. SNL Domžale : Nafta 1 : 3 Domžale - Igrišče Domžal, gledalcev 250. Sodnik: Žerak (Gorica). Strelci: 1 : 0 Mrak (27), 1 : 1 Hozjan (43), 1 : 2 Bursač (67), 1 : 3 Bedo (83). Nafta: Zver, Hozjan, Gaševič, Novak, Bedo, Drvarič (Horvat, Pal), Bursač, Šabjan, Gabor, Utroša, Baša (Nedelko). Tretja državna nogometna liga Bakovci: Turnišče 1 : 0 Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 100. Sodnik: Plošnik (Radlje). Strelec: 1 : 0 Prekazi (72). Bakovci: Šiftar, R. Papič, R. Berendijaš, Živič (Baler), Žekš, Kokaš, Matuš, Krančič, B. Berendijaš, Prekazi, Jerebic (G. Papič). Turnišče: Senica, Ternar, Albin Lackovič, Pucko, Albert Lackovič, Lutar, Litrop, Kovač, Rituper (Mujdrica), Lebar, Čizmazija. Dravinja: Črenšovci 1:3 Slovenske Konjice - Igrišče Dravinje, gledalcev 100. Sodnik: Mendak (MB). Strelci: 1 : 0 D. Horvat, 2 : 0 Hartman, 2 : 1 Sire, 3 : 1 D. Horvat). Črenšovci: Karoli, Pintarič (Zelko), Hartman, B. Horvat, Pucko, Hotko, Kustec, Vbroš (Vučko), Plej, Voti, Dejan Horvat (Darjan Horvat). Variš : Usnjar 3 : 1 Lakoš - Igrišče Varisa, gledalcev 100. Sodnik: Mauko (MB), Strelci: 1 : 0 Horvat (25), 2 : 0 Lebar (63), 3 :0 Gyurkač (74), 3 : 1 Kovačič (80). Variš: Pahor, G. Žalik, Bažika, Podgorelec, Bukovec, Kepe, J. Horvat, J. Žalik (Balantič), Lebar, Gyurkač (Kovač), Šabjan ( Pal). Odranci: Paloma 0 : 1 Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 150. Sodnik: Jozič (Velenje). Strelec: 0 : 1 Bezjak (39). Odranci: Marič, D. Kreslin, Vegič, Marinič (Sebastjan Kavaš), Virag, Ulen, Stanko Kavaš, Jovanovič (Zakojč), Puhar, Cener, Radikovič. Goričanka : Kovinar 2 : 0 Po štirinajstem kolu prvenstva v prvi državni nogometni ligi je soboška Mura prevzela vodstvo na lestvici. To je podvig, ki ga pred začetkom prvenstva niso napovedovali niti najbolj vneti privrženci soboškega prvoligaša. Na dlani je, da je trenerju Milanu Koblencerju in njegovemu pomočniku Jožetu Karoliju uspelo uglasiti sicer kakovosten, a do nedavnega precej razglašen igralski potencial starejše in mlajše generacije NK Mura. Soboška Mura, ki je z dolgoletno tradicijo pojem slovene-ga nogometa, v letošnjem državnem prvenstvu v Fazaneriji še ni bila premagana in zadnjih osem kol ni iz- gubila, to pa ji je pripomoglo, da se je povzpela na najvišjo stopnico. Najbolj pomembno pa je, da so Sobočani na zadnjih nekaj tekmah z odlično in učinkovito igro navdušili številne ljubitelje nogometa, ki se zopet zbirajo v Fazaneriji. Srečanje z velenjskim Rudarjem, ki igra trd nogomet, je to samo potrdilo, četudi Sobočani tokrat niso tako blesteli kot na prejšnjih dveh tekmah. Zanesljiva igra v obrambi na čelu z mladim vratarjem Nemcem, izkušenost Alihodžiča in Iliča, prodorna in kombinatorna igra Lukiča in Dominka, ki igrata iz tekme v tekmo boljše, nevarni pobegi Adama Ba- ranje in mladega Vogrinčiča ter iznajdljivost napadalca Gutlja, ki se je s 7 zadetki prebil na drugo mesto strelcev, pa je lahko jamstvo, da bodo Sobočani vodstvo na lestvici tudi obdržali in postali jesenski prvak, to pa bi bil največji uspeh v samostojni Sloveniji. V preostalih štirih kolih bo Mura gostovala v Mariboru in Ljubljani (Vevče) ter igrala doma s Primorjem iz Ajdovščine in Potrošnikom iz Beltinec. Manj zadovoljstva je pri drugem prekmurskem prvoligašu Potrošniku iz Beltinec. Na dveh gostovanjih v Velenju in Prevaljah so Beltinčani ostali praznih rok. Na Rogašovci - Igrišče Goričanke, gledalcev 200. Sodnik: Teršek (Laško). Strelca: 1 : 0 Nemec (34), 2 : 0 Kosednar (73). 1.SNL Rezultati - 14. krog Mura : Rudar 2 : 1 Korotan: Potrošnik 2 Olimpija : Maribor 3 : Gorica : Vevče 2 : 1 Publikum : Primorje 6 Mura 14 8 3 3 Gorica 14 8 2 4 Maribor 14 8 1 5 Primroje 14 7 2 5 Olimpija 14 5 6 3 Publikum 14 5 4 5 Korotan 14 4 5 5 Rudar 14 4 4 6 Potrošnik 14 4 1 9 Vevče 14 2 210 : 1 1 : 2 22:16 27 23:12 26 21.10 25 26:22 23 21:19 21 26:25 19 12:17 17 16:16 16 14:26 13 11:29 8 2. SNL Rezultati - 13. krog Domžale : Nafta 1 : 3 Železničar: Zagorje 2 Drava : Koper 0 : 3 Črnuče . Dravograd 1 Šentjru : Aluminij 4 : 1 Elan : G. opekarne 3 : Rudar: Triglav 1 : 2 Jadran : Šmartno 2 : 3 Triglav 1311 1 1 Koper 13 9 3 1 Železničar 13 7 4 2 Domžale 13 6 4 3 Elan 13 5 5 3 Šentjur 13 5 4 4 Dravograd 13 4 6 3 Nafta 13 4 5 4 Aluminij 13 5 2 6 Jadran 13 4 3 6 Rudar 13 4 2 7 Šmartno 13 3 4 6 G.opekarne 13 2 6 5 Drava 13 2 4 7 Zagorje 13 2 3 8 Črnuče 13 2 2 9 : 1 . : 5 0 32:11 40:8 21.12 18:14 21:20 17:17 18:15 16:14 15:18 15:21 11:18 23:26 17:26 9:14 11:24 12:38 34 30 25 22 20 19 18 17 17 15 14 13 12 10 9 8 Goričanka: Nemec, Smodiš, Kolar (Miller), Šalamon, Kren, Šuša (Skledar). Poredoš (Vogrinčič), Kovač, Horvat, Kosednar. 1. M N L MS Rezultati -11. krog Lesoplast: Čarda 2 : 0 Univit : Kerna 3 : 4 Vega : Roma 2 : 2 Piramida : Beltrans 2 : 0 Ižakovci: Tromejnik 1 : 0 Ljutomer : Serdica i 0 : 2 Kerna 11 8 1 2 24:11 25 Čarda 11 7 1 3 31:16 22 Beltrans 11 6 2 3 29:19 20 Univit 11 5 4 2 30:17 19 Piramida 11 6 1 4 21:18 19 Serdica 11 6 1 4 13:12 19 Roma 11 5 2 4 30:29 17 Ižakovci 11 4 3 4 14:13 15 Lesoplast 11 3 3 5 18:17 12 Tromejnik 11 3 1 7 17:22 10 Vega 11 1 2 8 12:26 5 Ljutomer 11 1 1 9 8:47 4 1. MNL Lendava Rezultati - 12. krog Dobrovnik : Polana 4 : 1 Nedelica : Bistrica 1 : 1 Hotiza: Renkovci Panonija: Kobilje Renkovci 12 8 Polana 12 6 Panonija 12 5 Bistrica 12 4 Nedelica 12 3 Hotiza 12 4 Kobilje 12 3 Dobrovnik 12 3 0 : 0 3 :1 2 2 37:14 26 4 2 19:12 22 5 2 21:22 20 3 5 17:20 15 5 4 14:18 14 2 6 18:27 14 2 7 20:24 11 1 8 25:34 10 Odbojkarski komentar Soboški odbojkarji vodijo v 1. A-ligi Končan je bil prvi krog tekmovanja v državni članski odbojkarski L A-ligi. Največje presenečenje so pripravili odbojkarji Pomgrada iz Murske Sobote, ki so brez poraza na prvem mestu. Takega uspeha prav gotovo nihče ni pričakoval, zlasti še, ker je v moštvu prišlo do nekaterih igralskih sprememb. Kot je znano, so se v klubu odpovedali obema tujcema, v svoje vrste pa so ponovno pritegnili domačina, izkušenega igralca in državnega reprezentanta Dejana Fujsa ter Tomasa Čeha. Na klopi pa imajo še nekaj mladih in obetavnih odbojkarjev, ki jih občasno vključujejo v igro. Trenerju Romanu Ratkaju in njegovemu pomočniku Borutu Pračku je uspelo moštvo dobro pripraviti in rezultati niso izostali. Svojo pravo vrednost so Sobočani zlasti pokazali na zadnjih dveh tekmah, ko so na Ravnah premagali še neporaženega Fužinarja in doma državnega prvaka Salonit iz Kanala. S svojimi igrami pa so odbojkarji Pomgrada navdušili tudi gledalce, ki se zopet vračajo na njihove tekme. Tako se je na zadnji tekmi v Murski Soboti med Pomgradom in Salonitom zbralo okrog 300 gledalcev. Ljubitelji odbojke lahko pričakujejo, da bodo Sobočani s tako zavzeto igro nadaljevali in se zopet znašli na tekomavnju za evropski pokal, kar je tudi želja kluba. V najvišjem kakovostnem razredu ima Pomurje tudi dva predstavnika v ženski konkurenci L A-lige: Soboto in Ljutomer Zavarovalnico Maribor. Po prvem delu prvenstva je ekipa Sobote na četrtem, Ljutomera pa na šestem mestu. V obeh klubih so ob nekaterih igralskih spremembah pred začetkom tekmovanja pričakovali nekaj več. Sobočanke so sicer dobro štartale, vendar nepričakovano izgubile v pomurskem derbiju z Ljutomerom, sicer bi lahko bile na tretjem mestu. Ljutomerčnake pa so si boljšo uvrstitev pokvarile prav v zadnjem kolu, saj so doma nepričakovano izgubile z ekipo Krima. Vsekakor pa lahko trenerja Drevenšek (Sobota) in Kolednik (Ljutomer) v nadaljevanju prvenstva pričakujeta manj spodrsljajev in boljšo uvrstitev. Dejan Fujs - velika okrepitev odbojkarjev Pomgrada Odbojkarji Ljutomera so po prvem delu prvenstva v državni L B -ligi na solidnem tretjem mesto z enakimštevilom točk kot drugouvrščeni Žužemberk. Če bodo v nadaljevanju nekoliko izboljšali igro, imajo Ljutomerčani lepe možnosti, da se ponovno uvrstijo v L A-ligo, kar je tudi njihova želja. Feri Maučec tekmi s Korotanom v Prevaljah ® sicer zaigrali dokaj dobro, povedli z golom Kečana in imeli lepe prl ložnosti za zmago (najlepso Je imel Markovič), ki pa jih niso iz 0 ristili. Premalo zbrana in neo g vorna igra nekaterih iS^ končnici tekme, ko so imeli ioc^ tako rekoč že v žepu, pa jim je pet prinesla razočaranje, saj Korošci dosegli zmagovit zadel tik pred sodnikovim žvižgom. z* bodo morali Beltinčani v preost^ štirih tekmah zaigrati veliko in učinkoviteje, če bodo ho e držati stik s preostalimi mos dolnji polovici lestvice. Nogometaši Nafte iz Len a • v letošnjem prvenstvu niso naj štartali, pa so pripravili v stem kolu druge državne lige P. no presenečenje. Tokrat so n v gosteh premagali četrtouvr^’ Domžale in se povzpeli na mesto. Upajmo, da je do , Lendavčanov v Domžalah ni za lepši konec jesenskega venstva in uvrstitev Nafte mesto, ki ji po kakovosti pnp Prekmurski tretjeligas ljujejo z dobrimi refulta'\ „^ stem kolu tretje drzavtuM ne lige so kar štirikrat enkrat izgubili. WvecJ ?ellrfi nečenje so pripravili nogj Varisa iz Lakoša, ki so P Usnjarja iz Šoštanja in ^os stopili domačo zmago, čeprav so i brez dveh standardnih Horvata in Hepeja. Pri■ derbi med Bakovci in tu pe s težavo dobili gostitelji^! kazi nekaj minut pred KOI e. ločil izid tekme. Prijetf^ nečenje so pripravili tudi „, taši Črenšovec, ki so ZL jfijcah-Dravinjo v Slovenskih fovi-Zmaga Goričanke z zftfLrfiisil narjem iz Maribora, k‘sl zmage, je bila pričakal liko pa so razočarali ^(ili Odranec, ki so po s doma nepričakovano otipaj1 lomo s Sladkega Vrha pek razveseljivo, da so ]estW' murska moštva pravP^ uaiičeC ce. Odbojka Pomgrad brez poraza v vodstvu V sedmem krogu prvenstva v državni moški odbojkarski 1. A-ligi je Pomgrad v Murski Soboti gostil državnega in pokalnega prvaka Salonit iz Kanala in po dobri igri zmagal s 3 : 1 (15 : 5, 13 : 15, 15 : 3, 15 : 10). Sobočani, ki so nastopili brez poškodovanega Bačviča, so z igro navdušili številne gledalce in dokazali, da njihovi dosedanji uspehi niso bili naključni. Tako so po prvem delu prvenstva brez poraza na prvem mestu. Pomgrad Murska Sobota: Berdon, Tot, Kerec, Čeh, Marič, Tinev. Topovšek, Poredoš, Fujs. Odbojkarji Pomgrada bodo v soboto ob 20. uri gostili ekipo ljubljanske Olimpije. (FM) ligi je Ljutomer ekipo Simonovegazal |j:4' s 3:0(15: 13, 15 Gostje so se enakovr^.-ijVp' z razpoloženimi gosti 3. SNL vzhod Rezultati - 11. krog Kungota : Unior 1 : 2 Dravinja : Črenšovci 1 : 3 Goričanka : Kovinar 2 : 0 Variš : Usnjar 3 : 1 Bakovci : Turnišče 1 : 0 Pobrežje : Pohorje 2 : 4 Odranci: Paloma 0 : 1 2. MNL MS vzhod Rezultati - 12. krog Bogojina : Porsenjakovci 0 :5 Hodoš : Rotunda 5 : 1 Šalovci: Tešanovci 2 : 0 Grad prost Prosenjak. 11 9 0 2 37:12 27 Hodoš 10 8 0 2 38:17 24 Grad 10 6 1 3 36:20 19 Šalovci 11 5 1 5 30:33 16 Tešanovci 10 4 1 5 23:29 13 Rotunda 10 1 1 8 19:46 4 Bogojina 10 1 0 9 18:44 3 Poraza Sobote in Ljutomera V sedmem krogu prvenstva v državni ženski odbojkarski 1. A-ligi sta obe pomurski ekipi ostali praznih rok. Odbojkarice Ljutomera Zavarovalnice Maribor so gostile ekipo Krima iz Ljubljane in nekoliko presenetljivo izgubile z 1 : 3 (14 : 16, 6: 15, 15: 12,5: Šport od tod in tam Pohorje 11 9 1 1 40:14 28 Črenšovci 11 8 1 2 28:13 25 Bakovci 11 7 1 3 31.16 22 Odranci 116 3 2 19:8 21 Goričanka 116 3 2 21:14 21 Unior 115 2 4 13:19 17 Paloma 11 5 1 5 26:17 16 Dravinja 11 5 1 5 20:22 16 Kungota 113 2 6 13:24 11 Usnjar 11 3 1 7 12:21 10 Turnišče 112 3 6 17:23 9 Pobrežje 112 3 6 11:30 9 Variš 11 2 2 7 13:30 8 Kovinar 110 4 7 7:22 4 2. MNL MS zahod Rezultati - 12. krog Cankova : Pušča 2 : 3 Lipa : Makoter 2 : 1 Slatina : Apače 4 : 3 Gančani: Dokležovje 2 : 3 Lipa 11 7 1 3 26:15 22 Apače 11 5 4 2 23:15 19 Makoter 11 5 4 2 21:13 19 Pušča 11 6 0 5 24.28 18 Gančani 11 4 2 5 20:16 14 Cankova 11 5 2 5 24:24 14 Dokležovje 11 4 2 5 22:24 14 Slatina 11 1 1 9 17:42 4 15). Ljutomerčanke so tokrat učinkovite ob mreži. Ljutomer slabo igrale v polju in bile ne- Zavarovalnica Maribor: Kodila, Odbojkarji Pomgrada iz Murske Sobote so še vedno brez poraza. Tokrat so ugnali državnega iz Kanala. Fotografija: Jure Zauneker Martinov tek - V soboto, 8. novembra, bo 15. tradicionalni Martinov tek, pohod in kolesarjenje na 21 km dolgi progi Radenci-Bratonci, ki ga organizirata Tekaška sekcija Radenske in Turistično društvo Bratonci. Štart bo pred hišo Martina Sreša v Radencih za pohodnike ob 8.00, za tekače ob 9.30 in za kolesarje ob 10.30. Prispevek udeleženca je 600 SIT. Mali nogomet - V Hevizu na Madžarskem je bil mednarodni turnir carinikov v malem nogometu. Tekmovanja so se udeležili tudi cariniki iz Murske Sobote in zasedli prvo mesto. (F. B.) Mali nogomet - V šestem kolu prve državne lige v malem nogometu je ekipa Interierja Meteorplasta v Ljutomeru premagala Mile Petovio s 6 : 5 in dosegla prvo mesto. (Stojko 2, D. Novak 2, Hošpel in Nemec). V tekmovanju druge državne lige v malem nogometu je Agrotim iz Ljutomera v pomurskem derbiju premagal Marca Pola iz Murske Sobote z 8 : 5. Najboljši strelci: Modlic in Makovec po tri pri Agrotimu in Šedelj tri pri Marco Polu. Železne Dveri Unikat Belec in Mizarstvo Širovnik sta igrala s 5 : 5 (Kemenšek in Vrbnjak po 2 ter Potočnik).(NŠ) Stankovič, Šoštarič, Kosi, Vrbnjak, Pirher, Štumperova, Vrečko. Odbojkarice Kemiplasa Koper pa so gladko premagale Soboto s 3 : 0 (15 : 6, 15 : 1, 15 : 5). Sobočanke so tokrat igrale daleč pod svojimi sposobnostmi, saj je bila tekma končana v slabi uri. Sobota: Zaporožec, Drevenšek, Kopilova, Šlebinger, Kuhar, Moreč, Časar, Kerčmar, Kolar. V naslednjem kolu igra Sobota v soboto doma s Krimom, Ljutomer pa prav tako doma z Bledom. FM, NŠ) Zmaga Ljutomerčanov V sedmem krogu prvenstva v državni moški odbojkarski 1. B- vem polčasu. Šmauc, Babič. Su ^§) Savič, Pirher, RaJn ’ gjd 4 A &0 n 14 Odbojka - 1 •M Pomgrad Fužinar Salonit Gradis Olimpija Šoštanj Kamnik Krka Odbojka Branik Koper N. mesto Sobota Krim Ljutomer Bled ŠOU 7 7 7 7 7 7 7 7 7 6 5 4 3 1 1 1 0 1 2 3 4 6 6 6 & ?! 1» 6 1 l 7 7 7 7 7 7 7 7 7 6 4 3 2 2 0 0 1 3 3 4 5 5 7 g; i • !J $ 6 4 0 vestnik, 6. november 1997 »Šport 13 j na travi Košarka Kegljanje Lek jesenski prvak . Odigrano je bilo zadnje kolu imenskega dela prvenstva v dr-žwni članski ligi v hokeju na travi. Srečanje med Lekom iz Lipo-Vec in Triglavom iz Predanovec se je končalo neodločeno 2 : 2 (L Maučec in Gomboc za Lek ’er Fajs in Fujs za Triglav), Mur-ska Sobota pa je premagala Molske Toplice s 3 : 2 (G. Zelko, ™rvat in Časar za Mursko So-Ater Hauko in Vidmajer za Moravske Toplice). Svoboda iz Ljubljane je bila prosta. Zagorje zmagalo v Radencih V petem krogu prvenstva v državni moški košarkarski 1. B-Iigi je v Radencih gostovala vodeča ekipa Zagorja in premagala domačo Radensko s 84 : 74 (36:34). Gostiteljem je le v prvem polčasu uspelo priti v vodstvo s 25 : 24, kaj več pa jim proti boljši ekipi Zagorja ni uspelo. Strelci za Radensko: Želj 21, Karlo 17, Ulaga 16, Bratkovič 6, Ojsteršek 5, Rojko 5, Balažič 2, Pa- vlin 2. V prihodnjem kolu gostuje Radenska pri mladi ekipi Olimpije v Ljubljani. Pričakovan poraz v Celju V osmem krogu prvenstva v državni ženski košarkarski ligi je ekipa Pomurja Skinyja gostovala v Celju in po pričakovanju izgubila z ekipo Ingrada z 49 : 97 (29 : 46). Boljše gostiteljice so si že v prvem polčasu zagotovile visoko vodstvo s 17 točkami, v nadaljevanju pa so vodstvo povečevale. Strelke za Pomurje Skiny: Jo-cičeva 14, Horvatova 13, Huz-jakova 7, Glišičeva 7, Svetinova 5 in Matejeva 3. V prihodnjem kolu igra Pomurje Skiny v soboto doma z ekipo Odeje Marmorja iz Škofje Loke. Mariki Kardinar srebro, Hary Steržaj peti lek ^boda pobota Toplice 4 4 4 4 4 3 2 2 1 0 1 2 1 0 0 0 0 1 3 4 10:2 9:4 7:2 4:9 2:15 7 6 5 2 0 ] V Velenju je bil drugi odpr-7^, ti turnir za kadete, na kate-2?1 je sodelovalo 976 igralcev iz /slovenskih klubov. Med njimi Mio tudi 10 Pomurcev. Z nji-Mo uvrstitvijo ne moremo biti Jvoijni, to še posebno velja za 1Vca> ki se je kot četrti nosilec , tstil šele med šestnajsterico. ^Puspeh je dosegel Ocepek, ki 'uvrstitvijo med osmerico do-JMsvoj največji uspeh pri kade-MM. U.) | Na volilni skupščini Na-S miznoteniškega kluba Mo-Xe Toplice Sobota so za predelka ponovno izvolili Viktorja X, ki je bil že doslej zelo us-Stn vodja kluba. sNTL moški pobota Bie 'Mor An S Oko K1"' 9 9 0 50:13 18 II 9 8 1 48:15 16 9 7 2 41:22 14 9 5 4 40:23 10 9 5 4 34:29 10 9 4 5 30:33 8 9 4 5 28:37 8 9. 