M&a}e wait C C tríele in • po&ntao »red atí tf Maribor« s poši^oajea
í-i* dom ta celo lato 12 di», J«ta 7 din., čtirl lets \a din, 1 xten )ugos!uvi¡p / iS din. Naročili m poaijs Va» apiavnmivo „Slerfcc siega t3ospoderja" f Mari-_ (voiu, X®h;í .•«.. ¿«sia 51. 5. List Sa?	do oci-
povedL	s se pla-
čuje * r.í >v ej.
Tefefon intcrsrV št 11.3.
Poteunexna'ltotWiá «ene 2 ki sul oH 9« gwrn."	lil <r| 88» páHtoUrana.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO

Maribor«, due 33,	IBvSfiS.
Uredništvo; Koroška ce»!» št 5, Rokopisi se ne vračajo. UpravniSfčo spi efer ma r.arofcdno, inserate t* reklamacije. Cene inser-tom po dogovoru. Za t«afe krito e oglase prtm->T*» popast Ne zaprle roSlmv» ctje s» poštnine prost«, Čekom! rečrn poStnega crada LJubljana št 10.60&
Telefon Sntemrban št. Hi
56. letnih.
Eden najplemenitejših papežev v agodovini, Benedikt XV„ je umrl dne S2. t. m. ob 6. uri z]utraj, Raini pa-tež vpopre] Jakob Della Chiesa) je bil «rojen 21. novembra 1854 iz plemenite rodovine v Pegi i blizu mesta Genova, fr Genovi je študiral gimnazijo in postal leta 1874 doktor prava, nakar se posvetil bogoslovnim študijam. V maSnika je bil posvečen 21. decembra 1876. Kot mlad duhovnik jo Se študiral v Rimu cerkveno pravo in napravil iz tega predmeta doktorat. Papež ■Leon XI11. ga je poslal kot tajnika papeževega zastopstva v Madrid na fepansko, kjer je ostal do leta 1887, Iz Madrida je prišel za tajnika v pape -ievo državno tajništvo v Rim. V tej »lužbi je ostal do leta 1907, ko je bil •d papeža Pija X, imenovan za škola» i? Bologni. Papež Pij ga je imenoval £5. majrtika 1914 za kardinala. Istega 2eta po smrti Pija X, je bil izvoljen 8, »eptojnbrk za papeža.
Nad vs® plemenito in blago srce rajnega Sv Očeta se je razkrilo pred svetovno javnostjo za časa vojne. Ni-kdo se ni toliko nrieadjal za ljubezen
in spravo med narodi kot rajni papež, ki je kot pospešitelj svetovnega miru užival do svoje smrti v vseh evropskih državah velik ugled, Ker v svetovnem metežu ni mogel po svo^i srčni želji takoj spraviti med seboj kačje sprtih narodov, je obrnil vso svojo t>krb ujetnikom, ranjencem, preganjanim in bolnikom. Glede skrbi za ujetnike ni poznal politike, ampak stotiso-či, ki so so zatekli pod njegovo očetovsko okrilje, so našli pomoč. Benedik -tova očetovska ljubezen je obsegala za časa vojna enakomerno ves svet.
Neumorni skrbi papeža Benedikta se ima mnogo, mnogo ujetnikov in bolnikov zahvaliti za svojo rešitev.
Za Benediktovo delo ljubezni so se mu zahvaljevale vse države.
Po sklenjenem svetovnem miai je obrnil rajni papež svojo očetovsko po-
S zornost na gladno Rusijo in stradajo S če otrok».
Ruski pravoslavni patrijarli Ty-
! thon se je po izbruhu grozne ruske lakafo zatekel tudi s prošnjo za }*>-moč do rajnega papeža, ki jo poslal izstradani Rusiji milijonske svote za nakup Živil,
Leta 1921 od 1. decembra naprej j >e začel rajni papež nabirati po celem i svetu za izstradano deco v NemOiji, v * Avstriji, Poljski, Madžarski, Jugoslaviji, Bolgari?*, — da v vseh evropskih državah, ki so trpele vsled vojne. Papeževa zbirka za gladno deco je znašala IG milijonov lir. So več kot v denarju, pa je podaril rajni Sv. Oče nbogi deoi v obleki, periiu in zdravilih. Kratko pred svojo smrtjo je začel drugo zbirko za osirotele otroke, ki se bo tudi po njegovi smrti nadaljevala.
Benedikt XV, je imel torej zelo blago srce in je ob vsaki priliki daroval ubožcem velike svoto tudi iz la-
stnih sredstev, a ni rad videl, akc se >8 pisalo o njegovi darežljivostl.
Povdariti pa tudi treba, da jo bil pokojni papež ganljivo pobožen duhOr vnik, ki se je v času svojih najvišjih ! služb prostovoljno bavil z dušnim pa-stirstvom.
O bolezni rajnega je znano, Ha se jo 27. decembra minulega leta občutno prehladil, ko je vstal ob štirih zjutraj ter šel maševat. Od tedaj je za -čel kašljati, a je še vedno vršil svojt posle. Minuli petek zvečer pa se ga 'O lotila influenna, katere ni prebolel pri svoji že naravni felesni šibkosti, Z rajnim papežem je nehalo biti očetovsko srce, ki je gorelo ljubezni do revaih, zatiranih in osirotelih celega sveta. Kot medvojnega papeža , ki je junaško ^odvzel vs6 korake, da spravi narode in olajša vojno gorje, bo ostal nesmrten v svetovni zgodovini«
Za nedeHeno Slo^nijo,
Pred dobrim tednom is v Beogra-ttu razpravljal odbor za razdelitev dr-lav» o velevažnem vprašanju: kako treba urediti Jugoslavijo, da bi odgovarjala razdelitev določbam centralistične ustave in željam vladnih «trank. V tem odboru so zastopane »se stranke, tudi protivladno. Govorici so zastopniki demokratov in railika Lov, toda na splošno začudenje se niso izražali v imenu svojih skupin, iemveč v lastnem. Iz postopanja radikalov ;n demokratov je torej razvidno, da stojijo danes pred centralizmom in
rne morejo, ozir. ne znajo uveiijavi-Koliko hrupa so dvigntili liberalni ^demokratski) in radikalni listi, ko je «krpucana in podkupljena vladna večina izglasovala central.stično ustavo, ¿Naši nasprotniki so mislili, da bodo celo državo kar črez noč tako „pre-ntodiali", da bo imela v Sloveniji o-aaako kee, kakor v Makedoniji, in na flrvatakem podobno o..emu v Vojvodi_ ni. Državo so v smislu členov vidov-idanske ustavo na papú'ju raadelili v 2fc takozvanih „oblasti." V ustih so iaieb neko nejasno in megleno „samoupravo", na tihem pa so si med seboj razdeljevali resnično oblast« Usto o-
blast, katero so odvzeli ljudstvu g porogljivo pripombo: Kaj pa hočete, saj so ljudski zastopniki, poslano» vladna j večino, privolili,! da razparceiiramo ; državo in odvzamemo ljudstvu samo- j upravna vajeti! Kakor konjeuarei so se spravil» nad naše cvetoče dežele Cn sedaj jih hočejo raztelesiti, razmesa-riti po svoji volj'!
liroienig proti neraz&IJoni Sloveniji.
V razpravo o razdelitvi države so posegli razni govorniki.. Sooijalni demokrat DCvac (Hrvat) je iziavil, da nima nikakih razlogov proti nerazdeljeni Sloveniji, pač pa bi se morala po mišljenju socijahih demokratov razdeliti Hrvatska. Divae }e svojo zahtevo utemeljil z dejstvom, da prebivajo na Hrvatskem Srbi in Hrvati tako m« šano, da ni mogoče določiti prave razmejitve. Za Divcem se je Oflasil k besedi pravosodni minister dr. Laza Markovi* (radikalieo), ki je bahato po-vdarjal, da nudi na&s* oenlraiistšstii-na ustava „najboljšo samoupravo, kakršno bi morali svatu stavili za vzor"« Tei trditvi! s» j« odločno aoperslavll naš poslanec dr. Hohnjeo. Zabrusil j® ministru: „Gospod minister, oprostite, Vi ste tako pameten človek, da tega
sami ne more!« verjeti. Ako ste vzeli za vzor Francijo, morate vedeti, da gre danes tudi na Francoskem močno strem'j en je za tem, da sa državna u-prava preustroji in da se ustvarijo ve likii»*f.flK>iipvavBe oMiastJ ali regije, kakor jfm tam pravijo. Torej tudi Francozi gredo za tem, da se da ljudstvu resnična samouprava, kar j« 38-ved« tudi v koi\st državi sami." Isto velja tudi v Italiji, kjer je ljudstvo s eentralis'ično ureditvijo držav» skrajno nezadovoljno.
Nato se je vzrepenčil samostojni Drolenig. Ta šlo ve k se je v svoji strankarski in pametnim razlogom kljubujoči strasti po v spel do trditve, da je samouprava, ki jo dajo eeura-listična ustava, veliko večja, nego je bila v avstrijski monarhiji. Drolenig ga j« odločno izjavil za razmesarjen-j« naša. Slovenijo na dvo oblasti.
Dr. Kohnjec pobija Drolonlgovo «tališče.
tTakoi, ko je Drolenig končal, je povzal dr. Hohnjoo besedo. Najprej j» očital Drolenigu, da to ni ras in da izhaja njegova trditev, češ, da nam je v S8danji ustavi zajamčena večja samouprava nego v bivši Avstriji, iz nepoznanja prejšnjega upravnega stan
ja. Priznat' sieer moram, da jo bila tudi bivša Avstro Ogrska ofintralisič-no organizirana, kljub temu tpa je Du-i naj svojča« posameznim pokrajinam v marsikateri panogi uprave in državnega življenja prepuščal ved vpliva, nego Beoerrud. V bivši Avstro-Ogrski smo imeli politično samoupravo, dane« ie nimamo! V deželnih zborih so za* stopniki ljudstva odločali o stvareh, ki v novih „oblastnih skupščinah", kakor jih zamišlja ustava, nikoli ne bo» do prišle na dnevni red; v kranjskem dfc.^lnam zboru n. pr. so pao vedno le kom rtn dr ali Slovenci, in Dunaj se ni vtikat v gospodarsko zadevo, ki jih jo reševala Ljubljana. Nadalje smo imeli samoupravo na polju šolstva, danes je isiotako nimamo. Zadnjo ostanke ljudskega vpliva na šolstvo je pritegnil cc .traiistični Beograd s pomočjo naših učiteljev na sebe in tako so odvzemali našemu ljudstvu polagoma, vse tisto, kar mu j8 pripozfiai celo Dunaj. Novi vladne načri molči o ¿rajnih, o-krajnih in deželnih šolskih svetil^ v katerih ja ljudstvo vršilo svoj vpliv, na razvoj Žcistva.
O kaki samoupravi in vladnem na irtu niti najmanjšega ostanka. Taka „samouprave", kakor jo prediaga een* tralistična vlada, mi ne maramo! Ml
izklad sta otoki».
iht angleškega p*evodel Paulus.
(Dal:».)
Plula je z razpetim glavnim jad -rom proti severu.
Ali sta nameravala upornika jadrati okoli otoka nazaj k tovarišem v našo pristanišče?
Tako sem se popraševal in se ra-fioval ponosne „Hispaniole", ki se ]» bliñéala iu belila v selndnih žarkih tn jgred menoj.
Pa hijioma se Je obrnila proti za-padu, jadra so zatrepetala, lopnila ofl jadrnik — in leno in brez moči je obstala „Hispaniola" in se zibala na valovih. — In zopet so se napolnila jadra z vetrom, zopet jo plula za nekaj minut, se zasukala, — in iznova so *adra prazna udarila ob jadmike in mrtva jo obležala „Hispaniola" —.
To se je ponavljalo nekaj časa — strmel sem in gledal in premišljeval.
Najbrž ni bilo nikogar, pri krmilu, Ce so prišla jadra v veter, so tn napolnila, — kakor hitro pa so valovi ladjo krenili v stran, so obvisela ja.1-ca prazna.
Ali sta zlikovaa zaspala — ? 'Ali *9 drug drugega ubil — ?
Kaj, ko bi šol na krov — ? Spomnil sem se, da smo oustm š» nekaj vode v sodu pri kajuti, tudi vina in žganja je Še moralo biti dovoii v kabini — 2eja se mi je iznosa oglasila z nepremagljivo silo, — skienU sem, da na vsak način obiščem „U:s-paniolo."
Bati se mi ni bilo ničesar. Jadr • niča je bila popolnoma zapuš8t>na, — oiražnlka sta bila mrtva ah p* sta do nezavesti pijana ležala v kabini. Iz-laiika bi ju obvladal iz zvezal, sem ra •unal, in bi storil z ladjo, kar bi s» tli zljubilo —
Id imel sem srečo, „hispaniola" je sicer včasi is*!o zn; lula, če je slučajno prišla v veter, sicer , h je »eno blodila po vaiO^H» ali pa se gugaia na rnestn.
Medtem pa sem laz previdno te® vztrajno pomagal čolniču z veslanjem, četudi me je marsikateri val oškropil s slano vodo. Tok me je nesel vedno bliže, ledji pa ni mnogo pomagal, ko« večinoma ni ležala v »jegovi smeri — amjiak se je obračala na vse strani. Sto metror me je še ločilo od nje, nato še samo petdesc», — in sedaj sem bil ¿isto pod n ;o. Kako vifka in viso-
ka ja bila, ko sem gledal gori k njej iz svojega nizkega čolniča!
Hipoma se je močno zagugala, — njen sprednji del se je nagnil k m¡e- ' ni V nevarnosti sem bil, da me potopi s čolničem vred.
Nisem imel časa misliti.
Kot bi trenil, sem planil kvišku , poskočil od tal in v skoku sunil čol-nič pod vodo. Pri.el sem se za spred-n:i, ležeči jadrnik, ki se je sklonil globoko nad vodo, in se potegnil kvišku, upirajoč se z nogami ob ladijske ste -ne. Se sem visel med nebom in mor -jem, ko sem začni pod seboj zamolkel udarec —■ jadrnioa je butnila v šoln i« ga pogreznila pod vodo.
Vsak povratek Ti j« bil odreza«, na milost in nemilost sem bil iznošen „Hispanioli" —.
XXV.
Splezal sem po jadrnikn, meéen vrl je stresel ladjo Jn padel s»m érez
glavo in vrat na krov.
Nikogar ni bilo rideti. Vse jo bilo umazano in blatno in potrt» steklenice so trVbale «aokrog.
Gledal se» okoli sebe i» premišljeval, kam se nai na'prvo obrnem, ko zasuče veter glavno ¡adro, ki mi je rio sedaj zakrivalo zadnji krov — in taar
sta ležala oba stražnika, oni z rdeč» čopiče, trd in okoren kakor metla, , roko in noge je stegoval od sebe in zo* oje so se mu režali iz zevajočih ust, — in Isracl Hands, naklonjen na pre-grajO, z brado na prsih, z bledim oht-razom in z rokami onemoglo visečimi ob truplu.
Mlake krvi sem opazil' na deskah'. Najbrž sta se s tepla in v pijanosti j» drug drugega umoril, sem premišlje -val in se pre '¡dno bližal.
Kar s» zgane Hands in globoko vadihne. — Torej ni bil mrtev — ?
Njegov vzdih, poln bolesti in sm*< ne slabosti, in njegov propadli obrae sta me globoko genila. Pa spomnil s» sem pogovora, ki sem ga Sal v jabolčnem sodu, in vso usmiljen}» mi je n» mah zamrlo.
Stopil sem do glavnega jadrnik». ,r .jdite sem, gospod Hands!" m® poro ' vo zakličera.
Š težavo je odprl oči in pogledal proti meni. Preveč je bil zdelan, da bi se bil začudil moji navzočnosti. Si druga zinil, le: „Žganje!" jo dejal.
Nisem smel izgubljati časa. Izognil sera se jadru, ki ja spet zajilahr -talo v vetru, i« sem stojjtl po sto1 <*>• eah v kabino.

1, etr&u.
*6u feaiMHfe tm.
*il očemo, d«, vlada ifuilstvo, po svojih ! ravilno izvoljenih zastopnikih, ne pa i eščaea birokratov (vitjih uradnikov), i, i bi morala izvrševali voljo ljudstva in ničesar drugega
Se en razlog g. Droleniga proti nerazdeljivi Sloveniji — tako je pov-darjaJ dr. Hohnjeo — navdaja b za-čudenjem. Drolenig se je v vprašanju o delitvi Slovenijo zavaroval proti sum ničen ju, čei, da g al vodijo slovenski plemenski oziri. Drt Hohnjeo je dal svojemu začudenju nad Drofenigovim izdajstvom svojega slovenskega prepričanja duška v teh le besedah: „Mi Slovenca smo majhno pleme, imamo pa to zaslugo, da smo bali jez jugoslovanska proti nemštvu. Imeli srno strašne boj« proti nemštvm in smo jih tudi iz-vojevali; izgutlii smo sicer mnogo lju1 di, precej se jih je ponemčilo, a več nas je ostalo. Ako hočemo ostati močan jez, moramo imeti nedeljeno Slovenijo. Ako so Slovenijo deli, izgubi tudi ta jea svojo odpornost. Potem pa nastane res nevarnost, da pride v kaki oblasti nimški element do večje vel jave".
Samouprava in razdelitev države.
