Leto Xl.'f St. 43
V organizaciji Jo mol, kolikor moti — toliko pravico.
AMmRBAM
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Šelenburgova uL 6/IL
GLASILO GLAVNEGA RADNIČKEGA SAVEZA JUGOSLAVIJE.
Izhaja 10., 20. in 30. dne v mesecu.
Stane posamezna itevilka Din 1’25, mesečno Din 4*—, celoletno Din 48. — Za člane izvod po 1'10 Din. Oglasi po ceniku. Dopisi morajo biti irankira-ni in podpisani ter opremljeni z Štampiljko dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poStnine proste.
Dimitrij Tucovič.
(Ob desetletnici njegove smrti.)
Dne 20. novembra je minilo deset let, odkar je padel v vojni zaslužni prvoboritelj jugoslovanskega proletariata, s. Dimitrij Tucovič.
V s. Dimitriju Tucoviču časti proletariat Beograda in predvojne Srbije najaktivnejšega sodelavca in voditelja pri ustvarjanju socialističnega pokreta v predvojni Srbiji.
S.	Dimitrij Tucovič je bil rojen 1. 1881 v okolici mesta Užice. Užice so dale srbskemu socialističnemu pokretu najboljše moči. Od sodrugov, ki so znani tudi slovenskemu delavstvu, so doma iz užiške-ga okraja poleg Tucoviča tudi sodrugi dr. Živko Topalovič, Nedeljko Divac, Dragiša Lapčevič in drugi.
Ko je dovršil Tucovič realko v Užicah, se je preselil v Beograd, kjer se je posvetil po dovršenih visokošolskih študijah popolnoma delavskemu pokretu. Ustanovitev Delavske zbornice beograjske, katero si je izvojevalo srbsko delavstvo že pred vojno, je plod njegove iniciative. Tucovič je bil prvi tajnik te zbornice. Kot tak je delal praktično v vseh vrstah delavskih organizacij in to s takim u-spehom, da se poznajo na vseh poljih sledovi njegovega dela.
Pri tem je zgodaj spoznal, da je socialno vprašanje malih, kolonialnih področij, — kakršne so bile pred vojno jugoslovanske pokrajine, tudi če so bile na videz samostojne, nemogoče reševati brez mednarodnih vezi.
Zato je polagal veliko važnost na stike z delavsko internacionalo. Zlasti pa je skušal seznaniti in zbližati Jugoslovansko delavstvo, ki takrat še ni bilo v eni državi. Po Tucovičevi iniciativi je bila sklicana 1. 1910 socialistična konferenca v Beogradu, katero so posetili tudi zastopniki slovenskih socialistov.
A predno je mogel razviti ta veliki duh popolnoma svojo delavnost, so prišle balkanske vojne in koncem koncev šVetovna vojna.
Vsem nam je znano, kako sijajno je dokumentiral srbski proletariat ob izbruhu vojne svojo solidarnost z mednarodnim proletariatom. Vkljub nezaslišanemu avstrijskemu ultimatu, vkljub temu, da je bila Srbija napadena, je nastopalo srbsko delavstvo v teh težkih časih kot glasnik miru. A dogodki so bili silnejši, kot volja delavstva.
Tako se je zgodilo, da je moral gledati Tucovič iz postojank na Vrapčjem brdu pri Lazarevcu, kako prodirajo napadalne čete v Srbijo in osvajajo njegovo ožjo domovino, njegov užiški okraj in kako bežijo pred vojnimi grozotami starci, žene in deca, zapuščajoč rodno grudo.
Zdelo se je, da zmagujejo kapitalistične sile, ki so videle v teh krajih od nekdaj svojo kolonijo . . .
Iz dnevnika, ki ga je zapustil s. Tucovič in ki ga hrani v smislu Tucovičeve oporoke njegov prijatelj s. dr. Topalovič, se vidi vsa tragika, ki se je odigravale tiste dni v Tucovičevi duši. Skoz ta dnevnik je šla krogla in prodrla v srce.
Pri selu Lazarevac v Šumadiji je veliko vojaško pokopališče. Gomila je pri gomili. Na eni izmed njih je velik križ in na križu je Tucovičevo ime . . .
• Ob priliki desetletnice Tucovičeve smrti sta odredila Glavni Radnički Savez in ^ Socialistična stranka Jugoslavije, da se ima pokloniti na tem grobu jugoslovanski proletariat spominu na svojega velikega borca, učitelja in vodnika.
Ker se je vršil dne 16, novembra t. 1, v Beogradu ob enem kongres vseh delavskih zbornic iz cele države, je bila dana prilika, da smo se poklonili Tucovičevemu spominu delegati iz cele države.
Beograjski proletariat je pohitel ta dan v o-gromnem številu v Lazarevac. Ena skupina se je vozila tja z ladjo do Obrenovca, od tam pa z železnico. Druge skupine so prihajale od juga. Na grob je bilo položenih 18 vencev. Ko je odslužil — v smislu želje pokojnikove rodbine — svečenik nagrobni ceremonial, so odjeknili preko zasnežene pokrajine tužni akordi delavske nagrobne pesmi: »Mirno spa-vaj drug!«
Nato je deklamiral član narodnega gledališča s. Gošič lepo spominsko pesem, ki jo je zložil ob Tucovičevi smrti pesnik Miloslav Jelič. Nato je^ otvo-ril s. Luka Pavičevič v imenu Glavnega Radničkega Saveza vrsto govorov, posvečenih Tucovičevemu spominu. Pri tem je obudil s. Živko Topalovič obširno spomin na mrtvega prijatelja in na njegovo delo. — Dalje so govorili: s. Negoslav Ilič v imenu Delavske zbornice beograjske, s. Laza Stefanovič v imenu neodvisnih strokovnih organizacij, s. Sava
Muzikravič v imenu Radničkih Novin, s. Bankovič v imenu delavske mladine. V imenu kongresa delavskih zbornic je spregovoril na grobu naš sodrug Melhijor Čobal, ki je povdaril, da smo poznali Tucoviča in njegovo delo tudi mi v Sloveniji, čeprav so nas ločile pred vojno od sodrugov v Srbiji državne meje. Zato so prišli v razmeroma velikem številu tudi delegati iz Slovenije na ta grob, da se poklonijo velikemu pokojniku. — Spominu Tucovičevemu , je bila poklonjena tudi svečana seja kongresa delavskih zbornic, ki se je otvorila ob 3. uri popoldne v Lazarevcu.
Tako je naš delavski pokret na lep način manifestiral, da zna spoštovati one, ki so ga ljubili.
Slava spominu s. Dimitrija Tucoviča!
Alojzij Leskošek:
Na poti do ujedinjenja strokovnih organizacij.
Kakor vsak organizem, tako so imele tudi strokovne organizacije svoje porodne težkoče. Posebne težkoče je pa imelo delavstvo v Jugoslaviji pri ujedinjevanju strokovnih organizacij, ker so se nahajali voditelji v neprestanem boju radi oblike, v kateri naj bi se izvršilo zedinjenje strokovnih organizacij. Poleg tega je igrala mednarodna smer veliko vlogo. Radi nje je nastal bratomorni boj med proletarijatom, kar je imelo težke posledice za ves delavski razred v Jugoslaviji.
Vse to se je dogajalo dotlej, ko so vodili strokovne organizacije razni moskovski emisarji in politični demagogi, ki so šli za tem, da razbijajo organizacije, ki slone na zdravih temeljih. Delo naših nasprotnikov za pridobivanje članov je bilo lahko zlasti, ker so se posluževali najrazličnejših gesel, kakor »komunizem« (skupnost), enotna fronta proletariata in na to zopet nevtralnost strokovnih organizacij itd.