2 7 19:44 4 9 1 8 16:47 2 9 0 moški 9 i 4:59 0 9 8 1 50:13 16 9 7 2 40:24 14 9 7 2 40:24 14 9 6 3 36:27 12 9 5 4 32:31 10 9 4 5 27:36 8 9 3 6 30:33 6 9 2 7 22:41 3 9 1 8 21:42 2 9 2 7 17:46 2 ^dminton Šport od tod in tam Strelstvo - V zaostali pr-____J venstveni tekmi drugega kroga prve državne strelske lige je ekipa SD Kolomana Flisarja s Tišine v gosteh premagala Trnovo s 1732 : 1727 krogov. Najuspešnejši v ekipi Tišine je bil Drago Pertoci s 582 krogi. Nogomet - V Črenšovcih je bilo finale mladinskega nogometnega pokala na območju MNZ Lendava za mladince do 18 let. Sodelovala so štiri moštva. Zmagala je Nafta iz Lendave pred Turniščem in Panoramo iz Črenšovec. (F.B.) | Judo Priznanja Sobočanom Kegljavci Radenske, ki tekmujejo v drugi državni ligi. Stojijo od leve: Hojnik, Drvarič, Šalamun, Kučan, Šebjanič, Kos; čepijo: Steržaj, Mavser in Lešnik. Fotografija: J. Zauneker Košarka - V petem krogu prvenstva v tretji slovenski košarkarski ligi vzhod je ekipa Ruš visoko premagala Lindau Miarte iz Lendave z 89 : 76 (49 : 37). Najboljši strelci: Feher 16, Cor 16, Neuvirt 15, Granfola 11 itn. (F. B.) Tenis - Mladi teniški igra-___J lec Zoran Golubovič s Hotize je sodeloval na treh turnirjih in dosegel lep uspeh. Na tekmovanju za pokal swinga v Radencih je med dečki do 9 let zasedel prvo mesto. Na turnirju v Ljubljani za dečke do 10 let in na turnirju v Portorožu za dečke do 12 let pa se je uvrstil v četrtfinale. Športna zveza Gornja Rad-____ gona - Športni delavci iz klubov in društev gornjeradgon-ske občine so Zvezo telesnokul-turnih organizacij na skupščini preimenovali v Športno zvezo Gornja Radgona. Za predsednika so izvolili Lojzeta Filipiča. Šah - Na oktobrskem mla-____ dinskem šahovskem turnirju Radenske Pomgrada iz Murske Sobote je sodelovalo 11 šahistov. Zmagal je G. Tompa z 9,5 točke pred M. Kovačem, 8, N. Tompo in M. Vučkom, po 6,5 točke. V nemškem Kelsterba-chu blizu Frankfurta je bilo tekmovanje za svetovni pokal v kegljanju za posameznike in posameznice. Sodelovalo je 16 državnih prvakinj in 17 državnih prvakov. Našo državo sta zastopala Marika Kardinar iz Dobrovnika, ki tekmuje za Miroteks iz Celja, in Hary Steržaj iz Ljutomera, ki na-. stopa za Konstruktor iz Maribora, ter se odlično odrezala. Marika Kardinar je zasedla drugo mesto in osvojila srebrno medaljo, Hary Steržaj pa je bil peti. Pomurska kegljaška junaka sta se izkazala že v kvalifika- Marika Kardinar cijah, saj je Kardinarjeva podrla 481 kegljev, kar je drugi najboljši rezultat za Doboševo iz Češke (504). V četrtfinalu je premagala Juhaszovo (Madžarska) s 4 : 0 (164:153 in 166:158). V polfinalu je tudi opravila z Dobeševo s 4 : 0 (172:160 in 168 : 161). V finalu pa je klonila pred Nemko Hoffmanovo z 0 : 4 (169:174 in 162 : 177). Hary Steržaj je v kvalifikacijah podrl 504 keglje, kar je bil Hary Steržaj tretji najboljši rezultat. V četrtfinalu pa je izgubil s tesnim rezultatom proti Hru-buju (Češka) z 2 : 4 (179 : 185, 189 : 180 in 182 : 185). Marika Kardinar je tako svojim številnim odličjem dodala še eno, ki pa ima gotovo posebno težo, saj se imela pred tekmovanjem težave s poškodbo in boleznijo. Tudi peto mesto Steržaja je odličen dosežek, zlasti še, če upoštevamo, da . je tekmoval prehlajen. Naša državna prvaka sta tako samo potrdila, da sodita v svetovni vrh. Čestitamo! Feri Maučec Na jubilejni skupščini Judo zveze Slovenije ob praznovanju 45-letnice delovanja so zaslužnim športnikom in športnim delavcem podelili priznanja. Ta so med drugimi prejeli tudi Sobočani. Bronasto plaketo Judo zveze Slovenije za 15-letno delo sta prejela Žoran Kos in Tarik Mazu-zi, srebrno medaljo za 25-letno delo je dobil Danijel Kisilak, zlato medaljo za 30-letno delo pa so podelili Štefanu Vehabu. Visoko priznanje za 35-Ietno delo - mojstrski pas 6. DAN - pa je dobil Tonček Kos. Športni obrazi Lučka Cvetko in Jasna Šantavec dvakratni DP tur* lagala Karina Sekereš i je °avi j.e bil drugi C-turnir v badmintonu za jakostno lestvico, pci j2°rSaP’ziral BK Mladost iz Lendave. Med 31 igralkami in ^tih klubov so sodelovali tudi Lendavčani in dosegli lep Pr dJb°Ue se je izkazala Karina Sekereš, saj je pri ženskah za-|P°vič ° Tanja Radakovič je bila tretja. Pi moških je V. Xt()2ase1«. Doslej je že dva-X.. °Val na olimpiadi mla-X Cer leta 1993 na Nizo- zemskem, kjer je zasedel dvanajsto mesto, in v Angliji leta 1995, kjer je bil osmi. Lani je bil na svetovnem mladinskem prvenstvu na Portugalskem, kjer je zasedel 14. do 18. mesto. Tudi letos je dosegel dobre rezultate na državnem in mednarodnem tekmovanju. Na državnem mladinskem prvenstvu je v kategoriji do 60 kg je zasedel prvo mesto in osvojil naslov državnega prvaka. Na mednarodnem članskem tekmovanju v Splitu je bil drugi. Na evropskem pokalnem mladinskem tekmovanju v Budimpešti na Madžarskem pa je zasedel tretje mesto. Za letošnje svetovno mladinsko prvenstvo se že dalj časa vneto pripravlja pod strokovnim vodstvom klubskega trenerja Daniela Kisilaka. Sicer pa je bil tudi na skupnih pripravah reprezenatnce v Rusiji, Ukrajini in na Madžarskem ter doma na Pokljuki, Izoli in Murski Soboti. Pričakuje, da se bo na svetovnem prvenstvu, kjer bo sodelovalo blizu 500 tekmovalcev iz 46 držav, uvrstil v četrtfinale. (FM) Petindvajsetletni Boštjan Maček iz Bodonec, član SD Štefana Kovača Trap iz Murske Sobote, zaposlen pri Mlinopeku v Murski Soboti, bo od 6. do 14. novembra sodeloval na svetovnem prvenstvu v streljanju na glinaste golobe, ki bo v Limi v Peruju. Poleg Mačka bosta našo državo na svetovnem prvenstvu zastopala še Andraž Lipolt iz Ilirske Bistrice in Matej Žnidarič iz Nove Gorice. Boštjan Maček, ki se s streljanjem na glinaste golobe ukvarja že osmo leto, je letos dosegel nekaj izvrstnih rezultatov. Bil je zmagovalec finala prve državne lige, zmagovalec državnega pokala in zmagovalec državnega lovskega prvenstva. Na državnem prvenstvu je lani zmagal, letos pa je podprvak. Letos je sodeloval tudi na prvem evropskem prvenstvu v Helsinkih na Finskem, kjer je zasedel 9. me--sto, kar je bil lep uspeh. Da je lahko dosegel tako dobre rezultate, se ima zahvaliti tudi pokrovitelju Mlinopeku in drugim, ki so mu pogali, k • ter Jožetu Bratini iz Križevec pri Ljutomeru, ki ga ves čas oskrbuje s kakovostnimi naboji. Za svetovno prvenstvo, kjer bo sodelovalo okrog 300 tekmovalcev in kjer bo prvič nastopil, se je vestno pripravljal in upa, da tudi rezultati ne bodo izostali. Želi si, da bi se uvrstil med prvo tretjino tekmovalcev. (FM) Strelstvo Vodi SD Gančani Končan je bil prvi krog regijskega tekmovanja v streljanju s serijsko zračno puško. Največ uspeha so imeli tekmovalci SD Gančani, ki so na prvem mestu. Rezultati - Gančani: Jezero 1093:1043, SCT : Sebeborci 1081:1062, Škorpijon : Coal 1056:1035, Bakovci: Varstroj 1045:1053 in Dolina : Radgona 1024:1036 krogov. Vrstni red: 1. SD Gančani, 2. SD SCT Murska Sobota, 3. SD Škorpijon Murska Sobota. Med posamezniki je bil najuspešnejši Kuzma (SCT) s 376 krogi pred Čontalo (Sebeborci), 371, in Horvatom (SCT), 368 krogov. (F. Horvat) Športna literatura Kajakaši in kanuisti na valovih Mure letošnjem finalu državnega prvenstva v Kranju, kjer je postala dvakratna državna prvakinja med mlajšimi deklicami. Ti rezultati soji velika spodbuda za nadaljnje delo in tekmovanje, zato upa, da bo tudi v prihodnje dosegala dobre rezultate. Jasna Šantavec, ki obiskuje Srednjo zdravstveno šolo v Rakičanu, seje začela sistematično ukvarjati s hitrostnim rolanjem pred dvema letoma. Svoje največje uspeje je dosegla letos tako Športna zveza Murska Sobota nadaljuje izdajanje športne literature in pred ljubitelji športa, zlasti kajakaštva in kanuizma, je že osma športna knjižica. Napisal jo je neutrudni športni novinar Feri Maučec in tako svojo bilanco knjižic o zgodovini pomurskega športa povečal z dvanajstim delom. Tokrat seje lotil kajakaštva in kanuizma, ki je v pomurskem prostoru razvit 'v treh centrih - Krogu, Bistrici in Petanjcih, najdaljšo tradicijo pa ima v Krogu. Uvod je napisal župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic, ki navaja, da so dosežki kroških ka-jakašev in kanuistov izjemni in ta šport uvrščajo med najvidnejše v posamičnih športih, zlasti pa v naši novi državi Sloveniji. Svoj prispevek je dal tudi Janez Sever, ki opisuje prve začetke tega športa in predvsem prve korake. V ta šport je bilo vključenih veliko amaterskih delavcev in tekmovalcev. Knjižica je tudi slikovno bogato opremljena in lahko kronološko spremljamo vse pomembnejše dogodke. Petinštiridesetletnica je tako poudarjena in približana bralcem, da bodo bolje spoznali razvoj tega vodnega športa na naši reki Muri. Velikokrat smo že poudarili, da je tak način zapisovanja zgodovine športa v našem okolju pomemben, saj bi bili pozabljeni številni dogodki in uspehi, zlasti pa začetki. Ob tej priložnosti čestitamo avtorju Feriju Maučecu za nov prispevek v športnem založništvu, enake čestitke pa veljajo tudi vsem ljubiteljem kajakaštva in kanuizma v pomurskem prostoru ob 45. jubileju. Ludvik Zelko 14 l/. naših krajev vestnik, 6. november 1997 Darovi narave - Marija Jud iz Nuskove 29 je nadvse ponosna na letošnji pridelek krmne pese, saj tako dolgih in debelih (tudi težkih) plodov kot letošnjo jesen že leta in leta ni pridelala. Prav je, da se je pustila z njimi fotografirati. Naj... pesa je bila dolga 47 centimetrov, tehtala pa je 10 kilogramov. Zgodi se pač, da je narava radodarna. - Fotografija: I. Juhnov V Radencih bodo pokojniki vendarle lahko našli svoj mir in zadnje počivališče, kajti doslej so umrle iz tega zdraviliškega kraja morali pokopavati na pokopališčih v Gornji Radgoni, Svetem Juriju ob Ščavnici, na Kapeli ali celo v Križevcih pri Ljutomeru. No, od zadnje nedelje v oktobru ne bo več tako, saj so Radenci ob blagoslovu dobili svoje novo pokopališče, ki je že »v uporabi«. TOMO KOLEŠ Foto: NATAŠA JUHNOV Prekmurski lovci v Tržiču in Borovljah Sekcija lovskih čuvajev in tehnikov Zveze lovskih družin Prekmurja je organizirala strokovno usposabljanje svojih članov. V ta namen so si ogledali razstavi v Tržiču in Borovljah na avstrijskem Koroškem z naslovom Vse je lov. Udeleženci so bili zelo zadovoljni s tako obliko strokovnega izobraževanja, saj so lahko obogatili svoje znanje o gojenju divjadi in varstvu narave. Ob tem so izrazili željo, da bi s podobnimi oblikami strokovnega usposabljanja nadaljevali tudi v prihodnje. M. J. VABLJIVA TOČKA - Vaško-gasilski dom z bližnjo Potrošnikovo trgovino in bifejem v Meščan-cih privablja številne domače in tuje obiskovalce. Nič čudnega, če imajo ta del kraja za nekakšno središče dogajanja. Besedilo in fotografija: M. JERŠE □ LIPOVCI-Za gradnjo vodovoda Lipovci-Gančani je sklenjena pogodba v višini 22 milijonov tolarjev. Prav tako bo nared dokumentacija za primarni vodovod Ižakovci-Dokležovje. Sicer pa je stala gradnja cevovoda Bratonci-Lipovci-Gančani okrog 22 milijonov tolarjev. MJ I BELTINCI - Občina Bel’ ----1 tincije dala 1,5 milijona tolarjev posojila Kmetijski zadrup Beltinci za nujne posege v kmetijstvu. Ta kredit bodo vrnili tako, da občina ne bo nakazovalare-gresa, ki ga bo uveljavljala KZ Beltinci. M. J. ZLATOPOROČENCA RAJH - Lep jubilej - 50-letnico »jarma« - sta praznovala Terezija in Jože Rajh iz Murske So*" Ini zlatoporočni obred je opravil Stanko Farkaš, ki jima je darilo in zlatoporočno listino ter tudi čestital v imenu Murska Sobota. Jožeta, ki je bil pred upokojitvijo sprevod*’*; Murska Sobota, so se z lepimi željami in darilom spomnili tu nekdanji sodelavci. - Cerkveni zlatoporočni obred pa v cerk1'* laja v Murski Soboti opravil župnik Martin Horvat. Kata*’”’' Rajhova sta dala življenje trem hčeram: Tereziji, Mariji’n a prav; Imata pet vnukinj in enega vnuka ter osem pravnukinj ol^ sta tud' nukov. Z zdravjem za zdaj nimata težav in tudi to je razlog, “ na jesen življenja - srečna. - Fotografija: Suzana F. Matko VSelišče še vedno prihajajo turisti in umetniki, vendar manj kot pred 25 leti - Galerija Domačija za nove rodove Vztrajen slikar Lojze Veberic V Seliščih, naselju blizu Sv. Jurija ob Ščavnici, živi danes v 30 domovih kakih 150 duš - Pred 25. leti jih je bilo še manj, a je bilo življenje tukaj živahno Lojzetovo upanje je v novih rodovih. V poslopju živita njegova hči Vesna in vnukinja Špelca. Hči je grafična oblikovalka in tudi vnukinja je izreden likovni talent. Prebivalci Selišč, ki imajo hiše razmetane daleč naokoli, pogrešajo čase, ko je bilo okoli Domačije bolj živahno. Živeli so s tukajšnjimi prireditvami in pogosto so napekli domače »gibance« in druge dobrote ter jih ponudili gostom. Tukaj je večkrat pel so- tuji turisti, skupine pa P še danes. In Lojze Veberič ne Vedno znova ubira nova pota. Zdaj prenaša na P mača polja. Spomin na preživeto v mirnih Se >’ njem vedno živ. In rad s । otfok na mamo, kije rodila * ^tj6 Zdaj žive še štirje. Ma”1 stol' izdelal celo skulptu^' pred Domačijo, in v .e^pi , pomeni skoraj večnost. J »Mama, za vse ti iskre ‘ Sem so se vozili pomembni slovenski glasbeniki, slikarji... Vabila jih je domačija soboškega slikarja Lojzeta Veberiča, kije bila predana 14. oktobra 1972. leta (na dan praznika takratne gornjeradgon-ske občine) novi namembnosti. Beseda teče o dvorcu, ki so ga zgradili Veberičevi predniki, in sta bili v njem od leta 1880 do 1966 trgovina ter gostilna. Na spominski plošči, vzidani na poslopju, piše: »V zahvalo svojim staršem dom obnovili hvaležni otroci.« Ni še tako dolgo, ko je Lojze Veberič v soboški galeriji razstavljal svoja slikarska platna in poslikano keramiko. Na otvoritvi se je zbralo izjemno veliko ljubiteljev likovne umetnosti. In to je bil tudi povod, da obiščemo Se-lišče in galerijo, ki jo je slikar poimenoval Domačija, in se pozanimamo, kakšen je njen sedanji utrip. Lojze se je spomnil časov, ko so se vrstile prve republiške izobraževalne likovne kolonije v organizaciji ZKO Slovenije. Začele so se leta 1974 in so bile štiri leta zapored. Leta 1976 in naslednje leto sta bila tukaj glasbena tabora Glasbene mladine Slovenije po vzorcu tabora iz Grožnjana v Istri. Enak tabor je bil še pri Sv. Juriju ob Ščavnici in s tem je tovrstno izobraževanje zamrlo, ker ni bilo denarja. V galeriji Domačija se je v tistih časih zvrstilo okoli 20 razstav. Na ogled so bila dela, ustvarjena na slikarskih kolonijah. Na njih so sodelovali najboljši likovniki ljubitelji iz vse Slovenije. Vrstile so se tudi vrhunske glasbene prireditve. Tukaj so peli prvaki ljubljanske opere: Sonja Hočevar, Ladko Korošec in Rajko Koritnik, pod spremljavo Milana Sta-nteta iz Ljubljane. V času glasbenih taborov so imeli v Selišču koncerte baročne glasbe, ki so bili lepo obiskani. Sodelovali so Trio Lorene, Primož Ramovž, Uroš Lajovic. V Domačiji je veliko ustvarjal prvi predsednik Združenja likovnih skupin Slovenije, ki je delovalo pri ZKOS, Miloš Vastič. Bil je dober Lojzetov prijatelj. Še danes stoji ob Domačiji šest njegovih skulptur. So lesene in jih na-griza čas. Ob tem dejstvu seje sogovornik zamislil. Ustavilo se Ljubiteljski slikar Lojze Veberič posveča svoja najnovejša dela domači grudi. je pri pomanjkanju denarja, ki ga je premalo tudi za vzdrževanje velikega poslopja. To dejstvo prizadevnega umetnika boli. V zadnjih letih je doživel tri infarkte in zdravnik mu svetuje, naj miruje. A Lojze ne more prenehati z ustvarjanjem. V galeriji so še vedno stalne razstave njegovih likovnih del, ki so nastala skozi leta. Lani je obogatil zbirko s po slikano keramiko. Znanje za tovrstno oblikovanje si je pridobil na dveh tečajih pri ZKO Slovenije. »Kultura je danes porinjena na obrobje. Ni denarja. Čas ni naklonjen entuziastom. Premalo imam dohodkov, da bi lahko z lastnim denarjem vzdrževal tak objekt...« seje zamislil in se žalostno zazrl po Domačiji. boški zbor Štefana Kovača, katerega član je bil včasih tudi Lojze, tukaj je v svojih začetkih nastopil Ljutomerski oktet, z domačimi plesi so nastopale skupine iz bližnjih vasi, pela sta Videmski oktet in tamkajšnji šolski zbor. Domačijo so obiskali Slovenci od blizu in daleč. Bili so tudi izseljenci iz Amerike in od drugod. Seveda so se tukaj ustavili tudi To je storil ob 10 vanja Domačije. M vi Teh petindvajset Rt J j so a mogrede in tukaj *' pO časi. Je na obzorju «o za kulturo in dela, kateremu pos^ življenjsko mod P° v« jim je dala narava n FRANCE^5 , lastnik, 6. november 1997 Az naših krajev 15 Lipa zelenela bo? Čeprav sem vedel za pot proti Lipi, sem se tudi tokrat skoraj »izgubil« - V kraju je namreč toliko ukc, katerih številke si povsod ne sledijo po nekem ZaPoredju, zato ni nič čudnega, če sem zgrešil cilj . *ot »olajševalno« okoliščino si štejem tudi to, da v Lipi prevladujejo pn-* Zver in Zadravec, poleg tega so v telefonskem imeniku kar trije Stefa-"i Zadravci. Po nekajminutnem tavanju sem končno vendarle prispel iskanega sobesednika. ‘Predsednik krajevne skupnosti J® že 11 let. Če bi hodil še v služ-te funkcije ne bi mogel opravlja- '■ Na srečo sem zaposlen na kme-'Ji'veliki 10 hektarov. Sicer pa krajevna skupnost, ki je ena "^Manjših, spada v beltinsko obči-Zanimivo pa je, da je sedež župnije v Turnišču. To je v bi-. edino, kar nas veže s tem kra-lem, kajti drugače smo popolnoma Panorama središča Lipe , Zadravec V. tej”1 na Beltince, in sicer glede 2dravstva, šolstva, otroškega W ltd. V Lipi živi približno 1 v 173 gospodinjstvih. Pre-l^tiiitSC v glavnem ukvarjajo s Okrog 230 vaščanov j Jito ^slenih, predvsem v sobo-plini^o' Mura, nekaj pa tudi v i Uhv Planiki i" Pri zasebnikih.« pV{Ckorečem, daje Štefan Za-v svojo vas in je 'Spenjal za nobeno drugo, j ihsit°sVra z naslovom Naš kraj StSZi?as ' Pobuda zanjo je v a že dlje časa - ni najboljši ot Preprost človek bi že-Nvs^J^ovom zapustiti v ved-Bse ’kar vemo o našem kraju. IHe P?slušal pripovedovati !%va • ane in si to zapisoval. I« PrS na osrednjem Dolin-S Izideva se, da je vas Lipa Tov,0 k°t župnija Turnišče, I 800 let.« pipami se je C a beltinska J^a!« 1^^°^ seveda ime po lipi, k zasajena na vsakem V^Z1ŠČU' »Nekoč je bilo pri V5 in lip’ vendar so se po-Vhz Posušile. Lipe so bile IVrvar^vorišče nekdanje gosti-1VWC so tr' ''pe’ k's0 IvW LSence’ P°d katero se ie KSjp,“0'tinska gospoda. Ve-KfMkp tudi sred'vasi’ k^er ki dorn’ patudi na Pok°-j° morali odstraniti, J tto a na cerkveni prag. Zdaj A novo zasadili lipe na po kopališču, na vsakem križišču, imamo pa tudi vaški park, kjer so zasajene lipe. Imamo celo lipo, pripeljano iz nemškega mesta Neue Einspach, kjer je nekaj naših zdomcev, ki so tu zasadili svojo lipo. Svojo lipo pa imajo tudi krajevna skupnost, gasilci, nogometni klub in kulturno društvo. Vse to je namenjeno ustanovitvi nove slovenske države. Ob kanalu Pinkava pa smo s sto lipami zasadili še drevored,« pravi Štefan Zadravec. Križ, zaščitnik Lipe »Na novo je zgrajena kapelica, ker je bila stara že dotrajana. Postavljena je bila leta 1905, po gradnji kapele, zgrajene 1880. Takrat je verjetno ostalo nekaj gradbenega materiala in so v čast mladine in Mariji zgradili kapelico s kipom. Tako smo iz sredstev krajevnega samo Vaški park z lipami je posebnost kraja. prispevka letos zgradili novo kapelico, katere vrednost je znašala okrog milijon tolarjev. Ker je bila nekdanja mladina vključena v Marijino družbo, se je tu običajno shajala pred odhodom na večernico v tur-niško cerkev. Kapelico je kasneje obnovil pokojni Ivan Žalig, cerkveni ključar in vodja cehovskega društva. Rad je risal, najnovejše poslikave pa so nastale po zamislih Martina Mertuka iz Beltinec. Hkrati smo obnovili križ ob njivah na Lopatah, kot imenujemo ta del Lipe. Ta križ je kot zaščitnik ali varuh polja proti neurjem in drugim naravnim ujmam. Križ smo tudi blagoslovili, dolga procesija ljudi pa se je vila daleč od kraja. Pri tem so sodelovali gasilci iz Lipe s praporom in beltinski čebelarji ter cehovski bra tje iz turniške župnije. Obenem sta bila blagosloviljena križ Marije Ferenčak, ki stoji ob glavni cesti, in kapelica družine Bojnec, ki je posvečena Mariji z Jezusom.