November, Štev. (No.) 1 li. (Dalje). 9. “Rdeča” internacijonala. Internacijonala se je ustanovila 1. 1865 in 1866. Duševni očetje so ji bili Marx, Mazzini, Colger, Eccarius. Kaj pa je to “ internacij onala ” ? Iz nje pravil posnamemo to-le : “Gospo¬ darsko osvojenje delavskega sloja je veliki in zadnji namen, kateremu se mora vsako politično gibanje pokoriti, ker niso bili de¬ lavci v posameznih deželah edini, in ker niso imeli delavski sloji raznih dežel bra¬ tovske zveze. Vsled tega je osvobojenje de¬ lavskega sloja socijalna naloga, ki obsega Vsp dežele, v katerih živi novodobna druž- ^' a - Zato se je ustanovila “mednarodna s ka zveza, internacijonalna delavska " i.jnoija, ali nakratko “ internacijona- a zveza se je ustanovila, da se ustvari ' središča združenju in urejenemu so- 'n-ko ‘“■‘»vanju med delavskimi družbami po ' 1/ - ,| iti deželah, ki imajo vse ravno tisti n ‘‘n namreč varstvo, napredek in p°P° ''■"»jenj ( . delavskega sloja . . , T( > H«, lepe besede in bi bile tudi kaj z « delavca, ako bi bile revno s in ako bi ne ostale le na P®P *■ • ^ , " < ’ rali "“‘‘J r' 1, | , 1 ’ ( ! \tekli " ' -[mda v to zvezo m kdo • so, da član zveze more biti le proletarec, loda hitro je imel eden pripravljeno vpra- šanje, kdo je proletarec. Ako je proletarec le navadni delavec, potem bi niti Marx sam ne mogel biti član zveze. Na vso, zadnje so napravili kompromis tako, da tu¬ di “duševni proletarci, ki delajo z glavo”, spadajo v to zvezo. Nato se predlagali 8-urni delavnik, toda ostalo je le pri predlogu. Potem so se čisto brez potrebe začeli mešati v vero. Predlagali so naj se odpravi iz šol verouk, to. je vera sploh in naj se nadomesti s češčenjem tistih mož, ki so si stekli posebnih zaslug za gmotni napredek človeštva, to je po slovensko eeščenje so¬ cialističnih bogov kakor Marxa, Bebela, Kristana. Ostalo je tudi samo pri predlogu. Kmalu nato so se pa začeli lasati Židi in nežidi. Marx je bil Žid. Protežiral in zago¬ varjal je le Žide, to se razume, in nikdar ni smel nikdo besedice ziniti ali zapisati proti Židom, ni maral antisemitov. Ruski socijalist Bakunin pa je nastopil proti Židom in je v ta bamen spisal poseb¬ no knjižico. Zato ga je Mark začel sovraži¬ ti in, prišlo je do novih prepirov med so- drugi. Marx je imel dosti pristašev, pove¬ čini Židov, Bakunin pa tudi. , • 11.;.» j/* tudi ZllhU t Vill Internacijonalm odbm J . f i - m vero v UM' ' 11,1 brezpogojno poslušnost VII.) V 0 *- VI1 * Socijalizem v luči zdravega razuma. "AVE MARIA' 210_____—-- ciionalno nezmotljivost, a drugi se zopet s niso strinjali in prišlo je do poloma. L. 1872 je začela razpadati internacijo- na la kot družba in 1. 1873 je zaspala za vedno Do tega leta so imeli vsako leto svo¬ je zborovanje, a od leta 1873 ni bilo nobe¬ nega zborovanja več. Od te internacijonale ni imelo delavstvo prav nobene koristi, kajti od puhlih fraz ne more nihče biti sit, To je pač najboljši dokaz, da se socialis¬ tična teorija ne da uresničiti. Kadarkoli socijalisti kaj “velikopoteznega” začnejo, pridejo pred svet z bobnečimi frazami, na¬ to se voditeljčki zlasajo med seboj, zaidejo v protislovja, in ideja razpade. Od internacijonale je ostala samo še fra¬ za, ki včasi veže platonično sodruge na pa¬ pirju. Govorijo in pišejo vsaki dan o inter¬ nacionali, ki je nikjer ni. Sodrugi posto¬ pajo naravnost nasprotno idejam interna¬ cionale, posebno zdaj za časa evropske vojske, namesto “mednarodna družba” je zdaj “narodna družba”. Ne sme se zamenjati rdeče internaciona¬ le z mednarodnimi delavskimi shodi. Najboljše bo za delavca, ako za njega do¬ brobit sodelujejo vse države sporazumno, in za to zbližan je držav mnogo storijo de¬ lavski mednarodni shodi. Toda ti sho¬ di se pečajo res z delavskimi vpra¬ šanji, upoštevajo sedanjost in raču¬ najo ž njo, rdeči sodrugi pa fanta¬ zirajo o rečeh, ki se nikdar ne dajo ures¬ ničiti, ki nimajo nobene praktične podla¬ ge, zato pa nimajo nikjer uspeha. 1 isti Marx, ki je snoval in zagovarjal internacijonalo, torej mednarodnost, to je družbo, kjer so vsi narodi enaki, imajo e- nake pravice in enake dolžnosti, ravno tisti Marx pa je nesramno sovražil Slovane in jih je javno napadal po spisih, kjerkoli ie mogel. Mednarodni Žid Marx je stal na strogo nemškem stališču in j e udrihal p«, sobno po Jugoslovanih leta 1848, ko so se Jugoslovani bojevali za svobodo- pro ti Slovi, M., 1.1 je zagovarjal madžamke’puntar- f '"“"T I >r - : “rrotisila jo straš- "... \«a Av.tnja, v "npredj,, ] (1 mil : m::;w :.;;r; iuri » ■»*«- *". >■ . .. iSJKClS November, ig l5 KrkonoŠ in Karpatov do Orne o-., n Ti! ^geisL- ga m Jadranskega morja pod rusko J , tjo. Toda kje je Slovanstvo, kakor l vali nekaterih idealogov kje je s| ov - ^ jezik, kakor v domišljiji gospodov p aj kega, Kaja in tovarišev in približno v T roslovanskih litanijah ruske cerkve ki ■' nobeden Slovan več ne umeva? V r.w -*! 1 3 . ,. v ‘ 1 esnicin majo vsi ti narodi najrazličnejšo omiko- od precej visoke novodobne industrije mi Češkem, ki so jo Nemci razvili, do skoraj nomadskega barbarstva Hrvatov in Bolmi- rov . . . Razim Poljakov, Rusov in k ve- čjemu še Slovanov na Turškem nima no¬ ben slovanski narod bodočnosti iz lahko- umevnega vzroka, ker nimajo vsi drugi Slovani niti prvih zgodovinskih, zemljepis¬ nih, političnih in obrtnih pogojev, da bi bili samostojni in da bi mogli živeti.” (Neue Rheinische Zeitung, 1. 1848). Tako piše o Slovanih tisti človek, ki jo vrgel v svet besede: “Proletarci vseli de¬ žela, združite se!” Tako je grdil Jugoslo¬ vane, zatirane narode, ki so bili še skoro vsi gospodarski proletarci. Saj pa je to čisto razumljivo. Kedaj je še bil žid nesebičen in odkritosrčen prija¬ telj delavcev. Žid išče tudi pri delavskih organizacijah svojega dobička in ga tudi najde. Značilno je, da ravno Židi silijo v so¬ cialistične vrste; tudi dandanes je velik« socijalističnih voditeljev Židov, in svet se ni slišal, da bi bil kateri izmed njih nuni kot siromak, ampak vsak kot premožen ah bogat “sodrug”. Delavci jih pa plačuje,) 11 - Kako grešijo socijalisti proti sami ‘ ' ( h ji” internacijonale zdaj za časa evropsk* vojske, to je že naravnost grdo. Niti naj svetejša ideja, ki bi jih morala vsaj na Nl dez družiti, jim ni več sveta. Lasajo se po Evropi, da je kaj! Sodijo kolje sodruga, internacionala pa joka. ne samo to! Tudi proti sklepanju mirn *<’• To se pravi: mi smo zato, da se koljemo u" Prej. Dne 4. febr. letos so se sestali (ram 0 *, socijalisti vBesaneon ter soglasno obse* mirovno agitacijo Sebastijana Paure. 