Poleg teh že navedenih bratomorilcev so se pojavili še drugi, ki so stali v službi kapitalizma. Vsi ti so bili pridno na delu, da onemogočijo upostavi-tev prave delavske razredne organizacije.’ Vodila se je borba celih pet let za pravo združitev proletariata.
Ni čudno tedaj, da je bila pot do ujedinjenja tako težka. Težka pot je bila tudi radi tega, ker smo iskali neprestano prave poti za ujedinjenje. Prava pot v tem, da združimo delavstvo raznih industrijskih panog v enotno organizacijo.
Kljub vsem težkočam smo vendarle prišli na pravo pot do zedinjenja. Temelj za ujedinjenje vsega delavstva smo postavili na celjskem kongresu »Unije stavbinskih delavcev« dne 24. febr. 1924, tedaj ko smo upostavili
Splošno delavsko Unijo Jugoslavije,
v kateri so postavili zidarji zgradbo za skupno organizacijo in dali parolo za ujedinjenje vsega delavstva v Jugoslaviji. Izkazalo se je, da je bila naša pot prava. Ona je dovedla do zedinjenja posameznih strokovnih društev, da se združijo v eno skupno
»Splošno delavsko zvezo Jugoslavije«,
ki se ima v kratkem ustanoviti. Od tega nas loči le še nekaj dni. Dne 7. in 8. decembra 1924 se bo vršil v Celju kongres ujedinjenja, na katerega ne bodo prišli več samo zidarji in keramiki, marveč zastopniki najrazličnejših strok in panog. Prišli bodo delegati SDU in Osrednjega društva kemičnih delavcev ter predstavniki Opčega Radničketfa Saveza Jugoslavije. To bo zgodovinski dan delavstva v Sloveniji in za strokovni pokret sploh. Ne loči nas pravzaprav ničesar več, saj v duhu smo že združeni, Temelj in smer smo že upostavili. Potrebna je le še sankcija od delegatov, ki pridejo na kongres ujedinjenja v Celje.
Naj živi delavska solidarnost! Naj živi razredni boj proletarijata! Naj živi Splošna delavska zveza Jugoslavije!
V tem znamenju pozdravljeni!
Kongres delavskih zbornic v Beogradu.
Dne 16. in 17. novembra se je vršil v Beogradu kongres delavskih zbornic iz cele države.
Kongres se je konstituiral dne 16. novembra v Lazarevcu. Tam se je vršila svečana seja, posvečena desetletnici smrti s. Tucoviča. Dne 17. novembra pa je nadaljeval kongres svoje delo v Beogradu.
Kongresa se je udeležilo 25 zastopnikov iz cele države. Prisostvovali so mu tudi zastopniki strokovnih organizacij obeh smeri in zastopnik ministrstva za socijalno politiko g. Jeremič.
V predsedstvo kongresa so bili izvoljeni slede-bi sodrugi: Čobal (Ljubljana), Raušer (Sarajevo) in Kaljevič (Beograd).
Na dnevnem redu kongresa so bila sledeča vprašanja:
1. Gospodarski položaj in delavski razred;
2. Socialno politična zakonodaja;
3. Koalicijsko pravo;
4. Volitve v delavsko zbornico.
K prvi točki je orisal s. dr. Topalovič v dve-urnem, globoko zasnovanem govoru sedanji gospodarski položaj. V svojem referatu je pokazal, kako se pri nas kapitalistično gospodarstvo vkljub vsem zaprekam polagoma konsolidira. Trgovska bilanca se uravnotežuje, dinar se popravlja, državni proračun je vravnovesen, draginja ne raste več. Vkljub temu pa, da podjetja bogatijo, pritiskajo dalje in vedno hujše na delavske plače, ki znašajo komaj dve tretjini predvojnega normala. Gospodarstvo se popravlja. — Drugo vprašanje pa je: v čegavo korist? Država pritiska na podjetja in delavstvo z o-gromnimi davki, ki se vporabljajo do 9/10 za neproduktivne svrhe. Vse to zmanjšuje kupno moč kon-zumentov in izpodkopava glavni pogoj za zdrav razvoj industrije.
Zato industrija svojih izdelkov ne more prodajati. Tako so delavska in socialna vprašanja v najožji zvezi z razvojem našega celokupnega gospodarstva. Vse to gospodarstvo ni prav uravnoteženo, ker so delavske organizacije desorganizirane in se ne morejo uveljaviti.
Vlada ne ravna prav, ker pri gospodarskih, carinskih in drugih problemih dosledno prezira delavske zbornice, kakor da bi se delavstva gospodarska vprašanja nič ne tikala. Mišljenja delavskih zbrnic bi često izdatno korigirala mišljenja takozva-nih gospodarskih krogov, ki zamenjujejo dostikrat interese tovarn, ki jih zastopajo s splošnimi gospodarskimi interesi.
Delavske zbornice zahtevajo, da se zasliši pri vseh gospodarskih vprašanjih tudi njihov glas.
Zlasti ministrstvo za trgovino in industrijo se do sedaj ni ravnalo po tem. V tem ministrstvu je v razpravi važen zakon o gospodarskem svetu, ki ga delavske zbornice doslej še niso dobile na vpogled.
Ker se ne izvaja v zakonu o zaščiti delavcev predpisano načelo, da je treba zaslišati o vseh vprašanjih, ki se dotikajo interesov delavstva, delavske zbornice, se dogaja, da se predlagajo zakonodajni skupščini v razpravo zakpni, ki skušajo po ovinku razveljaviti zakon o zaščiti delavcev.
Drugi referent s. Krekič je govoril o socialni zakonodaji. Prva zakonodajna perioda je prinesla našemu delavstvu še dokaj liberalni zakon o zaščiti delavcev in zakon o zavarovanju delavcev. Druga zakonodajna perioda skuša ta dva zakona sabotirati ter s specielnimi in izjemnimi zakoni razveljaviti. — Takih poskusov se lahko našteje več: Eden izmed takih zakonov je zakon o železniškem osob-ju, ki jemlje železničarjem pravico do organiziranja in do stavke. Isto so hoteli napraviti z rudarji s pomočjo novega rudarskega zakona. Ta nakana se je vsled budnosti delavskih zbornic za enkrat ponesrečila.
Zakon stoji na stališču, da naj bodo zavarovane vse panoge delavstva pri enem zavarovalnem zavodu. Vendar se še niso priključili splošnemu zavarovanju ne rudarji, ne železničarji. Pri vsem tem posebni zavarovalni zavodi, ki se za to delavstvo vzdržujejo, niti ne budijo tistih ugodnosti, ki jih predpisuje splošno zavarovanje.
Tudi v dveh, za delavstvo najbolj perečih vprašanjih, v vprašanju stanovanjske bede in v vprašanju brezposelnosti, je naša socialna politika popolnoma odrekla. V prvem oziru pogrešamo zlasti u-krepov, ki bi povspešeflali grajenje novih stanovanj. V drugem oziru je treba omeniti, da pri nas država za brezposelne iz proračunskih sredstev ničesar ne daje in da ni niti skušala organizirati javnih del.
Delavski (železničar.) koledar 1925
le Izšel!
Sedaj se izdeluje novi obrtni zakon. Tudi ta zakon skušajo vtihotapiti določbe, ki nasprotujejo zakonu o zaščiti delavcev.