« Imajo tudi obnovljeno mrliško vežico na pokopališču. S pomočjo javnih del redno vzdržujejo pokopališče, za mrliško vežico pa skrbi gospod Olaj. Asfalt z vseh strani! Spodbudno je, da so vse ulice v Lipi zdaj že asfaltirane, vendar je asfaltna prevleka marsikje že dotrajana. »Iz občinskih proračunskih sredstev smo dobili tudi cesto proti Odrancem, za kar smo jim hvaležni. Sedem milijonov, kolikor je sta la, ne bi zmogli sami zbrati. Tako imamo sedaj z vseh strani asflaltno povezavo z Lipo. »Zdaj smo pred dilemo, ker čakamo, kako se bodo v beltinski občini odločili glede projekta gradnje kanalizacije pri nas. Ta investicija je že opredeljena v referendumskem programu. Ne vemo pa, kam jo speljati, ker živimo na območju, kjer primanjkuje tekoče vode. V ta namen smo si ogledali čistilno napravo na Ponikvi, kjer obstaja nekakšno umetno močvirje, ki bi bilo najprimernejše tudi za nas. Če bo denarja dovolj, bomo zgradili kanalizacijo s čistilno napravo, v tem primeru pa bi odpadle asfaltne prevleke. Če bo finančni zalogaj prevelik, si želimo, da bi zgradili vsaj čistilno napravo in naredili asfaltno BOKRAČI - Vaški odbor si zelo prizadeva, da bi čimprej ____ uredili vaške ceste in povezavo s Krnci. V ta namen so na Občino Puconci naslovili prošnjo za sofinanciranje. Pri tem naj bi za 400 metrov vaške ceste in odsek Krnci-Bokrači občina prispevala 50-odstotni delež, krajevna skupnost 30 odstotkov, preostalih 20 odstotkov pa krajani Bokrač. Svojo prošnjo utemeljujejo s tem, da bosta KS Krnci in Občina Moravske Toplice novembra letos začeli z gradnjo omenjene povezave, za kar imajo že podpisano pogodbo. Kot je odločil puconski občinski svet, bodo to naložbo lahko uvrstili v proračun šele prihodnje leto, nikakor pa ne letos. M. J. BRATONCI - Občinski svet soglaša z brezplačnim pre-,___ nosom lastništva 9,35 ara velikega pašnika, kjer ima KS Bratonci vaško kapelo in je last beltinske občine, na Rimskokatoliško občestvo Beltinci. Na ta način bo omogočena gradnja prizidka k zdajšnji kapeli v naselju Bratonci. M. J. prevleko v ulicah. Počakali bomo še eno leto, kajti škoda bi se bilo zagnati in potem »trgati« asfalt. Ta investicija bi nas stala okrog 20 milijonov tolarjev.« Zaposleni plačujejo krajevni samoprispevek v višini 2 odstotkov od plač, upokojenci 1 odstotek, kmetovalci pa 6 odstotkov od katastrskega dohodka. Poleg tega morajo vzdrževati ulično razsvetljavo, pokopališče in mrliško vežico, urejati njivske poti, kjer jim je pomagalo podjetje Nigra iz Murske Sobote. »Pred kratkim smo s pomočjo beltinske občine rešili problem pitne vode, ki je zaradi nitratov zelo onesnažena, saj njihova koncentracija presega 23 mg na kubični meter vode. Istočasno pa bomo gradili vodno zajetje v Hraščicah.« Ob razgibani dejavnosti še predelava krompirja V prostorih nekdanje stare šole je trgovina s kmetijskim materialom, ki jo upravlja Panonka, poleg pa je znani lokal Lipica. »Žal pa niso izkoriščeni zgornji prostori te stavbe, kjer bi se lahko razvila kakšna obrtna dejavnost. V vaškem domu pa je Potrošnikova trgovina, prostori za krajevne dejavnosti, in sicer od kulturne do gasilske, v prizidku pa je gasilski dom in za njim še športna igrišča. Ti objekti so v lasti krajevne skupnosti. V vasi so razvite različne dejavnosti - od športne do gasilstva, ki ima najsta Lenart v Slovenskih goricah Martinovega sejma ne bo Martinov sejem bi bil nedvomno dobrodošla popestritev lenarškega dogajanja Od dobro zamišljene sejemske prireditve pa, kot kaže, ne bo nič. Na zadnjem delovnem sestanku so ugotovili, da si glavni organizator (gostinstvo Vindiš) to sejemsko prireditev zamišlja preveč po svoje, saj na njej ne bi smele sodelovati turistične kmetije, ni izdelanega finančnega načrta, pogrešali so tudi morebitne prijave tistih, ki bi na sejmu želeli sodelovati. Tako so prišli do sklepa, da pač sejma, ki naj bi bil med 6. in 9. novembrom, ne bo. Ostalo pa bo tradicionalno martinovanje, ki ga bodo tudi tokrat pripravili: lenarško društvo vinogradnikov, turistično društvo Rupert iz Voličine in Zveza kulturnih organizacij Lenart. Prihodnje leto pa naj bi sejem vendarle bil, in sicer v organizaciji lenarškega turističnoinformativnega centra. F. B. ZLATOPOROČENCA JAKLIN IZ NOVINEC - Pred kratkim sta proslavila 50 let zakonskega življenja Veronika in Štefan Jakim iz Novinec v Slovenskih goricah, pošta Vitomarci. V zakonu so se jima rodili trije sinovi, imata pa tudi vnuka in vnukinjo. Zelo sta vesela obiskov, kajti v veliki hiši živita sama. Zdravje jima še kar služi, zato ne moreta brez dela: Veronikina velika ljubezen sta vrt in rože, Štefan, ki je že nekaj časa upokojenec, pa nabira kostanj in - podobno kot v tem času vsi moški - rad prisluhne brgotanju (vrenju) mošta. Na njihovem območju je sicer klestila toča, a sodi vendarle niso ostali prazni. Jaklinova sta dolgoletna naročnika Vestnika, zato jima ob jubileju iskreno čestitamo. - Š. S. Obisk pri zdomcih Delegacija Občine Hodoš - Šalovci, ki jo je vodil župan Aleksander Abraham, v njej pa sta bila tudi predsednik občinskega sveta Emil Balek in svetnik Vendel Gašpar, je bila na dvodnevnem obisku pri naših delavcih na začasnem delu v Voralbergu v Avstriji. Občina Hodoš - Šalovci je namreč pokroviteljica društva Mufa iz Rankwella, kjer so se udeležili dokaj odmevne prireditve z naslovom Domače koline. Več kot 200 ljudi, pretežno naših delavcev z Goričkega, je ob tej priložnosti izrazilo zadovoljstvo ob obisku delegacije iz Občine Ho-doš-Šalovci, s čigar predstavniki so izmenjali izkušnje in se dogovorili za nadaljnje sodelovanje. M. J. rejšo tradicijo, saj bo kmalu praznovalo 70-letnico. Vključene imamo kar tri desetine mladih in še dve desetini starejših, kar kaže, da je ta dejavnost dokaj razgibana. Obstaja pa tudi kulturno društvo, v okviru katerega deluje mešani pevski zbor.« Sicer pa si kmetje zelo želijo, da bi v kraju razvili tudi predelavo krompirja, saj je ta poljska kultura pri njih še vedno poglavitnega pomena. Godi ji namreč peščena zemlja. Po drugi strani pa je to območje dokaj sušno, kar se še posebno kaže na njivah. Pred nekako 15 leti so komasirali njive, ki so zdaj lepo obdelane, čeprav so bila sprva med ljudmi nasprotovanja. MILAN JERŠE GASILSTVU VELJAVO - Tako bi lahko sodili že po zunanji podobi vaško-gasilskega doma na Cankovi. V njem pa se večkrat sestajajo tudi cankovskotišinski svetniki in drugi, zato je njegova uporabnost večstranska. Da bi le bilo še več takih zglednih nrime-rov! Besedilo in fotografija: M. JERŠE 16 /^portaža vestnik, 6. november 1997 Dan reformacije v Cankarjevem domu Letos posvečen Juriju Dalmatinu Po protokolarnem prihodu predsednika države seje začela proslava v počastitev dneva reformacije s slavnostnim govorom ministra za kulturo Jožefa Školča Nastopili pa so simfonični orkester RTV Ljubljana, Ljubljanski madrigalisti, baletna skupina v koreografiji Vojka Vidmarja, kvartet godal Rožmarin, Franc Markovčič je prebiral tekste dr. Matjaža Kmecla, ogledali smo si videofilm Ljubljana-Tiibingen-Murska Sobota, prireditev pa se je končala z nastopom Goričkih klantošev in Vlada Kreslina. V zadnjih petih šestih letih je dan reformacije iz verskega praznika prerasel v vseslovesnki kulturni dogodek. Tako je danes to prireditev, ko se zberejo predstavniki Evangeličanske cerkve, verni evangeličani, simpatizerji reformacije in drugi kulturniki, seveda pa ni manjkalo tudi državnikov in politikov. A. NANA RITUPERL^R I FOTO: JURE ZA^ _ »a i ZA SPOŠTOVANO IN PRIJAZNO SLOVENIJO. Svoj prispevek k dnevu reformacije so dodali tudi Gorički klantoši in Vlado Kreslin. it st i ? a Svoj slavnostni govor je začel minister za kulturo Jožef Školč z besedmi: »Če naš ded ne bi zagrešil zločina slovenske pisane besede, bi si nocoj ne mogli reči dober večer.« Hkrati je poudaril, da je bil to praznik tolerance, posvečen kulturi, ter dan, ko so se utemeljili kulturni standardi, ki so omogočili, da je novoveška nacija obstala ter se je formirala identiteta evropskih narodov. Spoznanje, da se vera ne more učiti, dokler se ne uči in lahko prebira v maternem jeziku. tako božji, kot so drugi jeziki. Da je dovolj celovit za ubesedovanje kakršnega koli zapisa. Predstavniki Evangeličanske cerkve pri dr. Drnovšku Seniorja mag. Gezo Erniša in predstavnike evangeliačnske cerkve je dan pred dnevom reformacije sprejel tudi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Pogovarjali so se o nekaterih aktualnih vprašanjih, med drugim tudi o tem, kako poteka denacionalizacija oziroma vračanje odvzetega Evangeličanski cerkvi, o ureditvi položaja cerkve in podobno. Dogovorili pa so se tudi, da bodo za lažje reševanje določenih vprašanj ustanovili meseno komisijo. Reformacija tudi kot cerkveni prazni V trinajstih evangeličanskih cerkvah so z božjo službo posvetili dan reformacije. 0sre' dnja božja služba je bila letos v soboški evangeličanski cerkvi-vodil jo je mag. Leon Novak neposredno pa sta jo prenaša' nacionalna radio in televizij3- je pripeljalo do tega, da so »množično« začele izhajati knjige. Spomnil se je prvih pomembnejših prevajalcev in piscev v slovenskem jeziku, pozabil je edino na pomebnejše Prekmurce, ki so prav tako precej pripomogli, da so se Slovenci začeli zavedati svoje identitete. In tudi Slovenci smo bili med tistimi narodi, ki smo, po zaslugi Jurija Dalmatina, dobili veliko knjigo v svojem jeziku in se s tem vpisali med kulturne narode, hkrati pa smo se vključili v vseevropski proces oblikovanja narodov. S tem pa je prišlo tudi spoznanje, da je slovenski jezik (tudi prekmurski) prav Slovenci smo preživeli zaradi kulture a Slovenci nismo pro^ja-radi politike, vsi skupaj stne države namreč nisP1®^ li, preživeli smo zaradi^ In če ne bi bilo reforjEjv morda tudi ta časopisi kakšnem drugem jezik®' V evangeličanskih cerkvah so božje službe ob nedeljah in praznikih. In v soboto, 31. oktobra, so v trinajstih evangeličanskih cerkvah po Sloveniji pripavili božjo službo. N Cankarjevem domu so se zbrali številni Prekmurci, luterani in simpatizerji, ter ljudje s slovenske kulturne in politične scene. I j t s 1 1 "Slovenija se še vedno spreminja: ni še dokončana umestitev v mednarodni prostor, niso izpolnjene vse obveznosti iz plebiscita in osamosvojitve. Ne zmoremo še moči za skupni dogovor o prihodnosti slovenstva in slovenske države Zato se mi zdi koristno, da ponovno kandidiram za predsednika Republike Slovenije Prebujenje, zavedanje, obstajanje. vgstnik, 6. november 1997 • _ ; Na snemanju novega slovenskega filma Poredošov Janoš se je vrnil v Prekmurje J^elek režiserja Tomaševiča si bomo lahko ogledali spomladi nenavadno topel dan, ko sva s kolegico Natašo s službenim sko°'i°^0m na ižakovski Otok ljubezni. Takoj sta iz sence tila dva moža in nama z mahanjem rok dala vedeti, naj ugasneva tuj!®0 . s^i motor, ker je prehrupen in moti njihovo delo. Ko sva to sf.| borila, so se stvari umirile in spoznala sva celotno ekipo. Petnaj-j nsko moštvo filmarjev iz Ljubljane se je v Prekmurju mudilo štiri stal pa Je bH holivudski: snemanje novega filma, ki naj bi na-j ' ^Produkciji Televizije Slovenija in podjetja Timaro Produc-t 8a V°d* znan* slovenski filmski igralec Roman Končar, le da a‘ nastopa samo v vlogi producenta, se pravi tistega, ki bo prispe-nastanku in promociji tega filma največji delež denarja. Zvezda jjj §a filmskega izdelka pa je le ena in Prekmurcem dobro znana: to ®c Evgen Car, ki smo si ga najbolj zapomnili po njegovih inter-kat aCliah Poredošovoga Janoša, lika, ki si ga je sam izmislil in s Po s?**1 je Predstavil na odrskih in še kakšnih drugih deskah širom ^n^’ bistvu bo film Poredošov Janoš, ki ga režira Anton To-U pe, le izpeljava Carjeve monodrame v filmsko okolje, tako da je 111 igralec sam napisal tudi scenarij. ^ovenija ni Hollywood, zato kotanje slovenskega filma ni ^°bno holivudskemu. Še sedaj $sP°mnim, kako so nas v šoli Muv na snemanje nadaljevanke rlci so mi povedali in kako bil razočaran, saj je bilo i 'Kar smo tam videli, le eno in 0 Ponavljanje vedno enake kako Janez Hočevar sku-svojo družino zapušča hišo. Je bilo nekaj najbolj dolgoča-Pa- kar sem kdaj videl v živ-rU' Zato sem bil tudi sedaj piden in pripravljen na poča-R filmskega procesa, toda ^alo se je, da je Prekmurje ■ ^predvidljivo oziroma da fijub njegovi mirnosti tu ve-ijer nekaj dogaja. Filmarji so Rdi prejšnje dni v okolici Do-f n'ka, sedaj pa je bila na vrsti zbroda, kjer Janoš govori k njegova pijača pri-fke v?*Uspehu slovenske voj-Karju^ ^jno leta 1991. Bro-11^ v a?teve filmarjev niso bile Eje aj čudne, saj je bil že na-MenSeaa kaj hujšega: »Prejšnji 'eCn,seje tukaj na Muri mudila ilpnn ekipa,« mi je pri-na uho. medtem ko smo 'i, na brod, »in povem ^la^koli nisem videl ljudi, ki toliko žgane pijače litra raL Ko sem prinesel dva \ lev Je glavni igralec, ne RlL ,se P'še> rekeL da je to Bes a niega in da naj za druge ae več. Pa tudi glavna 0ied znana, je bila fejst. \ p0sijal° sonce- se Je kar Izgorai brez.« ek'Pa režiserja Toma-.i s° ga ljubkovalno kli-je imela tokrat skrom-kam aateve, vendar je bil tudi S^^^og Evgena Caria Sdk Z Vrsto nepričakovanih kij ^aJPrej je Jeno, ka-Ss]cigralca, ki si svoj plja^' V testnem gledališču k ^em, pri besedah »To imam zapisano v svojem srcu«, pokazal nekam na svojo ključnico in je bilo zato potrebno popravljanje. Nato so kamermani opazili, da jim z rečnega brega silijo v kamero steklenice in hrana, ki sojo filmarji pustili na mizi in je bilo potrebno to odstraniti. Ko je bilo po treh poskusnih scenah vse pripravljeno za pravo snemanje, so se po Muri v kader pripeljali kanuisti iz kroškega Kajak-kanu kluba, in glej glej, kakšno naključje, prvi med njimi je bil ravno Borut Horvat, nosilec številnih odličij s svetovnih in drugih prvenstev. Jeno seje izkazal kotgalantnež: »Oprostite, mi tukaj nekaj snemamo, ne nam zameriti. Ali pride še kdo za vami?« Borut Hor- ’ vat je povedal, da še pridejo, zato je filmska ekipa morala čakati še pet minut. Ko so kanuisti končno odveslali mimo in je bilo vse pripravljeno za začetek, je nad Muro zabrnelo majhno letalo, ki tudi ni bilo predvideno v scenariju. Toda kljub temu re- žiser in drugi niso izgubili živcev in so na vse skupaj gledali bolj s humorjem. »No, če ne pride kaj po zraku in po zemlji, pa lahko priplava po vodi,« je ugotovil Tonči, Jeno pa gaje vprašal, ali lahko pri besedah »Lahko vprašate predsednika republike, če hočete« pokaže na leseni križ, ki je bil nameščen na ograji broda. Režiser Tomaševič mu tega seveda ni dovolil, nato pa je bil v enem samem poskusu vendarle posnet željeni prizor. Isti dan, druga scena: Na polju v Žitkovcih mora Evgen Car, ki ga Tonči po ljubljansko kliče Jeni, razglabljati o svoji življenj- ski sopotnici Šariki. Ravno ko je ekipa položila na tla tire za vožnjo kamere, se je iz bližnjega gozda pripeljal traktor in se napotil ravno po tej poti, kjer so bili tudi filmarji, zato so le-ti morali umakniti tire in prestaviti vozilo, nato pa vse to spet prestaviti nazaj. Toda sedaj so bili nepričakovanih zapletov že vajeni in so vse uredili brez nervoze. Štiridnevno delo je bilo tako končano. Film Poredošov Janoš si bomo slovenski gledalci lahko ogledali spomladi naslednjega leta. Skoraj nemogoče je, da ga ne bi opazili, saj nam je producent Roman Končar povedal, da bodo s filmom šli v vsak slovenski kraj: »Naredili bomo velik rompompom. Premierno želimo film predstaviti v več slovenskih mestih in že zdaj lahko povem, da bo tudi Murska Sobota eno od njih.« TOMO KOLES Fotografije: NATAŠA JUHNOV BODITE TUDI POZIMI NA TOPLEM Izkoristite ugodno ponudbo kurilnega olja! GOTOVINSKO PLAČILO IN PLAČILO S KARTICO MAGNA: pri nakupu nad 1000 litrov pri nakupu nad 2000 litrov 45,80 SIT/liter 45,30 SIT/liter brezplačen prevoz brezplačen prevoz OBROČNO ODPLAČILO: pri nakupu nad 1000 litrov v 3 obrokih v 5 obrokih 46,60 SIT/liter 47,60 SIT/liter brezplačen prevoz brezplačen prevoz MOŽNOST PLAČILA OB DOSTAVI, NAROČENO KURILNO OLJE VAM BOMO PRIPELJALI OB DOGOVORJENEM ČASU. Za naročilo pokličite: skladišče Murska Sobota od 7.00 do 15.00 ure na telefon 069/37-560 PETROL 18 rac vestnik, 6. november 1997 Tradicionalna kitajska meditativna telovadba Tai chi chuan Pogovor z mojstrom Chenom Morda ste kdaj na morski obali ali v kakšnem večjem mestnem parku uzrli »plesalca« z na pol ritualiziranimi, zaokroženimi gibi, ki so spominjali na zmaja, tigra, leoparda, kačo ali celo žerjava? Človeka, ki je plaval skozi zrak? Morda je šlo za katerega od Chenovih učencev tai chi chuana. Mojster, ki v Mariboru že pet let poučuje starodavno »kitajsko telovadbo«, je v Vestnikovih prostorih izvedel 24 slik šole yan. Veličastno. Bi radi živeli dolgo in zdravo? Verjamete v moč duha nad telesom? Četudi niste taoistični vernik, mojster Chen zagotavlja, da vam bo s »tai či čuenom«, kot bi izgovorili latizirano obliko kitajskih pismenk, to uspelo. Če ne drugo, si njegovo mojstrovino lahko ogledate ta petek na srednji strojni in tekstilni šoli, kjer bo imel ob 19.15 začetni tečaj. Kako bi označili tai chi chuan? Tai chi je starodavna kitajska meditativna veščina gibanja, ki po svojem bistvu sodi med mehke borilne veščine in med tehnike umetnosti ohranjanja mladosti in dolgega življenja. Izvira iz gimnastičnih terapevtskih metod, ki jih je uvedel v obdobju treh vojskujočih se držav veliki kitajski zdravnik in eden prvih kirurgov v zgodovini Kitajske HuaTuo. Izročilo pravi, da je Hua Tuo vaje za notranjo psihofizično revitalizacijo organizma utemeljil na posnemanju gibov petih živali: zmaja, tigra, leoparda, kače in žerjava. Za vsako od njih je značilen niz zaporednih gibov, posnemanje teh pa naj ne bi prineslo samo dcigega življenja, temveč tudi nesmrtnost. Verjel je, da s posnemanjem njihovih gibov človek pridobiva trdnost zdravja. Kakšen pa je dobesedni pomen besed tai, chi in chuan? Tai pomeni v stari kitajski filozofiji »največja (ali tudi) popolna skrajnost«, to pa pomeni najvišjo stopnjo razvoja principa psihofizične popolnosti. Simbol taia sta dve kaplji, združeni v krogu, ena črna in druga bela, kot dve ribi, ki se ves čas vrtita v krogu. Bela kaplja predstavlja jang (dejavno, trdo, hi tro, spreminjajoče se, zunanje odpiranje) in črna jin (nedejavno, mehko, počasno, umirjeno, notranje, zapiranje) - univerzalna principa medsebojne nasprotnosti v starokitajski filozofiji taoizma, na katerih počiva in iz katerih se rojeva celoten pojavni svet. Kaj je bistvena razlika med našo telovadbo in tai chi chuanom? . Tai chi je na videz navadna telovadba, vendar prinaša tai chi ob fizični krepitvi telesa duhovno sprostitev. Tai chi chuan temelji na stari kitajski filozofiji, taoizmu, yin in yanu. V vaji je zato pomembno ravnotežje, prenašanje težišča npr. z ene na drugo nogo. Seveda pa je potrebno uskladiti gibe rok, nog, trupa, pogled in seveda dihanje. Tai chi je na Kitajskem zelo razširjen. Prakticirajo ga tudi v šolah... Je najbolj razširjena vrsta kitajske nacionalne telovadbe. Zjutraj pov-• sod vidite ljudi, npr. po parkih, da izvajajo tai chi. Kako to, da je tai chi za kitajsko oblast sprejemljiv? Kitajska uradna politika ga je dopuščala ves čas... Tai chi je absolutno sprejemljiv in se je obdržal ne glede na trenutni politični sistem. Od cesarstva pa do komunistične vladavine. Kako to? Tudi če bi bil kdo kdaj proti, to ne bi imelo nobenega učinka. Tai chi živi v ljudeh, v njihovih srcih. Ljudje tai chi izvajajo, preprosti ljudje niti ne filozofirajo toliko, temveč vedo, da