8I’ 1 ^ j»‘li so resolucijo, v kateri se priporoča ''j' daljovaiije boja, dokler ne zmaga Kram 1 ' 1 s, ‘ S L’ , ‘ nemški imperija ližem. f 'AVE MARIA’ ^ s0 naredili na Nemškem. Veliko ^ jo na Nemškem socijalisti. Imajo 1,1,11 ■ ioO državnih poslancev, za katerimi j ^ ar n iil j on o v volivcev. ^ j e pa šlo zato, ali se dovoli vladi za vojsko ali ne, tedaj so pa vsi -lističih poslanci glasovali za voj- prelivanje krvi. Izjemo je naredil 1(l poslanec Liebknecht, ki je pravilno ^ aržeč se socialističnih principov glaso- J’] p r0 ti vojnemu kreditu. \li mislite, da so mu bili socijalisti hva- za njegov moški in neustrašeni nas¬ top 211 ? Kaj še ! Kavno nasprotno. Obsodili so J disciplinirali so ga, kaznovali so ga, za¬ orali so se nad njim, češ da ruši stranki¬ no disciplino, in malo je manjkalo, da ga niso vrgli iz stranke, njega, ki je najbolj o-oreč soeijalist. D Povdarjamo, da je v nemškem državnem zboru nad 100 socialističnih poslancev. Ako bi ti, kakor en mož glasovali proti voj¬ ski, bi si bila vlada pač premislila, predno bi začela tako usodepolno vojsko z malo večino državnozborskih glasov. Res je si¬ cer, da bi imela vlada tudi brez socialistič¬ nih glasov večino za vojsko, toda ta večina bi bila neznatna in bi bilo jako klaverno za vlado, ki bi vseeno začela vojsko s tako močno opozicijo. Socijalisti se zdaj skušajo izgovarjati, ( la bi itak tudi brez njih glasov bila voj- ■ s ka, da s svojimi glasovi niso mogli prepre¬ di vojske. Toda vprašanje je, kaj pa je s strankinim programom, kje so načela va- 8a ’ z akaj pa s svojimi glasovi dejansko ne Pokažete, da ste proti vojski. Ker ste pa glasovali za vojsko, ste s tem pokazali, da odobravate vojsko, da se strinjate s kla¬ njem. Sil i tudi dobro veste, da ne morete svoje- ! " a PPczidenta izvoliti v Zedinjenih Drža- 'd- pa vendar greste volit. Zakaj? Zato, 'I pokažete svojo moč, da štejete svoje ,IM da s svojimi glasovi protestirate drugim strankam. Zakaj pa s svoji- tdasovi niste protestirali proti vojski, klanju t Tako pa ste soodgovorni za '"j'" in za vso nesrečo, ki jo j ( ' nad miljo- I" iih‘h\h vojska. In kar je se vee ! Nilu < V>i,u v, č o<- bo verjel, da ste proti vladi, ampak socijalizem je postal po vseh deže Kassa-r* Ali hočete dokaz? Nemški soeijalist Anton Fondrich je spi. al knj.go z naslovom: “Z automobilon. »abojm crt,.” V tej knjige piše tako - liaphinuA ^ ~ v, mo- ,. v « la K n ar h u-n o 0 nemškem cesarju Viljemu, da u kak dvorni svetnik ne mogel lepše. O sestansku s cesarjem piše: Nikdar mi še ni nikdo tako prisrčno in toplo stisnil roke, kakor ta mogočni vla¬ dar, ki ga nisem še nikoli prej videl. Cesar mi je rekel, da je Čital moj spis o vojski z velikem zanimanjem. “Ali veste, kdo me čuva tu v tem mestu’’, me vpraša naen¬ krat? Ker mu nisem mogel odgovoriti na to vprašanje, odgovoril je sam: “čuvajo me sami socijalisti, ker obstoji vojaštvo tega mesta skoro iz samih socijalistov. In to so vam imenitni dečki, vsi od prvega do zadnjega.” “Med temi cesarjevimi besedami sem i- mel priložnost opazovati tega izvanredne- ga moža. Gledal sem v par jasnih, modrih oči, tako bistrili kakor raztopljeno jeklo. Gledal sem v zdrav in svež obraz, ki ga starost ni nič razorala. Nikdar prej v živ¬ ljenju nisem imel priložnosti govoriti s človekom, ki bi o vsako jakem predmetu znal tako precizno se izraziti, ki bi imel tako zdrave misli in tako množico dobrih in globokih idej. Dobil sem globok utis, da je cesar velik prijatelj miru, da je skušal preprečiti voj¬ sko do zadnje minute. Opazil sem tudi, ka¬ ko britko se pritožuje cesar čez svoje so¬ rodnike na Angleškem in Ruskem, ki so bi¬ li vsi proti njemu, ko si je prizadeval ohra¬ niti evropski mir. Nikdo ne more pričakovati, da bi bili cesarjevi nazori taki, kakor socijalistov, toda ni dvoma, da razume težnje socialis¬ tične stranke boljše, kakor bi si marsikdo mislil. Dve uri sem govoril s cesarjem. Tako piše soeijalist o cesarju. 1,lk i jezen je cesar s soeijalist«'”t Delavec, ali se ti kaj bliskat <<^vE MARIA November 1915 12 . • -uš da ni bil c > Ivan, pomisli, kako 1<' tukaj po e mo. J'ri Orlih si eetovodja, pri god lili-l) pri pevskemu zboru si il je izvoljen predsednikom in četovm j<“m. V malo mesecih je s pomočjo g. žup 111 ka krasno uredil oddelek Orla, da so vseb župnij prihajali k njemu fantje p u svet, ko so ustanavljali Orla. Bil jo n»yd«; s 'i z.i 1 o organizacijo in kri in življenj 1 ' *’• bl1 d al za njo. K, » .D bil Orel urejen sprožil je misel *« k r °dl».*. Tudi tukaj je bil I'-'"' 111 van |(, du tv en o ži pri pevskem oddelku, j*' tako navdušilo blagega Je živel in deloval samo zn ii- v| jenj h , T 1915. .,111 n* l ’ a ve maria *» 215 .! da .1° potem g. župnika silno t -. u l o njem, da misli oditi ste- ' :,h> ; Eniške organizacije in to iz njego- bfT 1,1,8 . rupnij • ! • v c e ne bilo tako zlo. Toda bal se p* to d 1 * , i . 1 . Yj(j e i je. kako dragocen biser ima j ftU u ]j a ko zelo bi bilo to hudo, ako bi r ib i’j j n pokvaril mladenič, kakor je I- "Kaj čuda potem, da je poskusil vse, 'ju rav ’ da ti svetujejo iti iz do¬ lin 1 Imate, da prav lepo lahko ži- ^ P ar kronic dolga boste pa že Preri,, 0l ’ e j> m °j Ivan, premisli dobro ( °dločiš in lepo pri nas doma os- v župnik in se poslovi od , '"'kov. hi> ln ' U| Hobro jutro mati”! Bog daj, g. župnik!” Mo, kako je ? ” Bo že! Bo že! Hvala Bogu zdravi smo.” Ivan dela”? Ba, šel je v tovarno”. Pa kaj čujem, da misli iti v Ameriko. Ali je res?” “Odločil se sicer še ni. Vendar pa name¬ rava poskusiti svojo srečo.” ‘In kaj pa vi pravite k temu?” % kaj pravim? Mlad je še, naj gre za par let. Bo poskusil svet. “Mati, ali se prav nič ne bojite zanj?” “Kaj se bodem bala? Saj je tudi v Ame¬ riki lahko dober.” “Da, to je res. Toda saj veste, da je I- van eden najboljših fantov, na katere sem ponosen.” “Me veseli, da je tak. Tudi doma mu ni¬ mamo kaj očitati. Pridno