Izvrševanje zakona o zaščiti delavcev so sabotirale vse dosedanje vlade s tem, da niso izdale k temu zakonu izvršilnih naredb.
Enako postopa državna oblast tudi z drugim za delavstvo važnim zakonom, zakonom za zavarovanje delavcev. Samo eden zakon imamo, ki skuša na svoj način urejevati socialno politična vprašanja in ki se res izvaja. To je zakon o zaščiti države. Referent je pojasnil na primerih, kako služi ta zakon za vse poljubne namene. (Bilo je par slučajev, da se je grozilo z njim celo nekaterim inšpektorjem dela, samo zato, ker so hoteli vršiti svojo dolžnost.)
Tretji referent s. Stankovič je govoril o zabra-njevanju svobode organiziranja. V vseh krajih izven stare Srbije je neodvisnim strokovnim organizacijam zabranjeno delovanje, A tudi druge strokovne organizacije trpe pod policijskimi šikanami. Kakor referent ne more odrekati važnosti drugim vprašanjem, ki so danes na dnevnem redu, tako je mnenja, da je v tem, da se je oropalo delavstvo deloma pravice do združevanja, najtežja krivica, ki se danes delavstvu godi.
Četrti referent s. Vladimir Pfeifer je govoril o volitvah v delavsko zbornico. Pojasnil je, da je glavni vzrok, da teh volitev tako dolgo ni bilo mogoče izvršiti v tem, da zbornice niso dobile na razpolago sredstev, ki so za izvedbo volitev potrebna. Nadeja se, da bo ta glavna zapreka tekom 1, 1925 odstranjena. Zato predlaga, da priporoči kongres delavskim zbornicam, da razpišejo volitve čimprej, najpozneje pa do konca leta 1925.
K posameznim točkam se je razvila zanimiva debata, v katero je posegla večina navzočih. Tudi vladni zastopnik se je oglasil parkrat k besedi in podal stvarna pojasnila. Nekatere njegove pripombe pa so pričale, da se zastopnik vlade še ni mogel dokopati do spoznanja, da so delavske zbornice avtonomne korporacije in da mora imeti državno varuštvo nad njimi svoje meje.
Po debati, ki je bila izredno poučna in dajala lepo sliko socialnih razmer v naši državi, so bile sprejete resolucije, ki jih priobčimo na drugem mestu.
Za edinstvo svetovnega strokovnega gibanja.
Nepotrebno bi bilo razlagati, kam so pripeljali delavski pokret razkoli. Vse te razkole so izvršili agitatorji moskovske internacionale, ki so razbijali z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi delavske organizacije. Nobena laž, nobeno obrekovanje se jim ni zdelo preumazano, ako je služilo tej svrhi. Zadnji čas pa prihajajo ravno iz Moskve parole o potrebi enotne fronte delavstva in celo o potrebi organizacijskega edinstva strokovnih organizacij. Ker delavstvo takega edinstva po pravici vroče želi, — saj je tako edinstvo predpogoj za politično moč delavstva — ne more razumeti, zakaj so zastopniki amsterdamske internacionale tako hladni napram zgoraj omenjenim moskovskim geslom.
Vse to je pa za tistega, ki ve, kaj razumejo vodilni zastopniki moskovske internaccionale pod geslom »za edinstvo strokovnega gibanja«, prav lahko razumljivo. Da bodo to tudi naši čitatelji razumeli, bomo priobčili v naslednjem nekaj izjav voditeljev moskovske strokovne internacionale o edinstvu strokovnega pokreta, kakor si ga ti gospodje predstavljajo.
Losowsky, tajnik moskovske internacionale, pravi:
Za nas je najvažnejše vprašanje, če nam bo o-mogočil predlog, ki ga bomo stavili Amsterdamcem, priti še v ožje stike z masami, ki se nahajajo v reformističnih strokovnih organizacijah. Nas zanima, če bomo mogli vdreti na podlagi naših predlogov v reformistične organizacije, če bo mogoče zadobiti simpatije še širšega kroga delavcev tudi na nevarnost, da bi morali dva do tri dni z Amsterdamci skupaj sedeti.
Na likvidacijo moskovske internacionale pri tem niti od daleč ne mislim. Naša taktika bo dosegla ravno nasprotno:	likvidacijo	amsterdamske
internacionale. Mi smo za ujedinjenje, ker hočemo dobiti možnost, da razširimo delovno polje komunizma (Prawda z dne 15. junija).
Borba za ujedinjenje pomenja silen porast naše revolucionarne energije. Jaz bi mogel formulirati našo nalogo takole: Za en zob — dva zoba, za eno oko — cel gobec. Tako se je treba boriti z reformisti. Ako ostajajo komunisti v reformističnih strokovnih organizacijah, delaj« to zato, da bi postavili cele organizacije na glavo, da bi izgnali iz njih reformiste in naperili vso energijo revolucijonarnega dela delavstva, da zavlada nad masami.
*V reformističnih organizacijah morajo biti elementi, ki reformistične organizacije razkrajajo in osvajajo vedno širše množice. (Trud z dne 13. jul.
Zinowjev, predsednik moskovske internacionale, pravi:
Pokazalo se je, da mnogo naših sodrugov ni razumelo, da je taktika enotne fronte za nas samo
geslo za agitacijo in mobilizacijo mas. Jaz vem, da mnogo naših »levih« sodrugov ne mara taktike enotne fronte. Da jih potolažim, morem le reči: Za nas je taktika enotne fronte in delavske vlade le sredstvo za mobilizacijo mas. Vam se to sredstvo ne dopade. Dobro, jaz predlagam »kompromis«. Kakor hitro dobite med delavstvom večino, vas bomo taktike enotne fronte takoj oprostili. Ako bo v najvažnejših akcijah proletariata večina na naši strani, potem si bomo lahko dovolili drugače nastopati. A v najvažnejših državah je položaj še ta, da večina ni na naši strani. Mi se moramo zato približati masam, kakršne so, jih moramo pridobiti zase in spraviti na boljševiški tir, — potem bomo svojo taktiko spremenili. (Prawda z dne 24. junija.)
Če kdo v resnici misli, da se bomo z Amsterdamci pomirili, — potem se ž njim sploh ne da go-govoriti. Ako bi hotel iti z Amsterdamci v zakon, potem bi me smeli vreči ven. Jaz bi vsekakor vsakega ven vrgel, ki bi na to pomirjenje v resnici delal. Mi bomo vporabljali svoje orožje tako, kakor zahteva to načelo razrednega boja. To načelo zahteva, da moramo doseči po ovinku enotnosti strokovnih organizacij v njih večino. Mi smo upali, da bomo zmagali v direktnem napadu. To pa se nam ni posrečilo. Sedaj moramo staviti isto vprašanje in voliti drugo pot. Ne govorimo o zakonu z Amsterdamci. Ne na stranpot, kakor je dejal s. Bordiga, vas pozdravljamo, temveč naprej proti bandi lakajev buržoazije, za, osvojitev večine v današnjih strokovnih organizacijah, ne samo v narodnem, temveč v mednarodnem smislu.