Poslaueo dr. Hohnjee je nadal> uaglašal, da ni dobro, da je v zakon' skeia načrtu o samoupravi, vsebovan ¿tari avstrijski dvotirni »stem (centralna vlada s širokim delokrogom poteg samoupravnih kronovin). Proti temu sistemu je v Avstriji nastopil o-ster odpor, ker se je pokazalo, da ui dober. Dvotirni sistem dau pokrajinam ir.alo samouprave, državni upravi — k tem pa neodgovornemu urad-ništvu — pa odpira vrata na stežaj. On povzroča ogromna stroške, ljudstvu odvzema pravo samoodločbe \ upravnih in gospodarskih zadevah, in bilo bi dandanes ne samo neumestno, marveč tudi protiljudsko, ako bi se ta predlog uzakonil. Centralizem se ni v nobeni državi obnesel. Ne v Rusiji, ne v Avstro-Ogrski, Italiji in Franciji» mso bili s centralizmom zadovoljni. tV naši državi 60 pa centralizma prav vpeiijah niso in že danes vidimo na vseh koncih in krajih njegove žalostne posledice. Pri nas se uprava od dne do dne poslabšuje, čimbolj se vse centralizira! Odbor za razdelitev države je prvotno sklenil, da bo proučil najprej načrt o samoupravi in da bo še-le potem raipravljaS & rasdelitv: Hržave. Dokler nimamo slike, ne moremo delati okvirja. Kaj pomagajo rac prave, o velikosti posameznih oblasti, o njih številu ild.4 ko pa vladne stran ke še danes ne vedo, kakšna je tlsts samouprava, katero bodo namestili v ta nove oblasti. To je velik pogrešek, ki jasno dokaamje, da zidaj* vi&flttt stranke oelo centralistično atatvbo na rahle temelje negotovosti.
Zagrizen^ zagovorniki ©en ralfe-ma so v svoji zaslepljenosti prifili tako daleč, da ne morejo iz zagate, katero to si napravili. Edina gonilna it-la» k. je ustvarila vidovdansko usta-vo iu oentralizem, je bila neutegljiva želja posameznikov po nadvladi na t ljudstvom. Mi pa pravimo: Slovensko ljudstvu le zrelo dovolj, da samo določuje v okviru svoje enotne Slove® -je v vseh svodih sadevan. MI5 na re-
»«BgggBgg. '.MBJlABLaMBa-aJ..■BHaU.MBBB
Strašno so gospodarili ti ljudje po naših prostorih! Vse kar je bilo pod ključem, so razbili, — aajbrž so iskali zemljevid. Tla so bila polna blat» , ki so ga nanosili iz svojega močvirnega taborišča, stene, nekdaj snažno fobeliene, so kazale znamenja njihc -vih umazanih rok. Kupi praznih in potrtih steklenic so ležali po koteh, — Liveseyeve zdravniška knjige bo bile razmetane po tleh in iz ene so iztrga li polovico listov. Menda so si ž njimi prižigali pipe. Sredi tega nereca ja "visela od stropa temni okajena eve -tilika in širila smrad is	m 4-
110 luč po kabini,
Stot»fl sem v klet.
"Vse Kodčeke se odneei i« »ev*>
Jetno veliko število steklenic Je mani-kak». Odkar sme zapustili „Hlepani*-žo", pač nobeden nporaft:ev menda b£ več troien.
Poiskal sem stevl*ni«fc žganja Hardsa in zase propečeno*, posiUto-nega sadja in grozdja ter kes sira. S temi zalogami sem zlezel nazaj na krov, stopil k sodu z vodo in — pil v dolgih, krepkih požirkih. In tedaj še le sem dal Handsu njegovo Žganje.
Dolgo je vlekel iz steklenice,
bimo nobenega „varuštva" v obliki oentralistične vlade! SlovJ ljudska stranka 96 J© borila, za samoupravo našega ljudstva ves čas njenega obstanka, ona bo tudi v bodoče vodila neizprosno borbo proti vsem, ki hočejo njegovo voljo teptati s papirnatima zakoni in odredbami.
Najvažnejše vprašanje.
Članki o političnem položaju še ne osvetlu.ie.,0 dovolj naših razmer, najboljšo sliko dobimo, če si predočimo dnevno ali tedensko zbirko raznih vesti iz našega javnega in upravnega življenja. Taka Zbirka je najboljši — znak naše dobe in političnih razmer, v katerih živimo. Za primer tu nekaj značilnih vesti iz zadn.ih dni. Naslednja, poljudno sestav^ena zbirka ima pa tudi to dobro, da nam stavi vpra-šanje, ki je danes gotovo najvažnejše.
1.	V Bitolju so zaprli nekaj carinikov, ki so skozi mesce in mesce 0-kradli in ogoljuiali državo ze ¿lObrih g milijonov dinarjev.
2.	Na progi Beograd—Bos. Brod sta dva poštna uradnika iz Beograda že od oktobra sem kcadla in ponever-jala denarna pisma. Pred krafkem so ju zaprli ker sta le malo preveč na
ebelo razsipala z denarjem. Kakor poročajo listi, je že dosedanja, preiskava ocenila tatvino na blizu 30 milijonov dinarjev,
3.	Država pri poštnih markah 0-škodovana za 7 milijonov. Direktor pošte v Sarajevu Dekanič ie radi raz -nih aianipulaci' odstavljen od službe in baje naznanjen državnemu pravdnišf-vu. Našla so se pisma, ka so zanj in za nekega ministra zelo obtežilna.
4.	V Sarajevu se je odkrila tudi iiova afera z vojaškim obuvalom, V njo so zapletene visoke civilne in vojaške osebe.
5.	Pri pokrajinski upravi v Bosni zija velik primankljaj v upravi inva -lidskega denarja. Namestnik Gjurgie-vič daje — ostavko»
6.	Po Dalmaciji, zlasti v okolici Sibenika, Izvajajo največji klateži in lenuh ocganizrani kot „naci .onalis -ti", po pravem „fašisti", pravo diktaturo in strahovlado nad ubogim pre -bivalstvom ter imajo vojaštvo in tudi žandarmerijo na sveji strani,
7.	Po vaseh okrog Siska nalaga orožniški narednik sorodnikom od vo-joftkih obveznikov, ki se niso odzvali, na lastno roke — kontribucije ali bra-hijaJne stroške. Za eno samo vas — Martinska ves — iznaša ta kontribu-ci'a nad 60,000 K in vas mera vzdr-gavati tudi žandarmerijsko patruljo, ki s« je v njei «taborila..
8.	Radikali so si v Bosni sestavili posebno „stranko", da lahke nemotene preganjajo muslimane. Glavna radikalna stranka bo pa seveda še nadalje ostala v dobrih odnošajih s muslimanskimi poslanci.
i. Vojvodinski dob rov 08j ci Hočejo tati svojo stranke, pravijo, da za to, ker so jih radikali, kakor demokrati, sleparili in varali pri razdelitvi zem Ite/
10. V desetih daah tri železntBk» nesreče! — Pci Batajniol skoči vlak
ia tira, ker so bili pragi ea nič, proga zanemarjena, ker je železniško o« sobje zastonj opozarjalo na nesrečo in moledovalo za nov železniški materija! in obnovo tira. Po prvi nesreči se je nekaj popravljalo, koliko je to delo zaleglo, se pa vidi v tem, da je mešs^ ni vTak čez par dni istotam spet skočil s tira — radi slabih pragov. Vsi imajo vsaj kolikor toliko smisla za obupno stan.e železničarjev, samo minister saobračaja ga nima — ne za delavstvo. ne za materijal na svojih progah. Železničarjem je zadnjič sicer rekel, da bi že davno določeni prispevek za obleko lahko dobili, da pa še sedaj niso izdelana pravila o kroju obleke. Torej — kroj še ni določen, zato pa naj dela delavec v kakoršnih ko'I capah, ali pa nag, če to drži v zimi če ne, pa naj razpade, kakor — pragovi po progah, kdo bi se brigal za več ali manj škode.
11 Naša komisija, ki sprejema ra/-znovrstno blago od Nemčije na račun vojne odškodnine je prevzela tudi 250 kg kinina. To je danes zelo dragoceno zdravilo, kg pride na 417 francoskih frankov. Komisija je ta kinin spre jela, oddala ga pa ni — ker je izginil Kam? — Bogzna.
12. Begunci iz Baranje, Srbi, so prišli v Beograd lačni, raztrgani in prezebli, da vidijo, kje so tiste podpore, o katerih se je toliko govorilo, videlo pa niti počene pare.
Bodi za enkrat dovolj. Iz navedenega lahko vidimo, zakaj gre pri nas navzdol na vseh koncih in krajih, ke* nimamo sposobne, poštene in vestne civilne uprave!
„Večno zeleno drevo1' Samostojne kmetijske
(Piše JDže Gungl iz Jarenine.)
Ker se g. Mermolja toliko ponaša s svojim „večno zelenim drevesom", zato prosim cenjeno uredništvo „Slov. Gospodarja", da bi priobčilo, kako je nastalo to drevo, kakšen sad rodi, kakšno listje odpada in kako bo posekano in v ogenj vrženo. .
Ko so stari liberalci, sedaj prekrščeni demokrat je uvideli, da se bli_ ža njih slava in moč koncu, so posku siti svojo zadnjo obupno moč; poiskar li so na deželi vse odpadnike, veriž-nike, zagrizene nemškutarje in brez-verske poglavarje, ter so ustanovili takozvano Samostojno. — Opomba uredništva „Straže^ Dali Bo jim ved milijomov b* ustanovitev stranke). Poglavarji so šli med Slovence s svojim hinavskim evangelijem. 8 gladkimi obljubami so pridobili ne samo fcmetske liberalce in odpadnike, ampak tudi mnoge, katoliško misleč» mo fca in mladeniče. Da bi nas še bolj premotili, so naredili samostojni poglavarji pogodbo s podpisi In prisego, da jih imamo volilo i pravico odstraniti, ako ne bodo delovali v našo korist. To pogodi» so med vožnjo v Beograd izgubili. Pač pa so v Beogradu sa' btevali, da kakor hitro je poslanec od ljudstva usvojen» nima več ljudstvo ne
» Mrijj li« li	M — lil, Upi)
„Ah!" je vaiihnlL „ — Groma, —
i mpak — tegale mi je kodo manjka -
Sedel, sem v svoj kot in jtažinal.
„Rudo ranjen —P* sem vprašal meS dvema grižljajema.
„Da je — onile zdravnik h» krovu, v par urah sem zdrav —! Pa — ko nimam sreče, veste! — In tale človek je mrtev!" Pokazal je na fovari-fea is rdečo čepico. „Ni bfl mornar, tale mož, pa ni bil! — I» — edked sle pa vi prtSii —P"
»Ji« — ?" sem Sej al. „Pošel sem B». krov, da vsa«»» ladje v pese»* , »i3»dsi Sedaj sem vaS kapitan, da to vsai«, — de nadaljnih odredb seve !"
Kisle je glada), rekel pa ni Bič
i Njegov ebra« je dcbival boljšo barvo, &&ravno je ie vedno izgledal zelo mrtvaški in se je njegovo telo pri vsakem KPEtu ladje aazlbalo sedej na eno m sedaj aa dra£>> stra».
„D* fca t* emanim", «em sadalje-v&l, „tehle barv ne trpina na svoji ladji! Snel jih bom! Bolje nobene ko tak*."
In snel sem Črno uporniško zastavo ter jo vrgel črez pregrajo v morje.
„Bog živi našega kralja!" sem za-hlioal in mahaj s klobukom, „Pn kra-
ju je z viiado kapitana Silverja!"
Pozorno in s stisnjenimi trepalnfr-eami me je gledal.
„Mislim, da hočete spet aa suhe*, je dejal končao. „Kaj, ko bi se in) -kila -iT'
„Seveda —i Prav p«*!" sem rekel. „Le kar začnite!"
Sedel sem in iznova posvetil svo-jO pozornost prepečeneu in slaokei? 1 kuhemu grozdju.
»Tale človek", je nadaljeval in slabotno pokimal proti mrtvemu tovari -feu, „tale človek in jaa, midva svit hotela spraviti ladjo nazaj v pristanii -le. Pa mrtev je, mrtev k»ko<r klad» — I» kdo naj jadca? — Vi ne mat*, kolikor vem. — Poslušajte torej r- — Vi mi poskrbite ti» jed in pijačo in ml poiščete košček starega platna ali pa kak robeo, da si obvežem ran), jaz pa vam bom dajai navodila,	je
treba jadrati. — Te je gladko krsiV» »se, kar vam imam povedati!"
„Kbo vam re*em", sem odgovoril. „Nazai v prejšnje pristanišie ne grem. ¡V severni zalov hočem. Tam bi '»d spravil ladjo na varno."
„Seveda, seveda!" je vzkliknil — „Nisem tak hudoben človek, kaiior izgledam! Poskusil sem svojo srečo, pk
bene pravice, ampalf vso prariee um*
Jo poslanoi sami. T&o je nastale fe „večno zeleno samostojno drey»"„
Kakšen sad rodi to drevo? Ca m bili samostojni poslanca že nekaj 6»> sa v Beogradu in je njihov sad K dororei, so sklicali občni zbor Sam«: stojne. Povabila so svoje pristafie, med njimi tal; zgoraj podpisanega Pri tem zborovanju je govoril nafc« prvo „kmet" dr Vošnjak. RaekladalJ« na dol ¡¿o in široko o naših samouprs* vali, ki bodo ustanovljene. Dve dež» lici, namreč Kranjsko in Štajersko i® da bo v ;eh deželnih viiadah vse taki lepo urejeno, kakor v nebesih. Seve? da smo od samega veselja vsi s gia* vami kimali, veseleč se tega dobregš sadu. Mermolja je kričal, kaj bo ljudem vse imenitnega storil. „PrvaauJ. ja skrb je", tako je vpil, .da se zmaot ša število uradništva za polov.co.". -* A sedaj, ko je samostojna v beograjski in ljubljanski vladi, pa je potoviee vež uradnikov m deset do dvajsetkrat več davkov.
Za viničarje in siromake je že v duhu trgal veleposestva ter kazal, karton falat bo dobil eden ali drugi. — Drofenik pa je udrihal po nafiih duhovnikih ter razbijal njihove glavft Pr.duševal se je, da bo uvedel „ka« celparagrai". Govoril je takšne stvari, ki ne spadajo v katoliški list, ker so preogabne. KirbiS pa je meuoal pri peči svoje roke ter prosil najmanj p», krat za besedo, a & veliki poglavarji mu je niso dovolli. Videlo se je fce tistikrat, da vzamejo Kirbiša le sate seboi v Beograd, da jim snaži čevlje In pometa sobe.
Omert'1 bi še o Urekovi kupčiji z gumijem, a ker se s tako kupčijo pečajo le ljudje Urekove sorte, %sxa a tej kupčiji raje molčim.
Takšen In še stokrat griži sad no di „večno zeleno samostojno drevo".
Kakšno pa je listje, ki odpada s tega drevesa? Kako bo posekano te. drevo in vrženo v ogenj? Za vzgled vam naj služi naša starodavna Jare-nina. Ko je imel Mermolja prvi shod v J&renini, je pridobfl skoro večin» Jareninčanov za Samostojno. A fett drugi dan so začeti odpadati. Ia tak® je šlo dan za dnevom, dokler ai prišla burja tudi do mene. Sedaj de visijo na tem „večno zelenem drevesu" k malo izjemo razni odpadniki, v«-rižniki, in dunajski romarji. Tudi t drugih občinah je enakso. Le proč, Ite proč od tega ogabnega drevesa in poj dite vsi nazaj v našo pravo Kmetsist zvezo. Da pa bomo posekali to ogabn« samostojno drevo, pa pojdite na dete za organizacijo za našo krščansko Ljudsko stranke. Pripravimo se, «a ob času novih volitev strmoglavima samostojneže, ki v Beogradu tako bre« Vestno gospodarijo z našim dav6..iar, denarjem. Mermolja, kateri je prinesel to oaabno drevo iz Vertojbe, pg> naj pojde raje nazaj na Goriško re~ Sevaf Slovence pred Italijani (Opojaha „Stražinega" urednikovi: in naj tam prodaja črešmje, kumare, peter-iiij in Store). Sovraštvo in zgagarija ki jo ie zasejai med nami, rodi pro^ kletstvo. O tem sem se sam prepričal ia s menoj vred na stotine drugih.
sem izgubil igro. — Vam pa gre »>e sredi! — Severni zaliv —P Kai ai hof* čem —! Nimam1 izbire! — Jalrii h£ pod vešala, de bi ne kazalo	-
žil« -
Pogodila sva se in v par ounačal je „Hisoaniola" lahno ia gibčno jadrala proti severu. Upal sem, da pridem Še pred poldnevom do so.ernega rta otokovega in da jo spravim s pomočjo plime v zaliv» ki je bil «a vzhodni obali nekoliko pod rtom, Tam bi počakal na oseko in šel na snho,
Handsu sem zavezal globo t» rana, ki je je dobil v »iegno pri pr) epu s tovarišem, in «em mn dal jesti is žganja. Opomogel si Je, glas se m« je 0-krepil ia ravne Je sedel pri p/ ,grs.ji.
Po njegovih poveljih sem postavil jadra, veter nama je stregel, da ai megel, ln solnce j« jasno	—
Voda sem imel zadosti in polno dobrlS toči za pod zobe, veselil sem se ga vremena in Živih, zanimivih slik , ki jih je nudila vedno izpreminjajoča se obrežna pokrajina, slaba vest radi pobega se mi je pomirila, vse je šlo dobro, — da ni bilo Handsovih oči, ki so mi povsod sledile, in tistega »Tuofc ljaja na njegovih ustnicah —.
(Dalje prihodnjič )

56. januarja 1922.
elusiesbei ffijseimm
S, stran

Kraljevina SHS. Naš parlament se bavi na se„ah s programom sedanje Pašičeve vlade. Kot govornika nastopajo opozici4onalci. Odbor za razdelitev države na oblasti je v ve -likih škripcih. Centrai isti sami uvide-vajo, da ne bo nič z razkosavanjem posameznih pokrajin. V odboru za razdelitev države se posebno „odlikuje" samostojni Dro.enik, ki se zavzema za <!ve oaíasti v Sloveni.i. Dro enikovun ¿slabosto nim izjavam se sme„eJo celo vladinovči Parlamentarna seja od 20. ... m. je bila posvečena interpelacijam. — Med Jugoslavijo ter Kumuni.o je ¡podpisana pogodba glede medsebojne vo.ašiie pomoči za slučaj, da bi bila ena izmed o^eh držav na adena od sovražnika, — Parlamentarna seja dne 24. ». m. se je peča.a s smr^o papeža Benedikta XV. Zunanji minister dr. Ninčič govoril v proslavo ra nega papeža v zbornici govor, v katerem je cmenil, da je izrazila beogra.,ska vlada taKOj, ko je zvedela o papeževi smr
beograjskemu predstavniku Svete Stolice, nadško u Lherubini.u, svoje gožake. G. minister se je s, omnil tudi zaslug, katere je skazal ra^ni papež wbskemu narodu za časa najhu.šega trpljenja Srbov po pobegu iz domovine. G. minister je pozval ob koncu izvajanj celo zbornico, da izkaže papežu, ljubitelju srbskega naroda, zadnjo čast. Liovor zunanjega ministra so poslušali poslanci sto.,e in so zaklicali Ob konca: „Slava mul" ^namreč pok, papežu). — Za ministrom dr. Ninči -čem je podal še poročilo o zadnjem dr-žavmetn poso,ilu g. linančni minister.