dela, no pijan- čnje, ne zapravlja, ne ponočuje, kar za¬ služi, skoraj vse mi odda.” “Pa, mati, ali ne mislite, da kolikor bolj¬ ši je mladenič, toliko več nevarnostim je v tujini izpostavljen ! ’ ’ “O, saj je pameten!” “Toda, mati, povejte mi popolnoma po pravici, zakaj tako želite, da bi šel v Ame¬ riko?” “Saj jaz ravno ne želim tako. Vendar, če hoče . . . .? Ne, ne! On mi je sinoči povedal, da ste mu Vi svetovali!” “Gospod, vi lahko govorite tako, toda na hiši imamo dolg.” “Koliko pa je? Ako prav vem, je še par sto kronic. V pol leta boste pa plačali! “Toda, treba je dejati kak vinar na stran!” . “Saj boste tudi to lahko storili, zakaj pa mora ravno Ivan z doma?” “Poglejte Jančcvega, koliko jo pohbil pred kratkim! Poglejte Ciganovega, koli¬ ko jr poslal. Zakaj bi še naš »eV ' 1 ii ...ili nekoliko do- “ Mati, vi ute se polalco a ^ ^ m(( liir.Vluiv. lin, 1,1 ■ 4, ‘ m " |U " .. ,\|| ml«lifi., pn-vi-e " ' •AVE MARIA' 2l(i 19 , , da vas „ bode denar osrečil! Poglejte kako , ■, jobro! Mati, zapomnite si, obza '“I n Z britko obžalovali, da ste Ivanu ? H 1 svetu Prosim vas, nikar! Ivan ^izvrsten fant. Toda svet ga bode izpridil. - Jaz pa mislim, da je bil Ivan dober do- ma in dober bo ostal na tujem, kjer bode -Bo- vas usliši. Jaz se pa bojim m srce mi krvavi, da ga bodem izgubil. Boli me tudi srce, da mora iti v tujino največ radi vaše lakomnosti. Bog ga varuj hudega. - Bog pa daj, da bi nikdar ne obžalovali, kar sedaj delate.” In žalosten je duhovnik odšel, silno ža¬ losten in potrt, kakor že dolgo ne. “Kaj se gospod mešajo v naše domače razmere”, se je hudovala mati zvečer, ko je pripovedala družini svoj pogovor z g. župnikom. “Seveda oni bi te radi tu imeli, ker jim toliko pomagaš. Ti si že zadosti. Naj pa še kdo drugi malo stori.” Ivanova mati je bila ena iz med tistih slovenskih žena, ki so sicer dobrega duha in srca, toda silno navezane na denar in sil¬ no željne po denarju. V denarju vidijo vso srečo in vse blagostanje. Take slovenske žene srečujemo po vseh naselbinah. Verna je, dobra je, toda ko pa se gre za par do¬ larčkov, pa pozabi na vse, na svet nedeljah, ne gleda na to, kakšne ij'^ 0 v me na stanovanje, kako žive “K samo da plačajo. “I, saj bi rada" 1 ■i/tf. varja. “baj si ne morem pomagati l '' pa fantje tako pokvarjeni". i„ taki" prodaja za denar, Boga, dušo, otroke ■ vse, vse! Tako je tudi Ivanova mati sklepala i ne bo tako napačno, ako Ivan gre. p ni . | *' pa bo prinesel lepe denarje domov. VanTa je, ne pije in ne ponočuje. A’ tem bomo pa plačali ves dolg in še nekaj denarja se bo dalo na stran. In vsi ti zlati gradovi v oblakih so ženo tako premotili, da ni odjenjala, temveč sina slednjič pregovorila, da sc je res odločil, Z Bogom, Ivan” je govoril skoro jokaje župnik pri poslovitvenem večeru, katere¬ ga so mu priredili Orli. “Z Bogom ostani. Žalostno je moje srce, ko odhajaš, ker se bojim zate ! Dober si bil doma, dober ostani v tujini . . .!” Dalje ni mogel govoriti. Solze so mu zavdušile besede. Preveč ga je imel rad in preveč se je zanj bal. Toda Ivan je odšel vesel in pogumen v svet-da ga poskusi, kakor jc rekla mati. (Dalje sledi). V boju zoper samega sebe. P. Benigen Snoj, O. F. M. (Dalje). To je tedaj pravilo, kako se vedimo pro¬ ti brezkoristnim skrbem in nepotrebnemu vznemirjanju, kar vse je sad naše lastne ljubezni, kakor uči naš svetnik. Zdi se, ka¬ kor bi hotel braniti ubogo, vsled slabosti onemoglo srce, toliko vsmiljenja mu izka¬ zuje. Zato tudi hoče namestu, da je še boli v strah pripravimo in vznemirimo ravna mo ra J* ,: * n i' lm ta kole: Ne mučimo svoie- ga srca, ako je krenilo malo na krivo not • ampak posvarimo je nežno in je privedimo nazaj na pravo pot. Ako smo storili kako "*"**"; v h'-HŠajmo takoj svoje srce, aJi ni Zrr 'T'** Kkl, ‘ JmHo ^ u »lužiti? U I" h d* nas bo tega zagotovilo in da bi bi lo pripravljeno tisočkrat prej umreti, k° se izneveriti temu sklepu. Vprašajmo ,]' nadalje, zakaj si se pa pregrešilo? Zakaj si tako'bojazljivo ? Odgovorilo nam 1 J01 Prenaglilo sem se in ne vem kako, pa zel 0 me to teži. Odpustiti mu moramo, ker ni grešilo i< 1
  • n bova odslej stanovitejša, le vr- z 'P‘ t im ponižnosti. Pogum Odslej \)()t \j v;t prav previdna, ,h pomagal, pojde nama že bo- A in N ln tak « opominjevanje bi storil tr- mooL °, krati rabil Primerne po- m poslušal svet dušnega voditelja. da ni,. 11>a ' entlar kdo lz P rev idel, da se ne da jegovo srce dovolj ganiti p„ , akom v otkem svarjenju, rabi lahko krepkejše ou anje ter hudo m ostro grajo, da obudi ' njem globoko kesanje, če le po takem hu¬ dem karanju in svarjenju ubere milejšo struno ter končno spremeni svoje trpko o- eitanje in nevoljo v sladko in sveto zau- panje v Boga, posnemajoč onega velikega spokornika, ki je svojo užaljeno dušo ta¬ kole tolažil: Zakaj si žalostna, moja du¬ ša, in zakaj me plašiš? Upaj v Boga, saj ga bom še hvalil; on je pomoč mojega ob¬ ličja in moj Bog”. Ps. 42. Odveč bi bilo omenjati, da ni v teh lju¬ beznivih in zanesljivih naukih nobene be¬ sede, ki bi pomirjevala ali celo uspavala dušo v njenem grešnem stanju. Kodo bi pač mogel spati, ako mu leži na prsih ka¬ ča? In to še posebno, ako se zaveda, da ima na vesti smrten greli! Se li ne bo tresel in bal, ako se spomni na smrt, ki more hipoma storiti, da ga bode njegova vest in kazen pekla vso večnost? Se li ne bo na vso moč prizadeval, da se reši sovražnika, čegar ob¬ jem ga lahko vsak trenotek pahne v brez¬ no neizmerne nesreče? In četudi ima kedo le male grebe na ve¬ sti, kako bi mogel še dalje trpeti na svoji duši take madeže, ki se tako gnjusijo lju¬ bemu Bogu ? In kako naj bi hotel nositi se dalje toliko težo, ki ga naravno mora, četu¬ di polagoma, privesti v prepad smrtnega greha? Ljubeznivi sveti učenik nam hoče le olajšati ločitev od greha in zato nas ta¬ ko zelo svari, da se ne vznemirjajmo. On ve, da človek ne more nič dobrega u- kreniti, kadar je razburjen in jezen. Ju on ko spreten in izkušen zdravnik ve, da je treba z bolnikom pri težavni operaciji lju¬ beznivo ne pa silovito ravnati, in da je njen vspeh tem gotovejši in hitrejši, koli¬ kor mirnejši se je zvršila. Zato hoče utrdili dušo pred vsem v miru. Kar je imel navado svetovati drugim, v ..i. i kakšne nepopolnosti, i* J “AVE MARIA” 218 vršiti tega poglavja kakor z besedami nje¬ govega sovrstnoga življenjepis«, ki se gla- se • “Nekega dne sem imel srečo razgovar- iati se ž njim o duhovnih rečeh. Tedaj sem omenil, da povzročijo mali grehi, četudi ni¬ so zelo kaznjivi, v duši nekak nemir m zmotnjavo. Toda, komaj sem to izgovoril, mi je segel v besedo: “Prosim, oprostite, mali grehi nas ne smejo vznemirjati ali ce¬ lo begati, pač pa se nam ne smejo dopada- ti; kajti, rekel je, nemir izvira iz naše last¬ ne ljubezni. Ona se jezi nad težavami, na katere zadenemo pri izvrševanju čednosti in posebno radi tega, ker moramo vedno Nov einbijf l!)]f iznova začenjati. Da sc pa llam pada, to stori milost božja, ki ft b , 1 ,lp 'l sti, ker smo storili krivico svoj^ nivemu Stvarniku. ° mu 'bili Kakor pravi grška pripovedka se ■ tej v boju s Herkulom vsikdar vnovfg n. An. bral, kadarkoli je padel na tla ii.