/)l'SA.\ KOMAN Dodatni pouk o umetnosti gotike na Slovenskem za škofjeloške gimnazijce V jeseni leta 199S se je v pogovoru s prof. Ivanom Golobom, ki na Gimnaziji Škofja Loka poučuje umetnostno vzgojo, porodila ideja o kratki, nekajurni ekskur ziji po najlepših srednjeveških cerkvah na Loškem, namenjeni tistim gimnazijcem, ki so si kot izbirni maturitetni predmet izbrali umetnostno vzgojo. Ideja se mi je zdela zelo koristna, predvsem spričo bogastva in pomena srednjeveških spomenikov v okolici Škofje Loke za ves slovenski prostor. Tako je bil namen ekskurzije seznaniti dijake z umetnostno dediščino iz časa gotike v svojem domačem okolju, pri čemer je bilo potrebno te spomenike postav iti v širši, vsaj slovenski okvir in jih s tem kva litativno ovrednotiti. Prav tako je bil namen dijakom predočiti usodo te dediščine in njeno življenje od nastanka do danes, načine njene prezentacije ter vse faktorje, ki vplivajo na njen propad. Za čim boljši učinek ekskurzije se mi je zdelo potrebno, da dijake nanjo pripra vim tako. da jim posredujem širši vpogled v umetnost gotike na Slovenskem. Zaradi preobremenjenosti dijakov četrtih letnikov, ki se morajo poleg učenja redne učne snovi posvečati tudi pripravam na maturo, se mi je zdel cikel predavanj nesmiseln. Zato sem se odločil napisati kratko skripto. v kateri je zajet razvoj gotske umetnosti na Slovenskem!, seveda pa je tej temi posvetil nekaj časa tudi prof. Ivan Golob v okviru učnih ur. Besedilo skripte obravnava vsako izmed treh osnovnih področij likovnega izražanja (arhitektura, kiparstvo in slikarstvo) v posebnem poglavju, zno traj katerega je podan kronološki razvoj in opisani posamezni pojavi. Dodatna raz laga posameznih pojmov, opredelitve umetnikov, smeri ali posebnosti posamezne ga sloga so podane v opombah, ki so mišljene kot neločljivi del glavnega besedila. Bolj radovednim, predvsem pa tistim dijakom, ki jih bo obravnavana snov še pose bej zanimala, bo v pomoč tudi spisek osnovne literature, ki je dodan na koncu. Za lažjo predstavo in razumevanje podane snovi pa je dodano še obsežno slikovno gradivo. Skripto so dijaki dobili v zgodnji spomladi, ekskurzijo pa sva s prof Golobom or ganizirala v aprilu leta 1999. Najprej smo obiskali podružnično cerkev sv. Andreja na Gostečem. kjer so se dijaki srečali s freskami furlanske smeri in s poslikanim lesenim stropom iz začetka 16. stoletja. V župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika na Suhi je bil poudarek na »kranjskem prezbiteriju«, ikonografski shemi poslikav v prez- biteriju, predvsem na oboku, ter na problemu ohranjenosti fresk in dejavnikov, ki 467 LOŠKI RAZGLEDI 46 vplivajo na njihov propad. Dijaki so tudi samostojno poskusili ugotoviti odnose med posameznimi srednjeveškimi poslikavami v prezbiteriju, spoznali pa so tudi zvez dasto obočno shemo, ki je v gorenjskih cerkvah v l^. stoletju najbolj pogosta. Sledil je obisk podružnične cerkve sv. Križa na Križni gori. kjer so si dijaki ogledali ene najkvalitetnejših fresk z začetka 16. stoletja na Slovenskem in ob njih poiskali ikono grafske povezave z Bavarsko, natančneje s Freisingom. ter jih tudi zgodovinsko utemeljili. Ob fragmentih fresk, ki se kažejo izpod ometa, so dijaki poskušali tudi odgovoriti na vprašanje, kje in v kolikšnem obsegu bi lahko v tej cerkvi pričakovali še neodkrite freske. Na poti k naslednjemu cilju smo se ustavili še ob Rdečem zna menju tik pred Crngrobom. kjer so dijaki spoznali freske, nastale v približno istem času kot na Križni gori, a izpod čopiča Vida iz Kamnika, prav tako enega naj kakovostnejših freskantov zgodnjega 16. stoletja na Slovenskem. Tu je bila še pose bej izpostavljena problematika ohranjenosti fresk. Na koncu smo obiskali še najbolj kompleksen spomenik srednjeveške umetnosti na Gorenjskem, podružnično cerkev Marijinega Oznanjenja v Crngrobu. Tu so dijaki spoznavali odnose med posamez nimi arhitekturnimi sklopi, ki niso nastali sočasno, ter stilistične posebnosti vsakega izmeti njih. Samostojno so poiskali arhitekturni člen. v našem primeru sklepnik. ki se od drugih loči po kakovosti izdelave, je pa z drugimi sočasen; seznanili pa so se tudi s kamnoseškim znamenjem in izpovedno vrednostjo tovrstnih znakov. Kot posebno zanimivost so si ogledali obok ladje z zgornje strani in ob tem spoznali način gradnje le-tega. Ob ogledu spomenika so dijaki spoznavali pomen in kom pleksnost slikarskega okrasa Cmgroba od najstarejših fresk z začetka 14. stoletja, prek mojstrov, ki v slovenskem merilu pomenijo višek kakovosti v svojem času (Mojster crngrobske fasade, mojster Bolfgang), do že povsem dekorativno poslika nega oboka prezbiterija iz. sredine 17. stoletja. Ob ogledu so spoznali tudi usodo tako kiparskih kot slikarskih stvaritev skozi čas. Ker sem želel dobiti tudi povratno informacijo, so dijaki po ogledu vsakega posameznega spomenika izpolnili vprašalnik z vprašanji, ki so se navezovala bodisi neposredno na ogled spomenika, ali pa so zahtevala širše poznavanje snovi. Uvodni vprašalnik je bil splošne narave. Iz odgovorov, ki sem jih dobil 16, je bilo razvidno, da razen enega dijaka ni skripte temeljito predelal nihče, čeprav jo je večina vsaj prebrala. Očitno je tudi, da je bila snov za dijake* nova, saj so nekateri med seboj pomešali tudi bistvene stvari, razložene v skripti. Kljub temu pa je večina dobila vsaj osnovni vpogled v snov in sliko razvoja umetnostnega snovanja v času gotike na Slovenskem. Mislim, da je treba to negotovo obvladovanje snovi pripisati predvsem preobremenjenosti dijakov tik pred maturo ter obilici podatkov in terminoloških izrazov, ki so bili dijakom novi in se še niso .usedli-. Nasprotno pa je bilo opazno zelo pozorno in zbrano sledenje razlagi na sami ekskurziji in, kar je najpomembnej še, da ima večina dijakov zelo dober dar opazovanja. Iz vsega tega je razvidno, da bi bilo mnogo bolje, če bi dijaki dobili gradivo vsaj dva do tri mesece pred ekskurzijo. Sam potek ekskurzije je tej stopnji primeren, mor da bi kazalo v bodoče zaradi njene arhitekturne vrednosti vključiti tudi župnijsko cerkev sv. Jakoba v Škofji Loki, vendar na ta račun nikakor ne bi smeli izpustiti nobene izmed cerkva, ki smo jih obiskali na tej ekskurziji. Razmisliti bi kazalo tudi 468 /x/i1.1TsiPOIKo iMETSOSTIGOTIKE\A SIOiI:\SKLMZA for