^ vsak dan raaen sobot. MU] In praznikov. j^ued d^îly except Saturday* t* Sundays and Holiday«. PO-YEAH XXXIV. Cana liata je $0.00 -v--- PROSVETA - glasilo slovenske narodne podporne jednote jez tisoč angleških letal netalo bombe na Kolin Uredniiki In upravnlikl praalorl: 1007 South Lawndaia Ava. Office of Publication: S057 South Lawndaia Ava. Telephone. Rockwell 400« Subacription N00 Yearly STEV.—NUMBER 107 Bombe zanetile ogromne požare v industrij. ,kem središču Porenja. Velika ruska zmaga na fronti pri Harkovu. Moskva poroča, da ,o Nemci izgubili 90,000 vojakov v bitkah na tej fronti. Tri japonske podmornice invadi-rale Sydney, avstralsko luko. Ljute bitke med Kitajci in Japonci v provinci Cekiang nadaljujejo se ¿»don, 1. jun.—Tu so nazna-i, da je 1250 angleških bojnih il metalo bombe na Kolin, mško industrijsko središče v lenju, v noči od sobote do ne-je. To je bil največji letalski pad na nemško mesto, odkar |ji vojna. Bombe, katere so vrgli angle-[ letalci, so povzročile ogrom-fkodo. Tri četrtine Kolina je |lamenih, ki so se jasno videli v nedeljo z evropskega obrež-Angleži so v teku bombardi-ija vrgli čez šest milijonov »tov zazidalnih in razstrelil-l bomb. Iilbourne, Avstralija, 1. jun. fri japonske podmornice so se botapile v luko Sydney in Dneva je, da so bile vse tri Dpljene. Eno manjšo ladjo v luki so podmornice napadle |»topile. lydney je največje avstralsko »to in glavna zavezniška po-rska baza v južnozapadnem I Pacifika. loikva, 31. maja.—Tu poroča-i veliki ruski zmagi v bitkah emci na fronti pri Harkovu, Btnjskem središču Ukrajine, «o trajale devetnajst dni. »ci so izgubili 90,000 vojakov * bitkah. Število uključufc e in ujete vojake, ttkus Nemcev, da si utrejo proti Rostovu in invadirajo hške pokrajine, kjer so bo-1 oljna polja, se je izjalovil, loskvi priznavajo, da so tudi ic izgube velike. Te znašajo ubitih in 70,000 pogrešanih. °«kva. 29. maja.—Ruske ar-e pod poveljstvom maršala »'nka so začele spet prodi-naprej proti Harkovu, in-«jskemu središču Ukrajine. Iiranje je bilo večkrat ustav-j v zadnjih dneh zaradi od-Hitlerjevih legij. *lni komunike pravi, da so °dbili vse sovražne nasko->a svoje pozicije in vrgli IC(; nazaj z velikimi izguba-s,ktl" Izjum-Barvenkova, U|J Ju/no od Harkova, je po-^ v">< ih bitk, v katerih je 0 na tisoče nemških voja- Vl "o*lanei dobili poziv, "nnu Rusi so v ' naj odobrc vojno napoved 11 koč nemških] ------ kopiral. Štiri Cetniki ubili italijan- V i ktor von i al ' H» I nove čete v pi odiranje Ru-dva rumunska skega polkovnika Bern. Švica, 29 maja —Poročilo iz Rima se glasi, da so jugoslovanski čet ni ki ubili pol kov -Indij«, 29 maja — nika Toma.ssa Lahna m pet dru-1 so metali bom-' glh italijanskih vojaških mnenje vsebuje članek, ki ga je objavil v reviji Hundelstidning. Lillehaak pravi, da mora Rusija še nadalje in v večjem ob segu dobivati pomoč od zavezni kov, da se bo lahko uspešno borila proti Hitlerjevi oboroženi sili. "Poraz Rusije bi bil katastrofa za zaveznike," pravi v svojem članku, ki vsebuje tudi trditev, "da je Švedska v nevarnosti napada. Lillehaak je uverjen, da se osiščne sile pripravljajo za sunek proti Indiji. Ako hočejo zavezniki preprečiti ta sunek, morajo poslati mogočno oboroženo silo tja in začeti ofenzivo na drugih frontah. Drugi vojaški veščaki, ki so študirali operacije nemške bojne mašine pravijo, da je sedanja nemška ofenziva na Krimu uvod v splošno, katero jo Hitler nedavno napovedal v svojem govoru. On bo vrgel tristo vojaških divizij na ruske fronte, da zlomi odpor ruskih armad. Hitler ve, da mora zmagati v tem letu in s tem ciljem na vidiku se bodo vršile vojne operacije. Ako ne zmaga v tem letu, je usoda na-cijske Nemčije zapečatena. Akutno pomanjkanje delavcev v Nemčiji r e f 1 e k t { r a obseg zmanjšanja delovne' sile, da se poveča oborožena sila. Ko je bila nacijska Ofenziva v Rusiji na višku preteklo leto, se je tam nahajalo petnajst nemških armad—pet oklopnih' in deset pehotnih. Vlada zaseie patente osiščni h driav VVashington, D. C., 29. maja. — Urad za zaščito tuje lastnine je naznanil, da bo vlada kmalu zasegla patente osiščnih držav. MURRAY ODSTAVLJEN KOT URADNIK UNUE! UMWA I * Konflikt med njim in Lewi som »e poostril BORBA ZA KONTRO. LO RUDARSKE UNIJE i v Waahington. D. Cw 29. maja.— Philip Murriy, predsednik Kongresa industrijskih organizacij, je namignil, da bo apeliral na člane rudarske unije UMWA, naj nastopijo proti Johnu L. Lewisu, predsedniku te unije, v znak protesta, kot ga je odsta vil kot podprodoednika. Murray je v razgovoru k reporterji ostro obsodil Lowioovo akcijo. uO pravičnosti ali krivičnosti Lewisove akcije bodo končno odločili člani rudartke unije," je dejal Murray. Murrayjeva izjava pomeni, da bo apeliral na konvencijo rudarske unije, ki se bo vršila v pri hodnjem oktobrtl v Atlantic Cityju, N. J., naj ««vrže Lewi-sov odlok. Očitno jo že zdaj, da ne more biti nobenega kompromisa med Murrayjem in Lewi-som, ki sta bila več lot tesna prijatelja. Prepad med njima se je povečal in vso kole, da se ne da premostiti. Na vidiku so kot posledica preloma med Murrayjem in Lewi som druge motnosti. Lewis bo najbrie skušal potegniti rudarsko unijo is CIO, organizeci-e, katero je pomagal* ustanoviti. Murray, ki imo oporo pri največjih unijah CIO, bo morda u-ničil Lewisov vpliv v delavskem gibanju v borbi «a »ontroTota-darske unije. Oba sta znana kot bojevnika, dasi s« v taktiki razlikujeta. Lewis zadaja direktne udarce svojim nasprotnikom, do-čim Murray zmaguje v bojih s svojo strategijo. Lewis je odstavil Murrayja kot podpredsednika UMWA v smislu določba v ustavi ta uni-e, ki mu daje oblast odstranitve vsakega uradnika "zaradi wipora ali kakega drugega j tehtnega -----" "-1 —1— Domače vesti » Prva alovanaka adravnlcs v Chlcagu Chicago.—Te dni je na illinoi-ški universi dovršila medicinske študije Mary Gottlieb Breme, hči znanega slovenskega cvetličarja Johna Gottlieba v čikaški naselbini. Dne 12. junija prejme di plomo doktorja medicine. Mlada doktorica je že sedem let omo-žena z drjem. Johnom T. Breme-nom. Stara je 28 let. Svojo prvo zdravniško slutbo nastopi kot internantka v čikaški okroj ni bolnišnici. Čestitke! Nov grob v Ohlu Niles, O —Pred dnevi je tukaj umrl rojak Frank Lukežič, star 61 let in rojen v Renčah na Kro su. V Ameriki je bil 39 let in tu zapušča ženo in tri sinove, v Jut-ni Ameriki pa dva brata. Konflikt med angleškimi laboriti Opozicija proti političnemu premirju London. 29. moja.—Letna konvencija angleško delavske stran-ke je bila zaključena v atmosferi nesoglasja glede njene politične bodočnosti. Pokazala so 00 znamenja, da se enotna fronto med unionisti, zadrušniki in oo-cialisti krha. "Kaj se bo zgodilo z delavsko stranko, zavisi v veliki meri, kaj se zgodi z rudarji,*" je rekel Ha-rold J. Laski, profesor političnih znanosti na londonski univerzi, v svojem govoru pred sa-ključkom konvencije. "Ce no bo vlsds odobrils progrsma delov-ske strsnke glede rešitve rudarske krize, bo politično premirje končano^-****** Mnenje delegstov se Jo pokazalo, ko je bila sprejeto reoolu-cijs, ds mors Dsily Worker, glasilo komunistične strsnke, dobiti prsvico izhsjsnjs. Izhsjonjo togs lists je ustsvil Herbert Morrison, notrsnjl minister v Chur-chillovem kabinetu. On jo govoril proti resoluciji, s Jo bils vseeno sprejete z veliko večino glssov. Da je nastali spor med laboriti vzroka." Kot razlog reBcni je pokazalo glasovanje o za odstavitev je Lewis navedel j predlogu, da politično premirje izvolitev Murrsyja es predsed- , konservstivci in liberslci oota- nika jeklarske unije, ko je ta imela svojo prvo ustavno konvencijo v Clevelandu, O., zadnji teden. Kot predsednik te ne. Za predlog je bilo oddanih 1,270,000 glasov, proti pa 1,209,-000 glasov. Načrt glede rešitve rudorsko «0^rr,yOnPr,^.lr krt» b" Churehll nobene plače kot predsednik CIO, dobival pa je $18,000 na leto kot podpredsednik UMWA Murray je v svojem govoru po izvolitvi za predsednika jek Metode glede procedure še nisojlamke unije dejMl, da ieli ostati bile določene, toda domneva se, i podpn^siidnlk UMWA, dokler da bodo vsi patenti, ki jih po- j ne poteče njegov termin, odposedujejo sovražni tujci, postali j ve pa se plači. Lewls je imeno-vladna lastnina Prvi bodo za-1 val na Murrayjevo mesto Johna seženi patenti, ki so važnega po- G'L< aryja iz Plttahurgha. mena v ameriških vojnih napo- ---—— rih, potem vrsto. pa pridejo drugi na Kaj j€ g godni j § ki m postopanjem proti Coughlinu? Filmski igralec John Barrymore umrl Hollywood. Cal , ;*0. maja— John Bei rymore, filmski in gle-diiliščni igialec, Je dane« umrl. Podlegel je bolezni na jetrih, k.itrri SO ne pridružile druge Waahington, D. C , 29. maja.— Tukaj poročajo, da je katoliški nadškof Edward M<*mey iz I>a-troita dal justičmmu tajniku Hiddtu čaatno be*edo, da s« "father" Coughlin ne bo bavil s politiko do konca vojne s pogo- komplikacije Pri njemu je bil jrrT1i ,]„ juatični department njegov hi «t Lionel, ki je tudi, |JMtavi vsako postopanje napram filmski igralec, ko je umrl Smrt Coughlinu. Ta vesi ni potrjena J pridi« p4' več urah nezaveoti. Barr v more je bil utar SO let. Prebivalci San Francisca dobili plinske maske z nobene strani. Medtem pa je justični tajnik Biddle rekel zadnji teden, da )e Cotighllnova afera še vedno pred federalno veliko poroto v Detroitu, Nobenega dvoma ni, da neki močni (irski ) katoliški krogi v Ameriki Sar» Kraruiaco, Cal . 29 maja silno pritiakajo na juetični de-Jat k Helma, direktor civilne pertment. na) odneha s poatopa-obrambr. je naznanil, da je pre njem napram "lethrtT Coughu kakor tudi lovi vladi. O tem ae bo vršilo razprava v parlamentu prihodnji teden Izgleda, da bodo konservativci zsvrgli načrt in se postavili na stran premogovnih kompanij Argentina hoče ostati nevtralna Castillo orisal zunanjo politiko Buenoa A tree. Argentina, 29 maja.