Italija. Po Italij se vrši. o občinske volitve. Tudi naša neodrešena domovina Je volila pri teh volitvah Nasil.e fašistovskih in nacionalističnih divjakov je bilo v neodrešeni do -snov i ni veliko. Mnogo volileev se ni u-ielež.lo volitev iz strahu pred laški -«»i pretepači. s
Avstrija» Po Avstriji gre go-TOíiea o odstopu Schober^eve vlade in
£ravi„o, da bo sestavil novo vlado dr. layr.
Madžarska. Madžarsko zborni eo bodo razpustili dne 16, iebruarja In bodo razpisane takoj nove volitve.
Nemčija. Zelez:*čarJ v Nem-ftli pozivajo na proglas generalnega Stsajka.
Rusija. Iz Rusije prihajajo Še vedno nova ter vedno strašne.ša po -ročila o razsa,an_u lakote. Po nekaterih guberni„ah so luirl e i o.'ed'li že vse toiije, da, celo miši in i odgane. V me-lito olskem okrož.u gladuje 250.000 ljudi. Na stotine rodbin e uničenih ra-{ii lakote. Kmetje j roda ejo zadnje o -stanke svo ega imet.a. V vasi Tahta-ly tokrož e S, ask v tartarski re¿ ubli-ki) ¿e pojedel neki kmet radi lakote — truplo svo,ega sedemletnega otroka . Ca grozni slučaj je uradno ugotovljen.
Naši tečaji in zDorovanja
Županska zveza priredi v torek, dne i. »oruarja t. 1. v Po.jčanah županski tečaj za sod,.e okraje: Siov. feistnca, Rogatec, del Šmarja in Kon-fire. 'i ečaj se zači.e oo b. uri zjutraj m se vrši v gostilni Hartner. Med <trug mi predavatelji govori od pokra finske vlado določeni lzveuenec o uo-mmiiisivu. tu poslovanju občinskih od-<borov. — Drug. županski 'tečaj se vrči v četrtek, dne 9, februarja pri Sv. Križu na Murskem polju. Ta tečaj je marčen natrian županom in oočkis-«kira oobornikom Prekmurja in Murskega poi,a. Tudi ta tečaj se začne ob Í. uri. Vršil se l>o v Slomškoai dvorani. — Zupane in občinske odborni' te omenjenih sodnl'h okrajev prosimo, <9a se obeh točajev v čim večjem številu ude.eže. V sedanji dooi, ko izdaja vlada naredbo za naredbo, je potrebno, da se župani in o.Jči.is^i o>' •borniki v marsičem poučijo. Udeležite se obeh tečajev polnošteviluo!
Izobraževalni tečaj pri Sv, Jurju Ob Pesmici se vrši v sredo, dne 1. ie' bruai-ju t. I ob 8. uri zjutraj v stari šoti za župnije:| Sv. Jurij, Sv, lvun-gota, Sv. Križ In Svečma. Predavata dva govorn ka iz Mar.bora o davčnih •in drugih važnih zadevah.
Sv. Andraž v Slo/, gor. V nedel' go, dno 29. t. m. se vrši v društvenem domu po rani maši s,.ol SlOv\ l,iidske «tranke. Govori g. prof. Vesenjak. —
Somišijeralki, pridite v obii&em številu ua ta shod!
Sv. Bolfenk v Slov. gor. Slovenska ljudska stranka priredi v nedeljo dge 29. januarja, (po pozni služb', božji v gostilni Horvat snou1 somišljenikov KA. O pomičnem in gospodarskem položaju govori g^ prof. Vesenjak. Somišljeniki SLS, pridne!
Studenice. Dne 29. t, m. se vrši v samostanu po rani službi božji shod Slov. ljudske stranke. Govori g. dr. Leskovar iz Maribora.
Makoie. Na Svečnico priredi Slo-venska ljudska stranka* v tukajšnjem društvenem domu po rani maši go-spodarsko-političen shod. Govori , g. prof. Vesen„ak iz Maribora.
Zreče. Za 22. januarja 1921, napovedani izobraževalni tečaj se je pre iožil na neueijo, dne 29. januarja." — .Vršil se bo v šoli, ob enem bo tudi ustanovni občni zuor kat. izobraževalnega društva. Zrečani in sosedje iz Sv, Kunigunde, tokomra, Stramc in drugi, prijazno povabljeni.
/iUpausiii leuiij v Mariboru. V nedeljo, dne 22. t. m. se je vršil v maji kazinski dvorani v Mariboru številno oolskan) tečaj naših županov in občmskia odbornikov iz bližnje in daljne okolice. Tečaj ob V-A). uri o.-voril g. prof. Vesenjak, S toplim., iskrenimi besedami je pozdravil udele žence ter se oo tej pril.u spomnil pokojnega dolgoletnega župana Franca Pišeka, Udbieže.iC. so vstali raz sedežev in mu zaklicali „slava 11 Za predsednika tečaja je bil soglasno izvoljen župan Ivo Urbas, preusednik okr. županske zveze. Navzoče župane in občinske odbornike — bilo jih je okoli 150 — je v imenu mesta Maribor pozdravi g. župan Viktor Grčar, Nato je sledilo strokovno predavanje g. Kristana in g. glavarja Logarja, ki sta btla odposlana od pokrajinske uprave. Razpravljala sta o poslovanju občinskih odborov in o domos|.nst vu. Razvija se je zanimiva debata. Udeleženci so pridno posegali vmes in izvedeli so marsikaj, kar jim ni bilo znano. G. dr. Deskovar je govoril o lovskem zakonu. Tudi njegova izvajanja so bila jako zanimiva. Koneč-no .le g. župai^ Supanič iz Jarenina podrobneje obrazložil napoved osebne ao od ine. Popoldan ob 1. uri se ie tečaj nadaljeval». V poljudnem in ven dar jako stvarnem gOvOru je goyx,od prof. Vesenjak običal sedanjo hnan&-no in davčno politiko vlade, ki odmerja v našin krajin razmeroma visoke in nepravično razdeljene davke in noče o izenačenju davkov ničesar vedeti. Govornikova izvajanja so nav-zo<V župani in odborniki spremljali s pritrjevanjem in konečnim burniK o-dobravanjem. Sklepoma je poslanec Zebot opozoril nii važnost županske organizacije. Udeležencem je svetoval, da se oklenejo Županske zveze, da jo razširijo, pogliob jo in utrdijo. Pred sedu, k Urbas je krasno uspeli tečaj ob splošnem zadovoljstvu vseh udeležencev zaključil ob 4. uri popoldan.
0 rajnem papežu.
Zadnje ure življenfa jo preživel rajni Benedikt XV. zelo vdano v božjo voljo. Prejel jo še skoro tisto uro pred smrtjo na lastno željo sv. obhajilo in sv. poslednje olje med molitvijo krog njegove postelje zbranih najožjih papeževih prijateljev.
Kako zelo je bil rajni papež priljubljen na oeteK svetu, nam poročajo črne zastave, ki vihrajo v znak ža-losii raz streh višjih oblasti. Časopis je celega sveta piše o rajnem papežu zelo lepo in ga proslavljaj kot kneza miru in zdravnika povojnega gorja.
Bajni papež sam je določil, naj bo njegovo truplo razstavljeno v svečani mašni obleki tri ure na papeževem prestolu, nato pa sedom dni v cerkvi sv. Petra. Truplo rajnega so že prepeljalli v cerkev sv. Petra. — Množice imajo prost dostop do papeževega mrtvaškega) odra, da si še zadnjič ogledajo njegovo telesne o-stanke.
Drveti dan po papeževi smrti se bodo zbrali kardinali k volitvi novega papeža. Volitve novega papeža se bode udeležilo 62 kardinalov, mod temi 22 iz Rima. Kako dolgo bo trajala la volitev, je še sedaj čisto negotovo.
Za umrlim papežem je prevzel za-6asno cerkveno vrhovno vodstvo kardinal državni tajnik Gasparri.
Prihodnja števil''H „Gospodarja" izids radi Svečnico, ki pade na četr -tek bamo na štirih straneh. Torej ie malo potrpljenja, bo pa potem zopet prihodnji „Gospodar" stalno na osmih straneh.
AiariborHkeis^ knezoškofa, ki še
vedno leži močno bolan, je obiskal v torek zagrebški nadškoi dr. Anton Bauer.
Novoimenovani šibeniški Škof dr. Mileta je minoriii jugoslovanske pro-vincije. Ro,ien je v bibeniku 1. 1871 in je bil dosedaj svetovalec pri kongre guciji obreda.
liuli. vesti. Minuli pondeijek je umrl pri Sv. Jurju v Slov. gor. ta-mošnji g. župnik Anton Sija eo, rojen 7. junija 1854 pri Svt Jurju ob Sčavnicu, posvečen v mašnika 25. julija 1874. Blagemu gospodu bodi lah ka zemlja slovenjegorjška. — SiOven-sko-lirvatski kapucinski samostani so združeni v eno provinco, ki se imenu' je „llsrska provincija". Provincijal ;e prov incije je g. pater Donat Zupančič. Novi predstojnici kapucinskih samostanov v Sloven ji so: P, Ladislav pri Sv. Jožefu v Studencih pri Mariboru, P. Jeronim v Ceaju, P. Cton v Skolji Lok v Krškem P. Rafael,
Naš kralj Aleksander je daroval 10.000 dinarjev za siromašne študente v Beogradu. Zagrebu, L,ulll.ani in v Subodci.
Poročila se je v Brežicah d me 23. januarja gospoiična Anica Veli), po se&miška hčerka iz veleugjedne rodbine Veblietove ter sestra dr, Andreja Veble, odvetnijca pri Sv. Le .artu v Slov. gor. z odličnim našim somišljenikom g. Jos. Kolman, posest, sinu v Slivnici pri Mtmboru. Na veseh svat bi so zbrali gostje 400 K za sklad KZ. No> oporočeiiicema naše iskrene častit' ko ter oblo sreče!
Umrla jo cinte 20. t. m. po kratki, mučni bolezni v starosti 49 let Marij-na družlienica in kmetica Aga Bezjak v Spodni Koreni pri Sv. Barbari pri MariDoru. Kako je b.ia rajna priljubljena, je pokiizal njen pogreb, katere' ga so se v velikem številu udeležili od blizu in daleč. Bodi fi zemlj.oa lah ka, Dreos:alim «pa naše sožal.e.
Dr. J. Brejc, bi v št, predsed.iik deželne vlade, je otvoril svojo odvetn š-ko pisarno v Ljub^ani, Miklošičeva cesta 6.
Volilcem okraja Maribor desni breg, Ptuj, Slov. Bistrica, Konjice in mesta Maribor. Po smrti blagopoko^-nega narodnega poslanca g. Franca Pišek sem bij kot njegov1 namest j'k pozvan v Beograd v narodno škupšči no. Prosim zaupnike in somišljenike Kmetske zveze iz teh okrajev, da se obračajo v važnih in nujnih zadevah do mene, ali pa naravnost na Jugoslovanski klub. Ko bo zasedatnje narodne skupščine ko.ičano aii cdgoie-no, bom prepotoval me.ii odločeni vo-lilni okraj v svrho potrebnih iniorma-o j iu organ.zacije. Beograd, dne 25. januarja 1922. Franjo Zebot, narodni poslanec.
Obtožba vlade in režima V soboto je zopet govoril g. Stojan Protič v narodni skupščini in njegov govor je bil ostra obtožba vlade in režima. — Protič pravi: Država se nahaja v poli ični, finančni, socijalni in gospodarski krizi. — Glavni vzrok politične krize leži v nerešenem hrvatsko-slovenskem vprašanju, V Ilrvatsk» se vlada policijski, kakpr leta 1870 v Srbiji, dokler se niso radikali vzdignili proti režimu. — Rešitev vsega tega jo v iskanju sporazuma, reviziji ustave, — ki mora prt'ti! — in v novih volitvah!
To so dekleta! Iz BraslovČ nam poročajo naša vrla dekleta, da so na-braia na veliko žalost nasprotnikov 132 novih naročnikov. Po zaslugi naše nraslovške Dekliško zveze, ki že delujo uspešno tri leta, Je časopisje v župi 1 BraslovČe razširjeno organizirano, ua ima po več družin skupaj en list. Vrhu tega pa Je še naročen za vsaivO vas posebej po en list, ki roma od hiše do hiše in ga lahko čita vsakdo. \rla braslovška dekleta pa so še nabraia poseben čas iški sklad v znesku i» 17 K, Od tega denarja so se naročili časojsi ubogim, ki ne zmorejo naročnine%*Požrtvo alna in za vse dobro vneta braslovška dekleta pač zaslužijo posebno i ohvnlo. V Braslovčah tudi pridno nabira ženstvo za nove —
zvonove in se bo igrala na Svečnico v Bralnem društvu igra „Dve materi", katere Čisti dobiček je namenjen zbirki za nove zvonove. BraslovČe g% torej vsestransko gibljejo na pošteno in hvalevredno stran.
Novi zvonovi prvič zvonili pape-žr Od Sv, Jerneja pri Ločah nam pi-! že.,o- Ko je pretekli pondel„ek „Slovenec" \ črno obrobljeni posebni izdaji prinesel žalostno vest, da je umrl Sv» oče Benedikt XV,, so naši novi zvonovi takoj ?r:okali in mu pol ure zvonih slovo. Ker ? odkar imamo nove zvonove, ni nihče v fari umrl, j® tako bam namesto k Kristusov prvi mrlič kateremu smo ž njimi zvonili, Izvanredna čast za naš lepi Srca Jezusovega in Matere božje zvon!
Občinski odbor obiine Cogetinci je v svoji seji dne 15. t. m. sklenil r&-solucijo, v kateri zahteva, da naj fi -nančne oblasti objavijo natančen predpis vseh direktnih in indirektnih davkov, tako da si bo posestnik na jasnem, koliko davka mora plačati. Tajništvo SLS je resolucijo poslalo Jugo-slov klubu v Beogradu.
Udražeaje vojnih invalidov. Pokrajinski odoor v Mariboru priredi shod dne 29. januarja 1922 v Rušah v gostilni g. Novaka ob 9. uri pred-boMne. Popoldan ob 2. uri se vrši snod v Selnici ob Dravi v gostilni g. ; Hcrnacb, Dne 5. iebruarja se vrši shod pri Sv. Lenartu} v Skv. gor. v gostiln: g. Aubti, ob 9. uri prelpol-diie. t'opoldan se vrši shod pri Sv. Benediktu v gostilni gospoda Kermek ob 1. uri popoldne. Nobeden invalid naj napovedanega shoda ne zamude, ker je jako važen.
Minister prometa je dajal poroči^ ia ob enem iudi račun svojega gospodarstva, Pokazala se j® strašna suka zanemarjenosti na vseh naših železniških pi-ogah in sioer čim bolj proti jugu, nem hujše. Premoga nSt pragi na tirih so za nič, vagoni -<*♦ za nič, osobje je za nič, računi so v neredu, denarja ni in o potrošenih ve likanskih svotah tudi ni pravih računov in nikjer se na vidi od vsega lega. kar so je izdalo pravega haska^ Z sno besedo: nered na vseh koncil* in krajih. Iz ministrskega poročita jemljemo samo nekaj prav znač.lnite podatkov: Pri poskušni) inobiLzae.ji sq se upotre bije vali vsi vagoni, kar jih je sploh daa zapreči, za prevoz vojske — in vse zaloge premoga so so potrošile. Drugo blago je moral» stati na progah, porabil se je premog, danes je treba prevažati zaostalo blago, premoga pa ni — in na eni progi na drugo se mora usitavljati in o rue j? ti promet. Osem let se že niso izmenjali pragi na naših progah. Na vsaki pro gi se mora .aako leto izmenjati vsaj 10% vseh pragov in tako bi se morali) samo v beograjski d rekciji, ki je naj-slabejša, izmenjali 1,370.000 pragom, izmenjalo se lih je pa samo 212.000. — Ta direkcija ima 1388 lokomotiv, 701 so uporablja, vse druge so 'pa pokvar jeno ter čakajo na popolni razpad. — inister sam pove, da je med višjim Železniškim osobjem zelo veliko nespo-gobnin ljudi, o katerih se ne ve, kako so se sploh mogli vjriniti v to službo. Povedati bi moral pa tudi to, da s« sposobne ljudi med železničarji in v-radniki naravnost odriva in da si marsikdo raje drugod išče kruha. Pri vseh milijonih, ki kopnijo pri tem ministrstvu, so železničarske plače sramotno nizke. Minister je tadi dejal, da te 1200 vagonov ujxxrabljava za žfr-lezničarska stanovanja in da ima država pri tem 40 milijonov dinarjev let no škode, koliko škode pa trpijo delavske rodbine vsltd takih stanovanj, pa m povedal. Iz vsega tega vidimo, da vlada nad celim zavoženim prometom, brezprimorna brezbrižnost in sa' nopašnoet, dai.es sami priznajo, dani bilo ;ako, ko je bi> „prečanin" dr- Korošec minister
Kdo je bil doslej naš najboljši prometni minister? Na to vprašanje odgovoril Protič v zbornici z besedami: Nolieden iz med ministrov, za p o met ni bil boljši, kakor dr. Koroše ■•
Železniška nesreča v Bosnh Zavidoviča poročajo, tla je na že.e*-niški orogi gozdno-indusirijskega 'P/Ujetja Èisler-Ôrtl.eb skočila lokomotiva iz tračnio ter se zvrnila po strmem po-robk'i ob cmsti. Ranjeni se bili pri t™» «tirjo ir.ožje od osobja; dva zaviraca težko, strojevodja in kuria/5 pa lanKP<
4. .8fr*J3,
26. januarja 1822.
