Časopis za trgovino, Industrijo in obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.
—	Dopisi se ne vračajo. — Ši. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VIL
Telefon šle v. SA2
LJUBLJANA, dne 31. julija 1924.
Telefon'štev. 553
ŠTEV. 90.
P.:
Obdavčenje inozemskih trgovskih zastopnikov in potnikov. I Naš izvoz v mesecu juniju.
Pod tem naslovom je priobčil trgovski list« v štev. 45 z dne 12. aprila 1924 dopis iz kroga trgovskih potnikov, v katerem se v izenačenje konkurenčnih pogojev zahteva obdavčenje inozemskih trgovskih zastopnikov in potnikov.
Kakor doznavamo, se finančno ministrstvo bavi s tem vprašanjem, ki pa ni enostavno, kar morejo interesenti razbrati iz sledečih izvajanj, ki jih bodo gotovo zanimala.
Obdavčenje inozemskih trgovskih zastopnikov in potnikov s pridobnino in dohodnino je v Sloveniji možno na podlagi § 81. oziroma § 153. še veljavnega avstrijskega zakona o osebnih davkih.
§ 81. slove: Inozemci so zavezani za obratovanje v tuzemstvu kot potniki ali če zaposlujejo trgovske potnike, pridobnini najmanj 80 K.
Davek odmeri davčno oblastvo I. stopnje na sedežu političnega obla-stva, katero odloča o prošnji za dovolitev obratovanja v tuzemstvu. Davek se mora plačati vsakokrat vnaprej za celo leto in se ne vračuna v kontingente.
Že člen 62. izvršilnega predpisa pa opozarja, da je uporaba zgornjega določila izključena z medsebojnimi pogodbami glede ravnanja z inozemci v njihovem obratovanju v tuzemstvu, sklenjenimi z večino držav.
Po § 153. zakona so dohodnini zarezani inozemci, ki v območju zakona stalno bivajo ali, ki se nahajajo tukaj v svrho pridobitka ali več kot eno leto, dalje oni, ki izvršujejo tukaj pridobitno podjetje ali dobičkanosno opravilo.
Tudi glede tega davka opozarja izvršilni predpis na pogodbe z drugimi državami, ki izključujejo obdavčenje.
Faktično se že v avstroogrski monarhiji inozemski potniki niso obdavčevali, deloma vsled tozadevnih določil meddržavnih trgovskih pogodb, deloma vsled tehničnih težkoč.
Dandanes je položaj še bolj kompliciran. Po našem pravnem nazira-nju za Slovenijo ne veljajo ne od bivše avstroogrske monarhije, ne od bivše kraljevine Srbije sklenjene konvencije, ki so izključevale uporabo določil o obdavčbi inozemskih-trgovskih potnikov, ker sta Slovenija in Stara Srbija sestavna dela nove države, ki je za mednarodno pravo nov pravni subjekt. Na drugi strani pa se sklepajo in veljajo meddržavni dogovori za celo državo in je pri novi državi nemožno, da bi za posamezne sestavne dele veljale do mednarodne pregrupacije na te teritorije se nanašajoče prejšnje konvencije. Istotako je nemožno, da bi se za en sestavni del do pregrupiranja veljavne pogodbe v novi državi enostavno enostransko raztegnile na celo državo.
Ni pa tega naziranja ministrstvo trgovine in industrije, ki izreka veljavnim za c<*o državo poleg nekaterih provizornih pogodb, ki jih je sklenila že naša država (s Češkoslovaško, Nemčijo in Avstrijo), oči-vidno tudi stare srbske trgovinske dogovore. V razpisu št. 3638-IV z dne 18. januarja 1923, v katerem daje podrejenim oblastveni navodila glede postopanja 7 inozemskimi trgovskimi potniki, govori namreč o še obstoječih trgovinskih pogodbah z Anglijo, Francijo, Ameriškimi združenimi državami, Italijo, Nemčijo, Češkoslovaško, Belgijo, Švico, Grčijo, Španijo, Portugalsko, Holandijo, Dansko, Švedsko, Norveško in Avstrijo, ki vsebujejo tudi določila glede trgovcev in in-
dustrialcev, odnosno njihovih potnikov. O teh pogodbenih državah govori ministrstvo tudi v razpisu št. 312-IV z dne 16. marca 1923. V njem je govor i o obdavčbi inozemskih trgovskih potnikov. Prosti davkov in drugih dajatev so pripadniki Nemčije in Avstrije, glede pripadnikov ostalih pogodbenih in nepogodbenih držav pa velja načelo reciprccitete. Kakšno je postopanje .teh drugih držav v pogledu obdavčevanja tuzemskih potnikov, piscu ni znano.
Obdavčenje trgovskih potnikov onih držav, ki ne uživajo davčne prostosti na podlagi konvencij, bi bilo priporočljivo tako v narodnogospodarskem,
•	kakor v fiskalnem oziru, da ne bo položaj inozemcev ugodnejši od položaja tuzemcev. Retorzije bi se ne bilo bati, ker prihajajo tuji trgovski potniki v našo državo v mnogo večjem številu, kakor odhajajo naši v inozemstvo.
Obdavčenje bi moralo biti seveda v celi državi enotno. Dokler pa ni enotnega davčnega zakona, je pač treba uporabiti dosedanje^ partikularne zakone in si pomagati ž njimi. Tudi v tem primeru se mora najti za celo državo enotnost vsaj v davčnem subjektu in davčni odmeri.
Tehnične težkoče pri odmeri in iztirjanju davka so razvidne iz naslednjega primera:
Postopek pri obdavčenju inozemskih potnikov s pridobnino se ravna v Sloveniji po določilih, veljavnih za obdavčbo krošnjarjev, t. j. po § 78. zakona o osebnih davkih in čl. 59, 60 in 61 izvršilnega predpisa, ki jih je analogno uporabiti. Kakor je že pri krošnjarjih težka in dejansko menda nikdar izvedena primerna in pravična obdavčba (glej ugotovitev v članku:	Za pobijanje krošnjarstva,
»Trg. list« št. 85 z dne 19. jul. 1924), velja to tembolj glede trgovskih potnikov, posebno onih, ki se mude pri nas mogoče le kratek čas.