je to dobro zanje, za njihovo zdravje in počutje. Tai chi se uporablja tudi v terapiji pri lažjih oblikah bolezni. Je tudi del kitajske medicine, največkrat ga uporabljajo kot preventivo. Vsakdanja vadba prinese vitalnost in bistrost. Imajo zelo malo težav z boleznijo. Ti ljudje so običajno preprosti in lažje rešujejo vsakdanje probleme. To pa je najbrž glavni razlog, da se je tai chi razširil na zahodu. Da. Na Zahodu obstajajo tudi skupine, namenjene izključno mana- gerjem, ki se ne znajo sprostiti, ki so v celoti usmerjeni in deformirani. S pomočjo tai chija pa se dokopljejo do novih horizontov in novih idej ... Toda na tečaju ne filozofiramo dosti, glavno je vaja. Kateri so najbolj tipični problemi Evropejcev, ki se hočejo naučiti vaše veščine? Gibi so za vas Evropejce malce neobičajni, so zelo počasni, umirjeni in nepretrgani. To so krožni gibi. Nekateri.se zato ustrašijo, da se jih ne bodo nikoli naučili. Vendar pa z malo poguma to gre. Od česa je odvisna hitrost učenja? Mislim, da predznanje ni pomembno, pomembna je volja. Nekateri mislijo, da imajo tišji, ki so trenirali karate ali kaj podobnega, prednost, vendar to ne drži popolno ma. Tai chi je drugačen. V primerjavi z relativno hitrimi gibi karateja so gibi tai chija počasni. Pomemben je občutek. Je pogoj za dobro izvajanje tai chi chuana sprejemanje filozofije taoizma? Ne. Mojster, ki je osnoval to meditativno telovadbo, je ni zasnoval kot religijo. K njegovi popularnosti na Zahodu, v Ameriki pa tudi v Evropi ni pripomoglo samo prepričanje, da prinaša izvajanje tai chija dolgo in zdravo življenje, temveč predvsem aktivna sprostitev, ki jo ponuja. V današnji družbi ljudje zelo hitijo, se pehajo za materialnimi dobrinami, usmerjeni so v materialni svet, tai chi pa jim ponuja ravno nasprotno: pri tai chiju svoje gibe upočasnijo, se zazrejo vase in ob tem uživajo. Pri vaji šele opazijo, kako se običajno gibljejo, kako je gib sestavljen. Zavejo se svojega telesa in njegovih premikov. Običajno se ljudje zavejo svojega telesa šele ob bolečini. Kontrola, ki jo pri tai chiju izvajamo, torej kontrola gibov, usmerjanja pozornosti in dihanja, vpliva tudi na našo psiho, na naš način razmišljanja, na celoten um. Vi že pet let poučujete Slovence, katere so naše glavne težave? Začetniki imajo običajno probleme z uskladitvijo gibov, dihanja in pogleda. Večkrat so tudi zelo napeti, npr. delajo z rokami, pozabijo pa na noge. Ali se s tai chijem v človeku lahko poruši ravnovesje? Ne, ravno nasprotno. Redna in vsakodnevna vadba spodbudi delovanje osrednjega živčnega sistema, normalizira in utrjuje cirkulacijo krvi in prožnost ožilja, vzdržuje elastičnost sklepov in tetiv, krepi zmogljivost in mošice, uravnava težo, izboljšuje delovanje notranjih organov, izostruje sposobnost mišljenja in percepcije ter ustvarja okoli organizma pozitivno energijsko polje. Ko govorite o yinn yanqu, najbrž uporabljate tudi pojem energije. Kaj pomeni energija za vas? To ni kinetična ali toplotna energija. To je notranja energija, chi. Vsak človek ima notranjo energijo, ki gre po hrbtenjači. Zato je npr. pomembno, da držimo glavo vedno vzravnano, če ljudje dolgo m vztrajno vadijo, po vaji občutijo toploto, ki se razleze po telesu. Velike težave se najbrž pojavljajo tudi pri usklajevanju dihanja. Da. Tai chi je sestavljen iz treh ni-vojev: prvi je pravilno gibanje te e-sa, drugi je usklajenost gibov in pogleda, tretji in najtežji pa je us laditi vse to z dihanjem. Pravilno dihanje je najtežje. Pomembno je, da sta dihanje in gibanje usklaje v enovitem in sproščenem poc' snem tempu. Vdih in izdih nep'® gano sledita drug drugemu, vo gibanje in gibanje vodi vdih i dih. Način dihanja je način g nja, je način življenja. Koliko različnih šol tai chi/a obstaja? Pet? Obstaja pet različnih šol, najen stavnejša je yan. Ta je naj« meditaciji - vsi gibi scenama ni, počasni, nepretrgani. Medte ko so pri šolah chen, wu, s • gibi drugačni, različen je gibov. Za začetnike uporabi 24 slik iz šole yan. Nekatere slike se imenuiei tudi česanje grive divjega žrebca ... Zato, da si,!ulkoCi lažje predstavljajo ali0 slikam ime? r Vsaka figura ima svoje i« česanje grive divjega žre jemanje ptiča za rep, morja ... Imena ponazarjaj r in ne posameznih gibov v nam pomagajo, da silaZJ,® ^ryce-nimo pravilno zaporedje tig l0tniVaji' nre^- Prej ste omenili tudi Pr vno noto tai chija - ^jja Da. Tai pomaga pri Preba%šuj® živčni sistem, krepi srce, 0(j- krvni pretok in krepi in1U sproti pornost, zato se ga & visokemu tlaku, slabok^^ot-žavam s sklepi, želodca gonjam in različnim diha' lenjem. Obstaja kakršna koli omejitev? Ne. Tai je primeren za^i^grko'1’ in spole, lahko ga izvaja tudi v paru in skupini- fo^' Med viskijem in pivom Znano je, da Joe Cocker raje poje blues kot rock. Menda mu bolj tekne tudi viski kot pivo. Toda kaj storiti, če se nova svetovna turneja imenuje »Sail Away« in če je njen glavni pokrovitelj proizvajalec piva? Tudi Cocker se očitno prilagodi. Zato se je podal v pivski muzej v Bremnu. Tam pa so v njem očitno vzbudili tudi ljubezen do piva ... Arnold četrtič oče Avstrijski igralec Arnold Schwarzeneger je že četrtič postal oče. »Mali Terminator« še vedno nima imena. Mama Maria Shriver pravi: »Za začetek ga bomo imenovali kar pucer.« Otroci, vedno znova otroci. Tudi če mu prinašajo probleme in četudi zaradi svoje prevelike »ljubezni« zmede svoje »fane«: dejstvo ostaja, da bi bil Michael Jackson najraje obkrožen s samimi otročaji. V Južnoafriški republiki je pop zvezda postal častni član plemena Bafokeng Ka Ba-kwena (Krokodilje ljudstvo). In samo minuto pozneje je bil obkrožen s plemenskim podmladkom. Toda očitno ga ima njegova bivša žena Lisa Marie Presley, ki so jo prav tako videli v Sun Cityju, še vedno rada. Kaj vse počne Eva za reklamo Eva Herzigova, top model, raje uporablja tradicionalno kamero namesto videokamere. Telefonsko celico namesto handyja. Top model ima seveda dovolj denarja -toda strah pred moderno tehniko. OVEN Ona: Čimprej poskusi popraviti krivico, ki si jo storila nekomu, ki ti je doslej še vedno pomagal. In predvsem nikar ne zapostavljaj ljudi, ki ti želijo samo dobro, saj se lahko njhova naklonjenost kaj hitro izgubi. On: Poskusil se ji boš približati, čeprav se ti je do sedaj zdelo, da nimaš osnovnih možnosti za uspeh. Nad »rezultatom« boš presenečen tako ti kot tudi tvoji prijatelji. BIK Ona: Kaj kmalu se bo pokazalo, ali je bila tvoja odločitev pravilna ali je bila le še ena od tvojih običajnih muh. Prijatelj ti bo sicer poskušal biti le naklonjen, ti pa ga boš razumela popolnoma napačno. On: Izkoristil boš ponujen namig, a se boš pozneje še pošteno kesal. Saj ne. da bi ne bilo prijetno, a je že tako, da brez težav v zadnjem času enostavno ne gre. Obisk pri zdravniku ti bo precej pomagal, zato nikar ne omahuj. DVOJČKA Ona: Zman boš čakala svojega princa iz sanj, saj takšni princi obstajajo samo v pravljicah. Še vedno pa ti bo ostal nekdo, ki sicer ni princ, pa je zato njegova ljubezen toliko iskrenejša in resnična. On: Nepričakovano srečanje te bo razveselilo in želel si boš, da bi se še kdaj ponovilo. Tvoja prizdevanja bodo sicer iskrena, vendar nekateri tega preprosto ne bodo hoteli ali pa ne bodo mogli razumeti. RAK Ona: Začela se boš zavedati, da previdnost s tvoje strani še ne zagotavlja popolne varnosti. In zakaj bi morala vedno skrbeti fe-ti sama? Nekdo ti bo sporočil neprijetno novico, ki pa si jo v bistvu že pričakovala. On: Opravil boš dolgo odlašajočo delo in ponovno boš lahko zadihal s polnimi pljuči. Še vedno pa ti ne bo uspelo urediti svojega ljubezenskega življenja, saj se obnašaš, kot da ne veš, kaj hočeš. Potrudi se in ne bo ti žal. LEV Ona: Imelo te bo, da bi storila nekaj, karte zelo mika, a je zate trenutno povsem prepovedana zadeva. Doletela te bo odlična popestritev v ljubezni, ki ti zna prinesti 'še kaj več kot samo prehodno avanturo. On: Kar si iskal, to si tudi našel. Vprašanje je le, ali boš uspel nastali položaj tudi popolnoma izkoristiti ali pa boš ponovno pobral samo smetano, nato pa raje previdno odšel, Bilo bi res škoda ... DEVICA Ona: Vate se bo naselil občutek, da te nekdo stalno zasleduje. Pusti se mu ujeti, pa ga boš ujela tudi sama. Konec tedna boš preživela daleč od vsakodnevnih tegob, ki šoti že dodobra zagrenile marsikatero priložnost. On: Zdravstvenim težavam se bodo pridružile še fi-nančne. Zaradi nepredvidenega dogodka boš moral kar precej seči v žep, in to se ti bo še dolgo poznalo. Pa še partner lahko kaj posumi In že bodo tu težave. TEHTNICA Ona: Če tako želenega vabila še nekaj stori prvi korak sama in ne bo ti žal. S Par1rl® |X boš zapletla v manjši prepir, ki bo imel tud'r' n 6° prijetne posledice. Toda vprašanje je, veAw* , _ ■atf’0®*' On: Nekdo se zelo trudi, da bi ti olajšal nep^rovanV tuacijo, vendar ostajaš še naprej slep in zatj |ahk° nekaj, kar sploh ne obstaja. Poslovni načrt' s kaj hitro sprevržejo v pravo pravcato polort ŠKORPIJON Ona: Dosegla boš tisto, kar si prizadeva® z(Ii(r časa, a kaj hitro boš spoznala, da si se P°a b tila. Bilo bi veliko bolje, če bi del te energij®^ tudi svojemu poslovnemu življenju, ki je tren obup. On: Kmalu boš naredil več korakov po P°'^ija^6 k lepemu poslovnemu uspehu. Tvoja večja p bo predvsem posledica trdega dela, sev smeš zanemariti tudi pomoči tvojih prijatelj STRELEC ina^ Ona: Le zakaj se vedno znova trudiš nare ' nj co vtis, da si v vsem najboljša, ko Pavenkrat, k®5 Napake so in obodo ostale - vsaj do ta* ba| boš dokončno odločila za korenite sprem'^rjtičn6-1 On: Še vedno se nisi popolnoma izvlekel' zjti poslovnega položaja, zato je potrebn pov'11 sleherni korak konkurence. Naložba se šele sčasoma, zato brez panike. KOZOROG , kur0X Ona: Potrebno bo začeti s shujševaln bodo posledice še neprijetnejše, kots' šljaš. Nikar sl ne delaj nepotrebnih težav ampak raje uživaj, dokler še lahko. je|u. On: Bližajo se trenutki, ko boš do vrat nt na neki način ti bo to tudi všeč, saj bos bnOsti- \ dokazal svojo resnično vrednost in spo . ba stran pa je, da bo trpela ljubezenska p VODNAR . na toda Ona: Odločitev je sicer precej težav po^ kanjem se lahko vse skupaj le še pos k0 ji® malo tudi na morebitne posledice, ki , ^1 tvojemu neodgovornemu ravnanju, h p partnerja. . preK^i- On: Skušaj razumeti, da obstajajo Sp ^puj^t^ ne. moreš, in se sprijazni z dejstvi. r 0$čiK tek, zato se nehaj naprezati in si raje P . oddih ob koncu tedna. Seveda v druz RIBA . .ndar^^ Ona: Vsega sicer res ne morešimeti, ax|a dobiš prav tisto, kar te najbolj mika. Na_ ta|v popestritev konca tedna, ki se bo r veliko veselje. Izkoristi ugodno priloz On: Prišel bo Čas, ko se bo končno p fo^ts resnična sposobnost v poslovnem sv , se preveč ne povzdigni, ampak osta bil do sedaj. Spremembe bodo prišle ' ■ vestnik, 6. november 1997 irač 19 i-n o a r a a a 3 Wrfn60dVisni poslanec’ ki 9a varujejo v poslanski skupini LDS, podprl ^ad' ro Franca Miklavčiča. Pri tem ni povsem jasno, ali ga je podprl ^vid' te®a’ kerie bil tudi Miklavčič nekoč član SKD, ali pa zato, ker se so kje bo pristal ob naslednjih volitvah. (Zunajparlamentarne stranke katerim zadnji up news.) Počitniška prikolica V počitniški prikolici vis a vis ljutomerskega zdravstvenega doma in lekarne si je noršinski gostilničar omislil »tast food«. Svetniki so se zgroženo spraševali, kdo mu je za to dal dovoljenje, v skrbeh pa so bili predvsem zaradi bližine ceste, izpušnih plinov in prahu, ki jih skupaj z vročimi hrenovkami nosi v usta ljutomerska mladina. (Iz občinskih logov je prišlo sporočilo, naj se svetniki pomirijo, saj je prva pomoč v bližini news.) FOTO: N. J. Poslanski trio .A''-V ■‘K*' Izjava tedna »Z obžalovanjem smo sprejeli sporočilo dr. Ludvika Toplaka, da je odstopil od kandidature. Povsem razumemo njegovo odločitev, ki je odsev spoznanja, da je naša demokracija tako hudo bolna, da bi kot predsedniški kandidat utegnil doživeti usodo Ivana Krambergerja.« j Stanislav Klep, predsednik Združenja ob Lipi sprave, v izjavi za v” J t r I, ■Marjan No, pa boš le lahko kandidiral. Janez: Saj sem ti rekel, da mora naj-| Prej odstopiti ta Prlek. [Marjan: Aha, zato so ga Janševi namočili v Demokraciji... Toda, Janez, demokracija ni njihov časopis... . --------------------- 'nister brez resorja, pristojen za evropske zadeve, Igor Bavčar bi v ezonsko vozovnico za vožnjo po morju s policijskim čolnom nesw. Ekumensko s FOTO: J. Z. ihieodvisni Luigi si je oddahnil Ljutomerski župan je za vodjo uprave postavil Mirka Preloga. Tako je poslancem pokazal, kako lahko nastavi tajnika, ne da bi ga sam imenoval in ne da bi ga moral potrditi ljutomerski občinski svet. (Zgledujete se po njegovi iznajdljivosti nevvs.) FOTO: N. J. Marjan Cerar je v rekordnem času zbral več kot 5000 podpisov podpore volivcev. V zahvalo in priznanje, ker je samo dan pred tem izstopil iz svoje stranke (LDS), so ga neformalno podprli (beri: člani so zbirali glasove podpore) ZLSD, SDS, SKD in tudi nekateri člani LDS, ki se očitno strinjajo z njegovo odločitvijo nevvs. FOTO: J. Z. s s Lojzek bi se rad osvobodil Lojze Peterle, ki po Alternativi plačuje Janezu Janši za njegovo Podtalno Podporo, je sPisal pism0 bratoma Podobnik. p0 T°Plakovem odstopu je , namreč raounal, da Podpreta kupnega ^ndidata in SKD dr Bernika. (Pri tem ni znano, ali je (odi njima naročil, naj zbirata Podpise za Cerarja nevvs.) 20 ČZdsevi mladosti vestnik, 6. november 1997 Če potrebujete za kakšno zabavo kaj posebnega, se morate oglasiti v otroškem vrtcu pri Svetem Juriju ob Ščavnici (Videm). Foto: J. G. Nesreča Kdor varčuje, si srečo kuje nikoli ne V soboto smo bili v vinogradu na Razkrižju. Tam sem spoznala prijateljico Heleno. Ob dveh smo se odpravili proti domu. Zgodila se je nesreča. S prikolico smo se prevrnili. Babica je bila pod grozdjem, jaz na njej, mamica pa je padla poleg mene. Ko so sosedje to videli, so nam prišli pomagat. Na srečo se ni zgodilo nikomur nič hudega, zato smo se počasi odpeljali domov. Denar težko zaslužimo, zato ga je potrebno spoštovati in znati varčevati. V današnjem svetu je za preživetje potreben denar, zato hodijo ljudje v različne službe. Eni zaslužijo več, drugi manj. Z denarjem kupujejo hrano, oblačila ... in plačujejo račune. Nekateri poskušajo tudi kaj privarčevati. Tudi moja starša hodita v službo. Mamica pravi, da nikoli ni zadosti denarja, zato mora dobro premisliti, preden kaj kupi. Govori tudi, da je potrebno privarčevati nekaj denarja za hude čase. Očka pa je mnenja, da lahko var- počiva SARA MIČEV, 4. b OŠ III M. Sobota VERONIKA JURIŠAGA, 3. a OŠ Bakovci F Teden slu JO OLE P°SUS7JO « TO Jesenska slika V vinograde, vrtove in gozdove se je tiho prikradla jesen. Lačni škorci zobljejo grozdje. Vrabci pojejo kot kakšen pevski zbor. Vinogradniki trgajo grozdje. Vzpenjajo se s polnimi košarami. Ob vinogradu je stara jablana, na kateri so nestrpni škorci, ki čakajo, da ukradejo kakšen grozd. Gozdovi so pisani kot bi jih pobarval slikar. Listje odpada. Iz svojih skrivališč prihajajo ježi in si nabirajo listje za zimo. Skozi krošnje dreves prodirajo sončni žarki. Veverica pleza z veje na vejo, da bi si poiskala hrano za zimo. Pod listi na tleh se skrivajo razne žuželke. Tu in tam je kakšna pohojena goba. Vseokrog je tišina, sliši se le rahlo šumenje listov. Počasi vse umira. Pred nami je dolga mrzla jesen. To je moj najlepši letni čas, ker je jesen pisana, vesela in polna presnečenj. Ko bom pozimi gledala ven, se bom spomnila vseh pisanih dreves. TAMARA POCAK, 4. raz., Dvojezična OŠ Prosenjakovci Naša pot v šolo je nevarna Mladi prometniki OŠ Tišina smo pred kratkim obiskali župana naše občine Alojza Flegarja. Z njim smo se pogovarjali o naši ogroženosti v prometu. Ugotovili smo, da so naše poti v šolo zelo nevarne. Skupaj smo skušali rešiti ta problem. Najbolj potrebujemo pločnike in kolesarsko stezo, saj se veliko šolarjev vozi v šolo s kolesom. Župan se je strinjal z nami in nam zagotovil, da bo skušal probeleme rešiti. Odločili smo se, da bomo nadaljevali s podobnimi pogovori, saj smo ugotovili, daje to koristno. ČLANI prometnega krožka, OŠ Tišina Obiskala sta nas policista V tednu otroka in prometne varnosti sta nas obiskala prometna policista. Poučila sta nas o pravilni hoji in obnašanju v prometu. Pokazala sta nam gumijevko, alkotest, lisice in pištolo. Razkazala sta nam tudi policijski avtomobil z modrimi utripajočimi lučmi in sireno. Delo prometnih policistov je težko, a vendar lepo. Ko bomo veliki, bi bili Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota; nagrade pošiljamo po pošti) Razmišljanja ob grobu Poletje seje umaknilo jeseni. Dnevi so postali krajši, noči hladne. Škrlatno rdeče listje zapušča drevesa. Tudi naša duša sledi obnašanju narave. Ob pogledu na odpadajoče listje nas prešinejo misli o minljivosti vsega, o umikanju starega mlademu. O smrti ne razmišljamo radi, pogovarjamo o njej se še manj. Pa vednar se sprašujemo, kakšen je smisel življenja, zakaj je treba umreti... Pravijo, da je znanost napredovala, daje bilo toliko iznajdb. Ampak »čudežnega napitka« za večno, tuzemsko življenje ni izumila. Ko stojimo ob grobovih ob dnevu spomina na mrtve, razmišljamo o takih vprašanjih in nehote iščemo odgovore, čeprav se čujemo tudi pri elektriki in oblačilih. Jaz sem začela varčevati ob svojem rojstvu, ko sem dobila z banke hranilno knjižnico. Babica, stric in botra so mi dali nekaj denarja. Tega ne bom porabila za sladkarije, ampak ga bom dala v hranilnik. Ko ga bo zadosti, si bom kupila novo, veliko kolo. Vsa naša družina pa varčuje za avtomobil. Spoznala sem, da z varčevanjem lahko uresničimo svoje sanje. POUUIMAM LJUDJE MOJA Kaj misliš o tem, da bomo dobili telovadnico? UČENCI 2. a-razreda, OŠ Tišina tudi mi radi policisti. 