^ Po ' p »ako Je la m se s no vi j eno močjo dalje bojeval, ravnal tudi ta velikodušni mož, ako so muznila kakšna napaka. Srčno se ' ' je v vednem boju s hudim nagnjenjem^" , . . . Je zop e t vzdignil ter je mirno m krotko šel svoj,, pot, čisto nič se ne meneč, za kak nemir ali zmotnjavo.” SLOVENSKO DEKLE. Kaj je Marijina družba. “Prebival bom v tvojem šotoru, tvoje peruti me bodo zakrivale in varovale ’ ’. Ps. 60. 5. Kdor ne zna moliti, naj se gre na morje učiti, pravi pregovor. Resnico tega prego¬ vora sem imel priliko opazovati zadnjo zi¬ mo, ko sem se vozil iz Jeruzalema domov. Bili smo na širokem morju in nastal je hud vihal, ki je trajal dva dni. Na parniku je bilo z nemoj veliko sopotnikov vsake vrste in raznih narodnosti. Mej drugimi omenim italijansko godbino družbo, ki je bila na¬ ravno zelo živahna in vesela. In na morju, kedar je mirno, so ljudje radi veseli in se zabavajo; posebno če je na parniku še god¬ ba, kakor je bila na našem. K veselim ig ralcem so se kmalu pridružili mnogi ter so peli, igrali in plesali. Ko pa je nastal vi- har WCer lui<1 y ihar ’ tfi daj pa je na mah .zginilo vse veselje; „i bilo več petja ne godbv ne plesa. Vse je bilo bolno, vse zdi bovalo . In nevarnost je z. viharjem U J< ' Kl " ko veli kwukl vulov ‘ Premetavali parnik in dar nam gre vse po volji, kedar smo zdrav ah k« te¬ in nam ničesar ne manjka, tedaj se veselimo, tedaj mnogi še na Boga P ni j'| bijo in žive kakor bi Boga ne bilo. 1 01 kedar prihrume razni viharji nad nas daj pa hitro iščemo zavetja pred nji* 111 ’ . daj spoznamo, da je še eden nad nann, nas lahko in po vsej pravici kaznuje, 11 ^ ga nočemo ubogati. In ti viharji, ki 1" ‘ 1 potopiti naš čolnič in uničiti našo sreč 0 ' prihajajo od treh zvitih in zakletih n 11 ' navij 1 ’" 1 ka- sovražnikov, ki so vsikdar pri. nam škodovati. Ti trije sovražniki , kor veste: hudobni duh, hudobni svet >" hudo nušo nagnenjo. tali nanj vodo. Bil sem sam duhoven na parniku. Kako so prihajali k meni sopotni¬ ki preplašeni in v strahu ter me prosili za rožne vence in svetinjce — in delil sein jil* obilno, in oni so nosili v rokah rožne vence in molili, da je bilo veselje. Kako so zdibo vali in želeli čimpreje dospeti v varno p 11 stanišče! Ljubljene hčere Marijine, naše življenj' je tudi zelo podobno vožnji po morju, h' “AVE MARIA'* 219 ^rečcn jc clo\ ek, zlasti če se na- K .* nJl tujem, ako najde tam varno za- prf d viharji teh sovražnikov. In g-l e j_ ■ iki* varno zajetje za A as slovenska -leta je ravno Marijina družba, ki j e bi- u Vas ustanovljena v X. Y. Blagor vsa- mladi Slovenki, katera jo pozna ter jo r^eenitil Taki je Marijina družba neka- j svetišč«, v katerem prebiva nebeška Kralji® 2 mej ljudmi. Ona je blaženo svetiš- f in šotor Marijinih otrok, v katerem jih raroje mogočna njih ^lati. S kraljem Da¬ rilom govori dobra Marijina hči k svoji nebeški Materi: “Prebivala bom v tvojem štoru tvoje peruti me bodo zakrivale in varovale' *. Kaj pa je Marijina družba? Marijina družba je dobro urejena, po stanovih razdeljena cerkvena družba, v kateri se izbrani kristjani na poseben na¬ čin posvete Materi božji. 1. Najprej si zapomnite, da mora biti Ma¬ rijina družba dobro urejena. Red mora biti T njej. Povsod, posebno pa vojski ali ar¬ mad. mora biti strog in natančen red. Red je glavna moč v armadi. Zato beremo pri sedanji svetovni vojski, da se le tam zma- smje sovražnika, kjer je strogi red bi ie- Rl slepa pokorščina, kjer vsak nižji vo- - • - ji ihi< ^ *j |J< h vsake vrste, starosti in Cerkvena družba. Marijina < 1 ^ ' v 'j<-na od cerkvene oblasti n> ^ 1 '(dy.(,i 1 vom in nje n 111 " 1 " '* . . *»to jo ima roditi ... y ati edino le drugi. cerkvena, oblast in nihče —«>wvjc»ui. Ivu k or Zc\ \ ojv^ko ni vsak fant. ampak samo izbrani in potrjeni fantje, tako tudi ni vsak dober za Mariji¬ no družbo, ki je nekaka častna Marijina straža. Le kdor obljubi in daje poroštvo, da bo vestno in častno služil, je vreden bi¬ ti sprejet v Marijino družbo. o. Na poseben način posvečeni Mariji Res je, da mora vsak kristjan Marijo časti- J0 za sy ojo mater imeti in se sme na neki način njen otrok imenovati. Toda udje Marijinih družb na poseben način bolj kot drugi. Njih poseben poklic je Ma¬ rijo častiti, ji služiti in ji veselje delati. Zato se na slovensen način posvete Mariji m zato se ravno imenuje Marijina družba. Tega se morajo udje vedno zavedati in nik¬ dar ne pozabiti kaj so in kaj so obljubili Mariji, ko so se njej posvetili. Udje Marijinih družb se imenujejo Ma¬ rijini otroci. Ker imajo vsi eno mater, zato si pa morajo biti tudi mej seboj bratje in sestre, katere oklepa močna vez ljubezni. Ker pa imajo Marijini otroci vsi en sku¬ pen cilj, katerega je mogoče doseči samo z vojsko, to je z zatajevanjem in prema¬ govanjem, zato se Marijina družba ime¬ nuje tudi Marijina vojska, armada, ureje¬ na četa, ki naj se skupno bori zoper so¬ vražnike sv. vere in svojega zveličanja. Iz tega ste torej spoznale kaj je Mari¬ jina družba, kateri morejo biti njeni udje in kaj je njihova prva čast in dolžnost. Spoznale ste tudi kako koristna in sveta je ta naprava, zlasti za Vas, ki ste v tujini, da imate v njej varno zavetje in krepko pomoč v viharjih življenja. Zato zahvalite Boga, ki je dal svoji Cerkvi Marijine druž¬ be v toliko pomoč ljudem. Posebno bodite hvaležne ve družbenice Bogu in Mariji, ker ste tako srečne, da ste tudi ve med Marijinimi otroci in njej na poseben na¬ čin posvečene. Ljubite in visoko cenite Ma¬ rijino družbo in ohranite si v srcu besede, ki j ib je govoril kralj David: “Prebival bom v tvojem šotoru, tvojo penili »»‘^bo- do zakrivale in varovale”. 