V	smislu § 78. zakona o osebnih davkih sodeluje politično oblastvo pri iztirjanju pridobnine od inozemskih trgovskih potnikov in mora skrbeti za to, da se legitimacija po § 59b. obrtnega reda ne izroči prej, dokler se ni plačal davek. To določilo izvršilnega razpisa finančnega ministrstva pa stoji v nasprotju s § 59b. poznejšega zakona z dne 25. februarja 1902, drž. zale. št. 49, po katerem se sme prošnja za izdanje legitimacije zavrniti zgolj iz razlogov, navedenih v tozadevni naredbi, t. j. v naredbi ministrstva za trgovino sporazumno z ministrstvi notranjih zadev in financ z dne 27. decembra 1902, drž. zak. št. 242. Med razlogi (§ 4. in 5.) ne-plačanje davkov ni omenjeno. Pritisk obrtnega oblastva na vplačilo davka torej ne more iti tako daleč, da bi se brez potrdila o vplačilu izdanje legitimacije odklonilo, ker bi bilo to po rečenih poznejših in obveznih predpisih nedopustno. Sicer pa odpade po § 59e. obrtnega reda in razpisih ministrstva z atrgovino in industrijo z dne 18. januarja 1923, št. 3638-IV in z dne 16. februarja 1923, št. 312-IV sploh vsako poslovanje obrtnih obla-stev v predmetu (torej tudi sodelovanje pri obdavčenju) pri pripadnikih Francije, Belgije, Italije in Švice brezpogojno, pri pripadnikih ostalih pogodbenih držav pa pod pogojem reci-procitete.
Zahteva po obdavčenju inozemskih trgovskih potnikov je torej zakonito osnovana in tudi umestna, vendar pomeni nje izvedba za davčno upravo trd oreh.
; Izvoz v juniju manjši nego v maju.
Statistični oddelek generalne direkcije carin je izdal podatke o našem izvozu v mesecu juniju t. 1.
Izvoz v juniju je znašal 289.782 ton blaga napram 318.973 tonam v maju t. 1. in napram 262.514 tonam v mesecu juniju pr. 1. Po vrednosti je znašal 650.7 milijonov dinarjev napram
738.6	milijonom v maju 1.1. in napram 642.4 milijonom v mesecu juniju pr. 1. Potemtakem se vidi, da je uvoz napram maju znatno nazadoval in da se bliža mejam prošloletnega izvoza.
Celokupno se je izvozilo v prvem polletju t. 1. 1,584.939 ton blaga za 4.175-9 milijona dinarjev napram 1,274.319 tonarn za 2.333-8 milijonov dinarjev v prvi polovici preteklega lota. Potemtakem je bil v prvih šestih mesecih t. 1. izvoz po količini za 24.2 odsto, a po vrednosti 25.3 odsto večji nego v preteklem letu. Najvažnejši predmeti, ki so se izvozili iz naše države v mesecu juniju (v oklepaju v mesecu maju) t. 1., so bili sledeči: Stavbni les 103.786 (111.241) ton v vrednosti 174.9 (178.5) milijonov dinarjev; les za kurjavo 26.674 (29.565) ton v vrednosti 9.1 (10.1) milijonov dinarjev. Živo govedo 14.038 (12.921) komadov v vrednosti 63.9 (54.9) milijonov dinarjev. Sirovega bakra 1401 (1853) v vrednosti 56.8 (97.9) milijonov dinarjev. — Jajc 1790 (3131) ton v vrednosti 48.4 (106.5) milijonov dinarjev. — Svežega mesa 1321 (753) ton v vrednosti 31.7 (18.9) milijonov dinarjev; predelanega 145 (97) ton za 6.9 (5.2) milijonov. — Živih prašičev 6072 (6611) komadov v vrednosti 19.7 (23.9) milijonov dinarjev. — Živih konj 4631 (5356) komadov v vrednosti 19.0 (22.5) milijonov dinarjev.
— Pšenične moke 3398 (1196) ton v vrednosti 16.7 (6.3) milijonov dinarjev. — Cementa 25.790 (33192) ton v vrednosti 6.2 (16.9) milijonov dinarjev. — Kož od divjačine 14 (8) ton v vrednosti 14 (7.1) milijonov dinarjev.
— Kalcijevega karbida 2195 (1347) ton v vrednosti 11.2 (6.8) milijonov dinarjev. — Koruze 3681 (10.855) ton v vrednosti 9.2 (28.2) milijonov dinarjev. — Svinca v ploščah 646 (1050) ton v vrednosti 9.1 (13.8) milijonov dinarjev. — Zdravilnih zelišč 202 toni za 7.3 milijonov dinarjev. — Pšenice 1677 (2855) ton v vrednosti 5.5 (9.9) milijonov dinarjev. — Kakor ra*vid-no, je znatno nazadoval izvoz koruze in pšenice, jajc, prašičev, cementa, a skoro izginil je izvoz kudelje, tanina in drugih ekstraktov, kož in železniških pragov.
_ Porast se opaža samo pri izvozu žive goveje živine, svežega mesa, pšenične moke, karbida in kož od divjačine.
Ako primerjamo dežele izvoza, v katere se je izvažalo naše blago, stoji glede izvoza stavbenega lesa na prvem mestu Italija z 112.7 milijoni dinarjev, sledijo Madžarska 10.8, Francija 8.9. Les za kurivo se je izvažal v glavnem v Italijo za 4 milijone in v Madžarsko za 2.9 milijona. Goveja živina v Italijo za 25.8 milijonov, v Avstrijo za 17.5 milijonov in v Češkoslovaško za 10.8 milijonov. Sirov baker se je izvažal v Francijo in v Nemčijo. Jajca v Švico za 26.9 milijonov napram 53.9 milijonom v maju, v Avstrijo za 11.7 milijonov napram 27.5 i milijonom v maju in v Italijo. Izvoz ’ jajc v Nemčijo je sigurno popolnoma izostal. Sveže meso v Avstrijo za 25.6 milijonov, v Italijo za 3.7 milijone in v Češkoslovaško; predelano v Italijo i za 2.0 milijona, v Avstrijo za 1.0 mili-
jon in v Švico za 1.0 milijon. Živi pr,e-šiči v Avstrijo in Češkoslovaško. Konji v Italijo, Avstrijo in Grčijo. Pšenična moka v Avstrijo za 12.7 milijonov, na Češkoslovaško za 3.3 milijone in v Grčijo za 1.0 milijon. Cement v Egipt za 9.4 milijonov, v Indijo za 7.1 milijonov, v Grčijo za 1.0 milijon, medtem ko je izostal znatni izvoz našega cementa v maju v Avstrijo, Italijo in Madžarskov
Gospodarski položaj Nemčije.