1 čjUPlj^Ji HKtHG, MM tVA O C CD > ker so se usmerili tudi v zabavni1 glasbo. Še več presenečeja in Začudenja pa je prinesel ovitek za •»vi album - fantje ovitku so zgo-rai hrez. Za nekatere so morda zabavne skladbe presenečenje, ampak to ?v bistvu nič novega, saj so za-Ce" igrati prav zabavno glasbo, P°tem pa so pred petimi leti na osvojili publiko in žirijo na Vlivalu v Vurberku. Po tem pr-vem večjem uspehu so leta 1993 sHelidonom podpisali pogodbo 111 do danes izdali tri kasete in kompaktni plošči. Naklade 1'novih nosilcev albuma pa so 'krat postale srebrne, Ne reci kdar pa je postala celo diamant-A S svojim igranjem pa so ved- Znali osvojiti tako publiko kot In ovitek? Zanj pravijo, da rada k njihovi novi celostni po-I pl Fantje so namreč na naslo-^ci novega albuma kot Sokoli, Li|,skuPaj pa je fotomontaža L ‘ikovalca Zlatka Drčarja. Ta-I? torej, tudi tokrat fantov sku-|T16 Slapovi ne boste videli raz-^jenih. Sicer pa, če bi imeli ti B^njci res take postave, kot f1 imajo na fotografiji, bi se go-|v° ukvarjali s čim drugim, ne z glasbo. redno pa je bolj kot vse dru-f Pomembna glasba. In fantje ha nov album izbrali nekaj najljubših popevk, ki jih /er igrajo na živih nastopih. so jih na novo, dodali so na^ai novih skladb in tako je /a a,bum Zdaj je pravi čas. sn]ee?rav s° se nekoliko preu-1 svojn'v nove vode, so ohranili jo D2načilni način igranja. Upa-telje da bo Slasba všeč 'iub*’ ne 2 narodnozabavne in zabav-e glasbe. MU SI C — Mshoe Jazz Znani pozavnist Al Grey se je pred kratkim ponovno vrnil na glasbeno sceno. Odsoten je bil namreč zaradi hude diabetičnosti. Zaradi tega so mu pred kratkim amputirali prste na nogah, vendar je bil Al že kmalu po operaciji zopet na koncertnih odrih. Bobby Dean Burgess je bil znan pozavnist in studijski glasbenik. Umrl je devetega julija. Znani je bil po vzdevku »Butter« Burgess. V začetku leta 1970 seje pridružil orkestru Woodya Hermana in z njim nastopil na večini evropskih in svetovnih jazzovskih odrov. Njegovo sodelovanje sega od Stana Kentona, Buddya Richa, Dizzya Gillespia do Shellyja Manna. Bil je star sedeminšestdeset let. Nova plošča ene boljših današnjih pianistk Geri Allen z naslovom Eyes ... In The Back Of Your Head ni dosegla posebnega navdušenja ne pri poslušalcih in ne pri kritikih. Njenih avtorskih in interpretacijskih kvalitet ji nikakor ne moremo odreči, saj je obvladovanje le-teh dokazovala na svojih prejšnjih ploščah. Nekako nedorečena oziroma neizrazna glasba pa spremlja njeno novo ploščo, pri kateri ji niso mogli pomagati niti takšni gostje, kot so altsaksofonist Ornette Coleman, trobentač Wallace Roney in tolkalist Cyro Baptista. Čas je, da zapišemo tudi kaj o slovenski skupini Groove on the move, ki smo jo spoznali na nastopu za popevko Evrovizije. Skupino sestavlja pet fantov Marko, Toma, Lado, Andrej in Janez, z angleškimi imeni Marc, Tommy, Lavne, Lucky in Jay. Pred kratkim je skupina po- dpisala veliko in pomembno pogo- Nekateri mediji (Bravo TV, Popcorn, Bild ...) so jih v Nemčiji označili za najmlajšo in najbolj privlačno fantovsko skupino, ki tudi odlično pleše. Te komplimente pa so potrdili z nastopom pred desettisočglavo množico na open air koncertu v Goppingenu, že naslednji dan upisaia tviinu pvu.v—~ » o - _ dbo z mednardono glasbeno založ- pa so iz Italije naročili 25 tisoč plošč. In ker so bili fantje za- bo ISS Records, prevzel pa jo bo tudi menedžer, ki si bo med drugim prizadeval, da bo skupina v Sloveniji tako priljubjena, kot je v tujini. želeni na tujih glasbenih odrih, jih je v roke vzel še koreograf Gregor Luštek in jim pomagal pri scenskem nastopu. S producentom Milesom Gordonom (Hadaway ... ) pa so posneli gradivo za svojo ploščo, ki so jo izdali pri glasbeni hiši ISS Records. Njihova prva single plošča Get up and party je namreč konec oktobra izšla v tujini, na slovenskih policah pa jih lahko pričakujemo zelo kmalu. Plošči Get up and party bodo sledile tri single plošče in na koncu še album. Prav gotovo bo še kakšna turneja. Združitev jazzovskega inovatorja Ornetta Colemana in klasičnega avstrijskega pianista Joachima Kuhna se je izkazala kot odlična. Njun nastop v avstrijskem Leipzigu leta 1996 je bil tako uspešen, da so se pri založbi Verve kmalu odločili za izdajo tega koncerta pod naslovom Colors Live From Leipzig. Glasba dveh tako nenavadnih glasbenikov vsekakor ne prinaša glasbe, ki bi jo poslušal mimogrede, ampak je za njo potrebno uporabiti vse svoje intelektualne moči. Izredna improvizacijska moč krasi oba glasbenika in je ena večjih odlik te plošče. Ornette Coleman se nam na tej plošči predstavlja kot alt saksofonist, trobentač in violinist. Nova kompaktna plošča Pavel Mihelčič: Musiča Slovenica Novost na področju resne glasbe je album uglednega slovenskega skladatelja Pavla Mihelčiča Musiča Slovenica, na katerem so zbrani posnetki solistične, komorne, zborovske in orkestralne glasbe. Avtorski album predstavlja tri značilne komorne skladbe iz cikla Chorus: Chorus 1 za oboo solo, ki daje izvajalcu (Božo Rogelja) možnost improvizacje; Chorus 2 je skladba za oboo in harfo (Božo Rogelja in Ruda Kosi); Chorus 3 (Studio za tolkala) pa je skladba za tri izvajalce, ki igrajo na petnajst različnih tolkal-nih inštrumentov. Prošnja umirajočega junaka je umetniška obdelava belokranjskega ljudskega motiva v izvedbi tenorista Da- uJ^Ovina ,n prireditve *Ovd 43 • 69000 Murska Sobota tel.: 37 333 nila Čadeža, godalnega kvinteta in hornista Jožeta Falouta pod vdstvom Pavla Mihelčiča. Kost (besedilo Svetlana Makarovič) pa je uspešnica, ki jo je Slovenski oktet izvajal po vsem svetu. Izjemno zanimiva in atraktivna je skladba Srce za mešani zbor in srčne šume. Nastala je leta 1977 na besedilo latinskih diagnoz in opisov srčnih stanj oziroma bolezni srca. Skladbi narekujejo ritem posneti srčni šumi (utripi), med njimi tudi utrip zdravega (avtorjevega) srca. Skladba ima svoj dramatični vrh in sferični konec. Na albumu so še posnetki treh skladb za simfonični orkster: Zeleno drevce, v odlični izvedi sester Norine in Rebeke Radovan, ter Svetloba noči in Slava vojvodine Kranjske - obe za ve- liki orkester. Simfonike RTV Slovenija vodita Marko Munih in Anton Nanut, orkester Slovenske filharmonije pa Marko Letonja. Ljubitelji resne glasbe Pavla Mihečiča dobro poznajo, saj se je predstavil na nekaterih uglednih mednarodnih festivalih, kot so Varšavska jesen in Praška pomlad, na mednarodnih festivalih v Rušah (Bolgarija) in v Berlinu, na festivalu Poletne igre v Dubrovniku, Glasbenem bienalu v Zagrebu in Ohridskem poletju, na festivalu Starawies na Poljskem, v Kijevu, na mednarodnem festivalu v Sofiji, na festivalu Musiča Danubiana v romunskem mestu Satu Mare, dvakrat na mednarodnem fetivalu v Bratislavi, na glasbenem salonu Musiciora v Parizu ter na koncertih simfonične glasbe v Dresdnu. Njegova dela pa so izvajali v večini evropskih držav ter v Indiji, Venezueli in ZDA. Fun Klubi Jeseni naslednjega leta bodo pod okriljem revije Down Beat odprli The DB Jazz Hall Of Farne. Stavba bo stala na 10 000 kvadratnih metrih, imela pa bo prostore za nastope pa tudi prostore za različne glasbene delavnice, ki bi naj tam potekale. Namen stavbe, ki bo stala v Universalovih studijh v Orlandu, je poklon vsem velikanom jazza, bluesa in druge glasbe, ki so bili v več kot desetletje dolgem obdobju izbrani v Down Beatovo Hall Of Farne. Stavba bo imela šestinšestdeset sob, v katerih bodo tudi razstavljene različne stvari, ki so jih uporabljali glasbeniki, trobenta Milesa Davisa, ukrivljena trobenta Dizzya Gillespia, pozavna Glenna Millerja, klavir Theloniousa Monka pa tudi razne originalne zlate plošče, fotografije in pisma. Novice od tu IZTOK R. in tam NAJ®°LJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV ,■ LA LLORONA - Concrete Blonde D'YOU KN0W WHAT I MEAN - Oasis “• ANYBODY SEEN MY BABY - The Rolling Stones A CANDLE IN THE WIND - Elton John ”• WALK on WATER - Katrina And The Waves 7' CONGO - Genesis ' ŠPICE UP YOUR LIFE - Špice Girls PREDLOGI: 4 SEASONS OF LONELINESS - Boyz II Men PSYCHOPATH - John Lydon HONEY - Mariah Carey ^ICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH , PLAŠČ LJUBEZNI - Anja Rupel F POT DO SRCA - Alenka Godec 7 ZGODBA 0 LJUDEH - Janez Zmazek - Zan ? pN KORAK NAPREJ - Vili Resnik Ž' ZENSKE - SING & SONG 7 MUMERO - MZ HEKTOR IN DADI DAZ 'VOZIM SE-IVO MOJZER PREDLOGI: LATINO - Jan Plestenjak Ko ZNOVA ZAPOJO - Andrej Šifrer KJE DOBRI STE LJUDJE - Dolores ^A NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MAREL LJUBIM TE - Slapovi LOVSKA - Ans. Lojzeta Slaka / “OPEK SPOMINOV - Ans. Tonija Sotoska s' fAPOJMO NAŠI MAMICI - Tornado 6' bo VE - Vesele Štajerke 7' čn K0 JUTR0 " Vrtnica ■ ^OLNA LUNA - Ans. Braneta Klavžarja PREDLOGI: KRUH PONOČI SPI - Ans. Tonija Verderberja OR SREBRNEM JUBILEJU - Šaleški fantje । ABRAHAM - Jože Burnik s prijatelji Posili ‘o četrtka, 13. novembra 1997 -Ca arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene I ^Upon št. 45 I d. "I"1” za skladbo - tuja: __ ll |l -------------------------- | -------------------------- |l Priimek ter naslov: ŠPICE GIRLS c/o Virgin Herzogstrasse 64 80803 Munchen Germany BILLY JOEL c/o CBS Records 51 West 52 Street New York, N. 10019 USA Odgovor: Fan Club WORD OD D. J. BOBO Martin Celec Kuzma 7 9236 Kuzma Če je kakšen koncert v Sloveniji razprodan, je to prav gotovo novica sama po sebi. Tako se je zgodilo tudi s super skupino The Prodigy. Čeprav so bile vstopnice nesramno drage, po 3850 tolarjev, je veliko njihovih privržencev ostalo brez njih. Posel pa je cvetel nekaterim preprodajalcem, ki so karte ponujali za nekaj tisočakov več. In jih tudi prodali! Da je film dobra priložnost za izlet, je marsikateri glasbenik že okusil, Jon Bon Jovi pa je že star znanec filmskih platen. Jon bo nastopil v Disneyevem romantičnem filmu Love Hurts. V risanem filmu pa bo nastopila tudi skupina U2, in sicer pri družini The Simpsons. Nastopila bo z narisanim stasom in pravim glasom. IRENA VRČKOVNIK Andrej Vidic Čermošnjice 53a 8000 Novo mesto Andrej Šifrer si je zaželel nekaj nostalgije izpred let, ko je bil prav na vrhu popularnosti, njegove plošče pa so še za med. Odločil se je, da bo izdal novi al-bum, in sicer svoj prvenec Moj g žulj in nekoliko kasnejši album © Ideje izpod odeje. Lepo je biti spet M uspešen. m 5 Narodnozabavna uganka Festival popevke vesele jeseni je bil trideseti '2.0 po vrsti. Izžrebali pa smo dopisnico Janje Lesjak, Stara ulica 14a, 9240 Ljutomer. Čestitamo! Poslali ji bomo kaseto. Novo vprašanje pa se glasi: Kateri ansambel izvaja skladbo Šopek spominov? Kupon št. 32 O* Odgovore pošljite do 14. novembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom za »narodnozabavno uganko«. z Q M OS CD O skupini Red Hot Chili Pep-pers v zadnjem času res nismo veliko slišali. Dejstvo je namreč, da je imel Anthony Kiedis velike težave z drogami, skupina pa se brez njega ni hotela spuščati v kakšne večje projekte. Kiedis pravi, da ni več zasvojen, skupina pa se je takoj zaprla v studio in že pripravlja svoj novi projekt. MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo E3 RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje. Tokratno se glasi: Slovensko termalno kopališče z naturističnim kempom. ODGOVOR: —-------------------------------------------_(/ Odgovore pošljite najkasneje do 12. novembra 1997 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: konectedenski paket v HOTELU MAESTRAL v Novigradu. = k KUPON ŠT. 38! Bi ------------- /kmetijski nasveti vestnik, 6. november 1997 Ob letošnjem martinovem Gostinec in vinogradnik Ob brskanju po zaprašenih vinogradniških revijah in knjigah sem zasledil zanimiv članek v glasilu Naše gorice (v štev. 2, izdani junija 1927), ki ga je izdajalo vinarsko društvo v Mariboru in govori o vlogi gostilničarstva v našem narodnem gospodarstvu. In ker se letos srečujemo po letih 1982 in 1984, ko sta bila količinsko obilna letnika, še v času Martina s presežki starega vina in se velik del vina pri nas popije v gostilnah, bi citiral nekaj življenjskih misli naših strokovnjakov izpred sedemdesetih let. »Gostilničarstvu je odkazana pri narodnem gospodarstvu vsake države, vsakega naroda važna vloga. Gostilničar je znamenit posredovalec za vnovčevanje pridelkov ne samo naših goric, temveč tudi sadja, proizvodov živinoreje, mlekarstva, perutninarstva, vrtnarstva in poljedelstva sploh. Kakor pri vsakem posredovalnem poklicu tako je tudi pri gostilničarstvu poleg že naravne posredovalne nadarjenosti in praktičnega izkustva pogoj za povoljen gospodarski razmah temeljita strokovna izobrazba. Stremeti moramo za tem, da postane tudi podeželska ali kmetska gostilna res kraj, kjer se lahko gost okrepča z vsemi v potu obraza pridobljenimi dobrinami naše grude, in da ne ostane samo navadna točilnica alkoholnih pijač. Kadar se bodo namreč vse gostilne zopet vrnile k svojemu prvotnemu namenu (»Lačne nasititi, žejne napojiti!«), takrat bo mogoče tudi na merodajnih višjih mestih dopovedati, da so točilnice za stoječe goste ne samo odveč, temveč navadno tudi nehigienične in gostilničarski stan bo kljub težkim davčnim bremenom začel zopet lažje dihati. Gostilničar, ki ima opravka z inozemcem, s pravilnim postopanjem in pravilno postrežbo indirektno pripomore k ugledu celokupnega našega naroda v očeh tujca, ki navadno presoja narod po nastopu gostilničarja,' s katerim ima za časa svojega bivanja pri nas itak največ stikov. Gostilničar z zdravim in dobrim blagom ter solidnimi cenami izpremeni lahko prej zapuščene prostore v zlato jamo; nasprotno pa z omalovaževanjem gostov tega ali onega stanu, te ali one politične pripadnosti ali narodnosti, z odurnostjo, vsiljivostjo, preveliko in preveč očitno pohlepnostjo po hitrem obogatenju in z malomarno postrežbo prej še tako dobro po-sečane prostore lahko v najkrajšem času izpremeni v s pajčevino zastrte, gostov prazne in v mrtvaško tišino zevajoče sobane. V prvem slučaju pripomore tudi vinogradniku do hitrejšega in boljšega vnočevanja njegovega pridelka, v drugem primeru pa i njega indirektno gospodarsko upropašča. Nasprotno tudi vinogradnik v svojem stremljenju za boljšim pridelkom pripomore lahko gostilničarju, ki je prej zaradi slabe kapljice komaj životaril, do zopetne gospodarske okrepitve, ker gostom to vinu ugaja in prija. Neovrgljivo dejstvo je, da sega danes radi denarne in gospodarske krize zlasti v nevinorodnih krajih (žal tudi v vinorodnih) pretežna večina gostilniških gostov po cenejšem vinu slabše kakovosti. Neizpodbitno pa je tudi dejstvo, da so baš radi naravnih in splošnih gospodarskih neprilik danes pridelovalni stroški vinogradnika v Sloveniji neprimerno visoki, da torej delajo našemu vinogradniku konkurenco naravna in ponarejena vina druge provenijence. Domači pridelek zato zaostaja. Da je to nezdrav narodnogospodarski pojav, ni treba na dolgo utemeljevati. Zato bo prej ali slej izostal iz gostilne marsikateri naš pridobitni sloj. Bridka posledica te krize pri producentu bo tudi hiranje in zastoj gostilničarstva. Zato se uveljavlja po celem svetu načelo: Domačemu blagu in izdelku pri enaki kakovosti prednost, tem boljše, ako je kvalitativno boljše! To velja tudi glede vina in to načelo gastronomije uveljavlja. Končni cilj našega gostilničarstva bi moral biti, da tudi z njegovim posredovanjem kolikor mogoče dvigne dobrobit našega producenta, ker je obojestransko blagostanje v tesni zvezi.« Mislim, da kakšnega dodatnega komentarja k zgoraj navedenim trditvam izpred sedemdesetih let ni potrebno navajati. Da bi morali gostinci in vinogradniki v Pomurju, kjer imamo kar 436 gostinskih lokalov, kjer točijo neustekleničeno vino, bolje sodelovati v dobro vseh, pa je spet druga zgodba.. Obdobje ob martinovem in do novega leta, ki je pred nami, je zelo ugodno tako za gostilničarje kot za vinogradnike, saj vino, ki je v prodaji, ni nujno, da je »kristalno čisto«. ERNEST NOVAK Janževec '96 vino meseca novembra Katera klet bo vinar leta 1997? V konkurenci sta tudi ljutomerska in radgonska klet Mesečnik Veritas in Slovenska vinska akademija sta v oktobru pripravila predzadnje letošnje ocenjevanje slovenskih vin, na katerem so za Veritasov vinski nakupovalni vodnik izbirali vino meseca novembra. Ocenjevalna komisija je tokrat izbirala med 21 polnitvami slovenskih vin, ki jih je vzela iz prodajne mreže. Cilj tovrstnih ocenjevanj je prav v tem, da vina vzamejo s polic prodajaln in tako izbirajo med tistimi, ki jih potrošniki lahko tudi kupijo. Med vrhunskimi in kakovostno donegovanimi polnitvami slovenskih vin je vino meseca novembra 1997 janževec, letnik 1996, iz kleti Radgonskih goric. Za komisijo sta bili tudi tokrat odločilni kakovost in cena, janževec pa je bil po kakovosti najbolje ocenjen, saj je po de- settočkovni lestvici osvojil 7,36 točke in se tako uvrstil v razred odličnih slovenskih vin. Po Veritaso-vem vinskem nakupovalnem vodniku se z drobnoprodajno ceno uvršča v drugi cenovni razred, zato je glede na kakovost v bistvu vredno več, kot je njegova cena. Sicer pa Zbrali so se ljubitelji vinske kapljice Za razvoj vinogradništva in kletarstva Med vinogradniki je sedela letošnja vinska kraljica ’97 za Prekmurje Milena Toplak V beltinskem gostišču Zvezda so se zbrali minulo sredo na letnem občnem zboru člani Društva vinogradnikov Beltinci, ki združuje 68 članov. Glavni nameni in vodilo društva so združevanje ljubiteljev dobre vinske kapljice, razvoj vinarstva, približati ljudem vinsko stroko ter predstavljati občino Beltinci. Vinogradniki so v pregledu minulega dela naglasili, da so za razvoj vinogradništva in kletarjenja veliko naredili. Ob izteku lanskega leta so za člane društva pripravili Martinovanje ter degustacijo vin. Dokaj smelo so se lotili prvega društvenega ocenjevanja vin, kar je bilo porok, da so vinogradniki v lastnem društvu prvič videli svoje rezultate dela v vinogradu, šolanju vina ... Čez leto so pripravili še niz predavanj in strokovnih ekskurzij. Med aktivnostmi za promocijo vina (lastne blagovne znamke še nimajo) so se predstavili z vini ob letošnjem folklornem festivalu v beltinskem parku ter ob prvem prazniku občine Beltinci. Uspešno pa so se predstavili na festivalu vina ob vinski trgatvi v Lendavi. Za člane so kupili 1.200 trsnih cepljenk. Društvo si šteje za veliko čast, da so bili letos kolegi iz Dobrovnika organizatorji izbora vinske kraljice za Prekmurje, ta laskavi naslov pa je bil dodeljen njihovi članici Mileni Toplak iz Lipovec, ki bo vinsko »krono« nosila do prihodnjega izbora. Kot vinska kraljica ’97 za Prekmurje se je udeležila letnega občnega zbora beltinskih vinogradnikov, kar je dalo zboru še poseben pečat. Med obsežnim programom dela, ki so si ga zadali na letnem občnem zboru, velja omeniti letošnje Martinovanje (15. novembra), novoletno srečanje z degu-stracijo vina, čakajo jih tečaj.kle-tarjenja, razna strokovna predavanja, društveno ocenjevanje vina in Jožefov ples s podelitvijo diplom. S svojim znanjem in po-skušnjo doma pridelanih vin se bodo predstavili ob drugem občinskem prazniku občine Beltinci, ko pripravljajo dan vinogradnikov s postavitvijo klopotca. Največja zalogaja za eno najmlajših društev v občini Beltinci pa sta videospot o grozdju ter ureditev vinoteke v gradu v Beltincih. Društvo torej uspešno vodi Avgust Farkaš. JOŽE ŽERDIN je komisija v obrazložitev za izbor za vino meseca zapisala, da je janževec kakovostno donegovana