'AVE MARIA’ 2*0 . .», m. szsssz 4szsm kje so grobovi ... &38$Kj dih Tužno so odmevali zvonovi na praznik vseh svetnikov popoludne, ko se začenja spomin rajnkih iz župne cerkve sv. Vida. Kakor bi jokali nad grobovi teh, ki okrog cerkve mirno spe večno spanje, so doneli iz visokih lin. Njih glas je odmeval iz hribov, kjer je sameval tihi jesenski gozd. Cela je¬ senska narava, katero je prav kar popari¬ la prva slana in jo oblekla v otožno rume¬ no barvo, je ležala tiho in skrivnostno, ka¬ kor bi vedela, da je danes — vernih duš dan. Pobožni verniki, večinoma žene in star- čeki in otroci so bili zbrani v župni cerkvi. Na sredi cerkve je stala “tumba” z mrtvaško glavo, okrašena z obilo gorečih sveč. Duhovščina v črnih oblekah je pela pred oltarjem “molitve” za ranjke. Ljudstvo je zatopljeno v gorečo molitev poslušalo to pretresljivo petje in zdaj pa zdaj si je ta ali oni otrl solzo, ki se je ne¬ hote prikradla iz tužnega srca. Molitve so se končale. Duhovnik je od¬ pel svoj otožni “Requiescant in pace” in cela cerkev se je razvrstila v žalostno pro¬ cesijo ven na pokopališče. Grobovi so bili okrašeni z jesenskimi cvetljicami in svečke so plapolale od jesenskega veterca, ki je z njim igral, živahno na vseh. LjudsL se je zunaj razkropilo po posameznih gr bo vi h. Vsakdo si je poiskal grob, ki n krije drago ljubljeno in nepozabljeno src pokleknil predenj in _ jokal. Tam je tropa otročičev z materjo, ubo, orlovo, klečalo ob novem grobu svojega .•■•ta, moža in piskalo, ,] a bi sc kameno »milili. Zgubili so pač očeta' Tam »o otroci klečali pri grobu rm.jkr dobre matere. Sla je , večnost , 1 »irote. Kako bi ne iok '" J "kirloli r.l.no zvesto ljubeče sr * materino! juutte sn Duhovščina je stopila k glavnemu kr • iz zapela “Libera”. Glas zvonov se jo ^ šal med glasove in zdelo se je vsem. kak/ jok vernih duš iz vic, ki je klical: “Usmili te se nas”! Vsak je klečal ob grobu svojcev in £ a . kal, da se molitve končajo, da pride duhov- nik in pokropi tudi njih grob. Le tam pri križu kleči globoko sklonjena žena v črni obleki. Trije otročiči kleče po¬ leg nje in sklepajo nedolžne ročice k mo¬ litvi skupaj z materjo. Uboga udova je to. Toda, zakaj ne gre tudi ona k grobu svo¬ jega ljubega moža? Zakaj ne popelje svo¬ jih otročičev na očetov grob? Zakaj bi tu¬ di njega ne porosili s svojimi nedolžnimi solzami ? O, kako bi rada! Kolika tolažba bi bila za njo, ko bi mogla poklekniti sedajle k grobu in se zjokati in ga pokropiti z bla¬ goslovljeno vodo in svojimi grenkimi sol¬ zami. Toda — oh, kje je grob, ki krije ljublje¬ no srce ! Mož je moral v vojsko. Odšel je i dvema sinovoma proti lastnim bratom ' krvavi boj in — vsi trije so padli. Ne! Nikdar več se ne bo zacelila pekoča rana, katero ji je zadala strašna vest, ki J" je dobila pred mesecem : mož in oba sin°' a so mrtvi! Mrtvi? Nikdar več jih ne bo videla? Tudi mrtvih ne? Tudi za njih pogrebom 111 bo mogla iti ? — Ne! — Da, mrtvi so in krije jih gališka z ' ml ja in nikdar več jih ne bo videla! “Otročiči moji”, je vskliknila, več, nikdar več očeta ne bomo videli- in vi smo sirote”. In prejokala je ceh’ 11 či. / | i Li danes? Oziru se po pokopališč * 1 ■ ^ blagor vam, žene, ki morete klečati grobu svojih dragih. Jaz 1"* Emu naj pokleknem? “AVE MARIA" iT< 1» , „ r 1915 . _ ■ _______ r v.""- '*« Prositi grobove ' j^pih s solzami! Jaz pa . _ f ji j ° s r * v strašni boii; ka '. „ je anožno občutiti samb srce zv ,r> jj„bcče xcne in matere. ‘ Dovnik jo ' /,,J kropilnik in š 0 ] 0( j . ,*<"* kropit. Oni, ki niso ^ f . tl , 0 v. SO sil V procesiji za njim ledi ona?Da, že je vsta »•' r»‘ )a ,le! Ram ”«j gre ona ? Ni .’Jr „ ifl v ni tukaj. In pokleknila j e n ; ;> nili) jokajoče otroke k sebi ,Uaj ’ 01 m z nova .kal« 221 1 am daleč, daleč za visokimi Tatrami so pa počivali trije junaki in žrtve pokoršči¬ ne, še bolj pa brezsrčnega nemškega mili¬ tarizma in nemškega sovraštva do Slova¬ nov, ki je povzročilo to svetovno vojsko. Spali so in jesen jim je stlala na grob ru¬ meno listje, kakor bi jih hotela odeti, da bi ničesar ne dramilo njih večnega spanja. Lahen dežele je rosil deževne kaplje na grob, kakor bi hotela narava nadomestiti solze ljubljene žene in matere, ki so pri cerkvi sv. Vida kapale na drobni pesek po¬ leg križa, mesto na njih grob! . cKr ■> g ;^ Tri sv. maše na vernih duš dan. m. Oče papež Benedikt XV. je izdal po- ff ben dekret, s katerim dovoljuje za dan Vernih duš vsakemu duhovniku tri sv. ma- ; kakor je bilo do sedaj samo na sveti dan v navadi. Ta dekret se glasi: Sveta katoliška Cerkev je od nekdaj ne¬ pretrgano učila, da nimajo od nekrvavih daritev oltarja, ki se po svojem bistvu prav nič ne razločuje od daritve na križu 'amo časti in slave oni,ki so že v nebesih,in '' la n * samo v korist in za zdravje onim, ki okopani v gorje in bedo tega življe- "ja, temveč, da očiščuje v obilni meri tudi n ' vernih, ki so odšle v Kristusu k 1'čnemu počitku. Ta nauk je skozi vsa sto- T v veliko tolažbo vsem kristjanom in j' navdajal z velikim občudovanjem ^ lll( nie ljubezni Kristusove. Določne sle- r , 1 111 dokaze tega nauka najdemo v sta- J^ 111 ' 1 obredih latinske in vzhodne v Jii( * ’ ' s pisih svetih očetov, kakor tudi ..