Lanska jesen in začetek zime sta bila za Nemčijo katastrofalna, število podpiranih brezposelnih v nezasedenem ozemlju je silovito naraščaio; samo te-le številke poglejmo:
1. avgusta 1923	139.000
15. avgusta 1923	147.0000
1. septembra 1923	249.000
15. septembra 1923	384.000
1. oktobra 1923	534.000
15. oktobra 1923	697.000
1. novembra 1923	955.000
15. novembra 1923	1,266.000
1. decembra 1923	1,474.000
15. decembra 1923	1,488.000
1. januarja 1924	1,533.000
15. .januarja 1924	1,590.000
V	začetku decembra so pa našteli še 1,800.000 takih, ki delajo samo na kratek čas, in več stotisočev takih, ki ne dobijo nobene podpore. Vsega skupaj, pravijo, je bilo v začetku decembra na Nemškem 4 do 5 milijonov delavcev in nastavljencev deloma ali popolnoma brez zaslužka; z družinskimi člani skupaj je pa to četrtina nemškega prebivalstva.
Valuta je padala, delovni trg je šel nazaj, konca nisi videl. Nevarnost splošnega razpada je bila pred durmi, z navadnimi sredstvi — z zasilnim delom, umetno podaljšanim delovnim časom itd. — se ni dalo več pomagati, temelje je bilo treba prekopati. Temelj je bil pa stabilizacija valute. Tukaj je bilo treba zagrabiti, tudi brez ozira na reparacijsko politiko, ruhr-ski konflikt. Kako so to napravili, o tem je »T r g o v s k i lis t« že večkrat poročal. Veliko je bilo žrtev, najširše sloje so zadele, a počasi je le šlo.
Posledice so se jele kmalu javljati tudi na delavskem trgu. Zopet je bilo dano merilo, ob katerem si lahko meril plačo in izdatke, spet si lahko kalkuliral. Notranja nakupna moč je postala močnejša. Vedno več obratov je od kratkega dela prešlo k polnemu delu in število delavcev na kratek čas se je že v lanskem decembru znižalo za en milijon. Bolj počasi so začela z delom podjetja, ki so bila popolnoma prenehala in marsikako podjetje je svoje že prej naznanjeno prenehanje še uresničilo. Zato je število podpiranih brezposelnih ne-! kaj časa še naraščalo, kakor vidimo v ' gornji štalistiki, Potem je šlo pa brž
•	nazaj. Sicer je pripomogel k nazado-j vanju števila tudi boljši letni čas in pa predpise o podporaii so preuredili, sprememba je pa vendar velikanska. Število podpiranih brezposelnih je ; znašalo:
1. januarja 1924 15. januarja 1924 1. februarja 1924 15. februarja 1924 1. marca 1924 15. marca 1924
1.	aprila 1924 15. aprila 1924
1.533.000
1.590.000
1.440.000
1.306.000
1.169.000
977.000
712.000
480.000
Razvoj, ki nam ga kaže ta statistika, je izzval seveda tudi kritiko. Zaposlenost se je na posamezne panoge razdelila neenakomerno, skrbela jih
je eksportna industrija, koje položaj ni bil dosti razčiščen, zlasti kar se tiče konkurenčne zmožnosti z inozemstvom, skrbelo jih je, kako bodo gospodarstvo disciplinirali, skrbele so jih razmere v ruhrskem ozemlju itd. A vendar. Tudi najhujši kritik je moral nazadnje priznati, da se je obrnilo na boljše in da so nova pota gospodarske politike načelno pravilna. Že v aprilu in majniku so napram decembru in januarju prihranili na mesec 25 do 80 milijonov zlatih mark (4-2 zlatih mark = 1 dolar) samo na podporah za brezposelne. Trajno pomeni to velikanske vsote. Nič manj važno je pa, da je toliko nezadovoljnih ljudi dobilo spet delo in kruh. Nezaposlenim dati delo, se ne pravi samo, da jim damo kruh, temveč tudi, da jim vrnemo notranje ravnotežje, da jih varujemo pred izbruhi obupa. Izbruh obupa v Nemčiji, v središču Evrope, pa ni nevaren samo Nemčiji, temveč vsaj Evropi, v prvi vrsti sosedom, torej posredno tudi nam. Korak, ki ga je napravila konsolidacija nemškega gospodarstva, nam zato ne more biti indiferenten, kajti ravnd trgovcu mora biti največ na tem, da se svet utrjuje in postaja spet miren. Drug drugemu začenja zaupati, in to je vendar dosti.
M. Savič:
Rak industrija In obrt.
(Nadaljevanje.)
Naše proizvajanje furnirja in zabojev.
Furnirji so tanke lesene ploščice, strugane ali oluščene, do 1 mm debeline. Luščeni furnirji imajo običajno debelino 2—7 mm, strugani pa 2 do 5 mm.
Največjo količino furnirjev proizvaja pri nas tovarna »Slavonija«,‘d. d. za lesno industrijo v Brodu na Savi. Proizvaja namreč ta tovarna letno okoli 400.000 kubičnih metrov hrastovega, 400.000 m’ bukovega, 100.000 kubič. metrov topolovega, 50.000 m3 brestovega, 50.000 m’ lipovega, 75 m3 jesenovega furnirja in poleg tega še
150.000 m2 iz mahagonija, palisan-dorja, orehovega, črešnjevega in hru-škinega lesa. Tvomica je opremljena s tremi stroji za luščenje furnirja, tremi hamburškimi stružilnicami in strojem za rezanje furnirja. Svoje proizvode prodaja v državi in izvaža v Nemčijo, Avstrijo, Češkoslovaško, nekaj tudi v Italijo, Bolgarijo in Grčijo.
V Brodu na Savi se snuje d. d. »Slo-veks« za gozdno industrijo z lastno strugamo, ki bo letos začela z delom.
Poleg teh proizvajalcev izdeluje furnirje tovarna za vžigalice v Vrbovškem, oa samo v majhnih količinah.