najznačilnejša zvrst Radgonsko-Kapel-skih goric, ki deluje harmonično že po vonju, kjer se sortne cvetice elegantno stapljajo v prijeten vinski vonj, eleganca zvrsti pa se ponovi tudi pri okusu. Do konca leta bo še eno ocenjevanje, na katerem bodo izbrali vino meseca decembra, po tem ocenjevanju pa bo tudi znano, katera slovenska vinska klet bo postala vinar leta 1997. Ta laskavi naziv namreč pripade kleti, ki je imela v letu, ki se izteka, največkrat vino meseca. Lani je bila vinar leta 1996 klet Jeruzalema Ormož, letos pa sta v konkurenci za ta naslov tudi kleti v Ljutomeru in v Gornji Radgoni, saj sta letos obe imeli že po dvakrat vino meseca. , Turnišče: cene pujskov Kaže, da ponudba pujskov na sejmu v Turnišču že dolgo ni bila tako skromna kot prejšnji četrtek. Takrat so prodajali le štiri pujske in vse tudi prodali v paketu, za katerega je bilo potrebno odšteti 32.000 tolarjev. Pujski so bili stari do 9 tednov in težki okoli 20 kilogramov. Kot nam je sporočil naš dopisnik Stanko Kelt, je povpraševanje po pujskih izredno veliko. Društvo vinogradnikov Goričko Praznik mošta. vina in kostanja Člani Društva vinogradnikov Goričko in Gasilskega zl)jj( Gerlinci so tudi letos pripravili tradicionalno prireditev mošta, vina in kostanja. V okviru prireditve, bila je že 12. po vrsti, je komisija pod toSst> mag. Antona Vodovnika tudi letos ocenjevala mlado vino - mošt. L prinesli gorički vinogradniki na ocenjevanje petdeset vzore®* največ zvrsti in chardonnaya, nekaj pa je bilo tudi rizvanca, laskaj' in drugih sort. Komisija je podelila devet diplom in 38 priznanj, pa so bili izločeni. Edinstveno tovrstno ocenjevanje v slovenske^ po pettočkovnem sistemu je pokazalo, da imejo letos tudi na vs® rodnem Goričkem vinogradniki zelo dobra, če že ne odlična Najvišjo oceno na ocenjevanju sploh je dobil vzorec mlad« g^es gaje donegoval Viktor Dravec iz Geriinec, drugo najvišjo iz Fikšinec ter tretjo Karel Reiter iz Geriinec, vsi za sorto ^ilca Sicer pa je bilo med zvrstmi prvo mesto podeljeno vzorcu vz°' Jožeta Preleca iz Geriinec, pri laškem rizlingu je prvo mest® 01^® rec Antona Nemca iz Nuskove, najboljši rizvanec na ocenj®*9 Janez Šadl iz Geriinec, najboljši beli pinot Alojz Gomboc in ^igno0 najboljši renski rizling Jožef Gomboc, samlling Janez Šadl te’ Jožef Gomboc, vsi iz Geriinec. . vlnoO® ■ Med petimi kandidatkami, ki so odgovarjale na vprašanja lZ -a 50^ ništva, vinarstva in gasilstva, pa je pokazala največ znanja Na’ boe s Cankove, ki je postala princesa mošta, vina in kostania letnik 1997. Njena prva spremljevalka je postala Nataša Flega’’ Anica Gomboc, obe iz Geriinec. . Predsednik društva Ernest Novak ob tem dodaja, da je društvo ■ $ vinogradnikov že izdelalo strokovni program predavanj, prireditev za leto 1997/98, ki ga je prejelo vseh 570 članov dr artin°' Ena večjih prireditev v prihodnje bo nedvomno tradicionalno tj vanje, ki bo v soboto, 8. novembra, v hotelu Diana v Murski .^jvi^ martinovo, 11. novembra, pa se bo predstavilo društvo z mia različnih goričkih bregov v središču Murske Sobote Pre Zvezda. Geza Žita Flisar Novak Corn belt - koruzni pas ZDA (1) Skupina slovenskih kmetijskih strokovnjakov je imela letos septembra priložnost, največ po zaslugi kolegice iz mariborskega kmetijskega zavoda mag. Martine Bavec, pobliže spoznati ameriško kmetijstvo v praksi in v raziskavah. Pod strokovnim vodstvom g. Jarry Walkerja, poslovneža, ki se trudi za prenos kmetijskih tehnologij na evropska tla, so nam predstavili strokovno in raziskovalno delo na Univerzi Nebraska in na njenih inštitutih ter v svetovalni službi. Ogledali smo si tudi laboratorije in poskusna polja semenarske hiše Pioneer, raziskovalno postajo za prehrano živali in nekaj farm ter kmetijsko razstavo. Pot nas je vodila skozi tri države Nebrasko, lowo in Illinois. Naš strokovni vodnik Jarry Wal-. ker, doktor veterine in magister mikrobiologije, je bil kot vladni uslužbenec vodja več ameriških kmetijskih projektov v vzhodni Evropi, sedaj po upokojitvi pa prodaja v Evropo ameriško mehanizacijo za konzervirajočo obdelavo tal in direktno setev pa tudi sušilne naprave in silose. V Sloveniji sodeluje pri prenosu novih tehnologij na naša tla z Biotehniško fakulteto v Ljubljani in nekaterimi poslovneži. Večkrat je poudaril, daje kmetijstvo sistem, katerega je potrebno vzeti in razumeti kot povezano celoto, prav tako je nov način konzervirajoče obdelave sistem, katerega je potrebno razumeti v celoti v njegovem bistvu. Kmetijstvo - največja industrija ZDA Kmetijstvo je gospodarsko najmočnejša panoga in je največja industrija v ZDA, sledi računalništvo ... Največja koncentracija znanja in denarja je v kmetijstvu. Največji delež raziskav je v kmetijstvu. Raziskave in svetovanje so ključ za uspešnost ameriškega kmetijstva. V ZDA pridelujejo koruzo na 28 milijonih hektarjev, 270 milijonov ton koruze predstavlja več kot polovico svetovnega pridelka. Vodilni na svetu so tudi pri pridelavi žit in soje. S kmetijskimi pridelki obvladujejo svetovni trg. Evropsko kmetijstvo zaradi manj ugodnih dejav Na raziskovalni postaji nikov okolja ne more biti konkurenčno. Amerika je velesila tudi v kmetijski znanosti. V Nebraski je glavno in univerzitetno mesto Linkoln. Država je univerzi v Linkolnu kupila posestva in tako začela spodbujati to dejavnost. Na tej državni univerzi in na njenih raziskovalnih ustanovah so se izobraževali tudi slovenski strokovnjaki iz Biotehniške fakultete. V ZDA je agronomija širše definirana, vključuje genetiko, ekologijo rastlin, fiziologijo, znanost o tleh in vodi. Osnovne raziskave financira država, firme imajo lastne inštitute in razvojnora-ziskovalne centre, aplikativne raziskave pa naročajo in plačujejo Sedež kmetijske svetovalne službe pridelovalci (od litra, kilograma pridelka). Raziskuje se največ tisto, kar pridelovalce tudi zanima. Kmetijske raziskave V raziskovalnih projektih univerze v Nebraski sodeluje 260 raziskovalcev, 60 odstotkov časa namenijo za raziskave, preostalo pa za učenje študentov in svetovanje. Raziskave plačujejo in naročajo pridelovalci. Veliko raziskav je usmerjenih v ohranjanje profitabilnosti pridelave koruze in preprečevanje izpiranja dušika. Izobraževanje, svetovanje, znanstvene raziskave v kmetijstvu so osnova za najpomembnejšo panogo v ZDA. Na raziskovalni postaji v Kear-neyu - Buffalo Caunty extension Office - raziskujejo vplive kmetijskih tehnologij na kakovost pridelkov poljščin, tal in talne vode - Nebraska MSEA Water Quality Projekt. Spremljajo predvsem izpiranje dušika in pesticidov v talnico, ki vsebuje zaradi čezmernega gnojenja koruze že 2- do 3-krat več nitratov, kot je dovoljeno. Da bi zmanjšali onesnaževanje talne vode, iščejo različne načine namakanja, kolobar, prehrano rastlin. Razvijajo in preverjajo predvsem metode za prognozo namakanja, gnojenja. Za načrtno gnojenje z dušikom uvajajo analizo tal N . oz. talni nitratni test, sedaj pa testirajo klorofil meter (tako kot v Evropi). Sodelujejo z Minolto, ki razvija instrumente za merjenje -senzorje, ki zaznavajo na podlagi valovnih dolžin (na podlagi barve posevka) razna pomanjkanja (npr. r Sod®1"1; dušika, vodni stres . J- n t®’1 tudi z Nasso, ki ima.n jatel^ stne meritve prenesti ” tac!| prek njega spremlja*1 na parcelah in tudi v ko en p zemeljski obli. Osnovn je vzpostavitev satelita < e niškega sistema Pr°®arne’'a makanja in gnojenja z «rac farmarje, ki bodo lah fjianl nalnika spremljal'’ .jnnaK njihovim posevkom m treb terem koncu njive J ukrepati. Kmetijsko V ZDA je kmetijsko s zasnovano na partn®. . fed® ciranjejeizrazl^^ cija, država, loka ne oyrH \ farmarji od Pridelkn%nOs men svetovanja je P uč0? iikO raziskav, ki slonijo n^ aj delu s kmeti m ml preda*ji delajo s šolami, str pokrivajo P.0^^6 prihajajo na izobraze^ Pa ter, določena P^f^. SP povprečju končan K tijski svetovalci ima ,rafli < je ali doktorate, ^P^eto^ jjZ® so stažisti. B'st/°hjnfo’^^ dajanje kakovostn gije *a ed' farmarje, ne tehn državo. Vkljucuje°irl^1 gnojenja, skropifs^ptej. mena za dva tedna (Se nadaljuje) ^stnik, 6. november 1997 tl as ve ti 23 POMURSKE LEKARNE RAZKRIVAJO ZDRAVILNE SKRIVNOSTI UROLOŠKI ČAJ Pripravimo še zadnjo ozimnico Bolezen je odsotnost zdravja, a odsotnost bolezni še ni zdravje Droga: Gladež, navadni (Ono-"isspinosa L). Uporabni del: Korenina. Zeliščna raba: Je diuretik, že-ne na vodo, zato se uporablja za odvajanje vode pri vnetju in obo-'eniu sečnih poti in mehurja in za lzPiranje sečil ob ledvičnem pe-v ljudskem zdravilstvu pa tudi Mi putiki in za odpravljanje revmatičnih tegob. Odmerek za odrasle: Čajni napitek, pripravljen kot poparek iz odo 12 gramov droge na dan. 2 oajni žlički (3 do 4g) zmletih korenin se prelije s 150 mililitri vrele v°de, toplo pusti stati 30 minut in * Precedi. Pije se 2- do 3-krat na dan med obroki. Novejša dognanja: Učinkovi-°št droge so nekajkrat potrdili s PPskusi na živalih, vendar niso niti določili učinkovine, ki naj bi imela Jetični učinek, niti niso preisku-^i farmakoloških učinkov nobene °d vsebujočih, sicer znanih sesta-^n- Najbrž z draženjem ledvičnega ePitela povzročijo boljšo prekrvitev •n diurezo, zvečano izločanje na-••ievega klorida in vode. Stranski učinki in strupenost: Niso znani? Prepovedi in opozorila: Ne sme se uporabljati pri edemih oziroma zastoju vode zaradi oslabelega delovanja srca in ledvic. V primeru kroničnega ledvičnega obolenja se lahko jemlje le pod zdravniškim nadzorom. Medsebojno delovanje z drugimi zdravili ni znano. Nosečnicam in doječim materam se ne priporoča, ker varnost v teh okoliščinah ni potrjena, če pa se uporablja, morajo koristi upravičiti tveganje. Lekarniško mnenje: Je diuretik, ki blago žene na vodo, a njegov učinek ni zanesljiv, odvisen je najbrž od rastlinske zvrsti, žležasto dlakav, prilegel in okroglolisten gladež je na primer učinkovitejši, od kraja, kjer je rastlina rasla in od načina priprave. Učinkujejo tako vsebujoče eterično olje kot nehlap-ne sestavine, med slednjimi morda najbolj triterpen onocerin in izofla-von ononin. Vsebujejo ga številne diuretične čajne mešanice, v tujini tudi nekaj gotovih pripravkov za odvajanje seča, ki se tudi običajno d.d. MURSKA SOBOTA ČAJ PROTI REVMI IN PUTIKI predpisujejo namesto posamezne droge. V Nemčiji spada med zelišča s standardno licenco, ki se lahko pripravijo in izdajo v lekarnah brez registracijskega postopka, takšno splošno dovoljenje ima tudi urološki čaj, pripravljen po uradni recepturi; med oficinalne droge spada tudi pri nas. Pije naj se topel, ker tudi topla voda sama poveča diurezo, in le nekaj dni, ker njegova učinkovitost z dnevi postopoma izginja. Po nekaj dneh premora se lahko zdravljenje ponovi, še boljši pa je večtedenski presledek. Med vsakim izpiranjem ledvic in sečil je treba popiti zadostno količino tekočine in s tem nadomestiti izgubljeno. Sklep: Ne da se odpraviti slabega, ne da bi ga nadomestili z dobrim. Janez Špringer, mag. farm. likovni pedagogi zavračajo ^ločitve, ki pomenijo manj kulture 1,1 umetnosti v devetletni OŠ Kaj bi radi? j^seh razredih dve šolski uri likovne vzgoje , Prehod na devetletno obvezno osnovno šolo v Sloveniji se vse ,i i bliža, razhajanja ob nekaterih (rešitvah) predlogih pa se po-abljajo. Med drugim so zaradi nestri-I Fia s predlogom za predmetnik vzgoje odstopili kot člani |£k^arnih teles vsi predstavniki ”ker s °lani nacio' ■ mog^^rikularnega sveta ni bilo | ,očifvCe ^Postaviti dialoga pri do-I deveti Ur|ikovne vzgoje za novo ’ ^hon' .n° osnovno šolo«. Tudi ogor?1 ^kovni pedagogi so bili da bi er|i jn so ostro nasprotovali, trnanp6 število ur za ta predmet biti na °1 Mnenja so, da bi morali ^9oi Urri^u dve šolski uri likovne e tedensko v vseh razredih. ?k°je sedaj? Izšola o' ^red ' razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 2 uri 2 uri 2 uri 2 uri 1 ura 1 ura Predlog nacionalnega kurikularnega sveta 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 9. razred 2 uri 2 uri 2 uri 1,5 ure 1,5 ure 1 1 1 1 ura ura ura ura 2 uri 2 uri Predlog likovne stroke $ Cene sadja 'd zelenjave 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 9. razred 2 uri 2 uri 2 uri 2 uri 2 uri 2 uri 2 uri 2 uri 2 uri s Zelenjava Tržnica Sobota G. Radgona Ljutomer Precej ogorčeni so nad predlogom novega kurikuluma (učnika, učnega načrta) tudi učitelji tehničnega pouka in glasbene vzgoje ter geografi, zgodovinarji idr. Usklajevanje bo torej še zelo naporno. JOŽE GRAJ •iti i M S s s 55 250 151 236 315 420 236 218 267 420 394 260 30 160 100 36 100 78 330 60 250 150 300 400 300 300 250 450 400 300 50 150 200 70 150 55 280 169 290 300 370 280 300 220 480 290 260 40 180 180 55 90 100 180 1 $ »..Sil 330 315 290 400 20 321 1180 780 800 150 450 400 300 600 700 250 400 22 280 1100 600' 600 Otroški parlament O prijateljstvu, novi šoli Podobno kot na drugih osnovnih šolah, so pred dnevi tudi na osemletki pri Svetem Juriju pripravili šolski parlament na temo Odnosi med vrstniki, in to prvič v takšni obliki. Mladi parlamentarci so zelokritično ocenili medsebojne odnose. Motijo jih nasilje starejših učencev nad mlajšimi, nespoštovanje hišnega oz. šolskega reda pa tudi neprimeren odnos nekaterih do učencev Romov. Iztočnica za oblikovanje sklepov parlamenta je bila podana že na začetku, ko so učenci anonimno razmišljali, kaj jim pomeni beseda prijateljstvo, in zapisali, daje to velika dragocenost. Na to temo se je potrebno tudi v prihodnje več pogovarjati. Mladi pa se nikakor niso mogli izogniti tudi vprašanju o novi šoli. Zaradi prostorske stiske so namreč za marsikaj prikrajšani, še zlasti pri interesnih dejavnostih, ki jih ne morejo organizirati vedno tako, da bi zadovoljili željam in potrebam učencev. Zanimalo jih je tudi, ali bodo šli na večdnevne ekskurzije ali smejo enkrat mesečno imeti šolsko zabavo, prodajati pijačo in še kaj. Ravnatelj je obljubil dvodnevno eksurzijo samo osmošolcem, mesečnim zabavam je dana zelena luč, žejo pa si bodo lahko gasili s pomočjo avtomata, če se bodo s tem strinjali njihovi starši. SUZANA FICKO - MATKO Mrzle noči s slanami silijo gospodinje k spravilu zadnjih jesenskih vrtnin. Iz preostankov paprike, čebule, zelja in nekaj korenčka lahko pripravimo bolgarsko solato in jo shranimo v kozarcih, ’le-te pa v hladnih kleteh. Za bolgarsko solato uporabimo skrbno očiščeno in oprano papriko (zeleno in rdečo), ki jo narežemo na rezance, zelje, ki mu odstranimo debela rebra ob kocenu, uporabimo tudi lepe zunanje liste, ki jih pred rezanjem operemo, če imamo primeren ribež, zelje naribamo na ozke rezance, sicer ga narežemo, čebulo narežemo na lističe, korenček skrbno očistimo in operemo, nato ga naribamo na rezance kot jabolka. Nariban korenček pre-■ vremo 3 do 4 minute v majhni količini vrele vode, ki jo pozneje uporabimo za zalivanje juh ali prikuh. Količinsko naj bo paprike in zelja več kot čebule. Korenčka vzamemo najmanj. Pripravljeno zelenjavo med seboj zmešamo in solimo toliko, da sol pri poskušanju občutimo, kot da bi bilo rahlo preveč slano. Slano zelenjavo v skledi rahlo potlačimo in jo pustimo v hladnem čistem prostoru v razsolu 10 do 12 ur. Nato zelenjavo odcedimo, najlažje v vrečki iz redko tkane bombaževine, ki jo uporabljamo samo v ta namen. Z ročnim stiskanjem zelenjavo preveč »zmečkamo«. Zelenjava naj se obešena odceja vsaj 6 ur v hladnem prostoru, nikakor ne na soncu. V primerno velikem loncu pripravimo mešanico kisa in vode (1 : 3), na 1 liter 9-od-stotnega kisa prilijemo 3 litre vode. Odišavimo s poprovimi zrni in lovorjevimi listi. Ko kis zavre, lovor odstranimo, v kis pa vsujemo odcejeno zelenjavo. Segrejemo, da se vsebina bliža vrenju, a ne zavre. Odstavimo in še vroče zložimo v kozarce. Kis ponovno segrejemo do vročega in solato zalijemo, kozarce zapremo in dobro pokrijemo s čistimi prti in prtiči (suha sopara), da se počasi ohlade. Solato ponudimo samo zabeljeno z oljem ali jo zmešamo z zajemalko kuhanega mrzlega fižola ali prav ■ toliko kuhanega krompirja. CILKA SUKIČ Skupščina Društva za boj proti raku Pomurja Za človeka Kje so šolske zadruge? Jih bodo zamenjali vzorčni centri? »V Zvezo društev za boj proti raku je včlanjenih devet društev in ni ga društva, ki bi dosegalo take rezultate, kot jih prav pomursko, «je na skupščini Društva za boj proti raku Pomurja izjavil tajnik Zveze Otmar Bergant. Ne le po tem, da je med društvi pomursko tisto, ki šteje največ članov, predvsem po svojem delovanju ali izpolnjevanju zastavljenih nalog je najboljše. Delo društva odseva njegovo živost ter odprtost za človeka. Za svojo prvo dolžnost si šteje, da zdravstveno izobražuje prav vse, tako zdravstvene delavce kot laike, tako mlade kot manj mlade ter jih seznanja z dejavniki tveganja, ki vodijo v bolezen. Preventivno delo je torej tisto prvo, takoj ob tem pa pomoč vsem, ki so že zboleli. Ti potrebujejo pomoč pri premagovanju strahu in stisk ter oporo pri učenju, kako kljub bolezni kakovostno živeti. V ta namen so na pobudo dr. Štefana Gruškovnjaka že pred leti začele delovati skupine za pomoč bolnim, tako imenovane psihoonkološke skupine, v katere so se vključevale ženske. Te so potem nekoliko zamrle. Prav zato se je na skupščini Društva za boj proti raku Pomurja dr. Nikica Stegmuller zavzela za njihovo oživitev, rekoč: »Dolžnost nas zdra- Na številnih osnovnih šolah v Sloveniji so pred leti delovale šolske zadruge, ki so imele v svojem programu večinoma proizvodne dejavnosti v kmetijstvu (sadjarstvo, poljedelstvo, gozdarstvo itd.) ali industriji (izdelovanje izdelkov iz lesa, papirja idr.). Na tem področju so bile še posebno zagnane osemletke v Pomurju. Učenci so v zadrugah lahko zares delali in spoznavali celoten proces proizvodnje - od načrtovanja do prodaje. Pri tem so odkrivali tudi svoje sposobnosti in inter-se, jih razvijali ter si oblikovali svojo ošabnost. Najboljši v logiki Tudi na Gimnaziji Murska Sobota so pripravili tekmovanje iz logike, ki je bilo hkrati tudi izbirno tekmovanje za državno prvenstvo. Med dijaki prvih letnikov je zbrala največ točk Anja Kranjec (1. Š), med drugimi letniki je zmagala Klavdija Sukič (2. C), med tretješolci se je uvrstil na državno prvenstvo Matjaž Kerman (3. A), med četrtošolci pa sta »zmagala« Matjaž Titan (4. A, zbral je maksimalno število točk) in Jože Maučec (4. C). Državno tekmovanje srednješolcev iz logike bo ta mesec v Ljubljani. J. G. V zadnjih letih je večina šolskih zadrug zamrla ali pa obstajajo zgolj na papirju. Najbolj vztrajne šole pa so si uspele pridobiti naziv vzorčno izobraževalni center in predstavljajo središča za razširjanje idej v druge šole, ki bi se (znova) želele pridružiti takemu načinu dela z mladimi. Trenutno je v Sloveniji osem takšnih centrov in med njimi je tudi OŠ Puconci (za poljedelstvo in semenarstvo). Precej daleč na tem področju so tudi na OŠ Bakovci, kjer imajo kar veliko izkušenj s sušenjem sadja. To svojo »prozivodno« dejavnost so predstavili pred kratkim tudi na srečanju vzorčnih izobraževalnih centrov v Artičah, kjer je seveda sodelovala tudi OŠ Puconci. Vsekakor bi bilo zelo koristno, če bi dobile šolske zadruge v prenovljeni osnovni šoli spet svojo Društvo za boj proti raku Pomurja se je s priznanji zahvalilo dr. Štefanu Gruškovnjaku za njegovo pionirsko delo, Heli Sreš za njeno požrtvovalno in dolgoletno delo v društvu ter Otmarju Bergantu, tajniku Zveze društev, za sodelovanje in pomoč. vstvenih delavcev je, da jim pokažemo to pot... pot v sprejemanje življenja. Življenje je pa tudi bolezen, trpljenje in smrt.