Kr ko ljudi imamo v državni eüufc bi. V Osjeku je izajedUo flri^ytip pravd ništvo v glavnem paZuiku. tamošnje ka xnilir.ce — hudega, že dolgo zasledovanega žlooinca. Bil jo Se koncem lota 1919 e I an razbojniške bando; ki je napravila veliko zla v okoLct, Diako va. Potem se jo roparskega posla naveličal in posiai je — kazuilniški paz' nikA Čudna sprememba poklica, ki jo najbrž samo pri nas mogoča. Kot 'paz nik je ¡iobiral ietnikom denar in ga zapravijai. Sedaj je pod ključem, bog-¡ztia kako državno službo si bo zopet "bral, ko prido na prosto.
Malo preveč! Minulo soboto je slavilo hrvaško solo Durdanci cerkveno žognanje. Ob tej priliki se je tudi zbralo veliko ljudi, da so zopet enkrat vidijo in pozdravijo. Po končani cerkveni slovesnosti so obhajali v <hih &i starega Filipa Karajko kar celo gostijo. Vsa je bilo v redu veselo, ko se na večer o'dpno vrata in v sobo stopita dva žandarja z nasajenimi bajOne-ti. Domači sin vpraA; orožnika, pokaj sta prišla, ali ni; i. morda lačna ter Žejna". Orožnik pa, . to vprašanje nameri puško proti ;nu, ki opozarja o-rožnika, da je v pošteni hiši. Nato so vstali tudi ostali gostje in hoteli pomiriti sina in orožnika. Ko so pa ljudje videli, da sta orožnika vinjena in hočeta razgrajati, so ju kratkomalo razorožili. Pri tem razoroževanju je dobil domači sin en sunek z ba.onetom v lice, da bi bil še skoraj ob oko,. Ko sta bila orožnika brez orožja, sta so kazala pokorna in prosila, da jima vrnejo orož,e, ker se bosta mirnim po -tom odstranila. Kakor hitro pa sta bila žandarja v posesti orožja, sta zapela stresati iz pušk; ena krogla je sadela starega Karajka v koleno in rau ga zdrobila, tako» da bo ob nogo. Nastal je vik ter krik in ljud.e so drli skupaj. Zandarja sta še obstrelila faeljaka Simona Lackoviča, nato stajo pa potegnila proti svoji postaji. Cela asadeva je v „preiskavi."
Glavna obravnava proti atentator-iu Stejiču in drugovim, ki so udeležo-jai napada na bivšega regenta Alok -sandra in Pašičaj se je pričela dne 25. t. m. pred beograjskim sodiščem.
Nora bolezen. Pri moških kadil -lih se je pojavila nova kožna bolezen, iti povzroča kožno vnet e. Dognalo se «fe, da so vzrok tej bolezni škatljiee — vžigalic iz tovarna v Os.eku. Vžigal-»1© plošče vsebujejo neko . strupeno snov. Bolezen se pojavi na takih mestih telesa, kjer je škaitljica bila shra^ njena v žepu, zlasti v hlačah in v telovniku.
V Zagreba prez'muje 300 želez-ničarskih družin v vagonih.
Möst Novi Sad—Petrovaradln* — Sklenjeno je, da se začne na spomlad graditi veliki' železni most med No.im Sadom in Petrovaradinom* Ta most bi bü zelo velikega pomena za Bačko ia Srom, razven navadnemu prometu bi služil tudi tramvajski zvezi do Kar-lovoa in Kamenice,
Olajšave pri zidanju hiš. Min h atrstvo socijalne politike je izgotovilo pravilnik, ki oprošča nove zgradbe od davkov in dajo lastnikom še dr.ugo o-Jajšave.
Kako se preživljajo odpuščeni detektivi. Sltkarica Emilija Tot iz Os jeka, so je napotila v Beograd, da si najde kak posek Ker ima nekega ena ca v zaporu „prvostepenega" so dišča, gre k nekemu advokatu, da ga najme kot zastopnika. Tu so seznani z nekim mladim gospodom, ki se ji predstavi kot Vlado Stragarec, „pove-ren:k uprave grada" — to je nekak nadzornik detektivov beogr .jske po-lici je. Na vsak način visoka glava, samo da v resnioi to ni bil več, ker so" ga iz te službe spodili l!n je sedaj z nekimi drugimi odpuščenimi policij-gknii uradniki d,« detektivi vred tvoril neko lopovsko družbo, ki slepar i in išče žrtev po oelem Beogradu. Sli-karica mu razodene v razgovoru svoje skrbi in Stragarao ji obljubi» kako li bo prcskrbei dovoljenje za bivanje v mcsfu, stanovanje, posel, sploh vse, kar bo Lo.ela. Drugi dan jo je že vodil po raznih ministrstvih in predstavljal jo je raznim osebam, češ, da bo to zelo visoki in vplivni uradniki. Večkrat je naneslo, da je s tak,mi visokimi ljudmi šla tudi v razne prostore in tu vsakokrat plačala visoko celio. Nazadnje sptoh ni imela izhoda iz toga društva, ki se ie neprestano ■no.'aio krog nje. Novci so šli b kraju, m Stragarao j« to takoj opazi V sveto-
val ji je, naj gre v Subotico, ker tam , gotovo najde služao, da se pa ne bo mučila s prtljago, ji da enega detektiva na razpolago. Ta 'prav hitro pride •— seveda tudi eden od banditov — bivši detektiv Ristič. SLkarica mu da j potrdilo in ključ od svojo prtljage — | in mož izgine, Stragarac, ki je vse to j tako lepo oskrbel, je prišel še enkrat, ! izvabil od nje uro — ter tudi izginil. I Reva ie ostala sedaj sama in ko sedi | nekega dne v neki zakotni kavarni Ln joče, pride mimo gospod, ki jo prav prijazno vprašaj kaj ji je. Slikarica ga prosi, jiaj ji zastavi zadnji nakj.t, ki ga je še imela. Gospod j'i hitro odšteje 80 dinarjev, vzame nakit in gre — bil je tudi eden od lopovsko druž. be. — Osleparjena reva se je nazad-njo le obrnila na pravo policijo. Ta je stvar zasledovala in zaprla je dva člana te bande — Rističa in še enega katerega pa slikarica ni| poznala. w
Zopet goljulija na pošti! Pošta v Kumanovem (Južna Srbja) je dobila 14. decembra iz Bitolja 20 tjelegraiič-nih denarnih nakaznic po 1000 dinarjev za gostilničarja Puriča. Nakaznice so se takoj izplačale. Ker pa več dni niso prispeli originali teh nakaznic, jih je kumanovska pošta tirjaja iz liltolja, — Odgovor so glasi, da take nakaznice v Bito,|ju sploh niso bilo vplačane, ker so večkrat dogodijo po-, mote v označonju mesta, se jo vpraše valo še prti drugih poštnth uradih — nikjer nič. Naenkrat pa pride iz Skop lja 44 brzojavnih nakaznic-po 1000 dinarjev za narednika Karaveziča pri gostilničarju Periču. Ko je prišel ta 'po denar, so ga zaprli, kakor tudi na rednika in poštarja Avramoviča iz Skoplga, ker so skupaj izvajali to premeteno sleparijo,
Poplave ia nalivi v Južni Srbiji. Iz Skopilja javljajo, da je zadnje dni silno deževalo, radi tega ie reka Var-dar silno narastla, voda je\. stopila črez bregove, okolica in del! Skopija jo poplavljen. Tudi v Velesu se je Var uar r a zlil, gornji del mesta je pod vodo in tudi žetezniški most pri Velesu je v nevarnosti, ker mu je nekaj delov voda že izbodkopala. Promet med Velesom in Prilepom je ustavljen, ker je voda podrla nekaj mostov, tudi zve za s Solunom je ogrožena.
Volkovi v Liki Pred svetovno vojno so bili volkovi v Liki zelo redka prikazen. Vsled vojnih pohodov, ki so se doigravali po bosanskih gozdovih, so ponegnili iz Bosne v Liko, kjer se je ta /.verjad zelo močno razmnožila. Posebno v letošnji osiri zimi so začela vol?j a krdela napadati ličanska se-la v gorah. Te dni so zapazili v bližini mesta Gospič štiri volke v mali borovi šumici. Mestno lovsko društvo ¿e namavilo pogon za volkovi, a seje p-jsrečiio ustreliti samo enega, dva so ranili, eden pa je ušel zdrav in cele kože. Kmetsko ljudstvo v Liki se ne more obraniti te zverjadi, ker mu je bilo edvzoto strelno orožje pred in po prevratu.
Nesrečna smrt Slovenca v Ameriki. Prve dni decembra lanskega leta je izvršil iz obupnosti samomor Pr. .T ur k, doma iz Mozirja, star še le komaj 30 let, S svojo ženo, rodom Hrva' tico, je ta obče priljabljeni mladi mož živel v nesrečnem zakonu. Zena mu je sprorl zapravljala ves njegov zaslužek in ko so je zvjočer vračili iz podzemskih rovovs ni našel doma ne večerje in tudi no zakurjene sobo, ža-na ga je zanemarjala 'jn zaničevala. Mladega moža se je lotil obup, vsled česar je sklenil končati svojo življenje. Nabasano puško je naslonil na stol pred ogledalo in sproži l pete Fin a, Strel mu io odnesel brado, nos in zobje so mu odleteli v steno. Z grozno razstreljenlm obrazom je še šel k sosedu, ki ga je pa srečal že na potu tn ga vrnil domov. Od 8. ure zvečoi pa do 2. ure zjutraj se je nesrečnež vil in valjal po tleh v strahovitih bolečinah nii mogel živeti ne umreti Kljub zdravniški pomoči rau nI bilo mogoče rešiti življenja, izdahriii j'e. Ob smrtni postelji so stali le njegovi prijatelji in sosedje, a njegove žene ni bilo blizu, pred pogrebom je pač prišla vprašat, kol.ko podpore bo do-b la za svojim možem, a to je bila tudi vsa njena skrb. Vsi njegovi sosedje fin prijatelji, ki so stali ob odprtem urobu dragega rajnega, izrekajo so-žaljo njegovemu očetu in sestri v stari domovini.
Zaupnike, ki so razprodajah koledarčke Kinoteke zvfcze, prosimo, da
vpošljejo denar po priloženih položni- j eah podpisanemu tajništvu. Na raz - ; polago je še par sto koledarjev. Na • •očila sprejema Tajništvo SLS v Mariboru, Oirilova tiskarna, 1. nadstr.
Gospodarstvo.
Potreba knjigovodstva.
Osebno dohodninski davek, ki sa
je večji del v, zadnjih letih raztegnil na vse kmetovalce, sili nas takoroKoč k knjigovodstvu. Mnogo je gospodar' jev, ki bt sicer radi vodih knjigovodstvo, toda se ne upajo, češ: no znamo. Ta izgovor je popolnoma prazen, kdor zna io pisati, ta bo znal tudi voditi na vadno kmo.ijsko knjigovodstvo. Kako obširno knjigovodstvo pa za nas itak nima nobenega praktičnega pomena, ker vzame preveč dela, kmetovalec ima pa malo časa. Knjigovodstvo obstoji v glavnem iz 4 uelov iuj sicer: 1. Iz zapiskov gospodarskega imetja. 2i lz zapiskov dohodkov. 3. Iz zapiskov stroškov ki 4. iz zapiskov upni kov in dolžnikov.
Zapiski gospodarskega imetja.
Ta del ni neobhodno potreben, za knjigovodstvo so dovolj tudi samo naslednji trije deli. Vendar je zelo priporočljivo, da se vodi tudi ta del in sicer ravno radi' osebne dohodnine. Vzemimo primer: Kmetovalec zgradi v letu 1921 nov hlev. Skupni stroški te zliradbe znašajo 180.000 K. Seveda ga f-tane v denarju neka' manj, vendar, ako računi hra^o in delo svojcev, pride trotovo na te številke, te ne čez. Imel pa je dotičnik v tem letu komaj 100.000 K kosmatih dohodkov. Ko ga koncem lota obdačijo, protestira seveda na vse načine, skiiičujoč ¡se na stroške zgradbe. Od davčne oblasti dobi odgovor, da se gradbeni stroški nikakor kot taki ne upoštevajo, ker ta denar ni zavržen, temveč samo investiran t. j. založen v dotično zgradbo. Enako se godi premnogim, ki napove-jo med stroški nakup raznih strojev, orodja itd. Zgoct se navadno, da jih davčno oblastvo še hujše obdači, ker če se kmetovalec pri takih izdatkih ni zadolžil in tega napovedal, smatra dav fino obi-astvo pri malih napovedanih dohodkih, da je napoved kriva, ker brez dohodkov ni izdatkov, razen, če so zadolži. Videl sem premnoge napo vedi napravljene tako-le:
Dohodkov: 30.000 K, tu so všteti doma porabljeni pridelki v vrednosti 12.000 K, čisti dohodek v denarju torej le 18.000 K. Stroški: 30.000 K, pre bitek 0. Več kot polovica kmetovalcev kljub vsestranskim navodilom naprav-lja tako neumne napovedi, /ko bi kmetovalec napovedal, da se je za 12 tisoč kron zadolžil, potem bi pri do kazu tega bilo čisto prav. Tega pa navadno ne napravi nobeden in davčna oblast vso izdatke t. j. vseh 30.000 K v tem slučaju upošteva kot dohodke, kajti česar nisi prejel nisi mogel izdati ali, kar si izdal, ta moral tudi prejeti.
Toda nazaj k hlevu. Teh 180.000 K sedaj vpišemo med gospodarstvo i-metje. Tam imamo vpisano, oziroma vpišemo vrednost zemljišč, poslopja, orodja in strojev ter raznih gospodarskih zbolVšav (melioracij) in naprav, ki so nas ickaj stale. Vse vpišemo torej s 'pravo vrednostjo. Hlov, ki je da nes vreden 180.000 K, bo trpel mogoče 100 let, t. j. v 100 letih bo njegova vrednost enaka 0. Zato moramo vsavo leto odpisati 1% in to stotinko, v ..cm slučaju 1800 K napovedati med amortizacijske (t. j. obrabne) stroške. V teh 100 letih bomo morali pa hlev tudi neštetokrat popravljati^ Stroške poprave pa smemo š eti med stroške gospodarstva, ker takih malenkosti nikdar ne amortiziramo. Drug primer: Nasadi se 1 oral vinograda, stroški 80.000 K, tudi teh ne smem napovedati kot stroške, ker je ta znesek inve-st ran v vinogradu; smem pa ta znesek amortizirati tako-le: vinograd bo trpel 30 let, odpišem vsako leto eno tridesetinko t, j. pribTiž o 2.700 K in te napovemL kot amortizaci jske stroš' ke. Jaz vpišem torej v knjigovodstvo:
1 Zemljišči vrednost 300.000 K amortizacija 0 (ker zemljišča se navadno enako vredna).
2. Poslopja vrednost 250.000 kron, letna amortizacija 2500 K. (Tukaj vpišem podrobno: Stanovanje za dru' ž.no, hlev, svinjak, kozolec, itd.)
3.	Melioracije in nasadi: n. pr. fe) 1 dreftaža vrednost 9000 K trpi 30 tet, a-niOi tižaci,a torej 300 K. b) Sadonosni-ki, vrednost 20.000 K, 40 let, amortizacija 500 K. o) v nograd Hld.
4.	Stroji in večja orodja posamea-no, manjša skupno (u. pr. kuhinjska ali hlevsko orodje). Primer: Steino-reznioa. vrednost 2400 K, 12 let, e-uiortizacija 200 K. Vse te amort.zacij-ske svote vsako P to seštejemo in vpišemo posamezno v napoved za dohod* nino »pod amortizacij.ki siraški. Na ta način mi naše stroške precej povi-čamo, brez, da bi i oglo to davčna blastvo smatrati kot lažnjivo.
Zapiski stroškov ln dohodkov.
To je prav za prav alavii, del knjigovodstva za nagega malega In srednjega kmeta. Ce že drugače ni mogoče, naj se vsaj v "mali žepni ipisnik zapišujo najglavnejše izdatke.
Dobr o pa je, če mogoče vsaj za ta del voditi posebno knjigo. Taka knjižica, ki je že sčrtana, se dobi lak ko v vsaki knjigarni. (Izredno dobr» bi bilo, ko bi Tiskarna sv. Cirila v, Mar boru hotela tiskati posebne pole za kmoti/sko knjigovodstvo, ki bi se dobile vezano ali posamezno). Stram zaznamujemo z zaporednimi številkami in radi lažjega pregleda vpišemo na e;;o stran (ievo) dohodke in nasprotno (desno) stroške, Kot prvo mo-raiuo vedno vpisati: Blagajniška imovina, na stran dohodkov. Konoem mašeča vse dohodke in stroške seštejemo, eventuehit prebitek vpišemo i>od Blagajniški preostanek na prvo stran dohodkov za drugi mesec. To ponavljamo celo leto, seštejemo konoem teta vse mesečne svoto, odštejemo od do_ hodkov mesečne prebitke kt blagajuiš ko imovino začetkom leta, ker to niso nobeni pravi dohodki in so že itair enkrat vpisani, pa imamo tet.,i pre* gled. Ce le moremo, je dobro ločiti stroške za gospodarstvo in osebna siroške ter dohodke, ker teh pri napovedi zv dohodnine ne smemo kštett med gospodarske račune, temveč ¿ift moramo posebi j napovedati, to so u. pr. dohodki kol župan, rokodelea itd; stroški za mladoletne otroke, ki ne spadajo h gospodarstvu itd« (Tudi tukaj bi bilo dobro, ko bi Kmetska zveza ozir. ena naših tiskarn izdala kr&l ko navodilo zraven pol za knjigovodstvo).