Tomski, predsednik vseruske strokovne zveze, pravi:
Milijoni delavcev še stojijo za amsterdamsko internacionalo. Milijoni delavcev sledijo reformistom. Borba za duše teh delavcev, sedaj še slepih delavcev, je odločilna, silno važna naloga. Če te naloge ne rešimo, bomo še nadalje prisiljeni, da se bomo bavili le s propagando in tožili nad izdajstvom reformističnih voditeljev. Mi ne smemo tožiti, mi moramo vdreti v notranjost in se moramo postaviti sovražniku prsa ob prsa nasproti. Vsak njegov korak je treba zasledovati, jfa razkrinkati in mu vzeti iniciativo. —
4
Mi moramo dobro razumeti, da prehajamo k naskoku na trdnjavo amsterdamske internacionale. Mi začenjamo napad na reformistično trdnjavo, mi gremo na zadnji naskok. (Kongres dne 19. julija.)
Sklep kongresa z dne 23. julija je sledeč:
Taktika enotne fronte je le metoda agitacije in. revolucionarne mobilizacije mas za celo periodo. Vsi poskusi, da bi se razlagala ta taktika kot politična koalicija s kontrarevolucionarno socialno demokracijo, so oportunizem, ki ga moskovska internacionala zavrača. Taktika enotne fronte je bila in ostane taktika revolucionarno-strateškega manevra od vseh strani obkoljenih komunističnih sprednjih straž v borbi proti izdajalskim voditeljem kontrarevolucionarne socialne demokracije in ne taktika zveze s temi voditelji. (Prawda, 23. julija.)
* * *
K tem izvajanjem nimamo mnogo dodati. Naše delavstvo bo lahko na podlagi tega samo sodilo, kdo je proti razkolu in kdo hoče pripravljati z lažjo^ v ustih nove razkole. In znalo bo najti vse hinavske obraze, ki se skušajo vtihotapiti pod krinko nevtralnosti in želje po edinstvu v ,našo hišo, da bi jo razbili. Nam je razbijanja dosti. Zato bomo znali pokazati takim tipom vrata.
Mi voditelje moskovske internacionale poznamo in odklanjamo njihove agente.
Vendar se nam zdi, da se ne varamo, če mislimo, da so na drugi strani, na strani takozvanih neodvisnih, množice že davno uvidele, kam vodijo delavstvo vedni razkoli. Če mislimo, da so uvideli to že tudi nekateri vodilni zaupniki. Vsi ti zopetnega edinstva gotovo iskreno žele. Vsi ti naj vedo, da so jim vrata v naše organizacije vsak čas odprta, Vsi ti pa morajo tudi vedeti, da velja za nas eden važen kriterij, po katerem sodimo, kdo ima resno voljo po likvidaciji razkolov: treba je vreči od sebe neumno hinavščino, ki jo ukazujejo moskovski voditelji in pretrgati stike z moskovskimi agenti.
Nove težave.
Naša valuta gre polagoma navzgor. Od začetka oktobra pa do sedaj je zrasel dinar napram dolarju za okrog 20 odstotkov. To je zvezano z novimi težkimi posledicami za delavstvo
Industrijski izdelki se naglo prilagojujejo 10-vemu valutnemu kurzu. Živila in tudi blago v detajlni trgovini pa skuša obdržati trdovratno dosedanje cene.
Iz teh težav skušajo priti naše industrije na škodo delavstva. Eni zapirajo svoje obrate in mečejo delavstvo z rodbinami sredi zime na cesto. Našteli bi lahko celo vrsto obratov, ki so svoje poslovanje omejili, ali pa popolnoma zaprli.
Tovarne cementa v Mojstrani in Zidanem mostu stojijo popolnoma, kemična tovarna v Mostah grozi odpovedati 50 delavcem, cela vrsta kovinskih obratov obratuje že dalje časa v zelo zmanjšanem obsegu.
Ta moment smatra industrija za primeren, da poskusi zmanjšati delavske plače, — ne meneč se zato, da so te plače že davno reducirane in da bo moral priti enkrat čas, ko se bodo morale zadovoljiti industrije s predvojnimi dobički.
Prvi napad na delavstvo je izveden v steklarnah v Hrastniku in v Trbovljah. Z žilavo vztrajnostjo se branijo naši steklarji že šesti teden. Oni branijo svoje pozicije — a ob enem najogroženejše pozicije vsega delavstva.
Ali se zavedate, da je tako? Če se, ali veste kaj je dolžnost vseh tistih, ki za enkrat še ne stojite v sprednji liniji? Kakor Efijalt je, kdor gleda in ne pomaga. In kaj je oni, ki ruši v tem trenotku našo organizacijo in delavsko solidarnost?
Stavka steklarjev.
Stavka steklarjev v Hrastniku in Zagorju traja že šesti teden. Nad 600 družinskih članov vztraja v borbi, ki gre za ohranitev dosedanjih delavnih pogojev, t. j.: za ohranitev 8-urnega delovnega časa in kolektivne pogodbe. Zavedajoč se te težke borbe, ki jo vodijo steklarji v Hrastniku in Zagorju, je Strokovna komisija razposlala na vse naše podružnice bloke za nabiranje stavkovnega sklada (en listek blokov po 5 Din), da tako podpiramo stavku-joče v borbi, ter da jim pomagamo zmagati. Nekatere podružnice so se takoj zavedale svoje dolžnosti in nam v kratkem času odračunale denar za prodane bloke. Precej je pa še podružnic, ki se ne zavedajo težke borbe stavkujočih in nam še do danes niso odračunali niti pare.
Strokovna komisija je razposlala nabiralne pole na vse podružnice za nabiranje stavkovnega sklada in opozarjamo vse naše člane, da stvari ne zavlečete, temveč da nabiralno akcijo z vsemi silami forsirate.
Sodrugi! Zavedajte se: zima je, 600 družinskih članov živi od stavkovne podpore, da ohrani proletariatu 8-urni delovni čas in kolektivno pogodbo. Zato delajte in zbirajte, da pomagate zmagati! Kajti zmaga steklarjev je tudi Vaša zmaga!
NaSe organizacije.
Strokovna komisija.
Kvota za Strokovno komisijo in za Glavni Rad-nički Savez Jugoslavije v Beogradu znaša od 1. avg. t. 1. po sklepu Pokrajinske konference Strokovne komisije za Slovenijo z dne 2. in 3. avg. t. 1. za člana 70 par! Od tega prispevka ostane Strokovni komisiji za Slovenijo 40 par, Glavnemu Radničkemu Sa-vezu 20 par, a 10 par se naloži pri Strokovni komisiji v delegacijski fond. — Za kvoto so v znatnem zaostanku: Osrednje društvo usnjarjev v Mariboru, Splošna delavska unija v Celju, Savez železničarjev Jugoslavije in Osrednje društvo živilskih delavcev v Ljubljani. Ne odlašajte z obračuni!
Zeleznitarji.
Delavske legitimacije.
Ljubljansko ravnateljstvo je izdalo zopet o-krožnico glede delavskih legitimacij pod št. 71044-VI-24, Ljubljana, 5. 11. 1924, s katero se deloma spreminja pravilnik za vozne ugodnosti, ki ga je izdal g. minister Sušnik od 1. oktobra 1924. Važno je v tej okrožnici to, da se točka 62 omenjenega pravilnika spreminja. Dotični odstavek se glasi: »K členu 62 se pripominja, da morejo stalni delavci in njih rodbine kupovati režijske karte pri blagajni na podlagi listne izkaznice brez posebnih nakaznic tako, kot da bi imeli legitimacije.«
Po odloku M. S. 24901-24 so stalni delavci oni, ki služijo neprekinjeno najmanj eno leto.