« Pomursko društvo je v letih svojega delovanja več kot dobro opravilo tudi svojo tretjo nalogo, zbiranje sredstev za posodabljanje in nakup medicinske opreme, potrebne za odkrivanje bolezni ter njeno zdravljenje. Murskosoboški bolnišnici so leta ’92 nakazali nekaj manj kot dva milijona tolarjev za nakup kolo-noskopa in ji potem čez dve leti spet namenili denarni prispevek v višini 400 tisočakov. Pomurskim zdravstvenim domovom so leta ’95 veljavo. J. GRAJ razdelili 2 milijona in 800 tisoč tolarjev, letos pa so v sodelovanju z Zvezo društev zelo dobro izpeljali akcijo zbiranja sredstev za nakup mamografa. V ta namen je bilo darovanih 10 milijonov in 440 tisoč tolarjev. Tudi tokratno novoletno prodajanje voščilnic društva bo imelo svoj namen. Z zbranim denarjem bodo namreč podprli delovanje protibolečinske ambulante v murskosoboški bolnišnici. Na skupščini društva so opravili tudi vse potrebno v zvezi z delovanjem društva in imenovali novo predsedstvo. Predsednica društva bo tako,še naprej dr. Maja Šeruga. MH Učitelji treh držav na srečanju v OŠ Sveti Jurij na Goričkem Za boljše medsosedske odnose Cene rabljenih avtomobilov Minulo nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti prodajali 20 avtomobilov, prodali pa so tri. Znamka Letnik prev.km. Cena Mercedes 300 D Karavan 1989 116.000 30.000 DEM Seat Ibiza CLX 1996 28.000 15.500 DEM Toyota Carina 1,6 16V 1989 89.000 11.500 DEM W-Golf 1,6D 1988 108.000 7.600 DEM Nissan Sunny 1,4 SL 1991 98.000 10.500 DEM Alfa Romeo 33 1,5 1990 81.000 6.500 DEM Daihatsu Coure 1989 86.000 4.600 DEM Renault 5 GTL 1987 125.000 4.100 DEM Fiat Regatta 10OS 1987 138.000 2.700 DEM Učitelji in učenci OŠ Sveti Jurij že celo desetletje sodelujejo s šolama v Neuhausu iz Avstrije in Aranya Janosa iz Monoštra na Madžarskem. Imajo skupna kulturna in športna srečanja, raziskovalne in počitniške tabore ter skupni projekt Mi in naši sosedje. Srečanja učiteljev pripravljajo izmenoma na eni od šol. Letos je bila gostiteljica OŠ Sveti Jurij, kjer se je zbralo okrog 50 pedagoških delavcev in gostov iz vseh treh šol. Po pozdravnem nagovoru ravnatelja Aleksandra Menci-garja sta spregovorila o pomenu njihovega sodelovanja tudi Anton Gangl iz Neuhausa in Eva Kovacs - Janosne iz Monoštra. Vsi so bili mnenja, da na ta način krepijo tudi dobrososedske odnose in prijateljstvo. Dogovorili so se, da se bodo decembra zbrali v Neuhausu na skupni prireditvi Decembrski večer, kjer se bodo s svojim kulturnim programom predstavili. učenci z vseh treh šol. V tem šolskem letu pa bodo začeli izvajati tudi nov skupni projekt, o katerem se bodo dogovorili aprila. SUZANA FICKO - MATKO 24 Televizijski spored od 7. do 13. novembra vestnik, 6. november 1997 PETEK 7. NOVEMBER TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 9.30 Včeraj, danes, jutri 9.35 Videoring 10.05 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Videostrani 15.20 Percussion plus, 3. oddaja 15.45 Soča - smaragdna reka, ponovitev dokumentarnega filma 16.55 Videostrani 17.10 Otroški program: Lakih nog naokrog 18.00 Po Sloveniji 19.30 Dnevnik 20.05 Agencija 21.35 Volilna oddaja 22.40 Odmevi, vreme 23.20 Šport 23.25 Newyorška vročica, ameriška nanizanka 23.50 Boj za zemljo, ameriški film 1.15 Resnična resničnost, ponovitev 1.45 Videoring TV SLOVENIJA 2 10.55 Tedenski izbor 11.25 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 11.55 Resnična resničnost 12.25 IVY Compton Burnett, angleška dokumentarna oddaja 13.15 Aliča, evropski kulturni magazin 13.45 Podoba podobe 14.15 Zgodbe iz školjke 14.45 Nana, nemški film 16.25 Frasier, ameriška nanizanka 16.55 Pacific Drive 17.20 Vžigalice 1 8.10 Jeklene ptice, angleška nanizanka 19.00 Humanistika 20.00 Rosemaryjin otrok, amerišk' :lm 22.20 Lažji od zraka, 6. zadnja epizoda 23.05 Včeraj, danes, jutri 23.10 Parada plesa 0.10 Hollywood, angleška dokumentarna nanizanka POP TV 7 .00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Santa Barbara - 10.50 Top shop - 11.00 Ograje našega mesta - 12.00 Na nebu -1 3.00 Pop kviz - 13.30 Taksi - 14.00 Nikita - 15.00 Lassie - 15.30 Ograje našega mesta - 16.30 Santa Barbara -1 7.30 Pop kviz - 18.00 Cosby - 18.30 Varnostniki luke - 19.30 24 ur - 20.00 Visoka napetost: Smrtonosni mikrobi -21.00 Milenium - 22.00 Nočni obiskovalci - 23.45 Playboy: Pozno ponoči - 0.15 Pikantna burleska - 2.00 24 ur TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik -12.25 Santa Barbara - 13.10 Z namenom in razlogom - 14.15 Poročila - 14.20 Za otroke in mladino - 16.05 Poročila -16.15 Krivda, nadaljevanka - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Govorimo o zdravju - 19.30 Dnevnik -20.15 Dediščina Hrvatov - 20.55 Po naši lepi - 22.05 Pol ure kulture - 22.40 Opazovanja - 23.15 Tednik - 0.15 Poročila -0.20 Nočna straža TV HRVAŠKA 2 15.05 Koledar - 15.15 Kinoteka - 16.45 Za otroke in mladino - 17.15 Mojstrovine svetovnih muzejev - 17.30 Acapulco z dušo in telesom - 17.55 Iz svet^ znanosti - 18.25 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Stranka, nadaljevanka - 21.10 Poročila - 21.25 Popolna tujca - 21.55 Med ljubeznijo in sovraštvom, ameriški film - 23.35 Gnev, ameriški film TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod -9.05 Vino in oblast - 9.35 Ponovitve -11.14 Savannah - 1 2.00 Zvon - 1 2.05 Melodije - 13.00 Dnevnik - 14.00 Za otroke - 16.30 Vesoljske igre - 17.00 TV-doktor - 17.10 Deklamacija - 17.15 Za upokojence - 17.45 Regionalni dnevniki -18.00 Okno - 19.00 Za otroke - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Savannah - 20.45 Nemogoče? - 21.40 Ekskluzivno - 22.00 Keno - 22.10 Mene nihče nima rad, nemški film - 23.55 Telejazz - 0.30 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 5.30 do 9.00 Prenos 1. programa -15.05 Kje, kaj? - 15.30 Orson in Olivia -15.55 Vreme - 16.00 Civilna korajža -16.30 Friderikus - 18.35 Strasti - 19.30 Družina Onedin - 20.00 Kviz o Kodalyu -21.00 Telešport - 22.00 Aktualno -22.25 Dnevnik - 22.45 Kardinal Minds-zenthy, 1. del TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.00 Kolidž v Kaliforniji - 9.25 Obalna straža - 10.10 Bat-man drži svet v pričakovanju, film - 11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 1 2.40 Tom in Jerry - 12.55 Smrkci -13.45 Ko so živali zapustile gozd - 14.20 Pink Panter - 14.50 Dr. Ouinn - Zdravnica iz strasti - 1 5.40 Knight rider - 1 6.25 Obalna straža - 17.15 Na jug - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 Asterix premaga cesarja, risani film - 21.30 Neverjetna ugrabitev nore gospe Stone, filmska komedija - 23.05 Kosec, znanstvenofantastični film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Divjak iz srebrnega gozda, film - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - .12.00 Poročila - 12.10 Vera - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Gorski zdravnik - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Derrick - 21.15 Naš svet - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.05 Nitebox - 23.35 Policijski oddelek v Memphisu 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Novo ... - 10.15 Borza - 10.45 Deželni magazin - 11.30 Mesto, dežela, reka - Berlin - 12.00 Nočni studio - 13.00 Z mano ne! - 13.45 SWF3 v živo: Savage Garden - 14.45 Koncert: Foreigner - 15.00 Šport pod drobnogledom - 15.30 Kokakolonizacija -16.30 Arhitektura - 17.15 Halo, kako gre? - 18.15 Potovanja k umetnosti: zdravilišča na češkem - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Dežela hribov - 21.00 Avstrijska železna cesta - 21.30 3satova borza - 22.00 Zapiski iz tujine - 22.10 Poročila - 22.35 Kabaret - 23.20 Življenje je samo eno, film - 0.40 Deset pred deseto - 1.05 Čas za kulturo - 1.50 Jazzfestival Bern: Ellis Mar-salis SOBOTA 8. NOVEMBER TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 8 .00 Včeraj, danes, jutri 8 .05 Otroški program 8.25 Sprehodi v naravo 9 .00 Naša pesem '97 9.40 Tedenski izbor 13.00 Poročila 14.05 Strela z jasnega 14.55 Videostrani 15.35 Čarobna preproga, film 17.00 Obzornik 17.10 Svet odkritij, poljudnoznanstvena srija 18.30 Ozare 18.35 Prodaja 18.40 Hugo 19.30 Dnevnik 19.50 Utrip 20.10 Popevka meseca 21.15 Novice iz sveta razvedrila 22.00 Poročila 22.30 Wycliffe, angleška nanizanka TV SLOVENIJA 2 6.00 Vremenska panorama 9.00 Euronevvs 11.55 Pod klobukom 12.40 Zgodbe iz školjke 13.10 Rosemaryjin otrok, ameriški film 15.25 Pomp 16.55 Evrogol 17.55 Ljubljana: Rokomet liga prvakinj 19.30 Pacific drive, 60. del avstralske nadaljevanke 20.00 Obljuba 21.50 National Geographic, ameriška dokumentarna serija 22.40 Zlata šestdeseta 23.40 V vrtincu POP TV 8.00 Reboot - 8.30 Munkci - 9.00 Zverinice - 9.30 Peter Pan - 10.00 Morska deklica - 1 0.30 Power Rangers - 11.00 Priden kuža - 12.30 Mali filmar - 13.00 Obraz tedna - 13.30 Smrtonosni mikrobi - 14.30 Snežni prelaz - 16.00 Pop-party - 17.00 Highlander - 17.45 Robocop - 18.30 He-rkul - 19.30 24 ur - 20.00 Filmski hiti: Patriotske igre - 22.00 Odpadnik - 23.00 Brez pomoči - 1.00 Playboy special - 2.00 24 ur TV HRVAŠKA 1 8.20 Poročila - 8.35 Power Rangers -9.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 11.00 Besedo imajo mladi - 12.00 Dnevnik -12.25 Tarzanov skrivni zaklad, ameriški film - 13.45 Risanka - 13.55 Poročila - 14.00 Pot v Avonle - 14.50 Otroška serija -1 5.40 Televizija o televiziji - 1 6.1 5 Dr. Ouinnova, nanizanka - 17.05 Otroška serija - 17.40 Turbo Limach Show - 19.30 Dnevnik - 20.20 Od devetih do petih, ameriški film - 22.10 Opazovanja - 22.40 Detektivi, nanizanka - 23.10 Polnočna premiera TV HRVAŠKA 2 15.15 Koledar - 15.25 Srčna dama, ameriški film - 17.20 Po meri - 17.50 Ognjeni obroč, serija - 18.45 Dokumentarna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.10 Triler - 21.10 Poročila - 21.15 Zlati gong, glasbena oddaja - 22.10 Potovanja: Egipt - 23.05 Oprah Show TV MADŽARSKA 1 5.50 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 11.00 Ponovitve - 13.00 Dnevnik -13.10 Compfair '97 - 13.30 Ameba -13.50 Zelena žaba - 14.00 Angleški nogomet - 14.55 Navigator, angleški film (čb) -16.00 Interoperetni gala - 16.50 Deklamacija - 16.55 Manever - 17.20 Reportaže -17.50 Pojavi v živalskem svetu - 18.20 Varstvo mest - 19.00 Vse kar je glasba -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Ugrabitev Sabink, spevoigra - 21.45 Nočna dirka, ameriški film - 23.50 Koktajl-bar TV MADŽARSKA 2 9.00 Računalništvo - 9.30 Narodnostne oddaje - 1 2.00 Zvon - 1 2.05 Zamejski Madžari - 12.30 Battonya, razvoj mesta -13.00 V imenu ljubezni - 15.05 Biseri -15.35 Nepal, dokumentarni film - 16.05 Evropski popotnik - 16.45 Odgovarjamo na telefone - 16.55 Vreme - 17.00 Košarka -19.00 Zgodovina književnosti - 19.30 Fa-miiija - 20.05 Vesti iz EU - 20.10 Dobrodelni koncert - 21.10 Dramatika - 22.15 Telešport - 22.45 Kardinal Mindszenthy, 2. del TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.00 Vroča sled -9.30 Aliča v čudežni deželi - 10.05 Grisu, majhni zmaj - 11.05 Disneyev festival -12.00 Harry in Hendersenovi - 12.25 Vse v redu, Corky - 13.1 5 Življenje in jaz -13.40 Čudovita leta - 14.00 Princ iz Bel Aira - 14.25 Divji bratje s šarmom - 14.50 Zabava peterice - 15.40 Beverly Hills 90210 - 16.25 Melrose Plače - 17.10 Urgenca - 18.00 Šport - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Jezero - 22.15 Vroče noči v LA, srhljivka - 23.50 Policisti z Bermude, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.30 Čajnica avgustovskega meseca, film - 11.30 Neverjetna ugrabitev nore gospe Stone, filmska komedija -13.00 Poročila - 13.10 08/15, film -14.45 Robinson ne sme umreti, film -16.20 Salve smeha - 16.30 Alpe-Donava-Jadran - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta - 18.00 Milijonsko kolo -18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani -20.15 Stavite, da...? - 22.15 Poročila -22.20 Gledališka komedija - 23.15 Poročila - 23.20 Steenfortovi - 1.00 Biti ali ne biti, filmska komedija 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Italijansko življenje - 7.30 Trikrat Grčija -8.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki -9.05 Čas za kulturo - 9.45 Alpe-Donava-adran - 10.1 5 Domovina tuja domovina -10.45 Reportaža - 11.30 Pred tridesetimi leti - 1 2.1 5 V živo iz Klavnice - 13.15 Vojaška tetoviranja v Edinburghu - 14.00 HITEČ - 14.25 Na tirih Indije - 15.15Tele-vizija za ženske - 15.50 Ulična znanstva -15.55 Ženska, ki vse pozna, filmska komedija - 17.35 Nasveti in tendence - 18.00 Počivališče Michendorf - 18.30 Tujina -19.00 Danes - 19.1 5 Zavite sledi - 20.00 Poročila - 20.15 Zgodbe iz Dunajskega gozda - 22.10 Kantorjeva osamljenost -23.40 Bulevar Bio - 0.40 Pogledi s strani -1.00 Pločevina ali cvet - 1.35 Aktualni športni studio - 2.55 Jazzbaltica 97: Mari Boine NEDELJA 9. NOVEMBER TV SLOVENIJA 1 7.20 Včeraj, danes, jutri 8.25 Ozare 8.30 Čebelica maja 8.55 Živžav 10.10 Plesalec 11.00 Divja Avstralija, avstralska poljudnoz-nansstvena srija 11.30 Obzorja duha 12.00 Dlan v dlani, oddaja tv Maribor 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 13.35 Agencija, ponovitev 15.15 Obraz na tetrapaku, ameriški film 17.00 Obzornik 17.10 Zmenki 17.35 Po domače 18.35 Razgledi slovenskih vrhov: KRN -utrdbe pod nebom 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.10 Zoom 22.15 Poročila, vreme 22.25 Uporv Adalenu, švedski film TV SLOVENIJA 2 12.30 V vrtincu 13.00 Lahkih nog naokrog 13.45 Zlata šestdeseta 15.10 Bajadera, blaet 17.20 Teniški magazin 20.00 Svilena obleka, valižanska nadaljevanka 21.25 Prelomni trenutki zgodovine 21.55 Šport v nedeljo 22.40 Festival Okarina 1997 23.25 Tok noč tok, ponovitev POP TV 7.30 Kje je Wally - 8.00 Dogodviščine medvedka Ruxpina - 8.30 Zvezdne steze -9.00 Kasper in prijatelji - 9.30 Peter Pan -10.00 Mladi superman - 10.30 Power Rangers - 11.00 Herkul - 12.00 Brez zapor z Jonasom - 13.00 Biblija - 16.00 Radijska postaja - 16.30 Otroški zdravnik -1 7.30 Častna beseda - 19.30 24 ur -20.00 Spletke - 21.45 Športna scena -23.00 Možje iz Shervvoodskega gozda -0.30 24 ur TV HRVAŠKA 1 8.55 Poročila - 9.05 Živali med nami -9.35 Za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 12.20 Kmetijska oddaja - 13.10 Doku-mentarnoglasbena oddaja - 13.40 Mir in dobrota - 14.15 Opera Box - 14.45 Po ročila - 14.55 Oprah Show - 15.45 Sestrica, ameriški film - 17.20 Poročila - 17.30 Beverly Hills - 18.20 Melrose Plače -19.30 Dnevnik - 20.15 Festival Zadar '97 - 22.20 Opazovanja - 22.50 Dokumentarni film - 23.45 Poročila TV HRVAŠKA 2 13.40 Koledar - 13.50 Polnočna premiera, ponovitev - 17.10 National Geographic -18.05 Turistični magazin - 18.35 Glasbena oddaja - 19.05 Popaj - 19.30 Dnevnik -20.15 Vidikon - 21.00 Poročila - 21.10 V zakonu z mafijo, ameriški film - 22.50 Koncert Mare Zampieri - 23.55 Zakonski pristan - 0.25 Skrito mesto, britanski film TV MADŽARSKA 1 6.30 Za kmetovalce - 7.00 Otroški program - 8.30 Tv-magister - 10.00 Družinski zdravnik - 10.30 Matineja - 11.35 Poje Laszlo Lovay - 12.00 Zvon - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Stalno omizje - 13.05 Ubijalski kit Namu, ameriški film - 14.35 Sladko brezdelje - 15.30 Evangeličanski verski program - 16.00 Disneyjevi filmi -17.05 Želeli ste - 18.05 Turizem - 18.50 Vse kar je glasba - 19.00 Teden in Dnevnik - 20.00 Sanjsko moštvo, ameriški film -21.55 Odnosi, nanizanka - 22.40 Tonik -23.05 Andreja Szenes TV MADŽARSKA 2 9.25 Nenavadna poroka, 1. del - 11.00 Ženski rokomet - 13.00 Angleško podeželje - 13.30 Vesoljske igre - 14.00 Neznana Budimpešta - 14.20 Deset tisoč dni, madžarski film - 16.10 Melodije -16.35 Tranzit - 17.10 Obalna straža -17.55 Vreme - 18.00 Klub '97 - 18.30 Kviz - 19.00 Show »21« - 19.30 Kultura bivanja - 20.00 Dobrodelni koncert -21.05 Telešport - 22.15 Akademski večeri TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.35 Pika nogavička - 10.00 Konfeti - 11.05 Disneyev festival - 12.00 Šport - 12.30 Zaklad milijonov, pustolovski film - 14.25 Uničila si moje življenje, filmska komedija - 15.55 Številka pet živi, filmska komedija - 17.30 Pogledi s strani - 18.00 Srček - 18.30 Šport - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Schiman-ski - 21.45 Kolumbo - 23.05 Elita morilcev, srhljivka - 1.05 Policisti z Bermude, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Zemeljski blagoslov -10.40 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.40 Izgubljena morja Pacifika - 15.10 Policijska inšpekcija 1 -15.40 Komedija - 17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev - 17.55 Lipova cesta -18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Sanjska ladja -22.00 K stvari -23.15 Vizije - 23.20 Enostavno klasično - 0.30 Don Carlos, film -1.45 Teden kulture - 2.00 Halo, Avstrija; halo, Dunaj - 2.40 Dober dan, Koroška 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Medtoni - 7.45 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Lirika za vse - 9.15 Operna matineja - 10.30 Glasba malo drugače -11.00 Pogovori v Aschaffenburgu - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Spomini - 1 3.45 Vsi Židje, ven! - 1 5.40 Čas za sneg - 16.00 Življenjski prostori - 16.30 Blues iz Kaisermiihlena - 17.15 Živalski portret - 18.00 Dnevnik - 18.15 Obzornik - 19.00 Danes - 19.10 Pogovor v živo -20.00 Poročila - 20.15 Hans Liberg -21.00 Zakladi sveta - dediščina človeštva -21.15 Noel Field - Izmišljeni vohun -23.25 Komisar - 0.15 Smrt igra z nami, film PONEDELJEK 10. NOVEMBER TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 9.40 Videoring 10.10 Tedenski izbor 12.45 Zrcalo tedna 13.05 Hugo 14.40 Tedenski izbor 15.55 Dober dan, Koroška 16.55 Videostrani 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček: Mleko 18.00 Po Sloveniji 18.40 Lingo 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik 20.10 Volilna oddaja 20.45 Homo turisticus, oddaja o turizmu 21.15 Osmi dan 22.00 Odmevi 22.40 Hudsonova ulica 23.05 Kalamazoo, kanadski film 0.35 Osmi dan, ponovitev 1.05 Videoring TV SLOVENIJA 2 9.55 Na potep po spominu, oddaje iz arhiva otroškega programa 10.55 Tedenski izbor 17.40 Pacifik Drive, avstralska nadaljevanka 18.05 Lovejoy, angleška nanizanka 19.00 Recept za zdravo življenje 19.30 Simpsonovi, ameriška nanizanka 20.00 Banan ni, angleška nadaljevanka 20.55 Sloves, angleška dokumentarna serija 21.55 Pomp 22.55 Brane Rončel izza odra 0.25 Recept za zdravo življenje, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Santa Barbara - 10.50 Top shop - 11.00 Ograje našega mesta - 12.00 Otroški zdravnik - 13.00 Pop kviz - 13.30 Morska deklica - 14.00 Športna scena - 15.00 Lassie - 1 5.30 Ograje našega mesta -16.30 Santa Barbara - 17.30 Pop kviz -18.00 Cosby - 18.30 Obalna straža -19.30 24 ur - 20.00 Poslastica tedna: Napihnjenci - 21.45 Volitve 1997 -22.15 Detektivka Lea Sommer- 23.00 Na nebu - 0.00 Poltergeist - 1.00 24 ur TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10-00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program-11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik" 12.25 Santa Barbara - 13.10 Turistični magazin - 13.40 Opera Box - 14.15 Poročila - 14.20 Za otroke in mladino -16.05 Poročila - 16.15 Krivda, nadaljevanka - 17.00 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče - 18.35 Obnova Hrvaške - 19.30 Dnevnik - 20.15 Kje je sever, finski tv-film - 21.30 Odkrito - 22.00 Usode, dokumentarna oddaja - 22.3 Opazovanja - 23.10 Filmska noč z Dusti-nom Hoffmanom: Agatha - 0.50 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.15 Koledar- 14.25 Mestece PeA® 15.1 5 Druga stran ljubezni, ameris । 