V Podrečju pri Domžalah izdeluje tovarna furnirja, žaga in trgovina z le' som fui’nir iz orehovega, hrastovega, jesenovega, lipovega, javorjevega, črešnjevega, hruškinega in drugega lesa.
Iz omenjenega lesa izdeluje furnir 1 mm debeline okoli 30.000 ma letno, dalje debeline 3—7 mm in pa debeline 3—15 mm okoli 5000 m3.
Uporablja domače surovine, pa tudi prodaja samo v tuzemstvu. Podjetje ima enostružni stroj, dve krožni žagi, dve vertikalni furnirski struželnici, stroj za rendiranje in stroj za vošče-nje. Gonijo jih tri vodna kolesa. Zaposluje 4 do 7 delavcev. Poleg tega izdeluje 200.000 zabojev za cigarete,
150.000 škatljic za bonbone, 8000 m2 zaves iz deščic in 80.000 komadov raznih škatljic.
Poleg teh izdelujeta V. in F. Hain-rihar v Kočevju okoli 300 m* tabole-tov.
Deščice 7 do 10 mm debeline iz hrastovega lesa izdelujejo tudi stru-game v Sušine-Durdenovcu, Beliču, Turopolju, Capragu, Sisku itd. Tanjše deščice debeline 10 mm iz bukovega lesa, takozvane tabolete za prepoši-
ljanje limon in pomaranč so izdelovali pred vojno na Hrvatskem okoli 2000 vagonov letno ter jih izvažali največ v Italijo, poleg tega pa še na Špansko, levantske otoke in v Palestino. Proizvajali so jih: »Una« v Brodu na Savi, Lite, Šutej v Zagrebu, Piletič in Rogič, Sv. Jurij, strugama v Pakracu itd. To je sedaj prenehalo. Amerika dovoljuje uvažati limone in pomaranče samo v doma izdelanih taboletih. Potrebno bi bilo, da to določilo uvedemo tudi pri nas. Tabolete so izdelovali tudi v Gorskem Kotoru, pa so tekom vojne delo opustili.
»Una« v Bosanski Dubici je izdelovala 40 do 50 vagonov taboletov, debeline 4 do 5 mm, luščenih taboletov debeline 3 do 4 mm pa 100 vagonov.
V	Sjetlini (Bosna) izdeluje Giusepe Feltrinelli in Co. okoli 200 m1’ deščic za opremljanje južnega sadja.
Treba je posvetiti posebno pažnjo proizvajanju in izvažanju teh deščic, posebno iz Srbije, kjer je na razpolago zelo dober bukov les.
Zaboje izdelujejo v Sloveniji: 1. gozdarski urad barona Borna v Tržiču, in sicer 30 vagonov letno, poleg tega 300 vagonov desk in 30 vagonov dog.
2.	grajsko Holovška lesna industrija Feliksa Stare v Radomljah izdela okoli 120 vagonov zabojev, med njimi 70 vagonov zabojev za slive (to znaša okoli 300.000 komadov) ter 100.000 do
500.000	komadov desk za opeko. 3. Josip Lenarčič na Vmiki more izdelati dnevno 800 do 1000 zabojev za slive, poleg tega 200 m2 furnirja in 30 m3 desk. Poleg naštetih obstojajo še druge manjše firme.
Škatljice iz luščene jelovine za mazilo za čevlje in zdravila izdeluje tvrdka »Vintgar« na Bledu. Škatljice iz luščenega bukovega lesa izdeluje tudi g. J. Šutej v Zagrebu, iz luščenega lipovega lesa pa »Una«, d. d. v Bosanski Dubici in pama žaga in tovarna škatel j v Podgorcih (Bosna).
Na debelo proizvaja vse vrste zabojev družba za gozdno industrijo v Do-belini-Drvarju. Izdeluje zaboje za slive, jajca, meso, pivo, zelenjavo, konzerve itd. Zaenkrat dela za domačo potrebo, pripravlja se pa za izvoz.
Izdelani zaboji so take kakovosti in na razpolago v taki količini, da je vsak uvoz nepotreben in škodljiv.
(Dalje sledi.)
Glavna zaloga
F. ŠIBENIK - LJUBLJANA
Trgovina.
Statistika insolvenc v Avstriji. Po neki uradni statistiki iz Dunaja je bilo v prvem polletju 1924 prijavljenih v Avstriji 1236 insolvenc, proti 600 v celem letu 3923 ali 15 v celem letu 1922.
Bolgarska vnanja trgovina. Po bolgarskih statističnih podatkih je Bolgarija v prvih petih mesecih tega leta uvozila robe v vrednosti 2.284,723.169 levov proti 2.100,291.871 levom v istem času pro-šlega leta. Izvoz iz Bolgarske v prvih petih mesecih tega leta je znašal 708,095.526 levov proti 1.253,757.207 levom v prvih petih mesecih prošlega leta. Od uvožene robe je na prvem mestu tekstilna, nato kovine in izdelki iz njih, stroji, instrumenti, kože in izdelki iz istih. Pri uvozu je na prvem mestu Nemčija, Italija, Anglija, Avstrija, pri izvozu pa Francija, Nemčija, Avstrija, Jugoslavija, Italija, Amerika in Švica. Pasivnost bolgarske vnanje trgovine je zelo velika ter je znašala za gori omenjeno dobo 577 milijonov, prošlo leto pa 847 milijonov levov.
Nemška trgovinska pogodba s Španijo.
—	Nemški listi kritizirajo sklep prve nemške trgovinske pogodbe s Španijo, glasom katere se je dovolilo Španiji največjo ugodnost, medtem ko ni mogla
doseči Nemčija niti največje ugodnosti niti vezanih tarifnih postavk. Listi se uprav čudijo, da se je doseglo tako malo.
Budimpeštanski trgovei proti plačilu najemnine. Društvo peštanskih trgovcev je imelo dne 28. julija t. 1. veliko inani-festacijsko zborovanje, na katerem so bile zaatopane vse interesne skupine trgovine in industrije. Zborovanje je zahtevalo, da se dovoli plačanje najemnin za poslovne lokale v mesečnih obrokih. To zahtevo se je utemeljilo s tem, da ne morejo trgovci pri splošni stagnaciji na 25% mirovne paritete valoriziranih najemnin za poslovne lokale hkratu plačati.