Ta del knjigovodstva naj bi ia vsak kmetovaleo vodil. Kdor si ne more omisliti posebne knjige« tega o-pozarjam na kotedar Slov. krnetsk» zvezo za leto 10-2, ki ima že tiskana obrazce, kateri bodo za najpoglavU-nejše menda zadostovali.
Zapiski upnikov la. dolžnikov.
Tudi ta del je neobhodno potreben, da imamo preglod čez dolgove in posojila, vpišemo lahko tu sem tudi kaj smo že dolžni poslom ali delavcem itd. Dosti kmetovalcev nosi ta de! samo v glavi, kar pa ni ^riporočr-Ijivo, kor so pisane številke dosti bolj zanesljive.
V splošnom torej vidimo, da ni kmetijsko knjigovodstvo ničesar tako zamotanega, da no bi si ga mogl' o-misl.ti. Najboljši čas za to je sedai po zimi. Preskrbimo si potrebno in naj Vi bodočo ne bo dmetovalca brez knjigovodstva ali vsaj manjših zapiskov. —> Pri napovedi za dohodnino si nam na bo treba toliko lomiti glave tn obvarovali se bomo pred mnogim razočaranjem pri tem davku.
Opomba k resolarijam na konferenci državnih vinarskih stro-kavnjakov.
Zelo lepo je, da se naši vinarski strokovnjaki zanimajo za najraznovrst nejše potrebe vinogradnikov. Priznati sa jim mora, da so delavni, dovolili bi s pa samo kritiko odstavka pod g) ki se glasi: Strokovnjaki morajo redno zastedovati vprašanje direktno rodečih križank, a od strani države sa mora skrbeti, da se razmnoževanje do sedaj razširjenih vrst direktno rodečih križank, ki ogrožajo sloves naših vin,, nadalje onemogoči.
Ali je to izvedljivo ali ne, to prvo vprašanje. Drugo pa je, da so s tem vinogradniku takorekoč odvza^ me svoboda. Po celi Sloveniji so dahneš te križanke že tako razširjene, dai bi so dalo še nadaljno razširjenja la
18 fattnaq'a i&žž.
EŠTOSNUSi MHPmKV»
i- sir«?«.
»elora« onemogočiti. Vrsta „Noah'\ ld ¡a ie skoro povsod poznana, tudi ni «aior ni taka slaba. Ur. Geršak, kateri je največ kriv iia razširjenju te erste, je imel deloma kaj prav. V Sloveniji imamo ogromno krajev» kjer ni kakor n© pridelujemo kvalitetnih vin, imamo nadalje kraje, kjer vinska kup-S j a sploh ni razvita, temveO sa ves pridelek porabi doma. Za takšne kra-je je ta vrsta takoimenovana „šmarni* «a" prava dobrota. Ako upoštevamo, št» je mnogo vinogradnikov v teh krar fli popolnoma neveščih v, vinarstvu hi *h jim cepijenke po večini vtise la ku-c, vid.mo, da je deloma ta vrsta tudi za naše narodno gospodarstvo koristna, ker prinaša vseeno nekaj do-liodka. Dokler bo „Smarn oa", ako vštevamo stroške obdelovanja, pri-na^-a a več( dohodkov kakor cepljena vrste ne bo dalo preprečiti.
Za nekatere kraje, kjer prideluje. Jo res kralitetna vina, se bo dalo do' seči to potom občinskih narodb. Za vse kraje bi pa to nikakor ne bilo pri anerno. Koliko se je storilo, da bi se di Cepljeno izabeh so prepričani iia dandanes mnog kiogracintkov sa d i cepr,ego I zatrlo, r so prepričani da jim ona še najvuvj donaša. Kakor tiitro bo pa cena šmarničnih vin znat-jto padia* so bo tudi razširjenje sar mi» oo sebi omejio. To bo mogoče r, kratkem, toda za enkrat se vprašanje direktnih produoentov ne da spraviti s sveta. V svoj vinograd lahko sadim kar hočem, tudi brinje alli pa črešnje po recepta g. Mormolje ali pa sejem »eparzeto, samo, da mi to donaša naj' več uojička, čeprav bi bilo za celotno vinsko trgovino škodljivo ali pa nfc, «fcl ima vsak kupec usta, da poskusi.
Jaz sem sam nasprotnik Šmarni11 v splošnem, vendar sem se drznil lo napisati v obrambo svobode vinogradnika. Tudi „KmetovaLec" |e predlansko teto prinesel siično kritiko izi peresa nekega znanega vinarskega strokovnjaka.
Ne zanemarjajmo vinogradov!
Vinogradi so razen hmel/išč šo dandanes naj bol' dobičkanosni. Kdor pa opazuje malo bližje predvojno in se-iiaino stanje vinogradov, bode gotovo ■srižel do zakl.učka, da umno vinogradništvo peša» Nebroj vinogradnik ¡*ot pozdravna dauašn„e visoke cone vina, toži pa čez vel.kanske izdatke * Opazovati moramo vinograde na Bi -«oljskem, v Halozah, Slovenske gori-se itd», povsod pridemo do zakl.učka.
so vinogradi napram poprej groz-•o zanemarjeni. Mnogo je krivo to, da $0 se takoj po prevratu razneslo naj -različne se govorice o padcu vinskih ®en vsled ogromnega vinskega pridelka v naši državi» Celo strokovni časopisi so to prerokovali. Do tega še ni prišlo in tudi v doglednem času naj-šrž ne bo, Vendar mno^ji vinogradniki danes vsako gnojenje in bol,še ob-aielovanje opušča,o. Imamo pa seveda fa^di mnogo takih, ki se tudi večjih izdatkov ne ustrašijo, vsaj vedo, da se |im bodo isfi tudi gotovo z lepimi obrestmi povrnili, Mirno pa lahko reče-«0, da je ena četrtina do ene trotine • 9. predvo ni dobi krasnih vinogradov j Milo opešala, da jim bo težko več pomoči. V vsakem vinogradu je zakopan ogromni kapital, ki nam gre pri propadu v izgubo.. Kaj nam pomagajo lepi dohodki par let, ki nam pa pozneje popolnoma izostanejo! VpraŠanie je fu-Sli. ako se bodo fisti, ki se danes bo -&o najpotrebnejših izdatkov» odločili «a obnovitev propadlega vinograda, ko «tane o samo cepljenko za 1 oral — 50.000 K. V mnogih vinogradih nalagajo trs^u čez mero; režejo čisto pra-arilno o a izrod. Ne zamudijo opozarjati viničarje, naj precej naložijo, mesto, da bi mu zabičali varovati trs . Tolažbo se s tem, da je vince sedaj flraso. kar se v bodočnosti ne da z gotovost, o trditi.
Primerjali bi lahko te vinograde ■ašim železnicam, celo vojno dobo se je na popravo le malo mislilo in va -goni so izgledali prvi čas po vojni ta-, ko kot kake razmršene barake. Mno -80 bi jih pri pravočasni popravi ko še desetletja služilo svojemu namenu, tako so pa danes zmetani mod sta to Saro. To se bo zgodilo tudi marsikaterim vinogradom. Zato, sedaj v teh »imskih mesecih svinčnik v roke ter. preračunati, kaj na; storimo, da ohra »imo vinograde še nadalje dobičkano-«ne. Pomnimo pred vsera, da brez izdatkov ne moremo imeti nobenih do -
hodkov. Kjor primanjkuje naravnega gnoA pomagamo z umetnimi gnojili Obrnimo vso mogočo pazljivost spomladanski rezi. Opešanemu trsu naložimo le najpotrebnejše, da si opomore. Močno nalagati smemo pa le tam, kjer smo tudi močno gnojili, Tudi o -pešani vinogradi bi se dali le z moč-nim gnojenjem in s skrbnim obdelo -vanjem Čez leto dvigniti. Brez nič ni nič, ta stari izrek moramo posebno u-poštevali vinogradniki.
Zajet.
Edon največjthj škodljivcev sadjarstva, kakor tudi kmetijstva, je brezdvomno zajec. Toda pomislite: po 15. janharju je napočita doba prostosti za nam škodljivega zajčka. Ce ga spraviš ob življenje, te siane precej dni joče. Resnica je, da donaša lov našim občinam i)rece,šen dohodek; isiotako je pa nespodbitna resnica, da jo škoda, ki jo napravi zajec, za precej milijonov večja, kakor pa ta dohodek. Ako bi šteli samo škodo v Sloveniji, ki nam jo nepridiprav napravi vsako leto — brez odra na stroške, katere povzroča zavarovanje sadnih dreves in drugih kultur — in bi vpo-. š.ovad vrednost, katero bi nam doua' šalo sadno drevo^ če bi ostalo nepoškodovano, bi doodi številke, o kate rih niti ne sanjamo.
Kaj bi rekel kmetovalec, ako bi mu prepovedali pokončavati miši, saj so tudi ono glodalce. Ali bi so ne smejal taki saloinoiisJcif modrosti državnikov. — In zajca, tega največjega našega škodljivca, ščiti postava! Nebroj dela povzroča ta postava orož-ništvu in sounij., Zakaj neki to? Za. to, da se zamorejo ljubitelji lova, ki so v današnjem času večji del sestav j ljeni iz verižnikov in drugih državo I tvornih eiiementov, razvedriti. Poseb-1 no v nedoifco je tako težko iti k maši, to je prenaporno, a na Dov? za to so pripravljeni vsaki čas. Najde se tudi med kmeti mnogo takih, ki jim je lovska strast že prešla v kri. Koristi od tega n'majo, pač pa ogromno škodo in malokedaj je lovski strasti udan kmetovalec dober gospodar,
Zato je skrajni čas, da se Sovski zakon spremeni in se proglasi zajca kot škodljivca, ki aa zamore uničiti vsak, bodisi na eden ali drug način. Da, država bi morala v blagor države m državljanov celo razpisati nagrado za pokončavanje zajcev. Pa ker se bo to težko dosoglo, naj bi se vsaj uredilo prvo.
Vi, slovenski kmetovalci ste poklicani v to, da mirno in trezno presodite, je li vam škoda, katero vam zajec povzroči, povrnjena z dohodki lova ali ne! Vi ste poklicani, da takoj potom svojih organizacij, občinskih odborov, Kmetskih zvez, itd. zahtevate pokončevanje zajcev, kar se bo doseglo s spremembo zakona. Kdor je tako strasten loveo, bo lahko lovil tudi pozneje še bolj varno, da bi pa kaj tacega bilo res prepotrebno, mora pri mati vsak. V času vojne, ko se lovski zakoni niso uporabljali tako strogo, se je uničilo preoej te golazni; z gotovostjo lahko pričakujemo, da se bo to temeljito zgodilo po spremembi lovskega zakona.
Na vseh shodih in sestankih stavite resolucije v tem smislu I
Prosimo presojevanja od straift so mlšlje nikov!
Kmetijska družba in trgovina i umstnimi gnojili.
V predvojni dobi, posebno zadnja leia, se je "porabilo v Sloveniji ogromne množine umetuih gnoll. V Savinjski in Šaleški dolini porabile so g;1, posamezue podružnice, največ ¿za limeii in travnike po 10 in še več vagonov. Do lanskega leta je ta trgovina skoro popolnoma zaspala. V Danskem letu &e je začel zopet redni uvoz kalijev h in ioslutnih gnojil. Največ je razpečala do sedaj Kmetijska družba. Danes je pa ta družba postaiu pravcati paviijalec cen i navija cene u-metniin gnojilom, da je joj. En primer: rl rgovina z umetnimi gnojili Vinko Vabič v Žalcu, stara, solidna trgo | vina oddaja svoja umetna gnojila po slodečin cenah:
Apneni dušik 100 kg za 460 K. Kostno moko 100 kg za 410 K. poprej 40—42% kalijevo sol 100 kg za 310 K.
Kmetijska družba prodaja ravno ista gnojda s to razliko, da je to gno jilo v slabših vrečah po:
Apnenii dušik 100 kg za 560 K. Kostno moko 100 kg za 520 K, poprej 40-42% kalijevo sol 100 kg za 380 K.
Te razlike v ceni so tako goro-stasne, da se jim moramo ros čuditi. Ako še v»poS!evamo, da stane posebno za nas na Slov. Štajerskem vožnja iz Ljubljane "precej več, si zavržemo pri večjin naročilih velike svote, ako na-ročujemo od Kmetijske družbe. ' Vse tvrdko izdajo račune, to je Kmetijska družba popoiinoma opustila, kar jo ne spravlja ravno v lepo luč. Ako bo ravnala še en čas tako, bo zgubila s časom vse odjemalce. Zadnji čas je, da začno nastavljal"; Kmetijska družba trezne in primerne cene, ki jih go tovo lahko, kakor vsak drugi trgovec, ne pa, da nas odere pri enem samem stotu za čez 100 K. To Kmel jski druž bi in javnosti v vednost! J. Dr
Za sadjarje. Oddelek za kmetijstvo v L:ubljanl je napravil lansko leto j po svOjih sadjarskih strokovnjakih več sadnin ogledov po SlovfBiiJi, da vidi, katero sadne vrste so lani kljub skrajno slaui sadni letini vendarle povol?-no obrodile. Taki sadni ogledi so se vršili na Slovenskem Staierskem: v Pišecah, v Ptuju, Mariboru in v Gu -šlan u. Pri teh ogledih se je dognalo, da so nekatere sadne vrste kl.ub neugodni lanski pomladi in grozni suši vsaj deloma obrodilo kot: mušančke , kanade in šampanjska reneta. Priučilo se je tudi nekaj domačih vrst, ki so vredne, da se širijo, kot n. pr,: trdi-ka in vidvanjka Da se bo dosegel v tem oziru še boljši us. eh, so »odo v ierihodn'e prirejale po več.ih središ -čih posameznih sadjarskih pokrajin — male krajevne sadno razstave, na ka- ' terih se hodo točno določili sadni i:;- ; bori za dotične pokrajine. Prirediti bo treba tudi posebne razstave za čreš -nje, moštnice, orehe in breskve.
Mariborsko sejnisko phročllo. Na
svin'ski se.ein dne 20. januarja se le pripeljalo 48 svinj. Cene so bile sle -1 deče: Mladi prašiči 6—8 tednov stari komad 600 do 700 K, mladi prašiči 8 do 10 . tednov stari komad 1400—1500 K, 1 leto stare svinje 2800 do 3000 K, poldrugo leto stare svinje 4000 do 5000 K, polpitane 1 kg žive teže 48 do 82 K, plemenske 1 kg žive teže 38 do 40 kron.
Mariborsko tržno pfiročilo. — V
soboto, dne 21. t. m., so pripeljali naši špeharji na mariborski trg 32 voz , naloženih skupno s 83 zaklanimi svinjami. Cene so bile sledeče: 1 kg slar nine 78-80 K, meso 48-75 K, Krompirja so pripeljali 24 voz; merico so prodajali po 34 K. Cene žitu v mali prodaji so bile sledeče: oves 7 K (za liter), koruza 12 K, pšenica 12 K, rž 11 K in ječmen 7 K, Kislo zelje so prodajali po 16 do 20 K za kilogram. Ja;ca so se prodajala po 6,50 do 8 K. Perutnine je bilo malo rta tržišču. — Mleka se je prineslo obilo na trg. V jutro so prodajali liter mleka po 9 do 10 K, ob 11. pa po 7—8 K.
Zline cene so zadnje dni močno poskočile. Pšenico so plačevali 1520—. 1540 K, koruzo 1120—1150 K, oves 700 do 1000 K. Veiiko so povpraševali na žitnih trgih po ovsu. Moka nularica je v Osjeku po 22 K, navadna krušna po 19 K, Otrobi 800 K.
Hmeljarstvo. Ker ne vodi vsak hmeljar knjigovodstva o stroških prl-deiovanip hmeka, poroča nam hmeljar iz Savinjske doline sledeče: Trošdc za 1G30 limeljskih rastlin v letu 1921, ako se pridela na isto število sadik-. ,0 kg ah 150 kg: odoravanje 200 K, 200 K, odkopavanje, rezanje in pobi -ranje trt 500 K, 500 K, 200 kg umet -negi* gnoja 900 K, 900 K, 3 voze hlevskega gnoja po 150 K je 450 K, 450 K, raznašan e gnoja in zasipanje 300 K, o00 K, koničen je drogov 500 komadov i po 20 vinarjev 100 K, 100 K, stavlje-ne drogov 500 K, 500 K, 1. okopava-iije 350 K, 350 K, 1. obdelovanje s kul-tivaforjun 150 K, 150 K, 1, vezanje in treblien e 250 K, 250 K, 2. okopavan-je 3f0 K. 350 K, 2. in 3. vezanje 480 K, 480 K, 2. obdelovanje s kultivator-lem 150 K, 150 K, osipanjo 200 K, 200 K, /Opetno postavl^enje no viharju 200 K, 200 K, obiranjo od Škafa po 4 K, 420 K, £00 K, štargar, merjenje in vožnja 150 K. 200 K, kurjava (premog) 100 Iv, 220 K, sušač 70 K, 140 kron,
smukanie 120 tK, 130 K, postavljanje
v	puam de 100 K, 1,00 K, amortizacija sušilnic 700 K, 800, K, obraba hmeljs-
i dregov vzefo za osem let tkomad po 15 K) 1950 K, 1950 K. Skupen fro-šek 8690 K in 9510 K. Ker se je pri. delale na slabi peščeni zemlji na 1000 sadik komaj 70 kg hmel,a, "znašajo stroški za 1 kg 124 K 14 v. Ker se i» pridelalo na najbol.ših hmel.iščih v našem okolišu 150 kg, znašajo stroški za 1 kg 63 K 40 v.
Glede petdinarskih bankovcev kro žijo po\oriee, da se jih ne sprejema več. Finančni minister je odredil, da morajo davčni" uradi te novčanice ša nadalje sprejemati.
Um led po svetu.