^ obredih starodavnih cerkvenih >.lim cerkveni »bor Tridentinski 3» posebno slovesno določil in 1 , v ‘ !r( JVati, da "se m6re dušam v "“ifati s priprošnjo vernikov, P° o daritve sv. maše”. ZažugaUe " ‘ M, i‘ vnem, ki bi trdili, da se ne ^ / ' darovati za žive »n M "" "* kiir.ni v r.u*lofc^eiije »n - ... d. TulVl ni BV . Cerkev n k " An volila, kur bi bilo nu-l" ul no tem naukom. Tudi ni nikdar prenehala navduševati kristjanov, naj ne puste du¬ še vernih brez milosti, ki potekajo iz dari¬ tve sv. maše. Sicer se pa mora v pohvalo kristjanom povedati, da ni nikdar manjkalo goreč¬ nosti in dobre volje pomagati vernim du¬ šam. Cerkvena zgodovina je priča, da koli¬ kor globeje je čednost vere in krščanske¬ ga usmiljenja poganjala korenine v človeš¬ kih srcih, kjer koli je bilo katoličanstvo poznano, toliko bolj so kralji, kakor ljud¬ stvo marljivo pomagali vernim dušam v vicah k njih očiščenju. Da, ta starodavna pobožnost je postala tako živa, da se je več stoletij nazaj v kraljestvu aragonskem počasi vpeljala na¬ vada, da so na vernih duš dan svetni du¬ hovniki darovali po dve in redovni po tri sv. maše. To pobožno navado je papež Be¬ nedikt XIV. naš prednik blagega spomina, iz važnih vzrokov ne samo potrdil, temveč na prošnjo Ferdinanda VI. kralja špan¬ skega in enako Janeza V., kralja portu¬ galskega v apostolskem svojem pismu z dne 26. avgusta 1748 tako raztegnil, da je smel vsak duhovnik v kraljestvih teli dveh vladarjev brati na vernih duš dan po tri sv. mase. Od časa do časa pa so mnogi Škofjo in posvetni ljudje vseli slaiiov zopet in za¬ prosili sv. Stolico, sv. mašo darujejo za k, '* nr khU hočejo i„ Hincjo za to Kl • r •a***"«...*.* m.',':: .i;, 1 ;: vi, » v,„ vam, rajnika, tratjo p, v men sv. Očeta, katerega snu, ,] ()V()| . pojasnili. •* t 2. Kar je dovolil naš prednik k, XIII. v pismu z dne 19. maja lici . ‘ n so vsi oltarji na dan vernih duš — vani (t. j. da je sv. maša br? Privil, llla »a tak, go. % ni) j' 1 1« oltarju združena s popolnim odp Ust [. ( to z našo oblastjo potrdimo, v kolik,, ° potreba. 3. Tri sv. maše, o katerih smo pray . govorili, naj se bero tako, kakor j e prednik blagega spomina Benedikt XIV določil za kraljestvo Špansko in Portumd sko. Kdor želi imeti samo eno sv. mašo naj bere tisto, ki je v mašni knjigi za ,j an vernih duš določena (In Commemoratione omnium Fidelium). Kdor želi peti sloves- no sv. mašo, naj v ta namen si izbere, kate¬ ro hoče, prvo, drugo ali tretjo. 4. Kjerkoli je morda na ta dan Sv. Reš¬ uje Telo v 40-urni pobožnosti slovesno iz¬ postavljeno, mora se “Requiem” sv. maša brati v plašču vijolične barve in ne na ve¬ likem oltarju, kjer je Najsvetejše izpostav¬ ljeno. Prepričani pa smo in vemo zagotovo, da se bodo vsi duhovniki celega sveta z vese¬ ljem in gorečnostjo poslužili dovoljenja, katero smo jim dali, dasi jim je dovoljeno na Vernih duš dan tudi samo enkrat maše¬ vati. Poleg tega pa resno opominjamo vse o- troke sv. Cerkve, da naj ne pozabijo, da so sedaj tudi oni iz več vzrokov dolžni svojim ranjkim bratom pomagati s tem, da se »o ta dan udeleže več sv. maš z naj večjo p° božnostjo. Tako je gotovo, da bode na ta dan neizmernih milosti, ki bodo prihajaj 11 veliko številnejših sv. maš dušam v v ’ ca J veliko duš rešenih iz vic in sprejetih 1IlC blažene zmagoslavne cerkve v nebesih- Kar smo sedaj ukrenili s tem svoj ' 111 postolskim pismom, določamo, da je 1 javno in odločeno za vedno in preidi 11 ’ , s tem vsako postavo, katero bi naši p 1 * 1 ^ ki glede tega določili, zlasti glede P’’ 1 ' 1 '' vedi večkrat na dan maševati. ■huio v Rimu pri Sv. Petru 10. O* 10 s,,(:a avgusta mr> in prvo leto našo#« j"' peževunju. •».idd ^ I Omcilild Jezu* dobri pastir. Iz Slovenskih naselbin. Pueblo, Colo, oet. 10. 101 Dragi gospod urednik! l/ drugih šol smo videli dopise v " Avo Mariji", iz naše pa še nobenega, pa smo mi¬ slili da bomo tudi mi naredili enkrat zaee- tek. "Vsak začetek je trd" je star pregovor in torej upamo da bodete oprostili napake in priobčili naš prvi dopis. Mi imamo tukaj osem razredno sloven¬ sko šolo in šolarčki so razdeljeni v devet sob. /upnik so o a st. gospod 1*. Ciril O. S. H., ki so tukaj že več kot dvajset let. in se jako zanmajo za nas in za šolo. 1'eiteljiee sestre so i/. benediktinskega reda in njih samostanski dom je v Chicago. 111. Med njimi je tudi vee slovenskih se¬ stra. To leto nas jo trinajst v osmem raz¬ redu, in konec leta. ko bomo dobili diplome se bomo dali fotografirati. Prosimo da bi takrat priobčili našo sliko. Zadnjo leto nas je osem dobilo diplome za lepopisje od “A. N. Polmer Method. Pennanship Co. in to leto upamo da jih bo še vee. Prihodnji mesec dne 17. oktobra bomo imeli “Tombolo" v korist naše cerkve in šole. Ljudje se jako zanimajo in nekateri sre¬ čni bodo dobili lepe dobitke. Mlada dekleta “Društvo sv. Nože” bo¬ di. imele lepo igro okoli Košiču s katerem s.- bo poplačal nov oder in dve Šolske so¬ be. T,- |>n|trav,' s„ bilo nmvj,.,,,. v rab, K»j >"■ od U' ign- Vam bomo pisali .‘; ,J " l,n “' v “ in Alojzij,, sl i "".. k 1 n - “» »mo m* jak,, V| , M Past. gospod Ciril in sestre so hjp tudi in z nami. Vsa dekleta, ki pridejo pet Čez |,, lu strežaji. kateri redno dohajajo. Rm i 0 piknik vsako leto in imajo še prosto ' zabavajo celi dan. Past. gospod Ciril so imeli enega obisku vftlca. čast. gospoda Krizostoma O. S. li. ki so njihov prijatelj še iz mladih let v Min nesoti. Ko so bili tukaj so nam pravili za nimive dogodke iz njihovega življenja, im “ Kalnima otokih" med črnci, so skoraj vsi črni tam. Iz njihovih besed smo izpreviildi kako jim je Kog skoraj čudežno pomagal v dostih rečeh. Ko se prišli na otoke so bili komaj I katoličani sedaj imajo tri katoliške cer¬ kve in več kot (>000 katoličanov in ver kol 000 otrok v katoliških šolah. Vnet misijonar so se vrnili na otoke, kjer delujejo že več kot petindvajset let. Zdaj upamo da bomo videli naš prvi dopis ' "Ave Mariji" da bomo bolj hrabri in 'tin gič pisali. S pustovanjem Mary Zobec, V imenu drugih 8. razi' 1 '*'' 1 -o- V Greater Ne\v Yorku se ji' vršil v s '‘ vaški dvorani Sv. Družine pri slovenj 1 hair v tukajšnji cerkveni občini, t s l" te prireditvi' je bil povoljen iu čast ' mM ki so neutrudljivo sodelovali. Poselim' 1 hvala vsem odbornikom iu slovenski'" 1111,11 *'i dekletam, ki so oskrbeli, da M ' 1 vse tako lepo izvršilo. 