Trgovinska bilanca Češkoslovaške. —
Češkoslovaški »Venkovc priobčuje o gospodarskem položaju Češkoslovaške obširen članek, v katerem ugotavlja, da ne glede na zaposlenost češkoslovaške industrije ni vendar češkoslovaška trgovinska bilanca tako aktivna, kakor bi se pričakovalo. Vzrok za to je iskati v špekulativnem uvozu moke in žita. Zato so tudi valutne rezerve manjše nego v istem času prošlega leta. Razen tega je financiranje sladkorne kampanje s pomočjo inozemskega kapitala povzročil* oslabitev valutnih rezerv.
Posredovalnica za službe Slovenskega trgovskega društva >Merkur< v Ljubljani
ima vedno na razpolago vse vrste trgo* skega personala in posluje za poslo-davee brezplačno. Vse gg. trgovce, kakor tudi ostale podjetnike prosimo, dn pri njih izpraznjena mesta vedno prijav-ljajo na naslov: Posredovalnica Sloven skega trgovskega društva »Merkur« * Ljubljani (telefon št. 552).
Obrt.
Oddaja izdelovanja bluz za orožnike.
Pri komandi 8. žandarmerijskega polka v Ljubljani se bo vršila dne 13. avgusta t. 1. druga ožja ustmena licitacija zaradi izdelave bluz za orožnike in sicer v količini do 50.000 Din iz od države dostavljenega sukna, eventuelno tudi ostalega blaga in potrebščin, 6e se te licitacije udeleže vsaj 4 interesenti. Natančni, v smislu zakona sestavljeni pogoji so interesentom najpozneje do 12. avgusta t. 1. med uradnimi urami na vpogled v pisarni poveljstva 8. žandarmerijskega polka v Ljubljani, Bleivveisova cesta 3, pritličje, desno. Neobhodno potrebno je, da se interesentje že preje informirajo in v glavnem, da si pravočasno preskrbe potrebne dokumente, ker legitimiranje s čisto navadnim starim obrtnim listom ne zadostuje. Dajanje pojasnil itd. na dan licitacije je izključeno.
Promet.
Nova klasifikacija tovornega blaga na državnih železnicah Prometno ministrstvo naznanja, da se bo pri generalni direkciji državnih železnic izvršila nova klasifikacija provizoričnega značaja z veljavnostjo do definitivne klasifikacije. Ravnateljstvo je zaprosilo gospodarske kroge za informacije, ki se bodo obrav-navavale ločeno. Med drugim se je od gospodarskih krogov tudi zahtevalo sledeče podatke: Cene blaga za 100 kg ali za 1 vagon pred vojno in sedaj in vozne cene v procentih vrednosti blaga pred vojno in sedaj. Ministrstvo pripravlja lasten tozadevni predlog, ki bo tarifnemu odseku predložen v prvi seji.
Tarifami sporazum med Češkoslovaško in Italijo. — »Tribuna« poroča, da so se pogajanja, ki so se vršila v Rimu za redukcijo italijanskih železniških ta-rifov na korist češkoslovaških industrijskih proizvodov in češkoslovaških poljskih pridelkov, končala srečno in da nova konvencija stopi v veljavo takoj, ko jo bosta obe vladi ratificirali.
Izvoz in uvoz.
Izvoz živine preko Rakeka. — V teku meseca junija t. 1. je bilo izvožene v Italijo preko Rakeka živine: 2366 konj, 2475 volov v teži od 300 do 500 kg, večinoma za delo, 258 bikov 300—600 kg po komadu, 475 plemenskih krav v teži 300
do 600 kg po komadu, 1056 juncev od 150 do 200 kg po komadu, 73 mladih telet (40 do 50 kg po komadu), 42 debelih svinj v teži 200 do 250 kg; 40 vagonov ali 42.304 glave- perutnine.
Denarstvo.
Oficijelni tečaj dinarja za avgust. Finančni minister je z odlokom st, 21.320 z dne 23. t. m. določil sledeče tečaje za preračunanje, ki veljajo od 1. do 31. avgusta t. 1.: 1 napoleondor 304 Din; 1 turška zlata lira 343 Din; 1 angl. funt 364 dinarjev; 1 dolar 83 Din; 100 francoskih frankov 426 Din; 100 švicarskih frankov 1520 Din; 100 grških drahem 150 Din; 100 ital. lir 359 Din; 100 čsl. kron 246 dinarjev; 100 ogrskih kron 0.0107 Din; 100 rumunskih lejev 137 Din; 100 bolgarskih levov 61 Din; 100 pezet 1107 dinarjev; 100 hol. goldinarjev 3164 Din; 100 danskih kron 1340 Din; 100 avstr, kron 0.1175 Din; 1,000.000 Poljskih mark 9 Din; 100 belgijskih frankov 380 Din. Po tečajih se preračunajo vse objave v zlatu in v tuji valuti, kakor tudi vter-jatve taks na podlagi zakona o taksah, kakor tudi vplačila pristaniških pristojbin.
Avstrijski šilingi. — Avstrijska Narodna banka je dala v promet dosedaj
2.6	milijonov šilingov. Celokupni kontingent, ki se mora emitirati postopoma, bo dosegel 6.6 milijonov šilingov.
Obnovitev pogajanj o privatnih dolgovih med Čehi in Rumuni. Kakor se poroča iz Bukarešte, bodo pogajanja med rumunskimi dolžniki in češkoslovaškimi upniki obnovljena in se imajo v kratkem nadaljevati. Celokupen iznos rumunskih dolgov znaša približno 30 milijonov češkoslovaških kron. V merodajnih čeških krogih se pričakuje, da bodo pogajanja vodila to pot do ugodnih rezultatov.
Porast denarnega prometa na Madžarskem. — Denarna cirkulacija v tretjem tednu meseca julija t. 1. se je zvišala za 20 milijard kron. Generalni komisar Smith je dal od inozemskega posojila državi na razpolago 264 milijard kron.