Kar se tiče izmenjave delavskih legitimacij, so dobile edirtice navodila, glasom katerih morajo takoj sestaviti sezname stalnih delavcev in jih poslati na ravnateljstvo, ki bo na podlagi istih napravilo listne izkaznice. V to svrho mora vsak delavec prinesti slike zase in družino ter priložiti 50 par. Ko dobe edinice izkaznice, jih razdele delavcem in obenem odvzamejo istim legitimacije in jih pošljejo na ravnateljstvo, ki bo iste shranilo za slučaj, da bo generalna direkcija odobrila predlog ljubljanske direkcije, da obdrže delavci legitimacije nadalje.
Nadalje je navedeno v tej okrožnici, da morajo železničarji, kadar prosijo za prosto karto ali za kakšno dtugo nakaznico za prevoz robe in tako dalje, vselej dotično tiskovino kolekovati s 5 Din.
Končno navaja okrožnica, da dnevničarji in pisarniško osobje nima pravice na nikako vozno u-godnost, kakor tudi tisto osobje, ki je zaposleno v železniških skladiščih živil.
Vprašamo g. Sušnika, kak smisel ima tedaj njegov pravilnik za vozne ugodnosti, zakaj je sploh delavcem legitimacije odvzel?
To je lumparija, ki je ni upal niti najbolj zakrknjeni balkanec napraviti, ampak so čakali na Slovenca, ki naj nosi to odgovornost. Železničarji bodo gotovo za to g. Sušniku hvaležni.
Nov atentat na 8-urnik pri vlakospremnem osobju.
Kakor se čuje, namerava direkcija v Ljubljani izdelati nove turnuse, na podlagi katerih bi vlako-
Stavka steklarjev traja dalje.—Pomagaj—zbiraj stavkovni sklad!
Pomoč steklarjem je nujna! Odpošiljajte stavkovni sklad sproti!
spremno osobje moralo vršiti 280 ur mesečno služ- I be. Mi se temu sicer prav nič ne čudimo. Na eni strani needino železniško osobje, a na drugi strani prava pristna reakcija, ki bi našla k večjemu primera samo v Horthy-jevi Madžarski. Mi se samo lahko zgražamo, toda kaj nam to pomaga, saj se reakcija ne sramuje pred nikomur. Mnogi mladi železničarji se niso za osemurnik bojevali in ga tudi ne vedo ceniti. Zato se bodo morali znova boriti, ako bodo hoteli, da ne postanejo še večji in še bolj brezpravni sužnji.
Kaj pa to pomeni?
Sliši se, da se ima uvesti pri progovnih sekcijah samo petdnevni teden, tako da bodo morali progovni delavci dva dni v tednu počivati. Kako bodo ti reveži tedaj živeli, ko niti sedaj ne morejo živeti, za to se v naši mili ter »svobodni« domovini nikdo ne vpraša. Ta novica nam prihaja ravno v času, ko se dogajajo neštevilne železniške nesreče. Imamo n. pr.#proge, na katerih niso bili pragi od predvojne in dalje časa izmenjani in to so celo take proge, kjer prometujejo brzovlaki. Tedaj ni govora, da ne bi bilo dela. Seveda vemo, kje tiči zaje. Kredita ni, kredita, zato, ker imamo zelo umno gospodarstvo! To bo lepo priporočilo za razne »falirane« ministre pri bodočih volitvah.
Reduciranim in penzijoniranim železničarjem.
Zadnji čas se obračajo iz katerega koli vzroka reducirani in penzionirani železničarji v velikem številu posamezno na Delavsko zbornico v svrho intervencije za zopetno reaktiviranje. Delavska zbornica nas naproša, da objavimo, da se naj javljajo v bodoče ti železničarji pri svojih stanovskih organizacijah, ki naj zberejo take prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti in jih predlože skupno Delavski zbornici.
Sijajna . zmaga avstrijskih železničarjev.
Naši sodrugi v Avstriji so se dolgo časa brezuspešno pogajali z upravo avstrijskih^ zveznih železnic za izjednačenje plač, ker se je indeks zvišal za okroglo 8—9 odstotkov. Toda uprava se je izgovarjala, da ni v položaju ustreči sicer upravičeni zahtevi železničarjev, ker so železnice še vedno pasivne, dasi je primanjkljaj letos mnogo manjši, kot je bil lani. Moramo pa takoj pripomniti, da gre ta primanjkljaj na račun velikanskih investicij, ki jih dela upraav avstrijskih železnic. Nekaj neznatnega je sicer bila uprava pripravljena dati, toda železničarji so zahtevali vse, kar jim gre. Organizacija je -\jse mogoče storila, da ne bi prišlo do najhujšega, toda uprava z gospodom predsednikom Giintherjem na čelu se ni udala in prišlo je do boja.
Štrajk je trajal 6 dni in je bila zmaga skoraj popolna. 95 odstotkov vseh zahtev so železničarji dosegli Dasi je železničarska organizacija ena najbolj popolnih na celem svetu, vendar je bil boj težak, ne za to, da bi se bilo bati izdajalcev ali dezerterjev, ampak zato, ker se mala ter slabotna državica nahaja v nekaki umetni konsolidaciji, ki jo lahko vsak vetrič pihne nazaj v razsulo. Zato je bilo treba velikanske previdnosti in obzira.
In, v resnici ni manjkalo groženj, s katerimi se je skušalo begati železniško osobje skoraj na enak način, kot se je to prakticiralo pri nas leta 1920. Javnost se je hujskalo, da obstoja velika nevarnost, da zasedejo Italijani zvezne železnice in še več: da so tudi Jugoslovani že na tem, da pobašejo Avstrijo! Toda sodrugi se niso dali preplašiti, marveč so hrabro vztrajali in so se posmehovali takim bedarijam.
Oni so zmagali in Avstrija se ni podrla. Avstrijski železničarji niso protidržavni element, toda oni stoje na stališču, da niso oni zakrivili sedanjih razmer in nikakor nočejo sami nositi bremen za zopetno ozdravljenje njihovega gospodarstva, ampak pravijo, da naj tudi kapitalisti malo trpe, ki so zakrivili vojno.	.	...	...
iPlače se zvišajo od 1. oktobra za 15.2 marčnih plač — ena marčna plača znaša pri najmlajšem u-službencu okroglo 7000 K, tedaj od 105.000-500.0«) K poviška na mesec. Nočne doklade bodo znašale pri zelo težkem delu 22.000 K, pri lažjem delu 16.000 K in pri lahkem delu 11.000 K za noč.
Mi sodrugom v Avstriji privoščimo to zmago in se je veselimo, ker imamo v njih tolažbo, sicer bi obupali. Oni so bili in so še naši učitelji. Ako jih bomo posnemali v organizatoričnem delu, tedaj lahko upamo, da bo tudi za nas prišel čas, ko bomo lahko zaklicali sodrugom čez mejo:	Sodrugi	tam
preko, poglejte nas. Mi smo Vas posnemali v delu, sedaj smo edini in močni in ni nas več sram!
Živel boj!
Kovinarji.
Tezno. Dne 6. t. m. se je vršil občni zbor podružnice S. M. R. J. na Teznu. Občni zbor, ki je bil jako dobro obiskan obeta, da bo podružnica s tem zopet začela redno funkcionirati in da bo to, kar se je dosedaj zamudilo v kratkem doprineslo. V novi odbor so bili izvoljeni naslednji ss.: Ivan Drexler, predsednik; Kramar Rudolf podpredsednik; Jernej Skolc, blagajnik, Birze Emil, blagajnika namestnik, TVlenliart Josip, zapisnikar, Dominko Ferdo, namestnik zapisnikarja; Beneš Leopold, Horvat A-lojz in Frangeš Ernest odborniki. V kontrolo: Frangeš Josip, Kure Franc in Vidmej Franc.