Silna Eima v Nemčiji, V srednji Nemčiji je silna zima, kakor jo doslej no pominjo. Toplomer j© 5taiuo 18 sto pinj pod ničlo. Ta mraz prihaja iz se*
vernc-zapadiie Rusije in se pomika vi južno-zapadni smeri; spremljajo ga saverno-iziočui vetrovi.
Beionskl vagoni. Pred nekaj dne-
vi	so delali v Nemčiji po.zkuse z novimi že'ezo-betonskimi vagoni. Pdka-zalo S3 je, pri teh poizkusih, da se v marsičem odikuiejo od sedanjih lese nili z železom okovanih in so tucfi mnogo cenejši. Njih odporna sila je večja, — teža je s.cer pri manjši razsežnosti večja ko piti dosedanjin, vendar jo razika neznatna. Pri vagonih n. pr. ki so sposobni vzeu na seoe te-* žo 15 ion, jo razlika med betonski nr in dosedanjim vagonom 1 toua, pri 20 tonskih že samo 200 kg. Pri 40 tonskih vagonih jo teža boio.iskega vagona ž& enaka teži dosedanjih vagonov. Pri transportih raznih indusfifijaljih. leznih, žeiezno-konstrukicijskih ali kamenih izdelkov se sedanji vagoni kaj hitro pokvarijo, dočim so novfc vagoni tudi v tem oziru boljši. V Nemčiji bodo vse vagone, ki bi iih morali popraviti, prenovili v betonske in pravijo, da bodo s tem preoej prihranili.
Prijatelji osamljenih biciklov. V, Brnu se klati neki človek, ki je po — vseh znakih iskren prijatelj biciklov. Ta čiuvek hodi mirno pp ulicah in Če opazi pred kako trgovino ali v kaki veži kolo, ga odpel.e na policijo, kjer ga .zroči kot „najden" predmet. Lastniku, ki se kmalu nato pojavi na policiji, ne preostaja nič drugega, kot da plača „najditelju" primerno nagrado. Čudak je do sedaj ,privedel že 12? koles na policijo in po zakonu se mu ne more ničesar očitati, ker mu ni mogoče dokazati, da si je hotel s svojim f>ostopanJem prilastit» tu:o lastnino.
Pes vzor zvestobe. V mestu Alti-konu v Švici se je pred nedavno pripetil izreden slučaj pasje zvestobe. — Neki lovec je vzel s sebo na lov svoje tri pse. Slučaj je nanesel, da se j» lovcu sprožila puška. Kroglja je lov -ca smrtno ranila. Eden njegovih psov, je tekel takoj domov ter skušal z lajanjem opozoriti svojce ponesrečenega lovca na nesrečo, ki se je pripetila« Toda psa niso razumeli in so ga kakor po navadi zaprli. DrugI pes >e tekel k hiši gospodarjevega prijatelja , kjer je na slični način skušal opozo -riti na nesrečo. Toda tudi tega psa niso razumeli. Drugega dne so šli vendar enkrat sorodniki gledat, kaj se je zgodilo z lovcem« Našli so ga kmalu, kajti tretji pes se ni ganil od svoJ?go mrtvega gospodarja ter s pretreslji -vim lajanjem opozoril lovčeve ljudi na kraj utsreče.
lihar porušil mesto. Pred nedavno ^ na nekaterih pokrajinah Sev -Amerike razsajal silen vihar, ki je po« vzročii ogromna opustošenja^. Taico n. pr. ie vihar porušil in odnesel c<«-> lo m*stc> Snencer. Koliko človeških ir-'.ev je zahtevala ta nesreča, ša ni dognalo.
Vse mačke in pse pojedli. V ruski gnberniji Samara je že umrlo od gladu več sto ljudi. Gliad je izstradan ne prebivalce te gubernije prisilil, da so pojedli vse mačke in pse. V no-vorus.jskem okraju sto pometale dva matere svojo slabotno deco v morje, ker niso moglo gledati otrokovih muk«
Pravua, ki se je vlekla skozi celih 400 let. Te dii je bila »pri napolf-skem sodišču v Italiji končana pravda, ki je trpela celih 400 let, Evo, vam nekaj iz zgodovine to pravde: Cesar Kari V. je po porazu Francozov pri Barlettu zače:kom 10, stoletja daroval svojemu glavnemu konjarju Hektarja
is stran,

26. januarja JÄ
®"eramoseju, branatelju mesta pravico do izrabe žteleznih rudnikov v Kala-feriji. Ko je pa glavni cesarjev konjar iimrl, je odrekla oblast konjarje-vim naslednikom pravo do izrabe teh soidn.kov. Ti poiomci' so se začeli nato pravdati z oblastjo, Napoljsko ka-aacijsko sodišče je uj/ d i končalo pravdo teh konjarjevih naslednikov in poirdilo konfiskacijo rudnikov. Vseka ko je smola se pravdati 400 let, a še večja smola je, ako človek zgubi pravdo po 400 letih.
DoJsi.
St. Ilj v Slov. gor. Slov. krščan-ako-soci alna zveza, odsek DiJ. Orel v Mariboru, priredi v nedel.o, dne t. m., popoldne po večernicah v dvo -rad. Slov. doma v St, Ilju orlovski ve žer z zelo zanimivim s, oredom. Vsi prijatelj orlovstva in dijaštva iskre -«o vab^eni.
Sv. Jurij v Slov. gor. Na veseli svatbi Antona Divjaka in Julijane Pivec na Malni so zbrali zavedni svat-je 320 K za naše bralno društvo. Vrlima novo^oročencema tra4'no, neska-üono srečo, zavednim gostom pa lepa ihvala!
Sv. Jakob v Slov. gor. Tako veličastnega pogreba ¿e uoigo nt videla našu župnija, kakor v soboto, dno 21. novembra. Spremljali smo k večnemu počitku ženo tukajšnjega cerkvene g«, kijučfjja Juiljano Loruer. Domačim, sosedje m sorodniki, posebno iz Jare-ninu so prišli, pokazat svojo ljubezen jjubeznjrve in postrežljive potnice
njene spoštovane rodbine. Kot vesela in Ijubeznjiva kuharica na marsikateri primiciji si je gotovo zagoto-jriia pobožni spomin pri sv. maši od dob onih gospodov novomašnikov. — Poč,vaj v miru, blaga žena, tvoje do paače j.a naj tolaži Vsemogočuil
Vel. Nedelja. Due lu. t. m. ja fraznoval gospod llorjan Kuharic, doigoietni, cerkveni ključar in občinski predstojnik s svojo ženo Terezijo fc tiri desetletnico poroke. Zahvalno sv. mašo je daj-o v al ož^i sorodnik h.še •Kuhaiič; g. kanonik in maifnorski stolni župnik Franc Moravec,, ki je ©b tej slovesni priliki nagovoril še ♦vrsta jubilanta in mnogoštevilno nav-aoee z .zbranimi beseuaim. Pre>tdnOst božja daj učakati slavijencema še bla poslov zlate poroke 1
iluneö «pri urinožu. Na veselici o-Irtnikov pri g. Kuhariču ne Lešuiei se je nabralo 150 K za revne šolarje na Runeeu. Vsem darOvalcem iiog plačaj!	»
Sv. Urban pri Ptuju. Nepobisno ¿žalostna usoda je zadela v LevanjcJi Cokovo. h.šo, p. d. Koškarjevo. Na Kraljevo jie nouii) še gospodar Janez Coi ic pozni sv. mati in še preäsnje «lui zdiav in vesel, je začel tožiti, da ■ni je hudo in se je v egei v posteljo. Ko mu je žena drugi dan -poslala po zdrava.ka, je isti spoznal, uu, lima vnet }e pljuč. Vsi so mislih, da on v krat' 'kern (zdravi, kar se razuese nenadoma vest, da je umrl že v soboto zjutraj dne 14» t. m. Si.no je pre.resla žalostna vest vse, ki so ga poznali, ker je bil obče «pr ljubljen, star komaj ¿2 let, ter zapušča mlado ženo z dvema nepreskrbljenimi, o: rokoma. Pogreb je 4*1 srce pretresujoč, k^er ni ostalo suho niti eno oko. Sorodniki so žalovali tako siino za umrlim, , da je zadobila sestra Mafika vs.ed žalovanja za bra toni tudi smrtno uolezen, ka.en je pod legla ter umrla že drugi dan po bra-tOvCin '.ogrebu previdena s svetna: za-krauienu. Zalius.nim, sorodnikom in ▼do »i naše sožalije.
Ljutomer. Beda viličarjev iwa-žča od dne do dr;e, vendar z vsem pri zadevan.em, da se viničarsko vt raša^ *.e reši in viničarski red uzakonil ni «obenega sluha. Akoravno je to v, rajanje na.bolj | ereče, da se o, omore «bogim viničar.em, ki že skoraj dve leti čakajo rešitve. Pozivi amo gospode poslance, da vendar enkrat vzame o to vprašanje na dnevni red parlamenta.
Vitan pri Središču. Naš al To-Biažič hočejo cočniski lov odd.ta kar lako pod roko za sle, o ceno 2.VJ kron nekemu dobremu prijatelju, čeravno stane danes že en za;eo skoro 200 K. ¡To ven aar ne gre! Na l.cit.iciji bi doUI- za lov morda 1000 K, ker Je več ponu .n kov. Zakaj ai obči a trpela ta ko Skouo? Sai itak že plačujemo 200 odstotkov občinskih doklud. Names.o,
da bi župan glodal, kako bi bila za občiusko blagajno najbolje, pa 'dela drugače. DavkoplačevaJteo, ti pa molči in -- plačaj! Tako pa ne bo šlo! Pro.i taki oddaji Iiova bomo vsi pošteno misleči občani odločno nastopili'., če tudi so nekateri vsled nevednosti že podp.sall, kar je župan pošiljal okoli. Tudi slavno okr. glavarstvo v Ptuju prosimo, da to pogodbe, kakor jo hoče skleniti; Tomažič» ne odobri, ker ljudstvo ni pravilno glasovalo. Kdor hoče imeti lov, naj tudi za njega »pošteno plača, da bo imela obalna kaki dobiček. Za 250 K pa občagi lova ne dajo četudi se magari zamerijo — gospodu Tomažiču.
Vita« pri Središču. Nekdanji nem cursko-Llberalni kovač in seclanii sa,-mostojni župan hoče vse pridobiti za slabosiojno stranko. Nekaj zvestih semosiojnežev so mu že odskrniii pametni boltenski možje, ostalih pa tudi ne bo dolgo imel, ako bo nadalje go-| spodar.l tako, kakor je začel,. Vsa ob-j činska plač.la in dokkule nam je prav j po samostojno zvišal. Občinski lov pa j je za sramotno ceno 250 K oddal svojemu zvestemu slibostojnemu tovartlšu Davkoplačevalci občine Vitan pa zdaj spreglejte, kdo vam zmiraji nalaga Jedno nova plačila. Zdaj si pa, gosp. župan le nataknilie svoj „¡cviker" na nos, prečrtajte, in qideli boste, da gospodarno samos-.ojiieži res prav imo-nitno! Vitanski kmet.
Središče. Na gostiji Trstenjak— Kra.nc v balovcih .e med zbranimi go sti nabrala gdč kozika Kunst za društveni dom v Središču 254 K, Darovalcem, kakor tudi grič. nafjiratji -lici se o'dbor tukajn.ega Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva najprisrčnejše zahvaljuje. Živeli ^ osnemovalei! Mlademu paru pa ve -liko srečo' Bog živi!
Slov. Bistrica. Tukajšnjo izobraževalo društvo priredi v nedeljo, dne 29. .. m., popoldne ob treh, v hotelu Beograd" igro-dramo „Begunka", od dr. Fr. Deteie, ki je izšla v »Večernicah' Mohorjeve družbe preteklega le-ra. Pri^atefi izobraževalnih društev, i ridite v obilnem številu!
Zreče. Nepozabljen nam ostane Zrečanom 22, januar, ko smo slovesno obhajal 70 ietn.co našega zaslužnega in priljubljenega g, župnika in duh. svetovalca Matija Karoa, Priredila se je slavtnosina akademija v tu k a jim J. šoli, pri kateri so se zbrali zrečki župljani, da prosavijo s.ojega vnetega dušnega pastirja in modreca voun. Ka, ki že ¡10 let deluje v naši župniji. Gosbod nadučitelj Mravi.ak mu je častital v imenu učiteljstva, nastopili so šolarčki, ki so v ljubkih ver z n izrazili g. jubilarju svoje žeije, za stopnica Marijine družbe Mimika O' rož ¡in Dekliške zvoze Lojzika Sadek ste mu voščile kot svojemu voditelju, g. župan J os. Winter v imenu občine Zreče, kjer je g. župnik že 33 let odbornik, cerkveni ključar Lampret pa ga je slavil v imlenu župlianov zaradi njegovega uspešnega delovanja v bla' gor župnije. Vmes so pridno prepeva' It šolarji, tn tamburašd so pod vodstvom g. nadučiteljaj proizvajali slav-ljencu na čast lepe komade. Bog do-del g. župniku dočakati še mnogo veselili let pri trdnem zdravju in taki duševni čilosti, kakor do zdaj"!
Zreče. V noči od 22. na 23. jan. so neznani zlikovci skušali vlomiti v stanovanje tukajšnjega nadučitelja, a njihova zlobna namera jim ni uspela, ker so bili pravočasno pregnani.
M&kole. Glede agitacije za naše liste v naši župniji se je najbolj pokazala u.nla vasica Mostečno, Po mar-Ijivoni agitiranju pridnih deklia Ber-nardike Skrbišove in Micike Sajkove imri'0 Moste« anje novih naročnikov in sicer: 10 „Slo/Pi.skega Gospodarja" , 4 ..Dcmollubov", 15 „Glasnikov" in 8 „bogoljuoov w Pa tudi po nekaterih še druyili \aseh so pridna dekleta veliko storda za naše liste, kar bomo poročali drugič, Do ta Čas pa še na delo po drugih vaselu po vzgledu onih dveh deklic iz Mostečnega, da v tej stvari ne auostanete za Mostečani. Poštena n-Iadin» ima j-ovsodi ugled in v agi -;uciji tudi usiieh.
Šaleška dolina. Neki radovednež vprašu e v „Straži", kai dela neka stanovska klika pri svojih večnih sestankih in pri tolikem prostem času. Odgovor na to glej v podlistku „Do -movine" preteklega leta, kjer psevdo -nim — a je znan, ker ptič se pozna po
perju — prežvekuje in pogreva stare historije Prijatelj, pogreta jed več ne diši in vzbuja le ogabnost. Tako pi-j sar enje ni v izobrazbo, ampak v po-kvarjenje in coneumnenje. Podatke daje znani stari zanrbtnež š svojo slabšo polovico, ki je fakc vestno in rnar-j ljivo opravljal svojo službo, da je po j njegovem dolgoletnem delovanju večina njegovega okoliša sami anaLabeti. . Tau p.suni in nemarneži napravljajo | stanu samo nečast in sramoto.
Polzela. Tukajšnji Orel priredi z j lludskošolskim naraščajem gledališko 1 predstavo in telovadni nastop. Pred -sinva se vrši v nedel„o, dne 29. jan. popoldne ob treh v prostorih g. Cize-ja. Privaten mladine, udeležite se pri-red tve naših malčkov v obilnem številu. Bog živi!
Griže pri Ctlju. Da se tudi tukaj
v Gn?a/i gibljemo. Je razvidno iz števila r.ovib na, f « nikov našega časopisja >Jovih naročn.kov ima: „S'uv Go-spodar" 18, „Ulasnik" 22,	"
1" „Domoljub" 10, „Straža" 2 Za nove zvonove smo nabrali dosedaj s) ir soč K Zanašamo se na staro in pri -znano .požrtvovalnost Grižanov, ki so svoj čas sezidali dve krasni cerkvi, ki sta čast in ponos grižke župnije.
St. Jošt na Kozjaku. Agitacija za krščansko časopisje je dobro uspela. \ kljub temu, da se agitacija vs ed sla bega \remena in naših planinskih tež k'hI; ni mogla popolnoma razvili', izkazuje vendar 10 novih naročnikov na „Slov. Gospodarja", in 38 novih na' ročnikov na „Glasnik", skupno torej 20 „Gospodarjev" in 41 „Glasnkov"! Vrhute^a prihajata še 2 „Domolljuba" ! 2 „Kmetovalca", 1 „Straža" in 3 „Bo-■ goljubi"* Nasprotnih časopisov ni no-i bonih, ker se pametni Sent.ožča..i ne pustijo več od njih za nos voditi. Tudi 20 naših vrlih kmetov jte že pristopilo h Kmetski zvezi 'Inj se še vedno priglašajo, ker vedo, da je v združen ju moč in v krščanski Kmetski zvezi naša rešitev*
Trbovlje. (Trboveljski novinar.) Pavlina Pahnjen Je začel svo o časopisno inelovanie. Dolgo časa je nabi -rai povesti, si izmišl.eval zgodovinske degedke, spravl,ai prismo.ene kvante vseh i rst. Zdaj spravi, a to v časopi-» se. naj svet občudu.e to novinarsko moč, ce mogoče, se s takimi kvanta-lu« pokratkočasi, zraven i a s oznava zimi» j in srce ie nove novinarske — zvezdo* V njegovi glavi so vse reči SKrizem zmetane: hudič, ki ne trese tolixo Trboveli, am »ak n egove mož -gano, kl.ukeo, kobila, prasci, procesi-> moiek, lov in „divja *aga." V sredi ria;hu.še zime vodi r rocesTe, nosi t;'' o, db kar krvavo gleda., lovi medveda v Svinškov, hosti vko medved spi «loboko v brlogu; vidi prikazni, kafe-riii n.»dar ni bilo in nazadnje tehta
J«
svojo i. p um g os t., Ki vaga 23f> kg pač Favliha.
Ptnj. Naplesali se bomo v la -tošnjem predjiiistu dovolj: Dne 1, teb-ruarda oriredijo demokrate svoj zaba~ ven večer, ki bo „najživahnejši" večer letošnje sezije, kakor pravi „Ptitj-ski list." Dne 11. februarja bo športni klub priredil šjortno veselico, pči kateri bo igrala žcazničarska godba iz Maribora, Tudi socijalisti ne bode zaostali Imamo tudi „strokovne* plese. Usnjarj ¿so ga že imeli. Sedaj pridejo mend;. rsto advokatje, ki bodo baje pri lil advokatski ples. Advokatov je n : . č vsaj toliko, kakor usnjarjev.