—Predsednik Rsmon 3. Ca stillo je zagovarjal svojo sdmi nlstracijo v poslanici kongresu ki se je sestal v rednem zaseda nju, obenem pa je pojaanil svojo zunanjo politiko, katere cilj je Še vedno stroga nevtralnost v sedanjem konfliktu med oaiščem in zavezniškimi dršavami. Castillo je v poslanici nagla sil, da se njegova vlada drii za ključkov, sprejetih na konferen d zunanjih ministrov ameriških republik, ki se Je vršilo v zad njem januarju v Rio de Janelru Brssilijs. Ns tej je bils sprejete tudi resolucije, ds vse smeri ške države pretrgajo dipiomatič-ne odnoleje s Nemčijo, Italijo in Japonsko. Predsednik je dejel, ds ssdev ns resolucijs ni mednarodne pogodbe, kstere provizije noj bi veljsle zs vse smeriške dršsve Argentine hoče oststi nevtrslns v tej vojni, ker to zehtevsjo nj ni ekonomski in drugi Interesi Argentine in Čile sta edini ameriški drisvi, ki še nists pretrgali diplomstičnih odnošsjev z oaiščem. Doznsvs se, da je Lsvelovs vlsds v Vichyju posvsls Argentino, naj provsome frsneoske psrnlke in ledje, ki se*nshsjsjo v luki otoka ifsrtiniks. Tri boj ne ledje so bile rosoroftene \ smislu dogovore, ki ge je governor otoke sklenil z emeriško vlado. Tonete parnikov, ki se nahajajo v otoški luki, znaša čel 170,000 ton. t Odlok za deporta-cijo Bridgesa Zadeva pride pred vrhovno sodišče Waahington, D. C.. 20. maje,— Federalni justični tsjnik Francis Biddle je odredil deporteeijo Harryja R. Bridgesa, predsedni ka mornariške unije in direktor je unij CIO v Celiforniji, kot nevarnega tujce in komuniste. Ze-devni odlok, vsebujoč čez 3000 besed, Je končal štiriletno kon troverzo glede Brldgeaa. Biddle pravi v odloku, ds je Bridges komunist In vsled tega pod vrten deporteciji kot član politične grupe, ki egitira za strmoglav-Ijenje ameriške vlede s silo. Biddle je odredil takojšnjo de-portacijo Bridgose, ki Je bil rojen v Avstraliji in ni ameriški diiavljan. Slednji je takoj po objavi odloke neznani!, da bo ti ral zadevo pred federalno vrhov no sodišče. Vzelo Iki morda eno leto, prnden bo izročena končna razaodba, Delitev gasolina v odmerkih odloiena Washington, D. C., 2«. maja. — Delitev gasolina v odmerkih v vseh ameriških drteveh, da s«* prihrani kavčuk, Je bile odloiena za nedoločen čas, ker aa visoki vladni uradniki ne mo- Mnenje prevladuje, da ae ko-rejo zediniti, kako naj se delitev rnunistlčna stranka ne bo /avze-vrši in kdo naj jo nadzire. Kon-I* *a Hrldgasa, ker je stalno za-fuzna poročila o delitvi razbur- nikel, da je njen član, Hlddle je jejo kongres in ljudstvo in u> v svojem «*dloku potrdil do «naredniki upajo, da bo pradaednik nja Charleae M Searaa. bivšega Roosevelt našel izhod. Kongrea- člana vrhovnega sodišča v New nik Kam Key burn, predsednik Yorku, da Je Bridges komunist nižje zbornice, je okrcel vlodne H^aia je po naročilu federalnega urednike, ker so za delitev gaeo- Juatičnega tajnika vodil resliša-line v odmerkih celo v drle vali, nja proti Brldgeau m potern ki ga producirajo. Cieeolin ae predložil evidenco, da je član deli v odmerkih v vzhodnih dr-1 komuniatične stranke, žavah od 27. aprile. ... »u, INW| , * r_ Sainan- lel M.800 pl.nsklh mask. ki bo- nu. kakor tudt napram vaem ^ porušile več \o <> n-P^^ ^v^ je do razdeljene med prebtv.Ice , obelim katoliškim duhovnikom in zanetile o- ske vojaške častnike Prv se je o a j i reševal- v Združenih drževah. k, ne katere je bilo g.aaih,. ds so ^^^nik,^ Ve-, ^J^ dob,., piki zaradi njihovega stran (»d pozo-,ris Orezijs načelnik« fatiMune. nm L- -t.j. 7..I,,, maske 1K« «»» ■ .iso policije v Zadru Dijakka révolta Ameriška vojaška v Ekvadorju zatrta misija v Kanadi Quito, Ekvador, 29 maja- Ottawa. Kanada 29 maja Dijaška révolta proti vledi je Ameriška vojaška mlaija Je do bila ptrtlačona in čer sto vaille-j apele sem na konferenco na ka-Ijev je bilo aretiranih Dijaki so teri bo ra/prava o militarIshč-navalil, ne vledno palačo, s sojnlh problemih Načelnik miaije bili p«>gnanl na/.j po policiji in je general Bartley K Yount vojaških četah, ki ao bile porva Konferenre ae bodo udeležili tu-ne v akcijo Trije dijak, ao bil, di representante Kitajske ,n H» ubtti čez dvajset pa rsnjenlh. handije. hitler odredu čistko v na-cuski stranki General Walther von Bremschitsch aretiran < SEST ČLANOV CE-SKE DRU2INE USTRELJENIH Istanbul. Turčija. 29. majs.— Sem dospela poročila is zanesljivih virov se glase, da Je dikte-tor Hitler odredil novo čistko v nscijski strsnki in ds je del o-retirât! petnejst visokih uradnikov. Med temi sts general Welther von Brsuschitsch in Wsl- , ther Dsrre, ki jo bil nedovno odstavljen kot tivilski minister. Genersls Brsuschitschs Jo Hitler odstsvil kot vrhovnegs poveljnike nemške srmodo 10. decembra pretek lege leto ssrsdi porazov ns ruskih frontah, nakar jo sem prevsel poveljstvo srmade. Hitler se jo nedevno vrnil v Berlin s ruske fronte in odredil čistko. Berlin Je uradno nssnsnil 23, maja, da si Je Derre vzel dopust kot tivilski minister. NoksJ dni prej je posvsril Hitlerja, ds bodo Nemci strsdeli prihodnjo simo, če ne bodo odmerki tivll takoj snitani za polovico. Svarilo je rszkačilo diktatorja ih /Javil je, ds bi redukcijo odmerkov tivll kvsrno vplivolo na bojno rospolotenjo. Ko jo Darre protestiral in nsglssil, Sa ne more prevzeti odgovornosti za nastali polotsj, je bil sretiren o trinajstimi drugimi vodilnimi naciji vred, ki so podprli njegovo stališče. Pred nekaj tedni on poročati, do se genersl Brsuschitsch ns-hajs v ssnstoriju v blltini Mo-nskovs. Zadnji teden oe Je be-je nehojal v Berlin, ko jo tjo dospel Hitler s rusko fronte. Diktstor ga Je pozvol, noj ponovno prevzame poveljstvo srmade, ker ps Je odklonil, nskar e bil aretiran. Berlin, 20, mejo —Tu jo bilo naznanjeno, da je bilo šest čls-nov češke drutine v neki vssi v bližini Pilzns ustreljenih, "kar so skrivali osebe, ki so isvršile naailne čine proti nemškim ev-toritetam " Pilsen le«! 50 milj utnozapedno od Proge. £kse-iticije so sledile nspadu ns iteinhsrda Heydrichs, pomožnega načelnika (Jestepi, nscij-ske tsjne policije, Izjemno stanje, ki Je bilo okli-cano v Pragi po atentatu na tfeydrlcha, je bilo rastegnjeno ne vso Češko in Morsvsko. Vse ¿sebe v starosti nad petnajst let se morajo registrirati pri policiji, Nacijbkc avtoritete so prepovedale zborovanje, športne iriredllve in zaprle vss gledali iče. General Kurt Dsluega, bivši policijski načelnik in poveljnik nacijsklh elitnih čet, je naaledil Heydrichs kot Protektor" Češke in Moravske Poljski delavci garajo v nemških tovarnah • M 'i London, 29 majs. — Poljaka vlada v i/gnanstvu V l/ondonu je bila informirana, da m naciji odvedli nadaljnjih 159,000 polj- -akt h kmetov in industrijskih delavcev v Nemčijo, kjer so ne-domi»»tili nemške, ki so bili pozvani v armado in poslani na uake fronte. Čez I,»00,000 poljskih delavcev more opravljati prisilna dela v nemških tovar-neh Sest vojaških etalcev se ubilo Lekeland, Fla, 2f maja. ft«st vojaških letalcev oe Je u-bilo, ko je bombnik, ns koUrem aii aa nahajali, treščil na tla in ro/bil Nesreča 00 Je pripetila poldrugo miljo otron od tega me»ta. PHOSVETA POjfPgUEK, 1, jTTvm PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE f ead ^iMkiwd by Uovmm Matin—I Hmdt fffftfty Naročnin« m Z dr u i« no dr lav« (i* ven Chicsga) is Kanado ftSO ■a lete. 13.00 sa pol leta. Si S0 ca Utri letaj m Chicago la Clcero 174« aa celo lato. 13.7» za pol letaj m inosemstvo M 00. Subecription ratot: for t h« United Stala« (except Chicago) and Caaada M.00 p*r yeer. Chicago aad Clcero 17.40 por yeor. foreign couniriM ft-00 por roar. Cono oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov In nmnuotmdk člankov se m vračajo. Rokopisi literarno vsebine (črtico, povesti, dramo, peemi itd.) m vrnojo pošiljatelju I« v slučaju. ¿o i« pellošil Advertising rates os agreement—Manuscripts of communications aad unsolicited articles will sot bo returned. Other manuscripts, such as stories, plays, poems, etc« will be returned la seeder only when accompanied by soli-addressed and stamped envelope. NT Ima stik s listeau PROSVETA 2657-61 So. Lowndale Ave, Chicago, Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Glasovi 13S Datum v oklepaju na primer (June 30, 1942), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. Izpustitev Browderja in sloga Predsednik Roosevelt je izpustil iz ječe Earla Browderja, taj nika ameriške komunistične stranke, ki je bil obsojen ha štiri lete zapora zaradi nepostavne dobave potnega lista. Ameriški ko-muniati in njihovi sopotniki so ves čas, odkar je Amerika v vojni, vodili intenzivno kampanjo za osvoboditev Browderja in pred sednik jih je končno uslišul "v interesu edinstva ali sloge v sedanjem vojnem času," kakor je sam izjavil. Pred nekaj tedni se je tudi Prosveta izrekla za izpustitev Brow-derje. Rekli smo, da je bil Browder po našem mnenju dovolj kaz i.ovan za avoj prestopek. Komunisti so trdili, da je Browder dobil makalmalno zaporno kazen prej iz političnih predsodkov kot pa zaradi prestopka samega in bili so v pravem. Lahko bi bil obsojen na leto dni zapora ali na šest mesecev in to bi zadostovalo za njegov prestopek—ampak Browder je bil takrat s svojimi komunisti in sopotniki na višku zlobne kampanje, proti Rooseveltovemu obrambnemu programu, proti obrambi demokracije; takrat je Browder dajal potuho Hitlerju in fašistom in nazival oboroženi odpor Anglije "imperialistično vojno" ter vpil na javnih shodih: "This time Yanks are not coming!" * * To—In njegova prejšnja teroristična propaganda po Ameriki— je bilo krivo, da se je federalno sodišče maščevalo nad njim In mu piitlsnllo najvišjo kazen, ki je bila mogoča po zakonu, Z našega oemokratlčnega stališča se ml nikakor ne moremo strinjati* z maščevalno Justico ne glede na to, kdo je prizadet, zato odobravamo predhodnikov korak, ki je dal Browderju svobodo. Ne moremo pa odobravali predsednikove motivacije, da je izpustil Browderja "v Interesu sloge." Ameriški komunisti, kakor komunisti vseh ostalih dežel, so se z vsemi štirimi zagnali v vojno