Nor denarni sistem na Poljskem. — S 1. julijam t. 1. je poljska marka izgubila legalno plačilno moč. Denarna edi-nica Poljske republike je danes zlotjr, ki vsebuje približno tretjino grama čistega zlata. Zloly se deli na 100 grošev. Kujejo se komadi za 100, 50 in 10 zlotov. Srebrn denar za 5, 2 in 1 zloty. Denar iz nikla za 50, 20 in 10 grošev, denar iz brona za 5, 2 in 1 groš. Zlati denar vsebuje 900 delov zlata in 100 delov bakra. I* 1 kg take zmesi se kuje 3100 zlotov. Te>-žina komadov za 100 zlotov znaša 52-25806 g. Premer komada je 35 mm. Srebrn denar vsebuje 750 delov srebra in 250 delov bakra. Zastopnik poljske vlade je nedavno sklenil pogodbe z večjimi amerikanskimi producenti srebra za nakup 3.2 milijona unč zlata. Poljska vlada je naročila, da se kuje srebro v Ameriki in dobiva nato gotov denar, vsega 12 milijonov komadov po 1. zloty in 6 milijonov komadov po 2 zlota.
Razno.
Imenovanje naše delegacije za trgovinska pogajanja v Avstrijo. Bivši mini-nister zunanjih zadev dr. Ninčič in zunanji minister avstrijske republike dr. Griinberger sta na zadnjem sestanku na Dunaju sklenila, da se začnejo takoj pc< sklenitvi trgovinske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo, trgovinska pogajanja z Avstrijo. Takoj po končanih pogajanjih z Italijo se je razpravljalo v interesira-nih ministrstvih o sestavu naše delegacije. Za šefa delegacije se je imenovalo, kakor poročajo beograjski listi, gen. ravnatelja carin n. r. Savo Kukiča in kot delegata, bivšega mariborskega velikega župana g. dr. Ploja ter seketj-skega šefa v trgovinskem ministrstvu dr. Miloša Radosavljeviča. Eksperte se bo imenovalo v teku tega tedna. Pogajanja se bodo vodila na Semeringu in se začnejo najpozneje tekom prihodnjega tedna.
Posvetovanja glede načrta o Gospodarskem svetu. — V Rimskih Toplicah so se vršila v ponedeljek, torek in sredo posvetovanja zastopnikov trgovskih
RAZŠIRJAJTE »TRGOVSKI LIST"!
in obrtniških zbornic glede definitivne redakcije načrta o Gospodarskem svetu. Ljubljansko zbornico je zastopal g. Mohorič, zagrebško g. dr. Čuvaj, beograjsko trgovsko zbornico g. dr. Marodič, industrijsko pa g. dr. Popovič.
Vprašanje izpraznitve Porurja na londonski konferenci. — »Times« poročajo, '•■da se je začelo razpravljati med načel-niki delegacij o vprašanju vojaške izpraznitve Porurja. Komisija pravnikov, ki ima proučiti način povabila Nemčije na konferenco, je sklenila pozvati repa-raeijsko komisijo v London, kjer bi razpravljali z Nemci o Dawesovem načrtu v mejah svojega delokroga. Predlog za izpraznitev Porurja drži še vedno francoske kroge vznemirjene. Mac Donald ; je predlagal Herriotu, da bi se izpraznitev Porurja izvršila tekom šestih mese-< cev po udejstvitvi l)awesovega načrta.
Razstava konj na Ljubljanskem vele-
• sejmu. Po soglasnem sklepu Kmetijskega odseka Ljubljanskega velesejma se priredi na dan 24. avgusta t. 1. samo razstava konj. Razstava gove]e /i\ ine se je morala na podlagi došlih prijav za letos iz raznih tehtnih vzrokov opustiti. Priglasila za razstavo konj se sprejemajo
• se do 5. avgusta t. 1.
Ustanovitev agencije Ljubljanske kreditne banko v Logateu. Ustrezajoč želji
• Samošnjih interesentov bo otvorila Ljubljanska kreditna banka dne 1. avgusta i. 1. v Logatcu agencijo, ki se bo nahajala tik kolodvora v hiši g. Serinija in se bo bavila z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.
Letina krompirja. Ministrstvo za poljedelstvo in vode je zbralo podatke o letošnji letini krompirja. Iz pregleda se da posneti, da bo letina krompirja zelo
-	dobra, tako da ne bomo samo krili domačih potreb, ampak da nam ostane še
• višek 1500 vagonov, ki bo na razpolago za izvoz. Osobito dobro letino krompirja pričakujejo v Srbiji in Sloveniji. Predvideti je, da bo imela samo Srbija 700 do 800 vagonov krompirja na razpolago za izvoz.
Žetev Madžarske. — Poljedelsko mi-j uistrstvo je objavilo novo poročilo o sta-i nju madžarske žetve. Izgledi so z izjemo t □ vsa nepovolljni. Upa se, da bo letošnji pridelek vendar dosegel sledeče množine: pšenica 14.63 milijonov meterslrih stotov (lani 18.42), rž 6.42 (7.94), ječmen 3.51 (5.93) in oves 2.82 (3.98). Suho, toplo vreme je bilo sicer za košnjo ugodno, toda za poletna žita je bilo neugodno. Končno je slabo vplivalo tudi mezdno gibanje poljedelskih delavcev.
Italijanska premogovna cona v Rusiji.
—	Iz Rima poročajo, da se skoraj zaklju-*>:-ži italijansko-ruski sporazum za obsežno premogovno cono v Donu. Italijani so prvotno mislili, da dobe pravo in lastno koncesijo, da bodo sami gospodarili na coni, toda sovjetska vlada predlaga sedaj nekak italijansko-ruski konsorcij, ki ■ dobi premogovno cono v najem za določeno število let. Italijani pa se tega podjetja vendar vesele, da bi se tako izognili glede premoga nadaljnji odvisnosti pri Angliji, Franciji, Belgiji itd.
Francija išče stike z Rusijo. — Francoski listi poročajo, da je ministr. predsednik Herriot imenoval posebno komisijo, ki bo proučevala možnost gospodar-
skih in finančnih stikov s sovjetsko Rusijo. V to svrho se bo komisija podala v London, da sliši mnenja angleških privatnikov o svojih dosedanjih izkušnjah s sovjetsko Rusijo.