Sv. lv!ma. iinuli teden se je\;išil jir nso shod naše Kmetske zveze, n» katerem Je govoril g. M. Krajno. Obrazloži! nam je delovanje poslancev*. Beogradu, zlasti pa delovanje poslancev samostojnežev, ki so za časa volitev dfiali vse mogoče obljube, sam© da so bili izvoljeni. Po večernioah s» je pa vršil občni zbor Kat. slov, izobraževalnega društva ter vobtev odbora Miadeniške in Dekliške zveze. P® Lončenih volitvah je g. M, Kra.nc v-n vič govoril in opisal sedanje p rav žalostne razmere, silne, davke in druga bremena, ki tlačijo naše ljudstvo . Zborovalci so prišli do prepričanja, da so sedanjih žalostnih razmet v največji meri krivi samosto.neži in libe -ralC|, ki iam.o za naše trpeče ljudstvo samo lepe obl.ube, a drugega n\\ Ker so znali za časa volitev prav dobro larbati, so mnogo voltlcev prešla* pili. Toda tudi tem zasle^ljeneem m že odpirajo oči in kar trumoma obra<-čajo hrbet laži-samostojni stran)«. K» je še domači pevski zbor za; el naši narodno pesem, je bil ta za našo župnijo velevažni shod zaključen.
Selnica ob Dravi. Kakšen duh vlada v samostojni in socialdemokrat tični stranki, se lepo kaže v naših občinah. Ze pri volitvi župana. V občiM Selnioa so samostojni volili — gostih ničar.a, združeni samostojni in socialisti v Janževem vrhu pa gostilni&«-ja-veleposestnika in lesnega trgovca. Se le^še se 4e ta samostojni soočali®;-tični duh pokazal pri volitvah v krasni šolski svet. Cisto samostojna otifei-na Boč voli za svojega zastopnika dinega gospoda v občini — gospoda gostilničai-.a SocijalisCični delavci ia sainosto4ni kmetje v Selnioi izvoMJo 'I lesua trgovca, ki sta postala v dveh )» tih iz nič milijonarja. V Janž^^em vrhu je pa izvoljeni zastopnik delavce» in kmetov znani Jurišar na cerkev ki župnišče, tič-miš, uradnik-knut Zvun-ko. Tri delavsko-kmetske obč!ne liffi enega delavca ali kmeta niso volile Ali se bodete potem kmetje Sobicam še Čudili, če izdatki krajnega šolske ga sveta dosegajo tako višino pod ta-
M og^si: odvetnik dr. Janko Breie
Otroški vi>£H o*
kn»f K»« Ir«B, Bubor, 8i »eoj-gmdM.	1—2 63
Avtomat za god o
dobro obranim, igra 14 koalio*, te po eeal p od& t gos ilai P<i •t»» it I, <»r W.	i 2 8i
je otvoril svojo pisarno v Ljubljani, i kiošičeva cesta štev. 6
(hiša Ljudske posojilnice).
Izjava.
Izjavljam, da nisem razna-šal vesti, da je bila gdč. Mimica Lesjak zaprta in da
je ta vest neresnična. Orehova vas, 24 jan. 1922. Jtžef Grošelj.
Na prodaj kj| l^T
p<-.i, ujiV»	in trlo lep«
citr«. Ob B:tgi 24 (Ufersti»«*) Mšribor.	<o
Traiisfjrmat r
t»Kuj upo'sUiji , pr»' Aoh o o it-ri'ca, -0.000 .olt J O ''-i K A fh .riktt Si^mroi k Sch ek«>t <e proda. V rai« ee g »ci ai^ar . Hö
t IItrt a p. Sir*-*£» g Gr» 'ea	61
Gospodinja (pV^a>;
ki bi sualit todi *i> ro oi-rnin et Ufte t-\ uosest.o * S« iois-. lol'ol, B&ito;. c ožbe labko t>k -Po adh« < <iVte-r i p!-Ju j« ^o. • n. a,r»«o ti«» lis*a <od n«<lo.<>n BSutiodiiij* St 23". 2 2 a, I
PP1	IPP	PIP
u D H	ID n!	il ■ J!
k-line opeke iin kamenje
dela se najbolje z
„AMBI"	„PflX"
i.roj nUm cpsie — slirj za 2bao lamsujt
S temi stroji se dela v seh driavah celega sveta in prekaša vse slične stroje radi posebne konstrukcije.
Opeke so po dobroti enake vsaki glinasti robi, so cene in se morejo na vsakem stavbišču producirati in se s tem stroški za voznino prihranijo. Oferte in obisk inženirja brezplačno.
FEftRUM d d. Zagret?*/
Mi.žc ranica? ti g br. 5.
2«. 1*«,
mmmmz i wamsrnL
stran.
išm	zaatoa-
stvua v e demokratskim učitelj-stvam. Mino občin«, Slemen, ki je pri
IZ, j« feMi r krajnem Šolskem svetu zastopana po re« kmetskeoi «natopili -ka in «sastopuika obrtnikov. — Kaki jeazloček med občino Kmetske zvezo in med občinami sooijaiistov in samosto,-A
Dlareacborg. V ua£»ru obmejnem kraju 00 nastale tak« razmera, da vsa
kega, de količkaj akrensko čutečega, »e a?uuo kričečega narodnjaka mora po»iti rdečica sramu. Glavno besedo i-maja razni bivši nemčurji, sedaj seveda najboljši Slovenci, da Ijažjo nemoten« tihotapijo in verižijo. Na polti pa vladajo naravnost gorostasne razmere. Za poštne sele imamo ljudi, ki bimajo najmanjšega pojma, kaj je «aoje ta tvoje. Da lažje izvršujejo ta svoj postranski zaslužek, jih je obilna nastanila na samotnem kraju ob gozdu, kjer še prav i me., it no zalagajo s prosto kurjavo in drugim. Pred Bedavci» ?«pom sie |e vršila tožba zoper ia prej iradi tatvino na pet mesecev obsojeno ženo poštnega aela in pred kr&tkf» časom zopet sodnijsk* »bravnava zaradi denarne tatvine, ka iere je osumljen drugi sel te dičnt pošte. Pa človek bi se še ne zgražal ioake nad temC pošten j ako viči, saj so po centralističnem tramvaju pr.romale že tudi k nam makedonske razmere; bolj so še moramo zgražati nad tistimi Iniedgenti, ki se toliko trudijo te ljubitelje tuje lastnine zagovarjati in najostudnejše podpirati. Poštno rav-aateljslvo pa prosimo, da naredi pri tukajšnji pošti red in nas oprosti takih dičnlh državnih uslužbencev,
Br. Andraž v Slov. gor. Na sedmini Lojzeka Kostanjeveo s« j» bralo v navzočnosti dveh bogoslovoev za kn. Sk. bogoslovje 802 K. — — Bog plati!
¥«ržej. Peročilo o delovanju ver-žehdce DeklfiSk» zveza od ustanovi* ¿ne Si. julija 1&20 do občnega zbora Ams S. jsmuarja 1921. Ustanovitelj g. Fma Sai. Gomilšek. V tem časti i» priredba zv»za 18 poučnih shodov z 18 g©v«ri !n SO deklamacijattK Med pradavaejt je posebna omenjati vele-pouE6«]iiva govor» g« ravnatelja man-
janišG«, ki |e mladina učil lepega, čed oostnega vedenja, v čast Bogu in ko» rtst domovini. Odfaorovih sej je biio 7. Gledaliških prireditev tudi Z s 13 t-grami. Ustanovil se je tudi evharistfó» m odsek, ki »pridno deluje. Dekliška zveza se je po svojih zastopnicah udeležila dekanijskega dekliškega shod» pri Sv. Ktfžu cine 6. sept. 1920 in dekliškega organizatoričnega tečaja v Mariboru dne 27. novembra 1&21. Na obenem zboru dne 8. januarja 1&22 st j« izvolil novi odbor.
Zavodnje. Vroča sla)¡osojna kri. Na Valentinovo ja zagledal Ročnik v svoji gostilni par naših pristašev. — j Takoj mu je zavrela kri in s pomočjo j svojega, udanega Pečolarjajth je
tiral iz gostilne. Prav se jim je zgo-i diio, kaj pa silijo v njegovo slabostoj-; no gostilno. Sedaj vemo, zakaj le spravil Čevljarja Pečolarja v ob®nski od-| bor: da ima „venbacitelja". Svojo vro to samostojno kri si je potem ohladil v j gostilni ob godbi In plesa Ne polnoč brez licence.
Itajhenóurg. Prostovo'j.to gasiino društvo v Rajhenburgu nI sme.o imsti v zadnjih letih nobene političuo-strau' i karske barve, Med požarnika je vladal zato mir. za^topnost in kolegijal-no&t. Društvo je prospevalo lepo, Za-j slugo v tem oz.ru ima g. načelnik Ms. Presker. Zato vživa med društven ne. člani tudi 'popolno zaupanje. Pokazal je ta zadnji občni zbor, dne 12. t. m. Po dvakratni odklonitvi so člani pri tretji volitvi z listki zopet «osrlasuo izvolili njega za svojega načeijnika. Ko se je le še branil te časti, je večina članov izjavila, da izstopi iz društva, ako mu ne načeluje več on. Da tort', društvo ne razpade» je prevzel goóp. Presker zopet načebstvo. Iz hvaležnosti so zbrali člani še istaüa večera za nov društveni prapor (¡000 K. Seli p. Presker zaveda ali ne, tega mi ne vemo. Gotovo pu je, da mu ]e «m po tom večina tržkih mož Ib mladeniiev izrekla svoje zaupanje. To si naj zar pomnijo tudi oni gospodje, ki bojkotirajo društvo baš radi točasnega načelnika, in ki bi radi imeti gasimo društvo za svojo politično strankarsko demokratično domeno. Pa, nekaj moramo le spregovorili o g. Preskerju iu
L E F O T
kože, obrasa vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera priznanji so dospela vseb dežel sveta za lekarnarja Fellera:
„ELič liiijnc misčno mil« najbolje blago, najfinejše t milo lepote»; 4 kosi z samoto« in poštnino 98 K
„EISA" Grajaš pansaSa odstrani
vsako nečistost kože, solnčne pege, lajedaace, nabore L t. d., naredi kož» mah ko rož *to-belo in čisto; 2 porce-anasts loočka e eamotoaa iii postaiao K 52-—.
„ELSA • Tirmchina pontada za
rast las krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje lac, ziprečuje prbut, preraro o-avekwt i t d, 2 porcelanasta lončka z zamotam ic pošta. K 53
Prevajalci »ko naročijo najmanj 12 kosov od enegs predmeta dobijo popust v naravi , Lilijno mleko '5 K.; Brkon.az 8 Kr.; najfinejši Hega It C 2 lit . puder dr. Elugera v velikih originalnih škatuljab jo K.; aajfimejši Hega zobni prašek v patent škatljah 30 S.; pu-ier *« go«pe v vrečice k 5 K.; zobni prašek v škatljah 7 h.- \ vročicah 5 h.; Sachet dišava za perilo 1? K.; Scbampon za lasf S K.; nunenilci 12 listkov 24 K.; najfinejši parf-m po 40 in 50 K.: Močna vod« za lase 58 K. Za razne predmete »e zamot in po-štaina posebej računa.
EVGEN V. FELLER, leksrrtr, Stubica denja, Elsa trg 34!
Hravašk«.	2—30 741*
„KORANIT"
asbestai škriljevec, najboljše sredstvo sedanjosti za
pokrivanje streh in obloženj zidov.--Tovarna v
Karlove« (Hrvatska). Glavno zastopstvo za Slovenijo
Fran Hočtvsr, »teste ji.¿.sanica, Goranjsk®.
Stavbeniki, podjetniki, pokrivači in vsi, ki hočete imeti dobro pokrito streho, sigurno proti dežju, toči, snegu, požaru in viharju zahtevajte oferte. a -5 34
| Opljene trte,
kot bartnais«, boli !■ »lavt, ilabt b aa, kala ia raiWa, Vfllri riiliaf, siiT»oer muikat, rssfol, S'p«i> ia*rBtsa ia <ladka sink« Oglasit« ast<a;ae »11 pita«»» pr Jteeii Vrtkijak, trtsUar na 8r«tn r> t^fii	8 S 6
It ne fate
vseh boljših vrst in tudi necepljeno štnarnico, te dobi zopet p i Antonu Slodnjak, trtnar p. jarSiuci psi Ptuja 4—IO 8uo
Malo posestvo
j« ■» prod »j, po! ar« 4 S«U«ai-U« postaj« t o rja. Obstajate lT«h po stopi', kt sta » ibre« t» «j i, m tri pribl.feno tri ha. Od okrtjn« cette 13 aiout. T*é M i«*« pri iMtaika Pioiiask» val »t 8' P U»r«	»-9 t7
|trn.,n.|, »iam« » kaj««.,
Obnx Maribor Laik» mika 1 i. 1-10 2
Prideu hlapec
k konj»« s daUlc s« t»k»! ipr«|-nc, )ri tvraki Fratj* 9 it v «s-ribárs Linbart)«» alt«» iS, g > ari
Pozor mMm!
Prvovrstna švicarska svilena
mlinska sit»
(pajte'jni), kakor tudi pristna volnena sita, .4 in 32 cm široka, priporoča trgovina
Avgust Čadež, Ljub'j na, Kolodverslu ulica št. 35
naspioti «Stare Tišlerjeve
EO^tilnr-».	3 4* 8 JJ
Jabolčne ILVi^iTk
n«a«k aadi sa aaactvc dr»y«ri»i«: D«r»tni«s J. D»L«Uk D| — »!mJ«. _3—» 8U
Vinogradniki po-
7nrt Ha«.»»Ja«i »»■ «l» ZOri {hm ok«tt 60 000 trt »k»reatsj®a« isanlu, tr«b» aikall a jal 4« tkrcpife, f« (Mt'rma 10 let. t»»« Z«.for**k, trtsifiar t D«r»»vl, g. M#ia»s «i-1—B	»*»
Kupujem '^'T.::
v>(«aa, ter leta M iet« * **j rišii elatTai «tni. T»-»de aod.be ■ eea» i« p«sl»tf aa As k» Pola*«, «iljtai al;a. Ett«6«
pri Zi a«Wi cmi. 3—3 B»0
Služkinja ¡t
avadne rth« m ejrajne. pMt 400 E es»ko ei kitpe.: h koaj» «lat» 4GO K atacio«. Poasdba j.slr P=triJ	ab .J»ki
8 -S 11
njegovih ELafiprotnildhi G. Presker j» izvau gaailneg», druStva prt^aš SlDv-ljudska atraoke ala Km»tske zvez». — Kot tat fe seveda nad vse osovražen pri gotovih plačanih m neplačanih eks ijonentih lalitne bankokratske proti-ijudske demokratske strank». Kot takemu je seveda treba sedaj preiskasi vse njegovo preteklo življenje, tpred-baoivati mu vse njegove grehe in ne-grehe, pretipati mu vsako žilo, 6e bije dovolj narodno, zasovražiti ga politii-uo pr domačih m tujih ljudeh, Pa kaj «i hočemo ? To je delo demokratov za narodi Po njihovem mnenju je to edino prav. Toda tem gospodom bi na svetovali, eta naj pogledajo maio v svoje sloer drobne vrste. Oe jim je tako delovanje življenska potreba, bo<i«) v svojih vrstah nažli take snovi več tot dovolj. Ne anejo pa tudi pri teh sedanjih svojih narodnih stebrih gie' dati samo na s&danjost. Da, če bi se g. Presker sedaj, kakor oni veknoži zavzemal in navduševal za njihovo de mokratsk*^ politiko, če bi stikal za proti državnimi elementi ia jih tkal pred sodišiče, če bi postal d.čii.. Sokol in bi žugal z batinarai onim, ki se tis* iindi Eokolska kultura, ča te j m pozidal sokolski dom — v prihodnjem članku iz Rajhenburga v kakšnem liberalnem časopteu bodemo čiitaii izjavo staroste, da rajhtenburški Sokol ne sprejme od g. Preskerja nobenega groša za svoj dom — če bi klel iarje, rušil cerkre, farovže Icaplianije, tedaj bi bil, kajpada njihov ljubljenec — V6liln Jugoslovan. Njegovo iane bi b:io zapisano z zlatimi črkami v njihovih narodnih analih, se svetilo v vrstah imen državotvornikov itd, Tedaj b» seveda bila narodna tudi nj&-fcOva, trgovki a, narodna njegov» hiša, narodno tudi poast.-ešjs njegovih poslopij. Narodni bi bLii. tudi njegovi konji, mk3! in podgane ako jih je kaj okoli njegovih skladišč, Ker pa gosp.