in začeli "braniti demokracijo" tisto uro, ko je Hitler raztrgal pakt s Stalinom in napadel Ruaijo. Ne preji Prej jim je bila obrambna vojna z nacijako Nemčijo "imperialiatična"—ampak tisto uro, ko je Nemčija napadla Sovjetsko unijo, je ta vojna tudi za komuniste postala demokratična. Od takrat šele so komunisti za slogo z Rooseveltom! Prej so ca psovali, da je v službi "angleških impcrialistov"! Koliko čaaa se pa more predsednik zanesti na slogo komunistov? Samo »oliko časa, dokler je sovjetska vlada v vojni—in nič dalj. Naj se zgodi, da sovjeli na kakšen način stopijo iz vojno—mi ne pričakujemo tega, lodu na svetu je vse mogoče—tisto uro bo konec navdušenju komunistov za vojno in konec bo sloge. Browder in njegovi komunisti se ne brigajo za demokracijo Amerike—oni se brigajo le za ohrano sovjetskega sistema v Rusiji, za nobeno drugo stvar se n« briga ji). Vprašanje trajne sloge a komunisti bi lahko rešila le sovjetska .Uda. če bi zavrgla diktaturo ln sprejela demokracijo. S tem korakom bi aovjetak* vlada naenkrat dobila zaupanje vsega naprednega dela vat va po vsem svetu. Predsednik Roosevelt je dal ruskim sovjetom lep zgled demokratične solidarnosti z izpustitvijo Browderja iz zapora. Ce bi Stalin hotel biti tako «olidaren, bi zdaj lahko odgovori! z enakim činom—izpustil bi Iz ječ in koncentracijskih taborišč na tlaoče političnih jetnikov, ki niso zakrivili ničesar drugega, kakor da se ne strinjajo z njegovo dogmatično linijo. Nihče ne zahteva od njega, naj osvobodi navadne kriminalce, ampak on ne bo prepri čal resnih demokratičnih ljudi po širokem svetu, da ao politični jetniki v Rusiji navadni kriminalci. Baš te dni čitamo v newyorškem New Leaderju, glasilu atne-liških socialnih demokratov, da ho voditelji poljskih aocialistov fto danes v zaporu nekje v Rusiji. Aretirani ao bili v jeseni 1030, ko bo sovjetske čete pomagale Hitlerju razbiti Poljsko in so zasedle ukrajinski in beloruski del jtoljhke republike. &e danes ni znano, zakaj m) bili voditelji poljskih socialistov vrženi v sovjetske zapore Za časa nacijske invazije so se ti »octaltati odločno bojevali zoper Nemce In vulili odpor. kjer Je le bilo mogoče; nikdar niso )>oma .¡ali Hitlerjevim rabljem, gestapovcem—za plačilo Jih Je pa Stalin dal zapreti. Da—osvoboditev ieh poljakih socialistov in neštetih drugih političnih jetnikov v Sovjetski uniji bi bilo veliko znamenje demokratične «oddamo*!! in najboljši dokaz, da se sovjetl bližajo demokraciji. Pokaralo bi. da aovjeUku vlada noče zaostali za Roo-Mrveliom. ki je osv<»bodil Browderja. dasi ta ni bil tehnično poli-tietn jetnik. In kakor je slo«a med raznimi političnimi elementi potrebna v Združenih držnvah. i* i>r.iv t«ko potrebna v Sovjetski uniji, fte l>olj! Amerika aktualno Se ni invadirana, Rusija |w» je. Vojna danes vrši na nsakh tleli. V interesu rniage sovjetov torej je. da na lep in človeiki način odpravijo nezadovoljnost v svoji sredi To se bi zgodilo / osvoboditvijo tisočerih političnih jetnikov v Rusiji, ki naravno nt»o iti ne morejo biti zadovoljni, dokler so v jetniMvu rarndl svojega političnega prepričanja. Pre| ali slej.se IkmIo morali Združeni narodi /edinih «lede principov miru Združene države. Anglija. Rusija, Kitajaka in druge države, ki *o rds| na skuptu fronti, se txwln morale s|mraxtimeti «lede naČrl. na katerih bo ..rrinirlran bodoči svet z nrirom na trajni mli Nobenega dvoma m da pride enkrat načelo demokracije v ospredje. Ali »m ln bilo Udje 7 i sovjetsko vlado, da že dane. ka.V upoštevanje tr«a načel.i, ♦"<» ni ««I zunaj nobenega pnMika nanj > v tem kini'.lu* iz naselbin Kake le začel pisariti Bulte, Mont.—Kmalu po prihodu v to deželo sem se naročil na Proeveto. Potem sem čital vse, kar je bilo v listu, posebno pa sem se začel zanimati za dopise različnega tipa. Kmalu, me je obilo veselje, da bi sam poskusil napisati dopis v list. Mislim, da je bilo leta 1023, ko sem napisal prvi dopis, ki je bil pri občen v Prosveti. Bil je majhen, komaj četrt kolone je napolnil. Potem sem začel premišljevati, kako bi mi bilo mogoče, da bi napisal vsaj eno kolono dolg dopis. Kakopak! Ampak z vsemi mojimi napori nisem bil zmožen, da bi v tem uspel. Le nekako tri četrtine kolone so napolnili moji dopisi. Čelc po par letih mi je uspelo, da sem na tegnil dopis toliko, da je presege eno kolono. Potem sem si zaželel, da bi vsaj enkrat obdelal to zapreka in spisal dvekolonski dopis. Slo je, led je bil prebit! Potem pa kar dalje in dalje bi lahko pisal, ne samo dve koloni, marveč tudi pet in več. Leta 1024-25 sem delal v srebrnem rudniku Cardiff Mine državi Utah. Tam sem čestokrat razmišljal o povestih, seveda večjih in malih: Kako je mogoče človeku napisati pet do šest kolon dolgo povest? Ampak bolj kot sem razmišljal, manj mi je bilo znano. Rojilo ml je po glavi, je 1 i tak pisatelj ob rojstvu s seboj prinesel take spise. Da bi sam kaj takega napisal, bi takrat ne mogel verjeti, pa maga-rl bi kdo stavil milijon dolarjev proti mojemu niklA. Ne bi stavil z njim radi neverjetnosti in vsled bojazni, da bi stavo izgubil. Leta 1026 v jeseni sem bil na lovu v Marcelinui Mo. Začutil sem neki tajni nagon do pisanja —nekakšen nerazumljiv pojav in nemir ... In potem sem pričel pisati povest. Urednik mi piše: "Vaše povesti morajo biti tipkane na pisalnem stroju, potem pa že!" Torej si bo treba nabaviti še piaalni stroj! Tako je bilo z drugimi spisi. Bili so tipkani na stroju in šlo je, kajti bili so pri-občeni v Prosveti. Korak za korakom dalje. Po mučni in trnje-vi poti so to delo nadaljuje in gro— mora iti! Je pač vse tako urejeno po naravnih zakonih. Za-gonetka narave. Hej, človek, poslušaj ln čitaj: Poskusil sem pisati tudi v angleščini! Bilo je leta 1037, ko sem poalul povest uredniku in zastopniku revijske literature. V dveh tednih mi je bila vrnjena, zraven pa je bilo priloženo šest strani dolgo pismo raznih pojasnil, navodil in kritike. Pazno sem prečital in si zabil v gluvo.' Potem sem spet nekaj malegu napisal in poslal isti osebi. Sedaj se je pa urednice ruznežnil in mi pisal, da bo že on poskrbel, kako je treba pisati za maguzine in da bo iz mene napravil še pisatelju kakor treba . . . Samo če bom ubogal, kar bo on ukazal. Dobro, ae vzame na znanje. To se pravi. če bom pravilno uporabil njegova navodila in delal kot bo on sugestirul. pa bo "okeyH. Par let Je že minilo od takrat ... . Zadnjič «cm spet nekaj napisal ln odposlal. Obe povesti sta mi bili vrnjeni, kakopak. A šele aedaj vidim, za katerim grmom tiči zaicc. Se podaš? Nikakor ne! Zajca bo treba prepoditi, ga dobro zadeti in pečenke bo na koše! Sedaj prilaga urednik k vrnjenim povestim pismo in pravi: "Bilo je prijetno čitati ta rokopis in videti napredek, katerega ste storili. V očigled tako resnega truda ne vidim nobenega vzroka, zakaj bi ne videli svojega imena v tisku. Pisatelji niso rojeni, ampak ustvarjeni. Ta rokopis vam vračam, toda upam da druga povesi, katero mi boste predložili, bo imela dovolj prodajne možnosti, da jo bom lahkšB prevzel za prodajo. Sedaj pa na delo do uspeha!" Pa naj še kdo rečo, da Kranjski Janez ne more postati ameriški pisatelj ... Frank Kroll. Drobtino ta metropole ClavolaML—Stric Sam kar naprej kliče naše fante v armado. Te dni je odšel k vojakom Frank Kastelic, sin m rs. Strumbel. To je že 19. član našega društva V boj 53 SNPJ. Sin našega člana Antona Bavetza se že dalj časa nahaja v Islandiji v službi Strica Sama. Kod vse je raztresena slovenska kri! Clan Louis Femec se nahaja v bolnišnici St. Lukes radi želode ne bolezni. Sestri Frances Zu pane se stanje počasi izboljšuje. Sestra FabjanciČ je okrevala od operacije in smo jp zadnjo nedeljo že videli na farmi SNPJ v družbi svojega soproga. Nedavno pnstopli član Jos. Kovač, oziroma družina, si je ku pil hišico in nekaj zemlje na White rd. Pravi, da bo šel ven iz mesta na hribček. Ko je mrs. Umek zadnjič pri šla, da plača asesment, je poda rila tudi $5 za prizadete v stari domovini. Rekla je, da da kolikor pač more in obljubila, da bo skušala še kaj dobiti od sorodnikov. Želeti Je, da bi dobila veliko posnemalcev. Prav tako mi je izročil dolai naš Paul Česnik, ker se z ženo nista mogla udeležiti priredbe 2 aiaja, ki se je vršila v ta namen. Tako je storil tudi Andrej Poklar, ker se ni mogel udeležiti. Frank Barbič je tudi pripokal copak, ampak njegov sin Frank ga je prekosil, ko je dal v ta blagi naijien $2. Če kateri izmed članov namerava dati kaj v ta namen, in želeti je, da to storite, lahko pustite pri spodaj podpisanemu. Vsak dar je dobnulošel, Kot je bilo že poro-čano, je bila naša zadnja priredba v ta namen v SDD dober uspeh in preostanka je nad $320. Nu predzadnji seji našega dru-štva smo sprejeli novo članico, katero je pridobil naš France Barbič, namreč ženo F. Trohata, ki se je nedavno oženil in še sedaj nosi nagel na prsih kot ženin. Smo pač v kampanji in vedno gledamo, da tu In tain dobimo kakega novega člana v društvo. Odkar jc kampanja za nove člane, smo jih še na vsaki seji ne-kuj sprejeli. Glejmo, da s tem nadaljujemo tudi v bodoče, du bo tudi pri našem društvu kampanja ua|K>h. J. F. Dum. tajnik. Na delo sa pomoč Rusljll Cleveland.