Savez Metalskih radnika Jugoslavije, podružnica Ljubljana, naznanja tem potom svojim članom, da bo podružnični blagajnik s. Schley članske prispevke sprejemal ob nedeljah od 9. do 12. ure dopoldan v saveznih prostorih, Šelenburgova ul. 6, II. nadstr. Pomožni blagajniki in zaupniki, ki so prejeli v razprodajo protivojne znamke, se opozarjajo, da za prodane znamke odračunajo denar in da vrnejo ostale znamke in to tekom 14 dni. — Odbor.
Jesenice. Zaupniški zbor S. M. R. J., podružnica Jesenice, je na svojem sestanku dne 21. novembra t. 1. sklenil, da se bodo odslej do nadalje vršili vsak torek v tednu zaupniški sestanki, odnosno diskuzijski večeri, na katerih se bo razpravljalo o vseh za delavski pokret važnih vprašanjih in o socialni zakonodaji pri nas in drugod. Vsi odborniki in zaupniki organizacije, kakor tudi obratni zaupniki iz kluba S. M. R. J. naj si štejejo v dolžnost, da bodo te sestanke marljivo posečali in to še brez nadaljnih objav in vabil. Istotako se vabijo člani ir 'Janiče, da se teh diskuzijskih večerov udeleže. D.okuzijski večeri se bodo vršili vsak torek ob 7. uri zvečer v zakurjeni srednji sobi Delavskega doma. Vabljeni so tudi sodrugi iz Zavornika in Dobrave. — Zaupniški zbor S. M. R. J. v Jesenicah.
Živilska stroka.
Za odpravo nočnega dela v oekovskem obrtu v Ljubljani.
Pekovski pomočniki Slovenije so zadnje čase začeli z vsemi silami delati na to, da odpravijo nočno delo v pekarnah. Ljubljanski pekovski pomočniki so tozadevno razpravljali v nedeljo dne 16. t. m. na svojem občnem zboru, ki se je vršil v restavraciji »Zlatorog«. Sklenilo se je opozoriti na nedostatke, ki vladajo v pekovski obrti, predvsem Delavsko zbornico za Slovenijo s prošnjo, da ona pri kompetentnih oblastih vse potrebno ukrene, da se nočno delo v pekovski obrti odpravi. Sklenilo se je poslati Delavski zbornici sledeči dopis:
»Pekovski pomočniki v Ljubljani, organizirani v Osrednjem društvu živilskih delavcev in sorodnih strok, si usojajo naslovljeno zbornico, kot»svo-jo razredno predstavnico opozoriti na dejstvo, da delajo naši službodajalci, to so gg. pekovski mojstri v Ljubljani brezobzirno na to, da se vsa dela v naši obrti izvršujejo v nočnem času. Vsa ta njihova brezobzirnost izvira iz medsebojne konkurence, ki vlada med gg. mojstri in vse breme skušajo seveda prevaliti na rame pekovskih pomočnikov in vajencev.
Ob enem moramo naglašati, da so bile vse dosedanje tozadevne akcije, katere smo uvedli za odpravo nočnega dela v naši obrti brezuspešne in prosimo naslovljeno zbornico, da blagovoli upoštevati sledeče:
Glasom § 19 zakona o zaščiti delavcev št. 24 v Ur. listu št. 74 iz leta 1922 je v pekarnah nočno delo načelno prepovedano in sicer od 10. ure zvečer do 4. ure zjutraj.
Besedilo citiranega zakona v avtentičnem izvirniku razumemo tako, da je nočno delo v pekarnah prepovedano. V izvirniku se glasi § 19 cit. zakona sledeče:
»Izraz »noč« znači period od najmanje 11 ne-prekidnih časova, u koji mora uči vreme od 10 ča-sova u veče do 5 časova izjutra.
U pekarnicama, u kojima je nočni rad zabra-njen, smatrače se izuzetno, da noč ističe u 4 sata izjutra.«
Nekoliko manj jasen je slovenski prevod citiranega § 19 in smatramo, da v Ljubljani ni pekarn v katerih bi bilo nočno delo dovoljeno.
Radi tega interpretiramo določilo § 19 citiranega zakona tako, da je nočno delo v vseh pekarnah od'10. ure zvečer do 4. ure zjutraj prepovedano, kar dejansko tudi odgovarja namenu, ki ga je imel zakonodavec pri sestavljanju zakona o zaščiti delavcev, ker to nikakor ne bi bilo v skladu s socialno tedenco zakona, ki nosi na čelu napis »Zakon o zaščiti delavcev«.
Naglašajoč to našo interpretacijo, prosimo naslovljeno zbornico, da ukrene sledeče:
1. da opozori pristojno inšpekcijo dela na te nedostatke, ter da ona vse potrebno ukrene, da se nočno delo v pekarnah odpravi in da se bodo gg-delodajalci držali določila § 19 zakona o zaščiti delavcev ;
2. da opozori pristojno Inšpekcijo dela na dejstvo, da se začne po nekaterih pekarnah z delom že ob 10. uri zvečer, s tem se krši tudi § 17 zakona o zaščiti delavcev, ker se k nočnemu delu pritegne tudi vajence, katerim je nočno delo po citiranemu zakonu absolutno prepovedano.
Nadejamo se, da bo naslovljena zbornica z vsemi za to kompetentnimi faktorji potrebno ukrenila, da bodo določila zakona o zaščiti delavcev s strani naših delodajalcev upoštevana, ter da se sedanje nesocialno postopanje odpravi.
Ob enem tudi naglašamo, da je to naše zadnje opozorilo na pristojne forume in da smo, v slučaju, da bi bilo to naše opozorilo brezuspešno, primorani sami, z vsemi nam na razpolago stoječimi sredstvi, se boriti proti onim, ki ne upoštevajo določil § 19 zakona o zaščiti delavcev.«
Po prečitanju tega dopisa je bil isti soglasno odobren, nakar je s. Golmajer še enkrat opozarjal navzoče pekovske pomočnike, da to ne sme ostati samo na papirju, temveč, da bodo ljubljanski pekovski pomočniki morali z vsemi silami delati na to, da v tej borbi zmagajo in predlagal še naslednjo resolucijo:
Resolucija,
sprejeta na občnem zboru podružnice pekovskih pomočnikov v Ljubljani, dne 16. novembra 1924.
Po zaslišanju referata o akciji za borbo za odpravo nočnega dela v pekovski obrti v Ljubljani sklenejo,
na občnem zboru zbrani pekovski pomočniki, da bodo z vsemi njim na razpolago stoječimi sredstvi stali za smernicami navedenemi v dopisu na Delavsko zbornico za Slovenijo, ter poživljajo
vse ostale tovariše izven Ljubljane, da to akcijo vsestransko podpirajo, ker je že najskrajnejši čas, da se napravi konec temu brezobzirnemu izkoriščanju pekovskih pomočnikov in vajencev.
Tudi ta resolucija je bila soglasno sprejeta in je sedaj le potrebno, da pekovski pomočniki sklepe, ki so bili napravljeni izvedejo. Radi tega poživljamo še vse ostale pekovske pomočnike, ki stojijo še izven organizacije, da se oklenejo organizacije in tako borijo ramo ob rami za naše pravice.
Usnjarska stroka.