Polom »Kaufmannische Bank« na Dunaju. Avstrijska »Kaufmannische Bank« je obvestila časopisje, da je primorana izza 29. julija t. 1. zapreti svoje blagajne. Pred 8 dnevi se je v nekem dunajskem večernem listu sporočalo, da se nahaja »Kaufmannische Bank« v resnih težko-čah in da ni v stanu zadostiti svojim potrebam. To poročilo je povzročilo velik run na bančno blagajno. Banka je morala prve dni preteklega tedna zadostiti velikim izrednim zahtevam. Obrnila se je na Narodno banko, ki ji je dala vsa sredstva na razpolago, da bi mogla zadostiti posledicam, ki bi jih mogel imeti run. V resnici se je bilo zadostilo vsem zahtevam in proti koncu tedna je razburjenje ponehalo. V daljnjem razvoju se je pa moralo ugotoviti, da so se sredstva banke vsled velikih izplačil izredno skrčila in da banka nikakor ne more zadostiti zahtevam. Tako se je banka čutila primorana, da je storila sklep, da z 29. julijem t. 1. ustavi plačila in da prosi trgov, sodišče za poslovni nadzor. Ako bi trgov, sodišče temu ne ugodilo, bo morala banka likvidirati. Banka se je ustanovila 26. februarja 1923 s kapitalom 2 in pol milijard avstr. kron.
Graški velesejm. Velesejm v Gradcu se vrši letos od 30. avgušta do 8. septembra. Z velesejmom bo združena tudi lovska razstava.
mm&ea eamesmasmeii MHJDOiUPC
raes&£
J
Tržna poročila.
Novosadska blagovna borza (29. julija). Pšenica: baška, stara, 420—430; pšenica baška, nova od 410 do 420. Ječmen: 310—320. Turščica: 275—280. Moka: baza »00> 620—630; >0« 615 do 625; »2« 565—575; >5« 515—525; »6« 455—460. Otrobi: 205—215. Skupni promet 128.5 vagona; od tega 1 vagon stare pšenice, 11 vagonov nove promptne pšenice, 81 vagonov nove pšenice za avgust-september, 4 vagoni turščice, pol vagona molče, 8 vagonov ovsa, 15 vagonov otrobov. Tendenca čvrsta.
Dunajski svinjski sejem (29. julija). Dogon 8662 komadov; od tega lz Jugoslavije 941. Notirajo za 1 kg žive teže v tisočih aK: debele svinje 20—25.5, mesnate 20—24.5. Debele svinje so napram prejšnjemu tednu poskočile v ceni za 500 aK pri 1 hg.
Porast cen za kruh na Dunaju. — Zbog naglega porastka cen za žito v zadnjem času bo moralo priti do novega porasta cen za kruh. Ta porast bo znašal približno 300 kron za vsak hleb.
Tržišče kave. V splošnem je tržišče kave še precej živahno. Sedaj se napolnjujejo zaloge. K živahnosti kavine-ga trga je veliko pripomogla statistika svetovnih zalog za 1. julij tega leta. Po
podatkih tvrdke Duwing et Zoonen znašajo te zaloge 5,071.000 bal proti
8,639.000	balam prvega julija 1922. Svetovni konzum kave za 1924-1925 se ceni na 20 milijonov vreč, ki bo pokrit sledeče:
Zaloge	1 julija 1924	.	.	.	5,000.000	bal
Preostanek letine 1923-24:
v San	Paulu.................. 3,500.000	bal
Letina	1924-25	Santos	.	.	.	7,000.000	bal
Letina	1924-25	Rio ...	.	2,500.000	bal
Pernambuco, Bahia, Victoria,
Milds . .	 .......... 6,000.000	bal
Skupaj 25,000.000 bla
Kar se tiče letine Santos je številka nekoliko pretirana, ker ista ne more dati več kot 5,500.000 bal
Mast in slanina. Cene ameriške masti dnevno skačejo. Zadnji mesec so narasle za polnih 5 Din pri kg, tako da uvoz zadnjih 8 dni zastaja. Nabavna cena za uvoznika bi bila 31.50 Din, dočim se preje kupljena roba prodaja še pod to ceno. Dasiravno zaloge ameriške masti niso velike, se mora računati z daljnim poviševanjem. V zagrebu je cena ameriški masti v sodih po 50 kg na debelo 30 Din, v zabojih po 2 kanti a 25 kg 30 dinarjev, domača mast 33—35.50; slanina sveža 30—32, slanina debela suha 36 Din, hamburška 34, v Beogradu: mast 28—28.50, slanina 28—29. Cene olju se pri nas še niso znatno spremenile, na svetovnem trgu pa je ta roba precej čvrsta.
Rumunski petrolejski trg. Kljub nazadovanju valute, so ostale cene na petrolejskem trgu stacionarne, četudi z nekoliko nestanovitno tendenco. Cene v notranjosti so znašale 1. julija: Brutto nafta oferti 27.700 lejev za vagon; lahki bencin oferti 9.60 (prošnja 9.50), denatu-riran bencin 4.70 (4.60), svetilno olje 3.40 (3.30), vse cene v tovarni ali rafineriji. Izvozne cene: lahki bencin 10.30 (Konstanca 12.10), težki bencin 7.20 (8.80), svetilno olje 3.50 (4.25), moto-rine 3.60 (4.90).
Dobava, prodaja.
Oddaja kožuhov v popravilo. — Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici ima oddati 900 kožuhov v popravilo ter sprejema do 4. avgusta t. 1. tozadevne ponudbe.
Dobava cementa. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 16. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 30 vagonov cementa.
Dobava blagajn. — Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 22. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 32 blagajn (Panzer).
Dobava stavbenega lesa in drugih lesnih izdelkov. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 22. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 645.500 m3 raznega mehkega stavbenega lesa in raznih drugih lesnih izdelkov.
Dobava kompozicij za lokomotive in za vagone. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 22. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 5000 kg kompozicije za lokomotive in 5000 kg kompozicije za vagone.
Dobava sena. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo sklenila dne 22. avgusta t. 1. direktna
pogodba glede dobave 480.000 kg sena.
Dobava bukovega oglja. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 23. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 60 vagonov bukovega oglja.
Dobava železne pločevine. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 23. avgusta 1.1. ofertalna licitacija glede dobave železne pločevine.
Dobava tračnic. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 21. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave tračnic (»feniks«).
Dobava spojnic (netov). — Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 26. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 28,000.000 komadov okroglih spojnic za stroj.