—V naših listih je že bilo poročeno, da se jc pred tedni ustanovila v CJlevelandu slovenska sekcija Ruske vojne pomoči (Russian War Relief. Inc.), da zbira med Slovenci denarna sredstva za nabavo zdravniških .potrebščin za aovjeUko Ruaijo, ki tako hrabro odbija napade Hitlerjevih hord. Centrala Ruske vojne pomoči je v New Yorku. Organizacija posluje z odobritvijo zvezne vlade in med njenimi aktivnimi in podpornimi člani so najvplivnejše osebnosti v Ameriki. Ves denar, ki ga nabere, se porabi izključno za nabavo zdravniških inštrumentov, zdravil, obvez in drugih zdravniških potrebščin, ki so v Rusiji v njenem gigant skem boju nujno potrebne. Rusija je tista sila, ki dsnss iadržuje Hitlerjeve horde, da se ne morejo razliti preko Male Azije, Afrike in Anglije ter začeti direktno ogražati tudi Amerike. Zato je naša skupna dolžnost, da ji po najboljših močeh pomagamo. S tem ne pomagamo le sebi, to je Ameriki, temveč tudi zavezniški in—jugoslovanski stvari, ki bi postala s porazom Rusije tako rekoč povsem brezupna. Tudi ne smemo pozabiti, da skuša Rusija po svojih najboljših močeh pomagati generalu Draži Mihajloviču in njegovim junaškim četnikom, med katerimi je tudi mnogo Slovencev. ; Slovenska sekcija v Clevelan-du je v teh kratkih tednih nabrala že nad tisoč dve sto dolarjev. To smatramo za začetek— dober začetek, vendar šele začetek. Naši delaVci pridpo zbirajo prispevke med našimi ljudmi, pa tudi na društva, klube in druge naše ustanove se obračamo in odziv obeta biti prav časten. Potrebno pa je, da se ta akcija bolj razmahne tudi po drugih naših naselbinah po Ameriki. Vsak ameriški Slovenec naj prispeva po avoj i najboljši moči! Saj ni potrebno, da pošljete svoj prispevek našemu odboru. Pošljite ga predsedniku SNPJ, Proletarcu, ali komur koli, ki jih sprejema—važno je le to, da prispevate. Slovenci smo bili v tem pogle du doslej daleč za drugimi na rodnostmi v Ameriki in čas je, da jih skušamo doiti. V Cleve-landu lahko pošljete prispevke naravnost na naslov: Slovene Section Russian War Relief, 6400 St. Clair ave., ali jih pa izročite tajniku Slov. narodnega doma, Mr. Johnu Tavčarju. , M Pomagajmo junaški Rusiji v njenem in našem lastnem boju! Ivan Jontes, tajnik. Poročilo saatopnlka Hermlnle, Pa.—V zadnjem dopisu sem omenil, da bom šel v Pittsburgh na shod in parado v proslavo ameriškega dneva (I am an American day), ki se je vršila v Shenley parku. Oglaš*-no je bilo, f|a bo glavni govornik Louis Adamič, naš slavni pisatelj in avtor zadnje knjige Two-Way Passage, o kateri je tudi govoril na tem shodu. Citiral je glavne stavke iz knjige, na kakšen način naj se sklene bodoči svetovni mir. Rekel je tudi med drugim, da Hitler ni naša edina nesreča. Nemški narod je bil pognan v to nesrečo radi slabih ekonomskih razmer. In tako je zašel v pekel, iz katerega ni drugega izhoda kot poraz hitlerizma. Dejal je, I ti prestarega. Čitanja kakor tu- ljudje mislijo o njih in o vojni doma. Rekel je, da je vsem odgovoril z željo srečnega povrat-ka. Mr. Adamič je žel največ aplavza. Predstavil ga je trgovec Kaufman, ki ga je tudi mestni vladi predlagal za govornika. Menda je ta človek zelo liberalen. Slovencev nisem veliko opazil na t^m shodu, dasi je bil ogla-šan teden dni po ameriških listih in radiu. Videl sem sledeče: Fr. Alicha, Jacka Volkarja in Prijatelja iz Pittsburgha, od nas Franka Strojana, iz Midway-ja Sirca, iz Claridga Fr. Zupančiča in Kozoglava, iz Ambridga pa par deklet, katere sem spoznal na koncertu pevskega zbora Rožmarina. Morda jih je bilo še kaj več, katerih nisem poznal ali pa spregledal, ker v tako veliki množici je lahko prezreti. Sedaj pa k mojemu potovanju. Po shodu sem se podal na Butler street in še tisti večer prodal nekaj Majskih glasov. Prenočil sem pri Charterjevih, ki so tudi ponovili Proletarca, poleg sem še isti večer dobil enega novega v osebi Louisa Stokelna, Prosveto pa mi je ponovila mrs. Smrekar. Njen možiček je ravno isti večer obhajal 65. rojstni dan. On je brat Franka in Georga Smrekar-ja v Aliquippi. V E. Pittsburghu je ponovil Prosveto A. Kučič in kupil tudi Majski glas. Po Brad-docku bom še moral napraviti turo z Majskim glasom, samo potrpljenje tamkajšnjim rojakom. V Slickvillu sem dobil par novih naročnikov Prosveti, namreč mrs. Resnik in Slakove. Zadnji so. kupili tudi knjigo Two-Way fassage, Kurentovi so ponovili Prosveto, Rasbergerjevi so pa kupili koledar. Oni imajo nesrečo, ker je hčerka hudo bolna v bolnišnici. Koledar je kupila tudi mrs. Resnik in Dvolak, ki ima hotel v tej naselbini, drugi so pa kupili Majski glas. V Slickville sem moral peš štiri milje, ker ni nobene transpor-tacije, nazaj pa me je zapeljal moj stari prijatelj Joe Pavlich, ki sedaj stanuje tam. Zapeljal me je v Delmont, za kar mu hvala. V Delmontu sem prodal pol tucata Majskih glasov, mrs. Gazvoda pa je rekla hčerki, noj me zapelje v White Valley. In tako je bilo. Toda sem se ustavil v Darlingtonu pri starem Os-waldu, ki želi vedno kaj poizve-deti. Dasi je mož že star 75 let, je še korenjak, čeprav si je služil kruh od desetega leta naprej. *V Ameriko je prišel pred 40 leti z ženo. Bil je že par let prej tukaj, v svojih mladih letih pa je delal v Nemčiji in Avstriji po gozdovih in rudnikih. Sedanja ali druga žena mu je povila šest otrok, prva pa dva, od katerih je eden umrl, kakor tudi prva žena! in sicer ravno, ko se je prvič vra čal iz Amerike. Vsi otroci so dobro preskrbljeni in se dobro obnašajo. Ena hči ima Fr. Zupančiča, trgovca v Claridgu; eden njegovih zetov je tudi pri vojakih in tudi sam je bil vojak v bhii Mož zelo rad čita, se nič ne ču- Tudi iz Exporta jih Je ^ kaj pn vojakih, med njuni £ dolph Benigar, sin Joeva £ garja ki ima gasolmsko „Z Rudolph je naredil Izp.t £ ui ekega mehanika v Miami ¿J chu, Fla., kakor tudi moj sin U pitniki bodo šli sedaj v šolo , 18 tednov nekam v državo m ^ŽJŽ™* f s da je Amerika edina dežela, ki je zmožna narediti pravičen mir po sedanjem svetovnem klanju. Zato on predlaga, da s pomočjo ameriške armade upoatavijo red v Evropi po ameriškem aistemu, to je organizirajo tamkajšnje narode v Evropsko federacijo. Adamiča je poslušalo okrog 15,000 liudi: med njimi je bilo tudi par škofov, pittsburški župan Scully in več drugih "velikih zverip". Eden izmed škofov je rekel, da Je prejel 600 pisem od vojakov, ki so radovedni, kaj S t enaka allka taborišču pel Fort Bolvoiru. di pisanja se je sam naučil, ko je bil na tujem. Doma je imel ovdovelo mamo in ko je videl druge da pišejo, je sklenil, da se mora tudi on za vsako ceno naučiti, da bo sam Jahko pisal materi. In res je z veliko vztrajnostjo in voljo postal sam svoj učitelj in mater sem pa tam razveselil s par vrsticami, pa tudi kaj cvenka je priložil za kruh. Vsaka mati želi slišati od svojega sina iz tujine Staremu Oswaldu želim še mnogo let življenja kot tudi njegovi postrežljivi ženi za gostijo tistega večera. ■ Od tukaj sem se podal v pol milje oddaljeno naselbino White Valley, kjer sem prodal tucat ^Majskih glasov, mrs. Sabcc je pa ponovila Prosveto in Gutmano-va Proletarca. V tej naselbini ima skoraj vsaka družina vojaka, nekatere tudi dva: od Korče-ta sta na primer dva, oče pa je bolan doma. Jelovčanov služi pri parašutnikih in je že aaržent. Stanley je že par let pri vojakih. On Je bil član SNPJ 20 let. ampak po starih pravilih Je bil kot prostovoljec črtan, za kar mu je *elo žal, kakor tudi družini. Ta mala naaelbina je že dala IS fantov Stricu Samu, vsčinoma vsi člani SNPJ. Vseh imen ne vem. poleg omenjenih pa vem sa sina Joeva Brit za. za Gutmanovsge, Komacovega in Kernovega. po turističnih hotelih, katere vlada rekvirirala za vojake ' Murnu Beachu se nahaja« slovenskih fantov, pa, tud * naše naselbine in par iz Whi( Valleyja. Izkušnje za |etaJ mehanike je prestalo le inaJ število—od 42,000 samo 500 ,n i od teh so nekateri pri zadnji« kušnji propadli. V Exportu je ponovil« pn sveto mrs. Kos, Majski glas sei pa prodal skoraj v vsaki hii Mrs Skerl, žena blagajnik westmorelandske federacije SI* PJ, je še zmeraj bolna. Ji ^ okrevanja, ker je res uljudna i napredna ženica. Tone Kovi čič mi je obljubil, da se bo n, ročil na Prosveto, ko se javii prihodnjič. Prenočil sem p Benigarjevih, drugi dan pa n je Jože še zapeljal v štiri mil oddaljeni Claridge. Rojakom priporočam za nakup gasolii ali postrežbo, ker je res uljude Mi se poznamo že od leta 19fl V Claridgu sem tudi prod tucat Majskih glasov, Prosve so pa ponovili: Šuštar, Urankj in stara korenina Fr. Jazbe Tudi on jih ima že 73 na gd toda ne pravi, da je prestar i pitanje; tudi koledar zmeraj ki pi in tudi Majski glas. Prazn kovi so ponovili Proletarca, d si mož ne dela že štiri mese vsled bolezni, ki izvira iz teg ker je bil pred enim ali dveir letoma hudo pobit. Oba njeg va sinova sta pri vojakih. Ustavil sem se tudi pri mi Sturm in izrekel moje sožal radi izgube moža. Povedala r je, da je bil do zadnje ure p Zavesti. Pred smrtjo je družil rtekel, da ni treba jokati, ker c se nič ne boji smrti, kajti dopc nil je svoje dolžnosti in se smehljal do zadnjega. Družil je rekel, da bo umrl ob sedn uri, potem pa je rekel, da I umrl ob enajstih, ko jih je ma prej vprašal, koliko je ura. res je umrl ob U. Sturm je bil ves čas stalen ni ročnik Prosvete in pionir dru tva 7. Ko sem ga teden pn obiskal, mi je še ponovil Pn sveto za pol leta. Stisnil mi roko in skoro je ni hotel izpi stiti par minut, kot bi'vedel, mi jo stiska zadnjikrat. Naj m bo lahka ameriška zemlja! B je mirnega značaja in po/.rtvi valen društvenik. Umrl je v T letu starosti. Ko mi je žena pr povedovala o njih zadnjih p« govorih, so ji zopet prišle sob v oči. Bil je zelo potrpežljiv čk vek in ni imela z njim nobeni sitnosti; še do zadnjega si sam pomagal in tudi ponoči hotel, da bi kdo izgubljal spi nje radi njega. Torej bil je bil ga duša. V Claridgu sem obiskal tu< mrs. Mažgon—prej Kravanjl Tudi njo poznam odkar sem Ameriki—od leta 1903. Tudi on je pritegnjena na posteljo in rl di mrtvouda težko govori. Sev« da je tudi ona že v visoki start sti. Delala in trpela je dosti, k« je imela dosti opravka s poko nimi možmi, ki so bili dol| priklenjeni na posteljo. Anton Zornlk. zastopnik. Prod dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 1. junija 1M*»| Domače veall. Dopisniki i vedno pišejo v Prosveti o km panijskih nasiljih v rudarOm naselbinah v teku stavke Delavske vesli. V Pennsylv» niji ae nadaljujejo izgoni st«* kujočih rudarjev iz k<.mp»w> sluh hiš. iMoemetvo. Anfib)« i* ^ zagrozila upornim Ircem. »I ne drže pogodbe Sovjetske Rušila. N" * ' piUlisti so ponudili to mil'J zlatih mark kredita so**^ vladi. r,mrLJEK, 1. JTJNTJA PROSVETA Vesti iz podjarmljene stare domovine . I JOJI V JUGOSLAVIJI Agencija