Redni občni zbor. Osrednje društvo usnjarjev in sorodnih strok v Mariboru sklicuje za nedeljo dne 14. decembra 1924 ob 9. uri dopoldne v Mariboru v gostilni Ljudski dom svoj redni občni zbor, s sledečim dnevnim redom: 1. Verifikacija mandatov. 2. Poročilo tajništva. 3. Blagajniško poročilo. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Predlogi in nasveti. — Ta občni zbor je sicer izreden, naj pa nadomestuje rednega. Vrši se po naročilu razsodišča, katero ni zamoglo rešiti spora med centralo in posameznimi podružnicami, zato naj ta občni zbor napravi red in jasnost v naši organizaciji. Podružnice naj takoj volijo delegate, naj pa jim tudi dajo svoje direktive. Podružnice imajo pravico, na vsakih 50 članov po enega delegata, odpadki nad 25 članov pa zopet po enega delegata. Podružnična vodstva naj zato skrbe, da dobi Osrednje društvo takoj vse zaostale obračune. Podružnice dobe razventega še vabila. Poverilnice dobe delegati na občnem zboru.
Splošna Delavska zveza (prej kemična stroka in SploSna delavska Unija).
Splošna delavska unija Jugoslavije. DMegati SDUJ in ODKD se obveščajo, da se bo kongres ujedinjenja vršil v hotelu pri »Kroni« in ne v »Union« kakor je v vabilu občnega zbora razglašeno.
Vsem podružnicam kemičnih delavcev in Splošne delavske unije v Sloveniji!
V smislu § 11. glavnih pravil citiranih društev in po sklepu načelstev ter ujedinjevalne konference ORSJ na eni in ODKD ter SDU na drugi strani z dne 26. oktobra 1924 sklicujemo na dan 7. in 8. decembra 1924 v Celju (hotel Union) skupno izredno glavno skupščino (IV. redno kemič. del. in III. redno SDU)
s sfedečim dnevnim redom:
1. Otvoritev kongresa, verifikacija mandatov ter volitev predsedstva (iz obeh skupin oz. društev),
2. Poročilo tajništev ODKD in SDU, blagajnikov in nadzorstva.
3. Mezdna politika.
4. Ujedinjenje na temelju solucije zedinjevalne konference z dne 26. oktobra 1924 v Zidanem mostu.
5. Likvidacija Osrednj. društva kemičnih delavcev in Splošne delavske Unije.
6. Skupna konferenca vseh delegatov ODKD, SDU in predstavnikov Opčega Radničkega Saveza Jugoslavije (Splošne delavske zveze Jugoslavije) ob sodelovanju zveznega sveta ORSJ iz Zagreba.
7. Proklamacija ujedinjenja treh strokovnih organizacij.
8. Manifestacija ujedinjenja in javno zborovanje, volitev tajnikov in pokrajinskega odbora Splošne delavske zveze Jugoslavije.
Pri volitvi delegatov se imajo podružnice ravnati po pravilih društva, h kateremu pripadajo. Predsedniki podružnic pa imajo skrbeti zato, da se zborovanja takoj skličejo, na katerih se imajo izvoliti delegati. Izvoljene delegate je nemudoma javiti svojim centralam in sicer kemični v Moste pri Ljubljani, SDU pa v Celje, Ljubljanska cesta št. 10.
Stroške skupščine nosi vsako društvo za svoje delegate, ostale stroške pa skupno proporcijonelno.
Ljubljana-C el je, dne 26. oktobra 1924.
Za Osrednje društvo kemičnih delavcev:
Ivan Cof, predsednik s. r. Valentin Rejc, tajnik s. r.
Za Splošno delavsko Unijo v Celju:
Val. Lebič, predsednik s. r. Al. Leskošek, tajnik s. r.
Moderniziranje papirnice, Medvode.
Boi, katerega bojuje delavstvo papirnice Vev-če-Goričane in Medvode z družbo je povsem upravičen. Meseca avgusta je delavstvo stavilo malen-
kostne zahteve po povišanju plač. Na te zahteve je družba prvotno odgovorila, da sploh ne more pristati na kaka pogajanja in to radi slabega eksporta in vsled velike inozemske konkurence. Toda vsled energičnega pritiska delavstva, je družba vendar pristala na pogajanja, katera so bila razpisana po inšpekciji dela v Ljubljani. Na tej in vseh drugih razpravah so govorili zastopniki družbe, edino o zaščitni carini in podobnih stvareh, s kratka tako, da so dobili delavski zaupniki, ki so prisostvovali razpravam, vtis, da hoče družba peči kostanj, po katerega pa naj bi šlo delavstvo v žerjavico, jedla ga bi pa družba.
Tako smo bili zaupniki zopet vabljeni k razpravi dne 19. septembra v Vevče, kamor je prišel tudi g. dr. Karol Triler in imel nagovor na delavstvo, s katerim je hotel vplivati na delavstvo in na zaupnike, da naj puste strokovne tajnike in da naj se nikar ne pusti hujskati od zunaj. Rekel je: »S tujo roko je lahko gade loviti«, toda zaupniki in funkcionarji organizacij so mu takoj odgovorili, da naj se g. Triler nikar ne vmešava v ustroj naših strokovnih organizacij, ker to je stvar delavstva samega, komu zaupa in komu ne. Obljubil nam je enkratni nabavni prispevek no 350 Din, 250 Din in 150 Din, katerega je družba pri nas v Goričanah in Medvodah izplačala še le na ponovno urgenco. G. dr. Triler je, po domače povedano pral zamorca, kajti pripovedoval je, kako je družba dobra na-pram delavstvu, da je ustanovila podporni fond, in ob prevzemu papirnic pričela dajati starčkom podporo, za katero ni bila obvezana. Pristavljamo k temu samo to, da kdor prevzame aktivo, mora prevzeti tudi pasivo. Sedaj pa k naslovu. G. ravnatelj Liebeher modernizira pridno naše obrate. V Goričanah je postavil eno novo sesalko, pri kateri sta se v treh dneh pokvarila dva nova jermena. V Medvodah pa je hotel staro brusilnico modernizirati na novo, in sicer na suho brušenje in pokvaril dva brusna kamna, eden je bil popolnoma nov in je stal preko 5000 Din postavljen v Medvode, pri čem pa še ni računjena obdelava in zamuda na pro dukciji, tako da je škoda po našem priprostem računu okrog 12.500 Din.
Delavstvo je gledalo, kaj g. ravnatelj dela z obratom v Medvodah in sklenilo, da mu ne bo pustilo več tako delati, ker delavstvo noče na cesto zaradi njegove neumnosti. Zaupnik s. Cvajnar je dobil od delavstva nalog, da prepreči nadaljno poškodbo brusilnih kamnov v brusilnici, kar je s. Cvajnar tudi storil s tem, da je dne 13. t. m. g. ravnatelju odločno povedal, da si delavstvo ne pusti delati škode, ker vsa škoda, oziroma stroški se prevalijo na rame delavstva. Tukaj gg. dr. Triler in dr. Pavlin posvetite nekoliko več pažnje, ne pa v naše organizacije.
Oba pokvarjena brusilna kamna so zopet popravili, ter nameravajo še nadalje žnjimi delati, čeprav je smrtno nevarno delati pri takem kamnu, kerpostoji nevarnost, da tak počen kamen razleti. Na to opozarjamo nezgodno zavarovalnico in In-
špekcijo dela v Ljubljani, da se v slučaju kake nezgode ne bo ravnateljstvo moglo izgovarjati na delavstvo ali pa na zaupnike.