Dobava smirkovega platna in papirja, steklenega papirja in karborundum-praška. — Pri ravnateljstvu državne železnice v Sarajevu se bo vršila dne 25. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave večje količine smirkovega platna in papirja, steklenega papirja in karbo-rundum-praška.
Dobava krušne pšenične moke. — Pri intendanturi Drav. divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 18. avgusta t. 1. ponovna ofertalna licitacija glede dobave 300.000 kg krušne pšenične moke (tipa 80%).
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornic« v Ljubljani interesentom na vpogled.
za
sadje
kakor tudi vse vrste papirja priporoča
Kastelic in drug
Trgovina s papirjem na veliko
Ljubljana, Miklošičeva cesta 6
Veletrgovina v
v Ljubljani
priporoča
Špecerijsko blago
raznovrstno žganje moko in deželne pridelke
ret »Enovrstno
rudninsko vodo
Lastna pražarna s« kavo in mlin da diiava s električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
Priporočamo:
los. Peteline i
s
S	LJUBLJANA,	|
Sv. Tetra nasip 7.
® Najboljši šivalni stroji v vseh R opremah Gritzner, Adler za J r*dbiasko ia obrtno rab«, * JE istotam igle, olje ter vse po- o a tamen« dele za vse sisteme. S •	Ba gr os!	»
ŽLICE, VILICE,
kuhinjske in žepne nože, jedil- ■ no orodje, pipce, škarje, žepna g ogledala, ustnike za cigarete, J|| pipe - mornarice, merila Ipo- ■ šcti), »Ilirija«, »Jadran« čistilo, ■ leščilo, mast in apretura za g| usnje, olje za šivalne stroje, K črnilo in gumi - arabikum na ■ debelo pri tvrdki	£
Osvald Dobeic, Ljubljana, ■ Sv. Jakoba irg št. 9.
ji
TISKARNA. „MERKUR"
Trg. - Ind. d. d. IJlIBLjANA Telefon St. 55J SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠT. 13 Tiska Časopise, knjige, poset-nlce, brošure, letake, ce-nlke, pravila itd. Itd.
Lastna knjigoveznica
Ivi Jo & i,
lam
fiuinntdiL
Priporoča svojo bogato zalogo:
Pisalnih strojev „ADLER“ in „URANIA“.
Šivalnih strojev
za rodbine in obrte.
Voznih koles:
DDrkopp, Styria, Oralno kolo (tVaffenrad). ------------ Ceniki	zastonj In frnikol
TRGOVSKA BUNKA D. D
j PODRUŽNICE:
UUBUANA
Maribor, Novo mesto Rakek, Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Dunajska c. 4 (v lastni stavbi).
KAPITAL in REZERVE Din 18,300.000 —
IsvrinJe vse bančne poste najtočneje in najkulantneje.
Brsojavl: Trgovska	Telefoni: 159. 146, 458
Konjice
Meža-Dravograd
VIL Dunajski mednarodni velesemenj
7. do 14. /Sff\ 7. do 14.
septembra ! i J septembra 1924. Vlil/ 1924.
IJUBIJAKA ^
Veleli-gro vina Sslta in mlevskih Izdelkov
priporoča iz svoje zaloge vse vrsie pšenične moke najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne in ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižo*
■ in druge poljske pridelke
Telefon štev. 449. Brzojavi: VOLK. zahtevajte ponudbe: i
naznanja, da bo
v Logatcu tik kolodvora v hiši gosp. Serinija
PO VOLJNA NAKUPNA PRILIKA ZA VSE STROKE.
Najbogatejša izbira ! Brezkonkurenčne cene !
Velik uspeh Dunajskega spomladanskega velesemnja 1924. leta 100.000 kupcev.
Velika glazbena in gledališka proslava mesta Dunaj.
Pojasnila dajejo:
Wiener Messe Wien VII ter častno zastopstvo v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg štev. 4 in Josip Zidar.
pod naslovom
in naramnice
lastnega proizvoda oddaja na veliko 30°/o ceneje kot iz inozemstva IVAN SAVNIK - KRANJ
Slovenijo.
Na željo se pošljejo vzorci! OzorSni velesejm v Ljubljani Pav. H 327.
ter priporoča isto za vse v bančno stroko spadajoče posle.
svetoane znamka
Za tovarniške potrebe
g la kožne jermene kg Din 138'—
i«
Za gospodarske potrebe
1 la kožne jermene kg Din 133*—
S	dobavlja
Nabavno središče za poljedelske stroje:
H Krunoslav Stj. Jakovlic k. d.
Glavno zastopstvo:
International Harvester Company of America, Chicago.
H Zagreb, Martičeua ulica 14.	Brzojavi:	Polj	ost	roj.
ffBBBBBBBBflBBBBflBBBBflBBB
nudi po najnižji dnevni ceni promptno tvornica „Split“ del. dr. za cement Portland iz skladišča v Ljubljani, Aleksandrova cesta štev. 12.
prodaja
'PREMOG
Iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premogi in koks
vsake vrste in vsakega izvora fer priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
Prometni zavod za premog d.d.v Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 15, II. nadstr.
% Veletrgovina
|	kolonijalns
m	i*>
\	špecerijske
«	robe
Zaloga KLAVIR) EV
in pianinov najboljših tovarn Bosendorfer, Ehrbar, Czapka, Holzl, Schweighofer. Stingl i. t. d. — Tudi na obroke.
Jerica Hubad roj. Dolenc, Ljubljana, Hilšerjeva ul. 5
tovarna
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
: naifinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina.
ZAHTEVAJTE PONUDBO!
Tehnično in higijenično naimoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. la, II. nadstropje.
| Zalo c a S g	sveže pražene	\
g kave, dletih dišav 1 S In rudninske vode	|
S Tožna in solidna postrežba S |	Zahtevajte ceniki	\
&UHHmBHIIBaaaWB2;iaBilf
Malinovec
Maribor, Glavni trg 5 trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in ulito posodo, porcelanasto, kameni-nasto in stekleno robo.
Na debelo I	Na	drobno	1
pristen, naraven 1 kg 20 dinarjev
lekarna d. G. Piccoli v Ljubljani
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavke: Kredit Ljubljana	Telefon	štev.	40,	457,	548
depositi itd, itd.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-induslriiske d. d.
Lastnik * izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-indusirijska d. d., Ljubljena. - Odgovorni urednik F. JERAS.