Havas, 20. aprila iz Z da: "Zima je bila dolga in unkanj»' živil in goriva po- ■a prebivalstvu še pomladi skrbi. Mleka in surovega sploh ni mogoče dobi-Ijeso se prodaja samo dva-g na teden po 200 gr. na ose-Odpravljena je bila odred-0 dnevih brez kruha. Moški yjak dan prerivajo pred progami tobaka, da dobe svo-obroke - tri cigarete na dan. irki in vrtovi so določeni za ijdtilovanje zelenjave. Razšlo se je kupčevanje na črni „j Vse je mogoče kupiti — neverjetno visoke cene. Pol masti se plačuje po 300 di-rjev. Kava je postala straš-pidka stvar in tisti, ki je ima-jaslužijo težke denarja. Usnja jp zato tudi čevlji spadajo redke in dragocene prido-Par rabljenih čevljev se ¿to plačuje po 500 in celo 600 jirjev. Pred dnevi so prijeli tega trgovca, ki je prodal par rih čevljev za 10,000 dinarjev, ■nunistični uporniki so malo (nehali s svojo delavnostjo, se po zaslugi generala Ne-h, ki je po vsem mestu po-užil straže. Zdi se, da so ute kazni pokazale nekaj u-riia. Kmeti se boje, da ne izbe imetja in so zato previdni, bi zatrli prepovedano dviga-e cen, so uvedli kbt kazen ši-Bje in batine. Isto kazen so iili tudi za kvartopirce. * O aku so belgrajske ulice, ki so koc bile tako polne, čisto mr-e. Kinematografi so vedno hi in polnijo lastnikom žepe. irda bo poletje prineslo Bel- idu boljše dneve?" * , klgrajski 'Ponedeljak', 7. a-ila: "V zvezi s komunistični-iločini v Leskovcu smo do-ili: Kosta Stamenkovič je o-pel državno blagajno za več »tisoč- dinarjev. Komunisti so tovarne Vlada Teokaroviča iesli več tisoč metrov blaga obleke. Natovorili so ga na deset tovornih avtomobilov1 ga odpeljali v svoje glavno uliiče. Z njim so napravili e za svoje voditelje in ene komesarje, ostalo pa poskrili v gorah. Ko je za-zmanjkovati hrane, je Sta-ovič začel terorizirati pre-tvo, kajti hraniti je mo- »i nad pcsto ljudi." • per Lloyd: "Kjerkoli so Rli, »o komunisti uničili rud-k Po poročilih nemških za-foih oblasti stanje rudnikov Srbiji ni zadovoljivo. Izkori-rudnikov se v večini slu-& sploh kc ni začelo. Delno j« začelo izkopavanje rudnin ■o v pre delih, ki so jih očisti-■wnunistov " a ¿•Prila: V Mostarju je umrl F Aluzij Nikšič. L * v W 7. aprila: O Veliki noči P Belgrad jedel koruzni kruh. L * Lloyd, Belgrad, 7, apri-v Belgradu so racionalizi- H>ir. Trgovci smejo pro-Papir samo osebam s po-dovoljenjem. Vsaka o-«n« kupiti samo petdeset H»'ja Uradi pa največ «to pol," ' «erichu-r Zeitung, Belgrad. M*11* "Srbski notranji mi-P* )<; »zdal ukaz za aretacijo . 'danov četniških vo-ki j* skrivajo po go-f p"jeh jih bodo kot talce njihova imetj« zaplenili, ki \xj četni kom pori ^klicali na odgo-f ^b.nske člane takih oseb tako zaprli kot r njihova imetja zaple-E*"tranje ministerstvo je ^ «•»ZKlas, v katerem roti r^a Utvo PSitk J nc P°dPlra i','ha n j a, da bi srbski "«varovali pred iztrebije- koli utegnejo. Več sto četnikov se je razdelilo v dve četi, ki de lujeta v .vzhodni in zahodni Fruški gori. V bojih po raznih vaseh okrog Fruške gore so čet-niki izgubili 77 mož, med njimi dva voditelja, 60 jih je bilo ranjenih in 53 ujetih. V Fruški gori so našli dva angleška radijska aparata, prvi je bil oddajni in drugi sprejemni." Deutsche Zeitung Kroatien, 8. aprila: "Podčastnik poglavniko-ve telesne straže Zlatan Novak je padel v boju." • Bolgarski, rumunski ln albanski uporniki sodelujejo s Miha J lovlčem Washington, 24. maja (BRS). — Iz tukajšnjih diplomatskih krogov prihajajo vesti, da se na Balkanu nezadovoljstvo proti Nemčiji vsa bolj širi in da se uporniško gibanje širi tudi med sosedi Jugoslavije. Mihajloviču se pridružujejo albanski ostrostrelci in rumunski uporniki, ki se nočejo bojevati za Hitlerja v Rusiji. Kar pa je najvažnejše, Mihajloviču se pridružujejo tudi bolgarski rodoljubi. Navzlic vsem prejšnjim sporom prehajajo uporniški bolgarski častniki in vojaki k svojim sosedom Srbom. V Bolgariji sami je stanje zelo resno in tisoči kmetov so pripravljeni dvigniti se proti svojemu izdajalskemu kralju-Nem-cu. Namaka uradna agencija in italijanski list o jugoslovanski borbi Berlin, 24. maja (radio UP).— Po poročilih nemške poročevalne družbe Transoceania italijanski fašistični list "La Domehica" piše, da so italijanske zračne sile bile vso zimo in vso spomlad zaposlene z boji proti jugoslovanski redni in četniški vojski v Jugoslaviji. Omenjeni list pravi, da se je italijanska vojska in italijansko letalstvo borilo z jugoslovanskimi četami pod zelo težkimi pogoji. Glavna naloga letalstva je po pisanju omenjenega lista bilo najti italijanske čete v planinskih višavah in jim vreči zadostne količine živil in potrebščin, dočim so italijanski bombniki bili zaposleni z vznemirjsnjem jugoslovanske redne vojske in četnikov generala Mihajloviča. Vesti iz zavezniških virov dokazujejo, da vojska generala Mihajloviča drži v "pokorjeni" Jugoslaviji veliko vojaško silo zaveznikov." Prepoved poslušanja radia v Hrvatski New York, 26. maja.—CBS prinaša poročilo moskovskega radia, ki navaja poročilo iz Carigrada, da je v Paveličevi Hrvatski izšel zakon, ki grozi s smrtno kaznijo vsem, ki jih bodo prijeli pri poslušanju tujih radijskih postaj ali pri izdelovanju radijskih kratkovalnih aparatov. Nemci upo»«H "batlna" v JugoalaviJi Bern, 25. maja (NYT).—Privatna vest iz Belgrad% poroča, da so zasedne oblasti v Belgradu upeljsle telesno kazen za vse, ki jih primejo pri prepovedanem trgovanju no črni borzi. Kaznujejo jih javno in kazen navadno obstoji iz 25 udarcev s palico. Zaradi sploinegs pomsnjka-nja prehrane postojsjo telesne kazni vse bolj pogoste. Zarsdi pomanjkanja je prebivalstvo v velikih skušnjavah in zelo pogo-krši izdane zakone. Zlasti velika stiska je zs mast in meso. Ameriški rsdio o Jugoslaviji Burnet Hershey: "Vojaki generala Draže Mihajloviča so porušili glavno železniško progo v Srbiji. Za popravilo bo potrebnih najmanj deset dni. Ni' more zanikati, da je voj | gnslaviji velikega splošnegs po mena." Miss Foreign Trade *t à bkr k-k m« Serre, 5. apri-kemunističnega H .. mu J* v Stari Pa ' ki Mi t rov ici in v «"»»snje vodi komunl-,fala v Novem Sadu P^nočajo ¿kodo kjer- Pretty Lo!a Jame«, chosen "Mlsa Foreign Trad«/' »M rvpraicot Americas «aa-borno commerc« in the coming celebration of Foreign Trade waak. .With war Um« ooodi. tiona atrtaaing the need of products brought from abroad, the i m por. tance of foreign trad« ia being «m- phaaised especially this year. baMMM» «» « (Central Pr«»i) Jugoslavija vodi podzemno Evropo ("Underground Europe"— Curt Reias) Dr. Milan Hersog Pred dnevi sem sedel s Cur-tom Reissom v njegovi delovni sobi. Pogovarjala sva se o današnjih razmerah v Evropi in Še posebej o Jugoslaviji. Tedaj mi je dejal, da ¿e njegova knjiga "Total Espionage" končana. Da se bo takoj lotil novega dela. Da mu je pred očmi knjiga, ki bo tukajšnjim ljudem pokazala na način, ki ga Amerika razume, kaj pomeni "podzemna" borba v Evropi. Ko je govoril o naslovu knjige in o njeni vsebini, je bil Reiss ves navdušen za Jugoslavijo. To je država, ki je do kraja dosegla vse, za čemer stremi vsako podzemno gibanje, da namreč neha biti samo podzemno, da postane last ljudstva in da pride na svetlobo. Ker je Jugoslavija prva prispela do te stopnje, jo Bom v svoji knjigi postavil na konec, kot nekak simbol prebujene E-vrope. Pod nsslovom "nevidns vojsko" opisuje Reiss v svojem delu, posvečenem Jugoslaviji, četniški nopad na Kjagujevac, kjer so Nemci držali velike zaloge municije in lahkih topov, ki so jih potrebovali četniki za svoje delovanje. Curt Reiss opisuje kraje okrog Batočine in Saban-te pri Krogujevcu, kjer so se odi-grole borbe, o koterih Je svetovni tisk pisol somo v krajših poročilih in šele pozneje izvedel zs krvovo ceno, ki jo je Kragujevac plačal za svojo hrabrost. Po sijajno opisani borbi za vojašnico nad Kragujevcem in za smodnišnlco — borbe se Je udeležilo veliko število delavcev iz mesta samega — poskuša pisatelj pojasniti, kako je to mogoče, da Je Jugoslavija lahko priobčila 4. decembra prvi vojni komunike, v katerem govori o bitkah v svoji lastni zemlji — edino med vsemi kontinentalnimi državsmi. Ideje o skriti vojski tedanjega polkovnika Draže Mihajloviča sii bile čisto sorodne mislim o preizkušnjah prejšnjih četniških bojev. Dognano Je bilo, da se je še pred padcem Jugoslavije razmišljalo In delalo načrte za uporniško delovanje. Te vssti iz prvih dni bojevanja tudi kažejo, do je četniško delovanje sprva bilo razširjeno tudi na hrvatskem ozemlju in da so se četniki šele po/neje morali umakniti v bolj varne in skrite planine vzhodne In srednje Jugoslavije Večje «Ibanje in delovanje se je začelo na Vidov dan v Mostarju. »'Val za valom napadov na osamljena mesta se Je vrstil in vstaje so se začele množiti v ve- Nifu e ne VI . na v Ju-U-h in mestih. Zdelo se Je, da med njimi ni nobene zveze, vendar so se napadi, vedno ponoči, dogsjali t<>cno na minuto . *. Kadar jr bataljon vojske napadel nemško vdiašnieo, eo četniki is koristili priliko in izpraznili skladišč* orožia v okolici Ko vo so se večje skupine vojske sani tednih oblasti zbrale na določenih mestih, so se začdl upori ne-i-- • ««rdstvu Uporno rr*-»lo ■M Tako govore Nemci Vodno enak "Nikoli nisem izprerrwnil i jega stališča In ge nikoli osiščnimi vojaki vred in z oddelkom četnikov, ki je podtaknil o-genj v smocUušnici».. V zgradbi zagrebške telefonske centrale je prišlo do velike eksplozije. Ko sq po mestnih ulicah še dirjali prestrašeni nemški in italijanski vojaki, se je velika skupina hrvatskih rodoljubov, ki so pripravili eksplozijo, pridru/ila četni-kom, ki so jih čakali nekje blizu Karlovca. Neki hrvatski polk z vsem orožjem, po videzu miren in udan novim gospodarjev, se je sam udal četnikom. "Čete, ki so nas obkolile, so bile premočne", je pisalo v uradnem sporočilu naslednjega dne. To je bil samb začetek takih uporov. Dne 4. decembra 1941 je Jugoslavija zopet poslala v svet uradno vojaško sporočila, ki je govorilo o bitksh v