1'speli je bil 'Cl’" čakovano dober. klub pičli udeležbi •tdoo.oo, •Sloveuei v (Srcater Nevv Vorku ' s,, *l".l stalnega duhovnika, ki hode 1»^ “sial, a k . _ 1915. I - ‘AVE MARIA’ 225 -ro ob011 duhovnik ni ostal je bilo n ik ker se ljudje niso zanima- - Sir je pokazal, da je zanimanje ( - a n0 župnijo splošno, vsaj med ^lefimi rojaki, kateri so dosedaj o- j,^ 15 ' . j. 0 bode zanimanje med nami ^lastni dom in cerkev, gotovo bode prej ali slej uresničen. nsko pevsko in dramatično draš- ^nroovina priredi dne 21. novembra običajni letni koncert v Arlington rani na St. Marks Plače. Na vsporedu r , , razne zanimive točke, kakor igra : polna žena” in več krasnih pevskih zrodov. kateri se še niso slišali v naši albini. Ker smo navajeni od “Domovi- "proizvajajočih prireditev najboljših u- ■ k'>v,se bodemo tega jesneskega koncerta ir.tovo vsi zavedno misleči Slovenci v i:reaterNew Torku polnoštevilno udeleži¬ li Najpopularnejše za narodno petje, ka- k»r tudi za cerkveno pri službah božjih za Slovence, je gotovo naše društvo “Domo¬ vina . Zato ji posvetimo svoje priznanje m zahvalo s tem, da ta koncert najštevil- '-“jše posetimo in počastimo. Steelton, Pa. V nedeljo dne 10. oktobra smo imeli Steeltonski Slovenci prežalosten •lan, kakor še nikoli. Naš preč. g. P-J- Ažbe Vi nas iznenadili, ker so vzeli slovo in nam naznanili, da nas hočejo zapustiti priho “ji ^den. Nihče ni tega pričakoval, da bi ^ a j tacega zgodilo. Besede, katere so go vorili - Kol z ganile. Mnogi so celo na glas joka- ‘ za Poljubljenim dušnim pastirjem, kate j Kfi c?^» - 1 ■’ O a 'VSG '“dli nač č. g. župnik za slovo, s sol- - - M x ožrt- so se celih dvanajst let nad ^ sC P ■ “\alno trudili za napredek nase J "- Leta 1902 na veliki petek so c. g- ’ fv P ri9i v našo naselbino. Takrat .jm Slovenci s Hrvati skupaj v ZUp \ ( , r i '"b snu, v čisto majhni cerkvici, _ .kupili ml protestantov za 12.00 , • »ožjo. nas je bilo kakih 50 podp l » aJ /,J p)jimov, »v, J" v«*. «o jc pa po prihodu ie :v ; 0 »Mao bolj ... 2»pni)» J' ‘'^ol,, napredoval. Postavi,i so hišo za sestre i„ katera J e stala 8000 dolarjev 1 banovih so društva Presv. Srca Jezu- drušfv ženske in ^roke, katerih društvenih pristopajo k mesečnim sv. ob¬ hajilom. Marijino družbo, v katero spado- jo po večini vsa naša slovenska dekleta, in di ustvo sv. Cecilije, katero jako dobro na- prttuje. I redolgo bi bilo popisovati, kar so ' ^°tih bivanja med nami dobrega storili. Rev. F. J. Ažbetu pa želimo vse najbolj¬ še na njihovi novi župniji in naj jih navda¬ ja zavest, da so pri zapuščenih Steelton- škili lojakib ostali v neizbrisnem in hvalež¬ nem spominu. Hvaležni župljani. -o- Rt. Rev. J. M. Koudelka, Slovencem do¬ bro znani apostolski škof iz Superior, M’is. je obhajal dne 7. oktobra svoj 401<*tni jubi¬ lej mašništva. Ob tej priložnosti je priljub¬ ljeni vladika dobil toliko prisrčnih častitek in ovacij, da se je videlo, kako zna ljud¬ stvo ceniti nesebično njegovo delovanje za čast božjo in blagor bližnjega. -o- V Greaney, Minn., kjer je velika sloven¬ ska farmerska naselbina, podelil je Rt. Rev. J. Trobec zakrament sv. birme nad 1000 otrokom. Pri tej priliki je bil navzoč tudi Rev. J. C. Smoley iz Superiora in Rev. A. Pirnat iz Gilberta. — Ta velika naselbi¬ na ima že cerkev postavljeno in plačano. Imajo tudi že nekaj denarja za župnišče. Treba jim samo še slovenskega duhovnika. Upamo, da se jih bo kdo slovenskih gospo¬ dov usmilil in šel med nje. Naselbina ima krasno prihodnost. -o-— Cerkveno ljudstvo petje v cerkvi je prav važen del službe božje. Jako napačno rav¬ najo oni duhovniki, ki zatirajo ljudsko pe¬ tje. St. Paulski škofiji se je začelo veli¬ ko gibanje, (la se ljudsko petje upelje ko¬ likor mogoče po vseh cerkvah cele skoti¬ le Kakor piše “The Northwestern Ghr*>- n jcle” se je začelo z ljudskim petjem v ne- :^Uo«ob„. Z jaku krušnim ,J |d k „ vseli cerkvah z vesoljem I 'AVE MARIA’ i ,„0™; kakor pri w- - -n w «uenu »dušeno pelo P ^ ^ ^ ye . življenju, so vsikdar bili najvcčj* ašah, tako p . , cn 7 a katloiško Cerkev in vsikdar m hil,S T!! Da naši cerkveni Obredi so Tkai tako veličastnega in tako krasnega, d mo j« povzdigniti človeško srce, toda t ako so speljani v duhu v korena so se- stavljeni. N. pr. obred sv. mase ni sestav- Hcn samo za mašnika in ministrante, mor¬ da še za kor, temveč zaradi ljudstva .m za ljudstvo. Cela sv. maša se nanaša na sode¬ lovanje vernikov v cerkvi, v katerih ime¬ nu se opravlja. Kako lepo je torej, kako je navduševalno, ako ljudstvo sledi obre¬ dom s cerkvenimi pesnimi, z odgovori itd. Mi katoličanje podcenjujemo vpliv lepe cerkvene pesmi na pobožnost člo¬ veškega srca. Gledišča in koncertne dvo¬ rane so za moderno umetno glasbo, cerkev je pa za pobožno ljudsko petje, kjer hoče verno ljudstvo v pesmih dati duška svo¬ jim srčnim čutilom. Veliki možje, kakor- šen je gotovo nadškof Ireland, imajo ved¬ no le velike misli, zato se ne čudimo, da se je ravno v njegovi škofiji tudi to gibanje začelo, ki se bode gotovo razširilo po vsej Ameriki. ' November, Wl5 Pa Po —o- Predsednik Wilson namerava potrditi generala Carranza za predsednika nesreč¬ ne meksikanske republike. Kakor znano, je C arranza strasten in zagrizen sovražnik kat. Cerkve. Grozodejstva zoper redovnice in zoper duhovnike in katoliške može, s katerimi ima omadeževane roke ta človek, ga postavljajo skoraj v isto vrsto s krutim Neronom. Da se je pa s temi svojimi grozodejstvi silno priljubil vsem sovražnikom katoliške Cerkve, zlasti seveda prostozidarjem je umljivo. Tako je potem tudi umljivo,’ za¬ kaj ga namerava naša vlada potrditi za pravnega vladarja države. Prostozidar¬ sko je gotovo napelo vse sile, da bode to tudi v resnici doseglo, kajti takega moža je treba, da bo uničeval katoliško Cerkev, Cbogo Meksiko moramo sicer pomilovati za strasne čase v katerih se sedaj nahaja, toda gotovo se pa to ni zgodilo brez Pre¬ vidnosti božje, ki je dopustila to poskus¬ ijo nad Meksiko, da si; izčisti tam, kar je gnjiloga. — Slabi, na pol katoličani, mož¬ je, ki so katoliški samo po im enu a , , .d kor po vseh katoliških državah, tak za katloiško Cerkev in vsikdar boru'?