16.45 Otroški program - 17.30 Ac P _ z dušo in telesom - 1 7.55 Živeti ■ 18.25 Hugo - 19.00 Županijska pa _ ma - 19.30 Dnevnik - 20.1° 20.30 Murphy Brovvn, nanizanka -Poročila - 21.05 Smrt demokrata, mentarni film - 22.05 New York nanizanka - 22.55 Clive James, se TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni p 9.05 Ponovitve - 11.00 Disneyjev' , 12.00 Zvon - 12.05 Nedeljska g'a d. 13.00 Dnevnik - 14.00 Narodno®' . daje - 14.50 Izobraževalni pt0’^-15.25 Vino in oblast - 15.55 Zac' 16.30 V imenu ljubezni - 17.00 l no - 17.15 Regionalni magazini m -- 18.05 Deklamacija - 18.10u ^1' 18.15 Za otroke - 18.35 Kralj zanka - 19.30 Dnevnik, špod'«^' Novi muhasti letni časi - 20.50 21.40 Intervju z ministrskim Pre“.5o Ljub®' - 22.1 5 Kennedyjev klan - 23- _ i.OO zensko izkrcanje, ameriški film (c Dnevnik TV MADŽARSKA 2 5.30 do 9.00 Prenos 1. Pr°fooP^' 14.00 Skupščinski dnevnik - 1 gOpnev' nos zasedanja parlamenta - 1®’ ' nik - 17.00 Gozdarsko-lovsKi d1 pjim-17.35 Večne počitnice, brazi|s oro^ 18.?0 Vreme - 18.30 Znanstven^^ii valeč - 19.00 Nogomet - 21-zapiranja - 21.30 Telesreča -2 tualno - 22.25 Dnevnik - 22.4 madžarski film TV AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 9.10 forniji - 9.35 Obalna straža - 1" _ la si mi življenje, filmska komedija -Konfeti - 12.15 Deklica s čar°n mi - 12.40 Tom in Jerry - 1^-1 _ -,4 ^ 13.45 Ko so živali zapustile g°z __ ^5-^ Dr. Ouinn - Zdravnica iz strasti straža' Knight rider - 16.25 Obalna 17.15 Na jug - 18.05 Glej, kd žina' bija - 18.30 Grozno prijazna 19.00 Karolina v velemestu - ^edii3., sliki - 20.15 V troje, filmska k° 21.40 TV-klub - 21.55 Otrok sh|hi v® vka - 23.25 Zadnja ježa Da to stern - 1.00 Elita morilcev, sr TV AVSTRIJA 2 , 9.00 Poročila - 9.05 Komedija _ Bogati in lepi -11.15 Kon H 5 orie^, Vreme - 12.00 Poročila - l4- ^.OOL cija - 12.35 Podobe Avstrije '355^ ročila - 13.10 Ljuba družina - , skl zdravnik - 14.45 Lipova c da Bogati in lepi - 16.00 Schiej Q pez■ 17.05 Dobrodošli v Avstriji - ’ q2 poS' 5 danes - 19.30 Čas v sliki - 4 ■ , 21; 0 s strani - 20.1 5 Vse moje h®^ oddaJ3 Tema - 22.00 Poročila - 24-kulturi - 1.30 Pogledi s stran 6.50 Sedem dni drugačne te, g)||d , » 5 Alpska panorama - 9-0° ca svet ' Zavite sledi - 9.40 rnik ' Halo, kako je? - 10.45 O , 1 n-Tujina - 12.00 P^J^de^ ARD ekskluzivno - I4-0 , l5-3Yna- cert-14.45 Klub senioO^^ sveti in tendence - 15 t> očišc ceA1' svet-16.00 Irska-16^ življenjski prostor? - 1 '• kid - L W ranje- 17.45 Umetnost m 1^5 Slike iz Avstrije - 19n9Op^oc^ ' Čas za kulturo - 20.00 g5 Kc' Dediščina Ala Caponeja - qq r ubijajo - 21.30 Novo ... ' «jZma ' , ^l0, - 22.25 Kyoto in kulturaAvst^ Ujetniki sonca - 0.10 Ha . Dunaj i 1 F ? I 1 t 4 ^stnik, 6. november 1997 televizijski spored od 7. do 13. novembra 25 torek itnovember ^SLOVENIJA! 7.30 9.45 '0.15 10.15 11.05 13.00 13.50 >5.55 '7.00 17.10 '8.00 90.10 90.40 92.40 93.15 93.20 ’.25 J0.45 1.15 3.30 '4.00 16.45 8.05 9.00 9.30 O.oo 99.35 Vremenska panorama Videring Tedenski izbor Lovejoy, angleška nanizanka Barva večera, ameriški film Poročila Tedenski izbor Mostovi Obzornik Otroški program Po Sloveniji Kolo sreče Dnevnik Volilna oddaja Srednji vrh, dokumentarna oddaja Odmevi šport Martin Luther, nemška nadaljevanka Studio City, ponovitev SLOVENIJA 2 8.45 Sobotna noč Dlan v dlani, oddaja tv Maribor Recept za zdravo življenje Alpe - Jadran Hannover: Tenis ATP turnir, prenos Banan ni Havajski detektiv Prisluhnimo tišini Pacific drive Neporočena ženska, ameriški film Neznani oder Sedma zapoved: Kradi malo manj ^l>TV °obro jutro, Slovenija - 10.00 Santa ?3ra - 1 o.5O Top shop - 11.00 Ograje p Se9a mesta - 12.00 Na nebu - 13.00 .9 kviz - 1 3,30 Glavni kuhar - 14.00 | “P-Party - 15,oo Lassie - 1 5.30 Ograje mesta - 16.30 Santa Barbara -( 30 Pop kviz - 18.00 Cosby - 18.30 J™ luke - 19.30 24 ur - 20.00 Varljive 5 21.45 Volitve 1997 - 22.15 Sedma “asa - 23.00 Na nebu - 0.00 Polter-”s''1.00 24 ur JHrvaškai V Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 'l čila - 10.05 Izobraževalni program - Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Ja Barbara - 13.10 Obnova Hrvaške -ji® Dokumentarna oddaja - 14.15 Po- ■ 14.20 Za otroke in mladino -P5 Poročila - 16.15 Krivda, nadalje-fa - 1 7.00 Hrvaška danes - 18.00 MSreče - 18.35 Oddaja o šolstvu -39 Dnevnik - 20.15 V iskanju preteklo-Jhja '5° Tv-parlament - 22.35 Opazo-AanonrV9 Fi'mska n°č z Dustinom Hof-pči|a ' Karner proti Kramerju - 0.55 Po-i^^VASKA 2 K . ,^0|sdar - 15.05 Agatha, ameriški Xulr 3 Klovn, Otroška serija - 17.20 ^a, (n 0 2 dušo in telesom - 17.45 Priz-'9,oq< Harodni magazin - 18.35 Hugo - j-PPanijska panorama - 19.30 Dnevni 1=1° kviz - 20.25 Bolnišnica upanja | Ah ' 4 Poročila - 21.25 Črno-belo v bar- J^lARSKA! S 2$^ - S-50 Sončni vzhod - 9.O5 W °blast - 9.35 Ponovitve - 11.10 akademija - 12.00 Zvon - 12.05 X le ' 13.00 Dnevnik - 14.00 Narod-addaie - 14.50 Izobraževalni pro-l5-25 Vino in oblast - 15.55 Za Stal' 16-30 Vimenu ljubezni - 17.00 W,a hi9iena - 17.15 Kviz - 17.45 % a'n' dnevniki - 18.00 Katoliška kro-S 18-2O Za otroke - 18.35 Kralj M i,an'Zarika - 19.30 Dnevnik, šport -^aiijk^oaine oči, nanizanka - 20.50 Kri-u magazin - 21.25 Strel v glavo, X,a 1 blm - 23.15 Pojenjajoči se ^'ški film - 0.50 Dnevnik ^7^lARSKA2 Pronos 1. programa - 8.30 lXibaeedania parlamenta - 16.20 Dre-Xca ^Uropa ~ 16.50 Dnevnik - 17.00 ,17.30 Derrick - 18.35 Japonec n °Vci ' 19-05 Za otroke ‘ 19'30 ■ % v din ~ 20-°° Razpad monarhije J' 2? a ni m°de - 21-30 Vse ali nič’ W'°0 Aktualno - 22.25 Dnevnik -k ®me - 22.50 Universitas S^ijai Al. g ški program -9.10 Kolidž v Kali-V6'živi'r Obalna straža - 10.15 Števi-l' ■ filmska komedija - 11.50 Konfe-Oklica s čarobnimi močmi - VtoMin Jerr7 ' 13-45 Ko s0 zivali za' ' l4'50 Dr Qcinn ~ Zdravnica 1 $'49 Knight rider - 16.25 Čim r?a ' 17.15 Na jug - 18.05 Glej, A/roba - 18.30 Grozno prijazna ICJO ^-OO Varuška - 19.30 Čas v h' $ Obožujem tvojega sina, film -ensko polje, film - 23.25 k%(jnir ,ka morilka, filmska komedija - k kjer sredi tišine sp,s; a v naših srcih ti ŠM • ZAHVALA V teh žalostnih dneh še ne moremo dojeti, daje tako hitro in nepričakovano zatisnil svoje oči nas oče, stari oče, pradedek in brat Janez Novak v84 drag'01 iz Bakovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem $o sosedom, sorodnikom, botrini, prijateljem in znancem-nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali vence, c syeče ter za svete maše in vsem, ki so nam v težkih stali ob strani. Posebna hvala g. župniku za pogrebni o1 pevcem za odpete žalostinke, govornici za izbrane n slovesa in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospre njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli radi 29 vestnik, 6. november 1997 Vsaka pot se nekje konča, tako seje iztekla življenjska pot dragega moža, očeta, dedka, brata in tasta Ivana Smodiša 1914-1997 Ob boleči izgubi našega dragega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše, nam pa ustno in Pisno izrekli sožalje. Hvala sostanovalcem bloka, posebno g. Kovačiču za pomoč. Iskrena hvala g. župniku za lepe Poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi pogrebništvu Banfi in Komunali. Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni. Prej tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Oh kako boli, ko tebe, naša draga, več med nami ni. ZAHVALA Utrujena od bolezni nas je v 78. letu zapustila draga mama, maca in prababica Marija Tratnjek roj. Pucko Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, s°sedom, prijateljem in znancem ter kolektivu infekcijskega °ddelka. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu Pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in druge dobrodelne namene. Hvala g. duhovniku in organistu, pevcem in govorniku g. Šebjanu za besede slovesa ter pogrebništvu Jurič. Žalujoči vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas. Bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA letu nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Ana Petek iz Filovec sOr । boleči izgubi se prav iskreno zahvaljujemo vsem Hajte°dnilr vse Ustnike zemljišč, ki so po Odloku o loka-LHl^ Predvidena za gradnjo obvoznice in za katere c1 de|Q Vl Parcelacija za potrebe odkupov za obvoznico, da - tela,/ 2ernLI žili V dvoje je lepše pobaral, le kdaj neki bosta še uredila formalnost in se poročila. Pa je končno tudi to opravljeno! Pred kratkim sta se poročila: najprej na matičnem uradu v Ljutomeru, nato pa še cerkveno v ljutomerski župnijski cerkvi. Renata je obdržala svoj priimek in prevzela še moževega. Spodobi se, da poroka ne mine brez dobre gostije. Zmago in Renata sta na »gostiivaje«, ki je bilo v Bano-vskih toplicah, povabila kar 150 gostov. Ansambel Štrk je igral dolgoy v noč. Š. S., fotografija: M. Tivadar ___ MURSKA SOBOTA -___J Prekmurje je obiskalo 56 članov čebelarskega društva Zagorje ob Savi. Na poti jih je spremljal Matija Šerek iz Murske Sobote. Med drugim jim je razkazal lično urejen čebelnjak v Sodišincih in plemenilno postajo pri Rimski čardi. Pozneje šo se ustavili na Pindži v Gornjih Petro-vcih, kjer so imeli izredni občni zbor, nato pa še družabno srečanje. (F. Matko) NI Danes se mladi ne poročajo kar tako, ampak skoraj praviloma po nekajletnem življenju v zunajzakonski skupnosti. 28-letni kmetijski tehnik Zmago Zemljak s Cvena in 25-letna frizerka Renata Žibrat z Mote sta se spoznala pred osmimi leti na veselici na Pristavi, se zaljubila do ušes in pred tremi leti sta si ustvarila toplo gnezdece v novem naselju Ljutomera v Kidričevi ulici, kjer ima Renata svoj frizerski salon. Zmago je zaposlen pri podjetju Ljutomerčan. Marsikdo je mislil, da sta poročena; kdo drug ju je tu in tam ŠALINCI - V Kristancih, Šalincih in na Grlavi bodo imeli 23. novembra referendum o uvedbi enoletnega krajevnega samoprispevka, kar je nekoliko nenavadno, saj se drugod odločajo praviloma za petletno obdobje. Kar globoko bo treba poseči v žep, ko pa potrebujeo 15.000.000 tolarjev za sofinanciranje modernizacije ceste, ki pelje iz Banovec skozi vse tri vasi in se v nadaljevanju priključi na regionalno cesto Ljutomer-Križevci pri Ljutomeru. Denar potrebujejo tudi za ureditev javne razsvetljave, urejanje in vzdrževanje sakralnih objektov, obnovo vaškega doma v Krištancih, za krajevne ceste itd. (J. Ž.) LUKAVCI - Dom Lukavci v ljutomerski občini, ki deluje že 45 let, ima tačas nekaj čez 300 varovancev m je popolnoma zaseden. Čakalna doba za sprejem novih traja tja do dve leti. Ta čas obnavljajo prostore drugega nadstropja, kar bo stalo 30.000.000 tolarjev, ki sojih sami privarčevali. Povedati kaže tudi, da varovanci ne prebivajo zgolj v domu, saj so letos mnoge osrečili s krajšim letovanjem na morju - v Simonovem zalivu v Izoli. (F. KI.) ZVEZDA - DIANA v športni dvorani pri V TEM JESENSKEM ČASU OBIŠČITE NAŠE LOKALE... MARTINOVANJE V HOTELU DIANA v soboto, 8.11.1997, od 19.00 dalje RESTAVRACIJA ZVEZDA TEDEN MARTINOVIH JEDI od 7. do 13. novembra 1997 RESTAVRACIJA ČARDA MARTINOVE SPECIALITETE 7. in 8. novembra 1997 NE POZABITE NA NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE: hotel DIANA 14 200; RESTAVRACIJA ZVEZDA 14 100; TERMALNO-REKREACIJSKI CENTER 14 27 25; SLAŠČIČARNA DIANA 14 27 14. 3. osnovni šoli v Murski Soboti ZAIGRAJMO, in ZAPOJMO, PO DOMAČE^ • Slapovi •Čuki • Brendi • Korado • Simona Welss • Ptujskih pet •Gamsi • Aleksander Jež • Šaleški fantje • Rafko Irgolič • Franc Kompare •Wemar NAGRADE ZA potovanja v Italijo, Francijo, Nizozemsko, Radio Murski val 94,6 Mhz srednji val 648kHZ v petek, 14.11.1997 ob 16.30 in ob 20. uri VODITELJ: GEZA FARKA k Š. BENEŠKI FANTJE IVICA ŠERFEZI • Hajdi •Zlatko Dobrič • Samlr Kobler • Vesele Štajerke • Dan In noč • Magnet •V&V • Jaka Šraufclger • Metulj •Dudek • Tornado Predprodaja vstopnic v Kompasu In v knjigarni v Murski Soboti ZO pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Menjalniški tečaj' Pomurske banke dne 4. 11. 1997. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 4. 11. 1997 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1OO 1.340,7842 1.327,00 1.344,00 Francija 1OO 2.817,0812^ 2.760,30 2.824,00 Nemčija 100 9.436,8256 9.340,00 9.460,00 Italija 100 9,6397 9,35 9,66 Švica 100 11.591,2529 11.357,60 11.619,70 ZDA 1 164,3895 161,90 164,80 Cenjene komitente in občane vljudno vabimo na otvoritev Mestne hranilnice v Murski Soboti v Slovenski ulici 41. Druge nagrade: pralni stroj, zlatnina, počitniški paketi, sodi, satelitske antene, obleke, očala: OBISKOVALCE Grčijo Hruško podarja RELAX V novi enoti bodo stranke lahko opravile vse posle s področja poslovanja z občani. Otvoritev bo v četrtek, 6. novembra, ob 12. uri. S poslovanjem bo Mestna hranilnica začela naslednji dan, to je v petek, 7. novembra. Prvih dvajset varčevalcev, ki bodo sklenili devizni ali tolarski depozit, bo prejelo praktično nagrado. Cenjene komitente in občane istočasno obveščajo, da bo v petek, 7. novembra, prenehala poslovati enota v Slomškovi ulici nasproti hotela Diana. M-SOD-M Gančani, VRTNARSTVO Murska Sobota, GOSTIŠČE RAJH Bakovci, PODJETJE KOMUNALA Murska Sobota, LESPATEX ITALIJANSKA TEGOLA Ljubljana, ZVEZDA - DIANA Murska Sobota, ŠIVILJSTVO METKA Gornji Petrovci, POMURSKA ZALOŽBA Murska So- ' bota, BELTRANS Murska Sobota, RADENSKA Radenci, FLEGIS Maribor, ELTI Murska Sobota, KARTONAŽA Murska Sobota, RADGONSKE GORICE Gornja Radgona, TERME Lendava, OBČINA LENDAVA. ZLATARSTVO VLADO MANDIČ Murska Sobota, ZLATARSTVO FERI DANČ Murska Sobota, MLINOPEK Murska Sobota, KRIŽEVŠKE OPEKARNE Križevci, MIR Gornja Radgona, MILICA IN JANKO MAKOTER Cven, TRGOVINA KEGL Murska Sobota, TELEKOM Murska Sobota, ŠIVANJE ŠTEFAN TITAN Murska Sobota, TRGOVINA VERA HORVAT Žižki, KOVINOPLASTIKA PAVLINJEK Murska Sobota, LEK Ljubljana, TRGOVINA KAVAŠ Odranci, AGROSERVIS Murska Sobota, VIGROS Murska Sobota, GOSTILNA SPIRIČ Černelavci, TOVARNA KOVINSKE OPREME Murska Sobota, MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA, PETROL Murska Sobota, ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE, PEKARNA MURA Gornja Radgona, TRGOVINA ROBERT HOZJAN Žižki, MOBIX Črenšovci, PEKARNA - OKREPČEVALNICA KUZMIČ Murska Sobota, TRGOVINA, OKREPČEVALNICA, PEKARNA ROBI Bakovci, ELEKTRO SPELEC Bad Radkersburg GOSTILNA BOGDAN Odranci, BISTRO SUKIČ Murska Sobota, ZAVAROVALNA HIŠA SLOVENICA Ljubljana, GOSTILNA HORVAT LOVENJAK Polana, GOSTILNA ŽABJEK Žižki, AR-EXPRES Trimlini, ZLATARSTVO MARIKA Murska Sobota, OPTIKA PAVLIČ Murska Sobota, ABC POMURKA INTERNATIONAL Murska Sobota, EMAG Celovec, MESNICA PERTOCI Bakovci, GOSTILNA VESELA GORIČANKA Radovci, BTC Murska Sobota, FOTO MECO Murska Sobota, MESARSTVO KODILA Murska Sobota, PEKARNA BOLERO Murska Sobota, GOSTIŠČE KURBUS Noršinci, POMURSKI SEJEM Gornja Radgona, MINICOM Murska Sobota, HORSER Gornji Lakoš, OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA Gornja Radgona. MURA Murska Sobota, PLASTIKA ŠPILAK Murska Sobota, GOSTILNA JAVOR Murska Sobota, KG RAKIČAN, ARHITEKT DUGAR Murska Sobota, ŽIVINOREJSKO-VETERINARSKI ZAVOD Murska Sobota, TOVOTA FERENČAK Upa, REHA CENTER Murska Sobota, HKS PANONKA Murska Sobota, MOTEL VINDIŠ Lenart, BISTRO MARIČ Sebeborci, POMURKA Murska Sobota, VRTNARSTVO DARJA TOPLAK Boračeva, GRAMIS Murska Sobota, AGROMERKUR Murska Sobota, DOMAČA OBRT MEDIČARSTVO JOŽICA CELEC Ratkovci, VARNOST Maribor, AGENCIJA ZA TRŽENJE VENERA. Zadružnik in velik zasebni kmetijski uvoznik Jože Štefko - Duhovni je prekinil ves uvoz poljskih telet. Po priporočilu najlepšega politika kitarista Marjana Podobnika - Pevača in zagotovljeni subvenciji državnega podsekretarja v ministrstvu za delu Jožeta Tivadarja - Harmonike se je preusmeril na uvoz jagenjčkov izpod trojanskega klanca' Certifikate mu podpisuje lendavski župan Jožef Kocon - Zidanica •k * -k * Vito Gydrek - Sponzorski je že podprl tekmovanje oračev na južnem tečaju, ki se ga bo tudi sam udeležil-Za sponzorstvo se je odločil, ko je podpisal z radensko občino kar nekaj pogodbo izvajanju del z odlogom P^' čila. ***** Trojni direktor Ja" Halb-Caponejev* naži izvedel prvo inve nov safrane. Ne 9renoVo. menjavo staro za n Zlobneži že pravijo- .g novi safrane še P°l kop3 od občinskega. Ja protestira, ker Potern’jS)|(iO Pomgrad uspel s P ^ti poravnavo, ni mog®1 še ene odpravnine. | ***** K W0’i«'1’ \ Te dni sta se Pe \ župan Franc Šliht^ šalovski Abraham po-rila za otvoritev turi®" pčin®' vezovalne poti med opo; ma. Pot bo poteka^gsni teh divjih svinj- ’ (ere-trak ob otvoritvi bo^Li in zala Geza Bačič-z®sKi. Geza Bačič - Mani’‘ jirtia blazinico s škarjicami P eC-bo pridržal Števan V . J TurističnopromociJ ***** j 5^ Apačani in I se že oklicali za in ppf pleme, to pa iz Pr0 eLrU,w svojemu Biirgerm3 ^50 ni niti s prstom mign ’ jni® prišli popisovalci iz s §|