njeni domovini. Podzemno gibanje je postalo prava vojna. Celo naciji so morali to priznati." Knjiga kratko, a jasno razlpga zgodovino četništva, ki je v srbskem delu Jugoslavije postalo jedro odpora. Nato razlaga manj znano podzemsko borbo hrvatskega kmeta, organiziranega v HSS. Njen vodja dr. Maček se je kakor Ghandi upiral uporabi sile, a je na koncu vendarle zmagal. V svoji borbi proti diktatorjem je imel več uspeha, kot če bi odkrito poklical svoje somišljenike k vstaji. Leta 1939 je Maček dosegel zahtevano samobitnost za Hrvatsko v okvirju Jugoslavije. Ko so Nemci napadli Jugoslavijo, Maček ni hotel oditi v zamejstvo. Kajti o ni hotel tvegati, da bi njegova strankarska organizacija, če bi jo nenadno zapustil, padla v roke naci-jem. Mnogo bolje je bilo, da ga naciji zapro ... Podzemska vloga HSS je organiziralo poškodo-volna dela in sovražniku onemogočila v miru uživati plodove svojih zločinov. iVetjo skupina, nadaljuje pisatelj, ki jo v Jugoslaviji vodi general Draža Mihajlovič, je skupina častnikov in vojakov redne jugoslovanske vojske. Med mlajšimi in nadarjenimi častniki v Jugoslaviji so bili zagovor» niki taktike premičnega bojevanja, prilagojenega terenu male Jugoslavije, ki ni Imela denarja za graditev Maginottovih Črt. "Najvišji častnik v tej Skupini je bil polkovnik praža Mihajlovič. On je stopil v zvezo z vodilnimi četniki in skupsj so napravili načrt za bodoče sodelovanje." Draža Mihajlovič je mislil, da bo lahko rešil večino jugoslovanske vojske v gore, a izdajal-stvo Cvetkovičevc vlade in prekratek čas za organizacijo obrambo po 27. marcu sta to onemogočila. In vendar je več sto tisoč vojakov našlo pot v planine. Ko so bili v planinah, so bili že četniki. Reiss se .v knjigi vprašuje, kaj neki četniki mislijo o sebi, če vedo, ds so vredni občudovanja. "Najbrž ne", odgovarja, kajti "kaj pomeni eno življenje, če gu ni mogoče dati za svobodo in domovino." Ali so oni junaki? Končno, mar ni to junaštvo, če narod ne dopusti, da mu odvzamejo zemljo in strshujejo prebivalstvo?* "Vstsši so začeli pleniti Hrvatsko. To so tisti vstašl, ki niso nič drugegs kot drhal razbojnikov in ubijalcev pod vodstvom Anta Paveliča. Nemci in Italijani se dali Paveliču proste roke, da desetkuje prebivalstvo in on je to tako dobesedno izvršil, da poetajajo zločini v Poljaki bledi v primerjanju z njegovimi, Toda kmalu — septembra 1941 — so mu naciji predložili račOn. U-kazali ao Arturju Artukoviču, obsojenemu zločincu, ki sedaj sedi v Paveličevi vladi, naj organizira hrvatako legijo, ki ae bo borila s Nemci proti Ruaom "Artukovič Je imel na razpole-go samo vslaše. vendar večina med njimi nI hotela semenjeti krasne karijere ropanja po Hrvaški s borbo proti ruskim vojakom" Nato sledi opta, kako so vsta ši s silo nabirali vojake m«d hr vetekimi kmeti A njihov račun je bil brez fcrčmarja. Kmeti so u brigali, dokler so imeli puške v hrbet, ko pe eo v vlaku dognali, de jim Je me^iio število straftar-/ročen^ttfc milost in nemi losi, m Izkoristili priložnost in pobegnili v gozdov*. ' Mikro skopsko število hrvetek* legije, ki J« vendarle priapnk» ne rusko bojišča, Je najboljši dokaz, kako Tb« Quickist, Surest Way YOU Cm Htlp Win This Wir.. YtäV Buy \f J Off MM BONOS-STAMPS \Nowt se je hrvatski narod odzval vpoklicu." V dolgi vrsti statističnih podatkov pisatelj nudi ameriškemu čitatelju jasno sliko o zločinih nacijev, koliko žrtev so vstaši poklali, koliko Nemci in ltulijuni v Kraljevu, Kragujevcu, Zaje-čarju in Primorju. Nemci so poslali v Jugoslavijo 5 divizij, ki bi jih mnogo boljše uporabili v Rusiji. Zahtevali in dobili so pomoč od Bolgarov ln Madžarov, kajti Število žrtev, ki so jih pobili četniki, je raslo od dne do dne. Nevidno vojska Draže Mihajloviča ni ostala sama noben trenotek. Januarja letos je svet zvedel, da imu vojska vojvode Draže tudi letala. "Nemci več niso mogli kričati, da so zlomili odpor. V resnici so dobivali hude udarce in so bili prisiljeni braniti se. Kar so tako dolgo poizkušali preprečiti, se ie zgodilo: pojavila sc je tretjk frontu. Jugoslovansko podzemno gibanje je doseglo svojo največjo zmago. Vsako podzemeljsko gibanje teži na tem{ da bi dosegli točko, kjer bi odvrglo masko, izšlo iz skrlvulišča In vstopilo v odprt boj. Zadnji cilj vsakega podzemnega gibanja je odkrita vojna. -Jugoslovani so dosegli ta cilj," , Njegov opis DraŽe Mihajloviču je kratek ln topel. Draža Mihajlovič, edini vojni minister, svoboden in v svoji lastni domovini v vsej Evropi, pologa prisego nekje v Jugoslaviji in njegov glas se sliši v London ... Kjerkoli je bil Draža Mihajlo. vič, kjerkoli se zbirajo njegovi četniki, pa naj bodo samo peščica na vrhu gore ali straža v nekem gorskem skrivališču, oni niso sami. Niso sami. Oni so samo del velike vojske, ki se Je prsv-kar začela boriti in ki ne bo odnehala do končne zmago, To je nenavadnu vojska. Nima imena —ali pa Jih Ima morda preveč. Ta vojska Je j>oaejsna po vsem svetu. Njeni vojaki govore mnoge Jezike in kdo bi mislil, du se ne rszumejo med seboj. Pa ni tako. Morda mnogi četniki sami ne vedo, da so vojaki velike vojske, Morda ne vedo, da je na vseh strsneh sveta ogromno število divizij te iste vojske na vseh straneh sveta, fte neka posebnost Je v tej vojski: mnogi njeni člani sploh ne vedo za svojo to-] variše. "Toda vojska živi In rasle dnevu v dan ..." iz Govor Vilderja na londonskem radiu London. Anglija. (JIC) — Nedavno je imel poslanik Večeslav I Vildcr na londonskem radiu sledeči govor: j "Ne čudite sc, da so vstaško I gibanje često osramotili najslub-| ši elementi. Ne čudite se, da so se tu in tam v imenu vstaškega gibanja počenjala največje slo-činstvu in strahote. — Dobesedno te besede je- izgovoril februarja na teko imenovanem saboru v Zagrebu sam tsku imenovani poglavnik Ante Puvelič, priobčil pa jih je zagrebški dnevnik Hrvatski Narod 1. marca. Pavelič je zuklieal sto in sto lutkam, ki jih je sum postavil, naj se no čudijo, da so doslej njegove vstaše zastopali najslabši e-lomenti, naj sc ne čudijo, če so ujegovi vstaši počenjali največje grehe in zločine. Pavelič s tem priznanjem prosi zase milosti, kujti un sam tudi več ne more satajitl uli s silo zadušiti strahovitega ogorčenja ljudstva nad brezprimernimi orgijami in zverinstvi, ki no jih izvršili vstaši v Hrvatski v glavnem nad Srbi, nad ženami in o-troci. To prelivanje krvi kriči do nebu in ni.gu priznanju, ni take vode nu svetu, s katero bi mogel opruti svojo krvave roke ha-rumbašu teh vstaše v. Puvelič kliče ljudem, naj se ne čudijo, da so se take krvave pošasti našle ravno v vrstah njegovih vstušev. . V tem ima prav. Hudičevo au-me hudiču rodi. Zločini in zve-rinstva vstašev niso bilu delu samih nekih poedincuv, bila so plod tujčeve in sovražne ideologije, ki poizkušu zastrupiti Evropo in ves svet. Fašizem in nacizem stu nupruvilu iz ubijanju, krivlčnosti, nasilju in vojske svoja nova božunatvu. Ko stu Mussolini in Hitler ugrubila oblust, sta takoj hladnokrvno naxnunilu, da je odzvonilo človeškim pravicam, da je odzvonilo enakopravnosti ljudi, zakonom In pra-vh i, odtvonllo krščanstvu. Treba jo samo čitati razne govore vstaških poglavarjev, s katerimi poizkušejo zastrupit! hrvaški narod ln že mora vsakemu uduriti rdečica v obraz, da taki grešniki sploh morejo izgovoriti besedo v hrvaščini. Vstaši so sebe takoj izključili iz slovanske skupnosti, Oni so potomci Gotov. Tuko morajo sedaj seveda pljuvati nu najlejiše strani hrvaške zgodovine. Po tem kopitu dela Hitlerjev 'novi red' v vseh zasedenih krajih. Podjarmljenim narodom Je tro-ba ubiti vero v svobodno življenje In v vse, kar je doslej napra-vijalo iz narodu narod in ix človeka človeka In zato Je treba falzlficlrati njihovo zgmlovlno in Jo naravnati po kopitu, ki se mu IKidaja nemški škorenj. Paveli-čev režim In njegovi jximagači frunkovci je uporabil vse sile, da bi zgodovino hrvaškegu naroda prikazal tako, da so Hrvati bili tisoč let navadni obmejni straž* niki v službi Nemcev in Italijanov in du je njihovo sedanje izdajstvo sumo logična posledica. Tako govori Pavelič, tuko Kvulernik, tako žalostni zunanji minister Lorkovič, A zs to Ime Maditriko-rumunilu napetost VVushington, 2ft. aprila (radio). — Tukajšnji diplomataki krogi no more v vsej zgodovini najti sodijo, ds se nspetost med Hu- ne enega 'Hrvatskega Imena, ne munijo ln Madžarsko bliža vr-, enega citata Iz hrvatske kiijliev-huncu zaradi bojovitega govora nostl. V Paveličsvl spomenici madžarskegs predsednika von pri otvoritvi tako Imenovanega KeUaya. Ta je v svojem govoru saboru se omenjata Zrinjski in v Budimpešti hvalil vojaške 'u- Frankopan. Kakšna ni*sram-spohe' Madžarske. Pri koncu pu nost! Zrinjski In Frankopan sta je dejal, da Je njegova država v sr poizkušala sporazumeli celo sedanji vojni 'utrujena'. s Turki, torej z Vzhodom, samo Tukaj se sodi, da se bo v ru- da bi ae iznebill Nemcev Ua munskem tlaku začela silna go- poizkus sta plačala s svojima gla-nje proti Madžarski, ki bo temo vama, usmrtili m Ju na Duna-še povečela že Itak b«sno nr\»> ju. Pavelič omenja tudi Kva-loženje romunskega naroda proti ternlka. A kom Je pognalo Kv-Madžarom ««*'»■ Kvaternika sovraštvo do V opozorilu predsednika Kal- Nemcev? Na Vzhod, v Rusijo. iaya. da so "madšarske čete raz ! Kvgen Kvaternik kot Slovan v meščene na vseh mejah In da bo- svojem dnevniku pnznsvs, da Je do brenile Madžarske pred vsa-.earsko Rusijo prosil za denar In kim nafiadelcefn", mnogi rtdijo ga tudi dobil, ra borbo proti Av-strah pred možnim poskuaofn ru-j»«rtjl. V borbi proti nemškemu mumAe vojake, da vrne ii«ul> g«*podurstvuf ki jo Je dvignil hovnika, ki je odšel v Rusijo pa vsi drugi hrvatski velikani, vsi (¡unduličl, Kačič Miošič, Gaji, Mažuraniči, Frerudovlči, Stros-mujeri, Gjslski, Šenoc so gledali v nemškem imperializmu največjo nevarnost, a v ogvobojcnju Vzhodu svojo rešitev. Pod raznimi imeni Slovunstva, Uirstva, Jugoelovsnsive, srbo-hrvatske e-nole so stremeli v teku hrvaške zgodovine za širšo skupnost in sodelovanje na slovanskem jugu. !