^ 3 ’ ’ uuo - In k a . je tudi v Meksiki razširilo polQ V jg aPst ! Duhovščina je omejila svoje delovanj* ^ zakristijo in cerkev, vpeljavala raz>J ^ božnosti za pobožnostmi, za vzgojo j stva v katoliškem duhu, za katoliške or!, nizacije se pa ni'zmenila, zato je prišlo Pi ko daleč. Kat. možje so se sicer priznavali da so katoliki, toda le z jezikom, pri para dali, ne pa s pravim katoliškim ževljenjem Tisti, ki so ostali verni katoličani, so p a ln j. slili, da so storili dovolj, ako so šli samo k sv. maši, k sv. zakramentom, prav nič se pa niso pobrigali, da bi storili kaj v obram¬ bo vere. Zidali so cerkve in kapelice, po¬ stavljali siromašnice in bolnišnice, ustana¬ vljali samostane, v javnosti pa niso nič sto¬ rili za varnost teh naprav. In tako danda¬ nes nimajo nič. Meksika je v groznih raz¬ merah, ljudstvo lačno in zbegano, država na robu propada. In to so vse zakrivili pro¬ stozidarji, katerim edini ideal je učiniti kat. Cerkev, če pri tem tudi uničijo cele države. Sokrivi so pa katoliški lajiki sku¬ paj z duhovščino. Ko bi bili ti storili svojo dolžnost, da bi prostozidarjem preprečili njih delovanje, bi tako daleč ne prišlo. Zato katoliški možje, ako Vi sami izpol- nujete svoje verske dolžnosti, s teni še ni¬ ste izpolnili svoje dolžnosti kot katoliški možje. Vaša dolžnost je poskrbeti tudi za varstvo in obrambo Vašega verskega pre¬ pričanja proti vsem sovražnikom. Kako potrebna je torej med nami “/ve¬ za kat. Slovencev!” O, ko bi se zdramil' že enkrat slovenski duhovniki in sloven¬ ski možje in šli na delo !!! Rojaki! Poglejte Meksiko ! -o- iouI ^ ^ So dovolili dne 25. junija • > ( a ‘lobi pod navadnimi pogoji po¬ polnoma odmiK+nU i , i „ do polnoči 2 nov °, ° P ,l0Vemb likokrat, kolikorl«^™ ™ dUŠ ° V vlcal ! njej nekoliko moli S ° ° blSČe (,erkoV 111 V 1 P° namenu sv. Očeta. “AVE MARIA.” 227 , \r 1915. Nedavno je neki župnik opisal V nvSe '. p 0 bi'’ sledeče slučaje: Ko sem ' službo, sem imel cerkvene kljnče - 1 ' 11 ' 1 '* p joma. Kmalu pride sestra mla- tere prosit malo krstne vode. “Če- »l f J!”'vprašam- “Ta mali je bolan; bo¬ ni" ^ ^ v]J e “Čemu pa bo krstna vo- rdil sem jo. Mati je pila dobro vino, A \ P in kavo v otroški postelji. Ni čuda, k a»J e )U , „. je otrok božjasten. Drugič opazim, da je naekrat zmanj¬ ka kadila v čolničku. Natihem izvem, — povedala mi je mati številnih otrok, — da imajo ljudje kadilo, ki je bilo že pri oltarju, kot posebno izdatno sredstvo zo¬ per razne bolezni novorojencev, posebno če ne morejo spati. Premožne matere Cerk¬ venika dobro plačajo za take medicine. — Še en slučaj. Letošnjo zimo pride v za¬ kristijo mlad mož in prosi malo voska. Ker ima obrt in je precej inteligenten, sem rekel Cerkveniku, naj mu da ostanek sve- , Toda i mož zavrne: “O ne, par toplin od teh sveč bi rad, ki gore poleg monstrance”. Za kaj bi rabil tak vosek? v b0lne " a otr °ka... Poznal sem njegovo zono, zato sem mu rekel: “Micka naj pu- ‘ stl vlno > kavo in čaj, pa bo otrok spal”. ^ Spoštuj očeta in mater. Kmet Matevž Radej iz Sedma.pri Rajhenburgu na Šta¬ jerskem, ima jako hudobnega sina. Splo¬ šno je znan kot pretepač, ki tudi staršem ne prizanese. Poleti na primer je napa¬ del mizarja A rščaja in le na očetovo pro¬ šnjo mu je bilo prizaneseno. V torek, dne 7. novembra 1911, je pa ta nesrečni sin dobil svoje plačilo. Z očetom sta šla v vinograd po vino. Ko sta se vrnila, je sin začel pretepavati svojega očeta in ga metati ob tla. V silobranu je zgrabil oče za puško, in sedaj se je vnel boj za njo. V tem boju se puška sproži in sin se, v trebuh zadet, zvrne na tla. Prepeljali so ga v bolnico. Spoštuj očeta in mater! I - 1 j,, nas smo imeli dobre matere. d<0 le P zgled poštenosti in vernosti "neli v njih. Kaj čuda, da jih J Jubiui 0 ! - r, °°i ^ ak ih, brezskrbnih mater pa / 1 Ut postanejo sovražniki svojih sta- ‘ jim in grenijo življenja, L hj Al; f) a j raj e vtopili v solzah. 0 1 oraj hoče mati, da jo bodo otro- 'bi jj„i bo prava, dobra mati. v "‘ oapjr j daje h-,, vzgled. Kateri /' 7 viHcIjeui spompj svoje mate- ' 1 hi ji- jme| dobro mater, Iti ki je videl n« svoji mate¬ ri samo dobre lastnosti. Mati s svojim življenjem utisne v dušo otrokovo svojo sliko. Kakoršna je bila mati, tak je spo¬ min na njo pri otrocih. Poznam sino¬ ve, ki namesto, da bi spoštovali svoje ma¬ tere, pa jih preklinjajo in zaničujejo. Kdo je temu kriv? Slaba mati! Presla¬ bo je podučila svoje sinove v verskem o- ziru. Ali ni Jezus rekel v najhujših bo¬ lečinah : “Sin glej, tvoja mati?” Ne¬ popisne so bile boVčine našega Odreše¬ nika na svetem križu. Pa vse je lažje prestal, kakor pa, ko je videl svojo mn ler pod križem v trpljenju. "AVE MARIA” 228 naklonilo toliko ljubezen To. da je sama sveto m Kaj 1»« .1' J e božjega Sina ? 'llerinio življenje preblažene Device u Matere 1 Od začetka njenega življenja ‘ do njene smrti ne najdemo ničesar, kar bi bila ona storila zoper božjo prcv.d- 110 st Ako gledamo podobo njene niate- re sv. Ane, jo vidimo, kako mirno poslu¬ ša svojo mater, ki jo uči brati, m spozna¬ vati resnice božje. Kako je ona spreje¬ la angelja Gabrijela, ki ji je oznanil, da bode ona spočela od sv. Duha. ^ sa je bila zamaknjena in zatopljena v po¬ božno molitev. Kako je bila pokorna svojim starišem sv. Joahimu in sv. Ani, tako je bil nji pokoren njen sin, ki je bil Bog in človek, kralj nebes in zemlje. Ka¬ kor boste ve, drage matere, naučile svoje otroke, tako bodo učili vaši otroci svo¬ jo otroke. Vidiš dobra mati, kaj sto¬ riš. ako svoje otroke dobro učiš. Kako lepo raste roža vrtnica v vrtni gre¬ dici, ako ima skrbnega vrtnarja, ki jo prid¬ no zaliva, varuje plevela in škodljivega mrčesa. Bujno cvete in razširja svoj prije¬ ten sladki vonj po celem vrtu. Toda naj jo vrtnar zanemari, pridno ne obrezuje, vrt¬ nica zdivja, zgubi svojo krasoto, svoj vonj in se počasi posuši. Tak vrtnar je mati pri svojih otročičih. Kako lepo se razvije srčece nedolžnega de¬ teta pred očmi skrbne matere, ki pazi nanj kakor na punčico svojega očesa. Dobro vzgojeni otročiček, lepega obnašanja, ne¬ dolžnega obraza, ali ni to najlepša vrtni¬ ca na sveton? Kdor ga vidi, ga vzljubi. Da, dobri otroci so ponos svojih starišev, so radost sveta. Sv. Franesiek Šaleški pravi, da je Bog pustil človeku tri stvari kot spomin na D- gubljen raj, namreč: zvezdice na nebu evetljiee na polju in jasno oko nedolžne«^ ot roka. Zato pa slabe, nemarne matere, ki ne spolnujcjo svojih dolžnosti do otrok, koli¬ ko gorja zakrivijo na svetu. p 0 zato rekel nekoč sv. oče papež I 'j- ” Dajte mi dobrih, vestnih katoS-f^ : ter in prenovim vam celi svet.” *" lD: '- Kakor pa vrtnica bujno raste le tel ko jo vrtnar pridno obrezuje, taku ' otrok dober, če ga varujejo pridno Ir " strasti. Že pri malem otročiču vidiniV*'* 1 ko se mu usiljuje trma. svojeglavost l ' njivost, tatvina i. t. d. sami izrastki n ' <