Presker odločno obsoja zahrbtno« i» n& v Sein o, demagogijo in elijattsk* a-va/luiivo svojih političnih na«proM>. kov. so mu pritisnili na čelo pečat mračnega Jugoslovana» In to ijudjt, ki bodo moraii močno osiveli, preda« bodo v stanu pojmovati, kaj i« voian za prav naroden Jugoidovan. Pa ga vorili so svojo besedo na občne« ffm ru gasilnega di*uStva možje- ia «ia» deniči-tržani. Kaj nekf. pravita k' s9a mu gg. demokrata izpod zvona ar, Pteira, kako so počutijo njuni trabaaalf Ali ni ostal že sestavljeni odbor da mokralov za gasilno društvo sauto potuhnjena želja na papirju P
Kostrivnlca, Ze dolgo ni triio aff-bene^a poročila iz našega kraja, vea-, dar mdl tukaj- ne spimo, ampak m prav pridno gibljemo. Imeli smo v pr« teklem letu i zborno obiskan politični shod, na katerem je govoril g, PuSen" jak, ustanovili smo si mladeniči doc 8. decembra 1921 Matfjine družbo, v katero je vstopilo kar 38 narduöenük mladeničev. Dne 8. januarja 1822 p«i je priredilo tukajšnje bralno druätws lepo uspelo SOSetnioo. Uprizorili se itiro ,.Dva gKuha" v katari so igral« izborno rešili svoje vlog«, slišali krag ne pesmi našega marljivega pevskega zltora, Gos{X»d govornik pa «am je podal zanimivo zgodovino 301etn«g$ delovanja našega bralnega društva. Tako smo imelii ta dan poslušalci lep užitek, bra' io društvo pa je dobilo prg ceišnjo poiiporo, katero pa so žal, h-nancarji preoej prikrajšal!:, med tem. ko za mestna gledališča daj» država milijonske podpor«. Tudi krščanska častniki so se pri nas prav lepo ra& SI'rili, posebno „Gospodar" in „Glasnik", tako» da čutimo povsod velik napredek. Vsemi dosedanjim marljivlai delavcem kličemo: bodite vztrajni na tej lepo pričeti poti, vse druga pa v«i bimo: vstopit® tudi vi v ü*ä» vr«K) bogata žetev ne izo&tant.
k
Ljudska posojilnica v Celju
ppi „Belem volu".
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po
' 4% m
P«8t>jih daje na vknjižba, poro št/o in zastavo.--Otvarja trgovske
kredita ped zelo ugodnim! p*g«ji.	44
Mlin na Loki poprej Rengo pri Ptuju
i.umevjitr: -ji^^^^tragiaag^jgMaaijgageas^^	IIII i—iiiunim m aaaag -
melje in izmenjava Tse vr»te žita. Mlin je na ncir „	popravljen, ter indeiuje tudi gdrob	¿8
§C^pi3i# vse vrste zrnja po najvišji dnevni eem
RIHARD ORSSICH, PTUJ
mmmM
Dva lepa
<• po ««mi pr da C»iU oa B «ajt
S-- Pabrotje pri «ar bora. — B«ik»r.	3- 1
POZOR!
Gat«ve obleke, o« rin k«, zasko parilo, postehtj oerjr dežnike itd. s« do <i
2i najceneje j ri 3 -26
I. T®PW
Maribar, Gla «i trg 17.
ZaSi¥<iicg.
Povodom prebridke izgube naše nad vse ljubljene žeae, matere, tašče in tete gospe
a ne L©rber
pns ¥ H!apja pn Sv. Jakobu t š!cv. ger.
•e zahvaljujemo vsem snrodmiitom, prijateljem in znancem, zlasti domači č. duhovščini za izkazano ljuba v v bolezni in ob spremstvu ns «jeni radnji poti. Kanjko pa priporočamo v molitev in blag spemi«!
Sv. JAKOB V SLOV. GOR., dae 23. januarja 1922.
Žalujoči ostaii.
m
BISnBBÜSKl B&BBfflSBR,
W. ¿«ana^a i&22.
■
i
g "ya
stoječi in ležeči kakor tudi
iS
kupuje po najvišjih cenah
ATJJA OBU
električna žaga
«eribsr, Loška ulica 15--SkfaJiSČB
v Tettenb chovl ulici.	i
i t
izjava.
Podpisana izjavljama, da o g. župniku Mateju Weiss pri Sv,Joštu na Kozjaku nisva ničesar obrekljivega govorila in zahtevava, da se raznašalee taL-'h novic strogo kaznuje.	3-3 40
Lipje, dne 7 januarja 19^2. Zabukovn k Fn.ne, pd. Pajank. Lemež Ježef, pd. Petruh.
PARO
v Kaniz« p. 'i ^e»iilci
prevzame na mletje in izmenjavo ?=akovrstnfga zrnja.
as Kupi se zrnje po dnevni ceni. a-3
JPoaso*»!	'	I^sosas»!
CerkvcBe sv«i», evece e» svscnieo is» krat
prave voščene s pode bami se debijo po najaižji ceni edinole v Špecerijski trgovini 1—2 45
I. Dečko, Celje, Glavni trg 10.
tik farne mkn (prej f^ilan Hoceua?) po» druž. Ljubljanska cesta naspr. Mar,
K
* Spodoještalerska ijudska
: posojilnica ¥ Mariboru:
registro vaaa zadruga s neomejeno zavezo
Siotoa tehm it S
X
X M
M »
M
obrestuje od Novega leta naprej navadne
M 1
vloge po J^ ^ g trajne in večje vloge pa po dogovoru. 18
K
ae a*
Iščemo za posekati
smrekove, ¡slove ali borove goido^s
pri Dravi. Ponudbe se prosijo na
a-4»t PIV£L KiSS & K»mp„ S8mtnr, Bačka, t<
kal iilata
Tverr.iike tvrrfke H. SUTTNER, Ljubljana *t 892.
Š»fA« nswfea{»a m sfrejffio, aim fUvoiaeti B»s-a rs» Pí'iíía Lüh: j je tudi ím-»s-íiá. Spris7-s!s, os'?. grepM fa«-Irtsre ,.fctóa ta as| joü^aja a» «s««*: W. Slišiš, tegwia» f pa-plrjeia, Pfoj. Su««u¡< ín ksrsaa v kliki.	50
iščem hila
its Štajerske», katera M bil« »rijravsa b» kabine
okrs bii go tila», vssam t s*js<2» ali kupi». Piiítóc istega, Jir i, MÍ»1íe>6,
**aiO posest* t
(i orale) t Skok»k 10, Hcfe, s s
jítoli.	64
tf i*5*» « 1/teilCt smejale v trge<!ae
Lnio* ka Sslirk» «s Fiasiai, p.
Eerai».	8
liAfífü e5lww P»"«3»?}«-
^aia njiv« l\ isalonas-
nika, i orsl iscfgr» travni*» pri
d> íñíií «Mti, Josefas :» «bitni k t
tli rekodeto», e« po eaai p n-á*. Ve« prve Joi?! Sjcfelj, Slit»** St.r 1. (»ti Maribora.	5*
TRGOVSKA B&rm e. D. V UÜBUAN1.
Vabilo na sulskripcijo delnic.
Trgovci, industrijalci i« obrtaiki ljubljanskega io marib^skega ekrežja so sklenili oata*» -viti lasten denarni z*vod kateri aai «etaae v rokak iakljuine trgore-kega, industrijskega Ju ofcrt» niík-g» stana in kateri naj v prvi vrst; varuje interese tr^evcev, industrijalcev in obrtnikec tešeč naj » najkrsjSem času riiširi na teritorij cele Jugoslavije.
Minister trgorino in industrijo je z odLokon
volil ustanovitev deluiške dražba a imenom
;ena z aS, novembri I920 5t, YI 3>?S de-
Ym&mkm fañmkm é» d, y
Zu go'p«diSjoželi
priti ▼ kako iaf&liii ali k cas» ütnja«»« gespoda, miäaja star» sii ígrüJi, ¡¡e pri kižaitn v fia-riberu, Qrejerilásía alk-a ¿ter. 28 Asa Skpar.	S8
Gospodarska z?eza ja ngtaiiovilfc
MLEKARSKI OODELEK
&i prevzema upravljanje zadružnih mlekarn pod najugodnejšimi pogoji, organizira in ustanavlja na lastne stroške kmetske mlekarne v vseh krajih Slovenije. — Kupuje po najvišjih cenah vsako množino mleka, presnega in kuhanega mas!a, kislega in sladkega sira od kmetov in mlekarn.	6
lastni prodajalci v Uttbljanl, Dunajska rests 20 Is iolski taortd št 14, (pod SgmeniSfrn^
IIahnflctft za ^astno «porabo in DARILA, iludii OOUtl^ predmete v zlatu, srebru, nakitu, are, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obeske od raznih potrebščin
pri acnni firmi SUTTNER po najnižjih ^dnevnih cenah v najlepSem moderaesa izdelku. Žlice, nože vilice in Škarje, iepne nože. doze za cigarete in tobak, stroje za bri-ti, vžigalnike i. t d. vsebuje sijajni katalog 8 slikami oi
Bisgajulčarka
(froäajidki), »U trgovski ?oao<5-nik 83 sjre)sa®iB tatej tli joísüí» s éaririsfi í'-riéí^li s rac5>in» t»£3rL o Fteijsa fc<jtó¡ Loku Žii^aii, lir ar« tn atscov&n!« v kiii. pl^a so dogovsru. Preiti®it imijc stf ?s'5n. Bkg»jci!erb« mo ra bid íse.»ms R'ova«*ireg> ia sea«-íktgs |«¿ika v glsíñ ía g<;víirs. 1- a	67
Mo S8
nih «iSOŽKib äa^wjsv (Qs-Vier» e¡ <¡tit), ' »estb.í.a EBuJÜa ísgar;*, kaUra b! para»;« biís ta<Ü kot äff iTsl» m;s sfen.. in 8 krnsaü 8síi»!??r). Toíasjí ti fsiire t'rdki D. Hi'-sjfí, nkk|tTÍH i feliíKÍso, Oelie.	ü~4 M
Malo	se
1>t" ia, so k-šaa; ed umj« Hjí?, fíaíita e¡t »eako ofert *li <% Ä* esa i3u'¡&, nota siáan« s {hbi sía®0'asi«K8. Vp-tia sa v Kogoii St 8, Hr>h*.	S—a 3i
€®pljeao trsje
áíbro «tsrir-Jn/cB.e !a ¡eg* ísmi í««ao5 sa k»r s» j-smil, prsdcja ffra.c SaSíotifi, íísvika p. Stail* ais® yri Poíjésaaa. 2—3 27
^äS^öenea
nt Vaina i-lsgssj, eésass ¡¿«ra kiti Sí Sola p-'oit, s d&iriat sjriíeT».li ín pílteiih fitaríüí. Aiaíta Srs«»ea v Seiíak 5-ri	26.
41	3-8
¥© Íí «■dHvnik et sgrejase. S^msisr}« is »rt. ?hí» po dif»tota, Maarifeny» tri |»ett ssnarv, — aas i 9v. Jbíí» nn PesaM, p. St. S«»a«ía. 2—2 2»
f u
ia'so bila tozadevna pravila od deželne vlade za Slovenijo s sklepom z dne n. jaaisarja 1922s iäsv. 80/32 potrjena.
Po § 5 potrjfnih pravil rnväa delniSka g'avniea '«,000.000 K in je razdeljena ma as».»« v gotovini polno vplačanih delnic po 400 K. Deinice se glase na prinosc i Delaitka glavasca se bode s sklepom obineg» zbora zvišala n» 30,000.000 K s izdajo nad&ljnik delni«.
Glasom pravil za-noremo izdati najprej osnovno glavnico po I0,»00.000 ii, kater« i vir. ■ jamo v jamo.subskripcijo i. s.
25 000 delnic 00 40® fä^.tnlm^*
Ceao za podpisane delnice je pri sabskripciji rlsčati v gotovini.
Delnice se stavlja na subskripcijo po sledetik pogojih:
1. Delnice se prepusti po kurzu 400 K. v^č 80 K za emisijske stroSke.
3. Delnice participirajo na čistem dob čku poslovnega leta 1c*>2.
3.	Delnice se bodo izdale v koma 'ih po 1, 5 in 25 delnie.
4.	Repariicijo delnic iz »rži pripravljalni odbor.
Rok «a podpisovanje delnic se prične dne 20. januarja 1§22 ia neka dne 4. fabi, HfJKS.
Prijave spr-jemrjo: V Ljubljani: Kacetska posojilaica ljubljanske okolice ter Slovenski; trgovska delniška družba, v Mariboru pa Kreditno društvo mestne kraailnice, Oroii; jvb uliti 2.
Vsak podpise* tlec dobi od vphiilaega mesta potrdilo o številu subakribiraaik dei aie i» vplačanem aresku Subskribento n se bo o dodelit« delaic poročalo. Ako bt se posametuira sab -skribentom ne mngio dodeliti polno število podpisanih delnic, se vplačani zneski pridrže ia se bode dodelitev maonjkuiccih delnic izvršila pri novi «ubskripciji, katera «e razpi&e takoj p* o ičr*m ibom. Po dodelitvi delnic ie izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil o podpisanifc dclnicak zičasna po'rdila o ite i!a vplačanih in dodeljenih delnic. D tlake se iaroče lozneje-proti vi litvi začasnih potrdil Po § 16 pravil daje na občnem zbora vsakih 25 dtlnie po en gla»
V LJUBLJAXI, der 23. januaija 1922.
Dokae Frrne, lesni ind':strijalf«. Bkofla Loka Ar ne j d Ana, lesna trgovka. Jesenice, ©olob Fia«t»: tovrrnar, Ljub!iana Vič. Gerksmn k Lenari, veletrgovina Ljubljana, öaspari & Faninger, «eie-trgovina, Maribor Sajiek Marti*!, trgov-c, Maribor Hartman Peter, trgovec, Ljubljana. HediSS: & Knritriik, veletrgovina Liuiljana H >ehnegger A drugo i, lesna industrija. Maribor. Hndover-niK & Co, lesna industrij«. Rndovljica Jayornik Joeip, lesni industrijalec, Zaina. fle Ivao, lesit: trgovec Ribnica. Jng & drug, lesa t trgovina, Maribor. Dr. Irgolid Fran, industrijil-c, ääaribor. Dr. Kt-bal Alcjtii. Lj bi »na. Koetevc Ivan. veletržec, Ljubljana Koreiičan Ivan, veletržec, Ljub ljeni Kor»?ija Ivan, trg .vec, <4arit>or. Kiktos Ivan, sedlarski mojster, Maribor Križnici A lesni inlustri|aleG Maribor Lil eg Alojx, ve'etrgovec, Lju «ljana. R Lnkman, veletriec Ljubrjana. Mnjor Fran, trgovec, Maribor. Meden Viktor, vel-t žec Ljuoljana. Mediea Fran, veletržec, Ljubljana. Mencinger lomni, ¿eletržec Ljubljana. Novak Fran, bnv-ki mojster, laribor. Oset Mi lož-trgovec, «iaribor Pinter t Lenurd, vel trgovina, Maribor K»ljiko*i! Nieüor, eiriasko in Spe-dici'sko podjetie Maribor Pog*inik Anton, lesna industrija, Podnart. Pogažnik Frana, veleti žec,. Ljubljana. Dr. B kar Ernest, esni industrijalec, Jesenice. Ing Rndei, grajšiak in lesa; iadustri-jalec, Monica Rna I a«, lesni industrijalec Loški potok. Sava. lesna industrijska družba, Ljubljana. Skaberne A & E, veletržec Ljubljana. Seraab5ehtar Fr.nc, gozdariki moirter, Tržič. Seppe M & 3, veletržec Mariior Schmidt'Oton, ravnatelj blag. oddelki Kmetijske družbe, Ljubljana. Sohnider iseh Alojz, trgovec, Maribor. Stanccr Hink->, veletržec, Ljubljana Stapie Peter,, veletržec, Ljubljana. P povii j nko, veletržec Ljubljani T*»6ar Jože, veletržec in industrijalec,, Mar:bor. Touian & Reich, veletrgovina, Marioor. Valjak Gjuio, tri o vec in restav^ater, 'iaribor.. Weial Vilio, veleträec, Ma-ibor Velka Gor», lesna industrijska družba. Ribnica. Feroviek 3arij., veletržec, Ljubljana. Warsehe Kari, veletržec, Maribor,
Zahvaljujssn s? v svojem imenu in v imenu svojih otrok ter sorodnikov vscat udeležencem pri zadnji poti našega ljubega moža, ozirorat očeta
«i® 5ri»iši«atj:» posestnika, večietEega žapana, ¿lana kr žol.ikega sveta, 1. obe. svetovalca i t.d.
Posebno se zahvaljujem preč. duh 1 vi čini za tolažila v njegovi bolezni in za aaolitve, č. g. kapia vu sa i;krca zadnji pozdrav ob grobu, g, Francu Puiniku, obč. odborniku ¡n načelniku krajevne KZ za ije^ovo prijateljsko slovo od rajnega tovariša, pevskega bralnega društva za ganljive zalostinke v cerkvi in aa pokopališču, domtči požarni brambi, telovadnemu odseku «Orel» in šolskitiiu vodstvu za častno ud-ile .bo. Posebej se še zahvalj ije n celotnemu občinskemu odboru na Dobrni, vsem prijate jem in zna cem ter vsem onim, ki so pciastili rajnega na poti k večnemu počitku. Bog plačaj vsemi Rajnega pa ohranimo v blagem spominu in molimo za njega.
Dobrna, dae 15. januarja.	Marija Jevniiek a ctreai.
33BJ
kamoaij s L^aka &:,pite,t Ptejtl»
jsreii». Sä»
S—8

sgssgasgzggžssgžssžgss^^
silba 11
ssssm Podružnica v Mariboru.
Mmm:	1A — íiíefan 311, — Emm:
tmšmSmi Ungern Podmlnh®** Ojak^wa, Saraisvo, Ssmbor,
Šibenik. Ekspozitura s Blei r
leteresna ¿>kBpac#t s Svaopte Zanatlijsko banke i C v Zagreba ta ajefiO pcdrtiJnfco t Karlovo« iu Gospodarsko tank« 4. d. ▼ Novem Sadu.
|! Kapital te rezme skoono z afiliMiami čer K 50,000.000*—.
tbSL ( '"f" ------------' ■	~ - i i .......en iimmwiiiaii ' i ~ ............i i—...... , ,»	s m, -	—wm_——i—nenmi m ii ■ HM umi ■ HJ
Dsi«	kredit«, cskvisptir? raefi-EC, Iombardin «eckui® s t apirje, kupuje m prodaj«
N« vaiirte ia davia«, sprejema vloge ▼ «eWea račun« t* na v.ožn« knjiiic-ii ter preskrbuj« ▼»« ka«««« in borne transakcije pod najMgodacj^imi pojffiji.
Pooblaščal prodajalec srečk državna ražrsdne loterlifj 9,,'


I&dal&taii in za!.: Kal, tisk. drnživo.
Odgovorai urednik: Vlado PuSenjak,
.Tisk CiniOT? tiskarne v M ar) tvoru.