> •. u|iiiuli su svoje oči proti Vzhodu, sprejemali civilizacijo z Zahoda. Toda ne od Nemcev,-temveč od Francozov ln Angležev, Tudi sam StarČcvlČ, ki ao mu vstaši doli ime oČp domovine, Je bil ves prepojen s sovraštvom do Nemcev in prežet z ideali francoske revolucije, srna* trujoč, da Je en narod od Kura-vank do Vurdarja, Vsi hrvatski Sabori, stanovski in porodni so bili izpolnjeni s politiko obtoževanja in h pritožbami zarodi nasilnosti Nemcev ln Madžarov. Za vsak pedenj hrvaške zemlje, za vsako nujmunjšo pravico, so se borili In protestirali, Samo tako se Je mogel ohraniti hrvatski narod. A danes? Dunes se mora Puvellčev tako imenovani sabor klunjati in puduti v pruji na kolenu preti dučejem ln fuehrer-jem ln se jim zuhvaljevuti, ker so Hrvaški ukradli Dalmacijo in odrezali Hrvate ud Jadranu, ker so Mudžurom Uuli hrvuško Me-djimurje. Zuto ni noben čudež kot pravi Puvelič, du so med vstaši najhujši elementi in da počenjaju največja sločiustva. Ko se Jv fašistom In nucijem posrečilo ubiti v njih šv zadnjo |. skro hrvaiskegu ponosa in človeškega dostojanstvu, Jim pieuslu* I Ju sumo še zločin, s kutorim lahko potnagujo sovražnikom, A kakor ni mogoče nu bajonelih sedeti, laku ni mogoče *č ukrenjenega glede proste poŠt-nine za pisma, naslovljena na internirane civiliste, dasi ie regulacije v tem pogledu v krat* kem pričakujejo, Za enkrat Je treba še plačevati poštnino za pisma na internirane civiliste. [>.. Mlaj se ni niš uredilo za imšlljanje paketov vojnim ujet-nlkon< v Japonskih rokah in naj ] se ne priloži nikak denar V pismih C «m— Ceuneil'FLfB. PROSVETA KRAJEV ZOFKA K VEDER ...........................................»M.................... HRVATARJI (Nadaljevanje.) Katra je zajokale in tudi Jernej je začel tarnati in stokati in obljubovati, da da vse, ne-vemkaj, samo nog* ne proč! Seveda siromak je, ali naj se ga vendar usmili! — Zdravnik je poslal po psr mož, ti so prijeli Jerneja in zdravnik je začel rezati, striči, izpirati. Možje so se morali izmenjavati, tak smrad je bil od gnoja. — Kost že ni načeta. Ali še par dni bi bili čakali in nihče vam ne bi pomagal. Gnoj bi vam bil zastrupil vso kri. pa bi jo odžvižgali! — Reveži smo, — je tožil Jernej — denarja ni. — — Da, da, za zdravnika ni denarja, — je dejal doktor, ki Je poznal svoje ljudi. Ostro je zabičal, kaj imajo delati, kaj ne. In še enkrat je ozmerjal Jerneja in druge, pred-no je sedel nazaj v voz. — Prebito ljudstvo! Samo s krikom in pso-vanjem se še kaj doseže, lepa beseda je bob v steno, — je mislil sam pri sebi. V vasi pa ga imajo od tedaj v visoki časti. — Fin gospod, malo hud, ali fin gospod! In , zastopi, zastopi! — V. Vaški fantje so imelj fantovščino. Poroke so za zdaj že minile, — ob košnji in ob velikem poljskem delu se nihče ne ženi. Precej odkupnine za vaška dekleta se je nabralo, tudi nekaj mladeničev je želelo stopiti med fante. S sedemnajstimi leti so jih sprejemali. Vsak je moral plačati takso pet goldinarjev. Letos je bilo dobro leto za fante, v skupni blaga j niči so imeli petdeset goldinarjev samo od ženitb, potem je prišla še petorica mladeničev, to je dalo vsega skupsj petinsedemdeset goldinarjev. Vodja fantov, Miško, je zato v vaški krčmi naročil poeebno dobro gostijo. Dvoje jagnjet je treba speči, cvrtja dovelj za vse, klobas in suhega mesa, vins in piva je pripraviti. Žganje mora plačati vsak sam, — pri fantovščinah se ne žganjari. Zunaj v šupi so jim postavili mize, plesali bodo v hiši. Godce so plačali posebej, ne iz fantovske blagajne. Takoj po večernici se je začela gostija. Mladeniči so morali prvi piti na zdravje vseh vaških fafltov. Miško Jim Je napravil govor. Na vaško čast naj gledajo, nikogar naj se ne boje, kjerkoli so. Bežati pred tujimi fanti je sramota. Potem so si zataknili krivcc za klobuk in ceremonija je bila končana. Godtf so godil, okoli dolgih miz so jedli in t| pili. Pecivo, kolači, cvrtje, svinjina, pečenka, salata, vse je stalo v velikih posodah okrog. V pisanih, kmečkih vazah so dišali nageljni, rožmarin m rozenkraut; vmes so tičale široke rože, orčki, goreča ljubeken in žolte astre. Tudi fantje so imeli na prsih šopke od rdečih belagonij, fuhatj in nageljnov. Vsi oboji in trami so bili oviti s smrekovim zelenjem. Kegljišče je bilo danes tudi samo fantom odprto. Hitro je ginlla pečenka s mize, dva fanta sta točila pivo is soda, ki so si ga sami nastavili v kotu. Vsi so bili veseli, že v zsčetku so peli in ukali. Kolače in cvrtje ao hranili za pozneje, ko pridejo dekleta. Lepi fentje so vsi. Vsi snažni, z obritimi bradami, z malimi, koketno za-aukanlml brčicaml pod noaom in lepo počessnl-ml lasmi. Dsnes so se posebno čedno oblekli, ns nogsh imajo lične, nizke čevlje, okrog vrstu snežnobele ovretnikc s pisanimi krsvstami, nekateri nosijo igle v njih s svetlimi ksmenčki. Vsi so v črnih sli svetloslvlh nbleksh, prsv gosposki. Suknje so obesili okrog po klinih, telovnike krase srebrne verižice ns ursh, za klo- buki imajo zataknjene dolge viržinke. Tako goloroki v čistih, novih srajcah, s svetlo likani-mi manšetami in v belih, širokih, s čipkami obrobljenih predpasnikih, — kakor se to pač na vsaki gostiji spodobi, — izgledajo prazniško in veselo. Z dopodajenjem jih ogledujejo stari kmetje od svoje mizo v kotu pri oknu v hiši. Vsak, kdor gre po cesti mimo, se ustavi in pogleda z nasmehom proti šupi. Od daleč se bli žajo že dekleta v rožaatih, modrih in belih, leh-kih jopicah, z belimi predpasniki na pisanih krilih; na nogah lepe, špičaste čižme, z rudečimi ali zelenimi vezmi in lakastimi kapicami, na glavi svetle, pisane rute, na prsih dišeče šopke. Od daleč postajajo po dve in tri v gručah in sramežljivo gledajo k fantom. Zdaj skoči nekaj fantov od miz, v hipu so pri dekletih, ki zahjhitajo in gledajo v stran. Naj-rajše bi zbežale domov, tako jih je sram, ko polože fantje desnico okrog njih pasov, — ali plesale bi zopet silovito rade in vse rudeče se dado odvesti od fantov v hišo. Godci že igrajo poskočnico in kakor prihaja par za parom, tako se zavrte, poskočijo. Fantje ukajo, potrkavajo s petami ob tla, pisana krila frfotajo v zraku, lica žare. Pri odprtih o-knlh gleda vaška dečad v hišo ln modruje, kako. "naš" ali "naša" najlepšo pleše izmed vseh. Hej, kako so lehkl, gibčni, poskočni! Lepo se niha telo v pasu, glava se klanja na desno ln levo, noge se komaj vidno dotikajo tal. Zdaj prenehajo godci, še enkrat se zazibljejo plesalci in obstoje. Vse žari iz njih, kratki, vroči dihi jim prihajajo iz smejočih ust, mokro se svetijo oči, bliskajo. Dekleta so potegnile rute z glav, vise Jim preko ram. V lepo vpletenih laseh rde nageljni, zeleni rožmarin. Izza polnih, krvavo-' rdečih usten se belijo zobje, čisti in zdravi, kakor biseri. In fantje zaukajo: — Juh! Juh! — in še pred hišo in v šupi: — Juh! Juh! — Po vsi vasi zazveni ukanje, po vsi dolini se razbeži, po vseh bregovih odmeva, veselo prazniško. In mladeniči, ki so danes prvikrat fantje, prvikrat na plesišču, napijajo vsakemu, ponujajo viržinke okrog, delajo se strašno korajžne in ne vedo kaj bi od veselja in ponosa. Dekleta se vsa razgreta naslanjajo ob stene, hihitajo in se sramežljivo dotikajo z ustnicami vina, ki jim ga ponujajo fantje; slastno odkrhavajo z zobmi cvrtje ln kolače, a vendar počasi, zakaj ne spodobi se jesti, kakor na dnini. In zopet zaigrajo godci, zopet sc zazibljejo plesalci. Vedno hitreje ig"ra godba, vedno hitreje se vrte. Godci igrajo neprenehoma. Kakor hitro se malo ustavijo, že pribeže fantje: — Igrajte! Igrajte! — Desetice padajo pred nje na tla, okrog njih stoji pijača, za klobuki in v žepih imajo vse polno smodk. Ne smejo omagati, ne smejo si odpočiti. V šupi in v hiši vse vre. Eni prihajajo, drugI odhajajo. Dekleta so vsa potna, vroča, šopki na prsih in v laseh venejo, ali rožmarin ln re-zeda in belagonlje dlše še opojnejše ln omam-nejše. Bell predpasniki so že pomečkani, politi z vinom; dekleta Imajo zadaj na svetlih bluzah madeže od potnih rok plesalcev. Vse je razžarjeno. Mize niso več tako v lepem redu, pijača je razlita in kaplja na tla, vaze s šopki so prevrnjenc, jedi so onesnažene s pepelom smodk. Solnce zahaja. Po zelenih gozdih so se razsule zlate lise, vrhovi gore v rudečem žaru, po obledelem nebu so razgrnjeni rožastl veli. Cerkvica vrh hriba se blešči, kakor sneg, iz dolin se rsztegajo že črne sence. In po vseh poljih jc mir ln samota. (Dalje prihodnjič.) !a contiiiwtiqm to vieroav $tj 1 uT *T«; ;^,>»IOCS»VC>.I*<^BOIWOOIWW "Why, David—«re you trying to toy you won* me to be co-owner on your War Savings Bonds from now on?" Boji nad Belgradom Ob oblctnlcl nemškega nspada bi se širokoustlll ln hvalili svojimi junaštvi, temveč so Jih pripovedovali brez primesi, sra mcžljlvo in samo odgovarjajoč na Jugoalavljo je dobro, da se na vprašanja, opišejo boji v zraku nad Beogra-) Najprej prinašamo izjavo na dom, s katerimi se je začela v rednlka pllota-lovca Vukadina nedeljo, 6. aprila 1042, krvava Jeliča. Njegovo pripovedovanje borba med Jugoslavijo ln silsmi nudi tipično sliko tega, kar je osišča. Ker ao v vojni mlaiji pol- vsak med našimi letalci preživel kovnika DraguUna Savlča, ki je tiste dni. nedsvno prlspels v Združene di iave, letalci, ki so se aktivno udeležili teh borb in s svojim junaštvom ln požrtvovslnostjo napisali najsvetlejše strani v tej vojni, amo naprosili dva nuni njimi, poročnika Miloša Jeliča in narednika Vukadina Jeliča. da nam prlpovedujetu o teh bojih. Kot pričevanje očividcev teh agpdovlnaklh dogodkov so te iz- All Je mogoče brsnlti meeto pred arsčnlm napadom? Iz Izkušenj mest, ki ao v dru gi svetovni vojni pretrpela tež ka bombardiranja It zraka, ka kor n pr. Varšava. Coventry in London, je bilo jasno, da se* no-»K*no mesto ne more braniti pred tračnim napadom, če za obram bo nuna mnogo več lovskih letal kot jih Ima napadalec. Samo ? m T ™>Koč* vsako poedino le- ffii^r;^ V"1" zračnega navaU Ujdaljnt zavetniškl držsvl, ker.nepssti z obrambnimi lovskimi bodo kot upema pravilno osvet- lefl». je mogoče pričakoval u-^ni. «^.nje^pada. Si- tuji dopisniki morda prika/all obramb, in navzlic njenim mo-nepopolno in netočno. Zaradi rebitnim uspehom, da bi /rušila pravilne ocene vzornega vite* neko število sovrsžmh- letal, o-vs nsšlh letalcev in resnic, ns stsnek vendarle pr«b,| „kozi o-ljubo prinašamo njihove itjave, brambo in leteč nad mestom na-s pripombo, da so nsm jih dali pravil veliko škodo Države ki v vsej občudovanja vredni ao imele mnogo več lovskih'le akromnoetl naših vojakov, ki ni- tal. kakor mi in tudi diugih mo-ao nikdar prišli v skušnjavo, ds dernih sredstev za obiambo me- in strojnic, delujejo na sovražnikove letalce bolj psihološko s tem, da jih spravljajo v strah in negotovost, kakor pa jim povzročajo resnično škodo. • Iz tega sledi, da je prvi cilj obrambe, da napravijo čim več škodo bližajočim se sovražnim etalom in ponosno lahko zatrdim, da je mlado in ^hrabro jugoslovansko letalstvo to napravilo. Dalo je vse, kar je moglo o,zirom na številčno jakost v primeri s sovražnikom. Pred bitko Kot zrakoplovni narednik pi-ot-lovec sem bil dodeljen 102. lovski eskadrilji 6. letalskega polka. Ta eskadrilja je imela na razpolago deset letal Mes serschmidt Me-109 in bila je, kakor vse druge v tem polku, za obrambo Belgrada. Dne 5. aprila je moj koman dant dobil ukaz, naj odredi dva pilota iz moje eskadrilje, da zgodaj zjutraj 6. aprila poletita proti Beli Cerkvi in Vršcu do meje.. Za to nalogo je komandant določil kapetana Milana Zuniča in mene. Ker se je po prevratu* 27. marca vedno pričakovalo, da nas bodo Nemci napadli, §mo se mi letalci vedno pogovarjali o raznih načinih bojevanja v zraku. Zvečer tega dne smo vsi bili zamišljeni in nagonsko smo čutili, da se bo nekaj velikega zgodilo. Po pogovorih v pisarni nam je komandant voščil lahko noč, nas objel vse skupaj s svojim blagim pogledom in nasmehom in vsi smo čutili, da se poslavlja od tovarišev, ki jih nikdar več ne bo videl. | Komandant ln vsi piloti so odšli k počitku v vojaške spalnice, kajti ukaz Je prišel, da morajo nocoj vsi častniki spati v vojašnici. Kapetan Zunič in jaz sva odšla spat na poljske postelje v hangarju, pred njim pa so stali naši jekleni ptiči, polni streliva in goriya, pripravljeni poleteti vsak trenotek. Dne 6. aprila zjutraj so zatulile svarilne piščali in v hipu je bila vsa posadka letališča na nogah. Tudi midva sva skočila pokonci ln stekla k najinima letaloma, To pa je bilo samo za sta, niso mogle zavarovati svojih mest pred nemškim bombardiranjem Ovire, ki na zemlji poskušnjo in" čez pet in dvajaet won leian m nom., obstajajo „ protiletalskih topov'minut ji prišlo znamenje da* ¡^T^SE vse v redu. Vsak se je vrnil na svoje mesto, midva pa sva ostala pri letalih in čakala, da se malo zdani, da bi mogla vzleteti. Vzletela sva ob 4:30 in krožila v višini približno petsto metrov 45 minut v prostoru med Belo Cerkvijo in Vršcem in svojo radijsko postajo neprestano sporočala radijski postaji na zemlji, da nisva opazila nobenega sovražnika. Potem sva se vrnila na zemunsko letališče. Tu so nama napolnili letali z gorivom, nakar je kapetan Zunič odletel sam z isto nalogo kot prej. Jaz in drugi piloti smo ostali, pripravljeni, da poletimo vsak trenotek. Začetek bitke . Ob 6:40 smo slišali po radiu, da so bila napadena in bombardirana mnoga letališča v državi, zlasti letališče v Skoplju. Ob 6:45 je prišel ukaz, naj odleti izvidnica, sestoječa se iz dveh letal in kroži nad Bežanijsko koso v višini 3000 metrov, kajti slišali smo, da so neka letala preletela čez našo mejo iz Madžarske. V prvi izvidnici sva letela podporočnik Dragoslav Kostič in jaz. Krožila sva med Indijo in Obrenovcem na višini 2500 do 3000 metrov ln opazovala nebo. Čez deset minut sva dobila naročilo, naj paziva, ker bodo sovražna letala kmalu prišla in se bodo vsa. naša letala dvignila v zrak. In res čez pet ali šest minut sva videla naša letala, ki so se po dve in dve dvigala v zrak in v lepem redu nekatera odletela nad Pančevo in druga nad Obrenovac. Midva sva krožila nad Pazovo, bolj blizu Zemuna. Prva letala, ki so priletela, da aombardirajo Belgrad, so se bli zala od rumunske meje proti Pančevu. Zapazila sva jih od Zemuna in jim letela nasproti A takoj sva zapazila, da se leta-"a bližajo od vseh strani: od Avale in od madžarske meje Kmalu sva opazila pod seboj višini 2000 metrov skupino 12 etal tipa Do-17 in ker so bila najbližja in je najin položaj bil ugodnejši za U napad, sva se takoj odločila, da jih napadeva. | Dogovorila sva se, naravnala svoji letali ln pomerila sva svoje Najprej se je podporočnik Krstič nenadno spustil z letalom navzdol in takoj za njim jaz. Napadla sva zadnjo trojko sovražnih letal. Krstič je napadel njenega voditelja, jaz pa njegovega spremljevalca z leve strani. Spuščajoč se strmo proti letalu, ki sem si ga vzel na muho, sem opazil Krstičevo letalo, kako je švignilo naravnost v rep sovražnikovega bombarderja, takoj zatem pa je kakor kamen padlo navzdol in mislil sem, da so ga zrušili. Jaz sam sem se nemškemu letalu tako približal, da mi z ognjem iz strojnic nič ni moglo. Samo plamene sinjega dima sem videl, sikajoče iz cevi in švigajoče mi nad glavo. Ko sem sovražnika dobro ujel na muho, sem potegnil sprožilec in ga za sul z ognjem iz dveh topov in strojnice hkratu. Videl sem na tančno, kam zadelajo streli, kajti imeli smo sveteče strelivo. Iz ležajev levega motorja sovražnikovega motorja se je pokazal črn dim, letalo se je vžga lo, se prevrnilo čez krilo in zletelo v globino. Kdaj* je udarilo v tla nisem opazil, a ko sem se vračal na letališče, sem opazil, kakor se nekaj kadi na njivi med Bežanijsko koso in Staro Pazovo. Vprašal sem po radiu, če naj se spustim, da mi nalije-jo goriva in dajo novega streliva. Odgovora ni bilo. Ko sem se približal letališču, sem videl naša letala, posejana po vsem pristajališču. Posrečilo se mi je spustiti se med njimi. Rojaki so me začeli objemati in izpraše vati me o podrobnostih. Povedali so mi, da so opazovali mojo borbo in da so videli, kako je sovrašno letalo v ogenj zavito jadlo na tla. Ko so mi mehaniki polnili letalo s strelivom in z gorivom, je prišel podporočnik Krstič in pripovedoval, kako mu e pri napadu na vodjo trojke desni spremljevalec s strojnico poškodoval motor in kako se mu je posrečilo pristati brez ko-es, ki jih ni mogel odpreti. Med temi pogovori smo zapazili dve letali, ki sta se iz Belgrada bližali letališču. Bila sta pondeljek, 1. jt,^ dva Messerschmidta, samo «u v rta, ali naša ah ¿££¿4 nismo vedeli. Cim ^T^ žala, sta začela streljl* T* avajset, k sreči ni bil nihče « njen in tudi letala niso ¿J Mehaniki so imeli ukaz, da »mejo polniti letal meo ^ napadom, temveč se m(r" skriti v zavetišča, vendar T to niso ozirali; polnili so leU! govoreč: "Naj le napadejo, ¡£ nas ne morejo pobiti." Tedai se naši letalci v zraku že bori z nemškimi Jaz sam sem vid, kako je neki naš pilot (mn* se je pokazalo, da je bil to petan Savo Poljanec) nap* nemškega Stuko in ga zrZ Pančevsko korito. Čeprav so nemška letala p hajala val za valom, naši pil niso odnehali. Čeprav jih. bilo manj in manj, so se dvig in spuščali iz borbe v borbo povzročali sovražniku škod mnogi so to plačali s svoji življenjem. Naši višji častni ki so opazovali te borbe, so na globoko pretreseni izražali sv je občudovanje. Sam vrhov poveljnik letalskih sil, gener; Borivoje Mirkovič, je objem nekega pilota, ki se je spustil i zemljo, ko je uničil sovražnik vo letalo in mu govoril: "Nikd si nisem mislil, da imam ta požrtvovalne in hrabre pilot lovce." (Konec prihodnjič.) . NOTE! Save this copy of PROSVET/ It ia needed for VICTORS SAVE I * All Wastspai ★ Old Rsgi ★ Old Rubber * Scrsp Metal Turn it over to some local salvage agency • 1 . In the Path of the Hard-Hitting Commandos TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VM v tiskarsko obrt spadajoča dela ealloa te shoda, visitniee, fit»^ kajl Itd. ▼ slovenskem, hrvatskam. slovaškem, ngleikem Jealku te dragih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.PJ. TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI * Vsa pojasnila daje vedstro tiskarno Cono smerne, onljsko dele pro Pišite po Informacije ne naslon SNPJ PRINTERY 2M7-M S. LAWNDALE AVENIJE • CHICAOO. ILLIN0I TEL. ROCKWCLL 4004 naroČite si dnevnik prosveto Po sklopu lt. redne kooeonetjo Se lahko nsrott as lisi Pre«vete is dva. tri. ŠUri sli psi členov is sns drušine k osi aaret--- - - al asčlsae M JO * Ker pa člani fts plešejo psi sassaneatu 01-20 se Jim Is prišteje k asrošnini. Torej seda) al vsroks red. hrt predrag sa člane »KPJ. Ust Prosveto Je vola lasinina »a »otoeo fe r vsaki drušial nokito ki bi rad tiHl list vsak dsa. clJ?J^u9'-VselsJ kakor hitro kateri ceh članov praneha biti ilsn SNPJ. ali ca ss preseli pro« od druilhe tn bo sshteval sam «voj tednik, bodo morsl tisti člsn is dotičae družine, ki Je tsko akupno nsročens ns dnevnik Prosveto, to takoj nsznsnitl upravni* v u Ikta. In obenem doplača« dotlčno vsoto listu Prosveta. Ako trn« nr stori, tedaj mors upravniitvo znižati datum ca to vsoto naročniku Csm listu Piasvets Jat Za Zdruš. drftaee ia Ksaede 00.00 Za Ctoero la Cklcspo J« I7J0 I tadnlk In._____m j todaik ta ■■ _____ S tsrtaiks In_______ isa e t^i.ib. 1. 110 3 JO 2.70 1j0 tn S tednike tn. 4 tadaiko in 0 1 Sodnik In 1 tednika in — 0 tedaike in...... 4 tednike In 0 tednikov la S 40 lJO Zs Evropo |e..............OOJO I spol alte spada)! kupon, prilofttte potreba« vsoto densr)« r v pismu la el naročite Prosveto. Ust. ki Je vele Isstnlss PROSVTTA. 8VPJ kriusk romssandse. sapperteS hy »sval snd sir foreea. ar» smaatln* throat* Vicky Pm*k .n Msdstssear saS Uiti in» for strstsc* polnu lik* fset Ifeepkln 1 sbor» l^Vktrt. uL^VlT.. vTi ^?** tip ef tko tetaad. The iavaeleo Is bsiac rsrrteS eai ».t* ti» spprvral ef tke U. O. rurrmment j