Ko je s. Cvajnar dne 13. t. m. vršil svojo zaup-niško dolžnost, je g. Liebeher izjavil: »Ta spada ven«. Da gospodje! Taki zaupniki so vam odveč, ki si vam upajo povedati resnico v obraz, kajti resnica v oči bode.
Rudarji.
Vodstvo Unije slov. rudarjev v Zagorju ob Savi opozarja tem potom svojo podružnico »Unije slov. rudarjev« v Mežici, da v smislu § 6 točke 4 zadosti pravilom Unije in to v teku enega meseca od dneva objave tega poziva. V nasprotnem slučaju se jo bo smatralo za izključeno iz sestava Unije slov. rudarjev. — .Vodstvo.
Zadružništvo.
Sodelovanje članstva.
Načelstvo in nadzorstvo »Konzumnega društva za Slovenijo« je napravilo zadnje čase več važnih sklepov, o katerih je treba članstvo točno in podrobno informirati. Zlasti so važni sklepi o zavarovanju onih članov, ki so vplačali polne deleže, o povišanju obrestne mere, dalje o ureditvi usluž-benskega vprašanja itd.
Da bo članstvo o vseh teh vprašanjih pravilno poučeno, je sklenilo načelstvo sklicati po vseh j okrožjih seje kraj. odborov in članska zborovanja, ki se bodo vršila po naslednjem redu.
Gorenjsko okrožje:	v	soboto 29. novembra
v nedeljo 30. novembra
seje krajevnih odborov; članska zborovanja.
Prevaljsko okrožje: seje krajevnih odborov; članska zborovanja.
Mariborsko okrožje:
v soboto v nedeljo
6. decembra
7. decembra
v pondeljek (praznik) 9.
decembra članska zborovanja
Celjsko okrožje: v soboto 13. decembra seje krajevnih odborov; v nedeljo 14. decembra članska zborovanja.
Ljubljansko okrožje: v soboto 20. decembra seje krajevnih odborov; v nedeljo 21. decembra članska zborovanja.
Dnevni red vseh zborovanj bo: 1. Pogoji za uspešen razvoj zadružništva. 2. Ustanovitev delav-sko-kmetske vzajemne zavarovalnice. 3. Slučajnosti. , — Referente za seje in zborovanja bo nre-skrbela centrala! Natančen čas in lokal pa določijo krajevni odbori! Zadružniki na plan!
Načelstvo.
sec oktober ni odzvalo, zato bodo vse posledice nosile same. — Z današnjo številko smo jim ustavili list na polovico, ako to ne bo zadosten opomin, prihodnje številke »Delavca« sploh ne dobe. — Naš zadnji opomin velja še prav posebno Osrednjemu društvu isnjarjev v Mariboru in Osrednjemu društvu kemičnih delavcev v Ljubljani.
Za Delavski koledar smo razposlali posebno okrožnico s poštnimi položnicami, po katerih naj zaupniki pošiljajo preplačila za koledar. Naročila je pošiljati na Strokovno komisijo za Slovenijo v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6. II.
Za razprodane izvode brošure »Socialna zakonodaja v naši državi« naj zaupniki po poštnih položnicah takoj pošljejo inkasirane zneske, nerazpro-dane izvode naj takoj vrnejo. — Isto naj store zaupniki z ostalimi brošurami.
Za protivojne znamke in razglednice manjka še precej obračunov. Ker morajo biti obračuni za protivojne znamke in razglednice v najkrajšem času zaključeni in odposlani na strokovne vrhovne forume, naj zaupniki zbirke takoj zaključijo.
Za naročnino »Delavca« v mesecu oktobru dolgujejo še sledeča osrednja društva: Osrednje društ^p kemičnih delavcev v Mostah, Osrednje društvo usnjarjev v Mariboru, Splošna delavska unija v Celju (Din 257.40) ter sledeče podružnice: Unija slovenskih rudarjev v'Velenju, v Mežici (tudi za avgust in september), v Prevaljah, v Št. Rupertu; Savez Železničarjev Jugoslavije v Ptuju, v Zagrebu, na Pragerskem, v Vuzenici, v Breznem, v Ljubljani (za julij). Tem podružnicam in osrednjim društvom, ki zanemarjajo svoje dolžnosti in se kar ne morejo držati reda, bomo pričeli list ustavljati!
Listnica uredništva.
Naročnik »Delavca«, ki je v dopisu na našo upravo protestiral proti objavi članka »Stanovanjski problemi« v »Delavcu«, naj nam sporoči svoje cenjeno ime in naslov, ki ga v svojem dopisu ni navedel.
Nekaj podružnic se našega poziva v zadnji številki »Delavca« glede poravnave naročnine za me-
Razno.
Češki rudarji in njih plače. Iz uradne statistike o češkem rudarstvu za 1. 1922 posnemamo, da se je izdalo v tem letu v vseh rudnikih Češkoslovaške za plače 72.200 rudarjem v rudnikih kamenitega premoga 870,031.759.98 K, 72.200 rudarjem v rudnikih rujavega premoga pa 713,704.665.20 K. Na rudarja in teden pride v prvih rudnikih povprečno po 230, v drugih pa povprečno po 280 čeških kron. V našem denarju znaša to 500 do 600 Din.
Zakon za volitve narodnih poslancev za narodno skupščino. Zbirka zakonov XVI. snopič. V Ljubljani 1925. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena s poštnino vred 12.50 Din, — Pravkar je izšel v Ljubljani Volilni zakon, ka-koršen je veljaven za volitve, ki se bodo vršile v februarju za narodno skupščino. V zakonu so vpoštevane vse izpre-membe, s katerimi se je zakon leta 1922 dopolnil. Knjižica, ki jo je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani, bo vsem uradom in strankam pri volitvah neobhodno potrebna.
Zahvala. Podpisani se zahvaljujem krojaškim pomočnikom in mojstrom za prostovoljno dafovane prispevke zapuščenima sirotama po umrlemu An-<
tonu Krušiču v skupnem znesku 577.50 Din, ki sem ga naložil pod nadzorstvom Okrajnega sodišča v Ljubljani v Mestno hranilnico ljubljansko. — Al. Šimnovec, Ljubljana.
V imenu GRSJ.: Izdajatelj:	Franc Svetek. — Odgovorni
urednik: Alojzij Ceh. — Tisk Ljudske tiskarne, Maribor,
I
§
koledar ,
je iziell	|
Naročla in predplačila sprejema Strok, komis, za Slovenijo v	a
Ljubljani, vsa osrednja društva, strokovno tajništvo v	fjjj
Mariboru In Celju. V koledarju je priobčenih precej član-	(J
kov, tako o socialni zakonodaji, o bolniškem zavarovanju,	e
o § 1154 b, o pravilniku o pokojninskem zavarovanju	jS
itd. Je mnogo obširnejši od lanskega, a cena je ista.	£
V platno vezan Izvod stane 14 Din.	|
V polplatno vezan stane 13 Din.	« Zaupniki, bi bodo koledar razpečavali, dobe 10% popusta,
ZIKA!
Poskusiti je treba, potem je odločitev lahka. - Odločili se boste za 2iko, ki je in ostane najboljša in najbolj zdrava žitna kava!
Strokovna komisija za Slovenijo ima v zalogi sledefe brušure:
Postanek In razvoj strokovnih organizacij v Avstriji.	„
Prvi zvezek knjižnice Strokovne komsije. Obsega 40 strani. Cena 5 Din.
Socialna zakonodaja v nall državi.
Drugi zvezek knjižnice Strokovne komisije. Obsega 64 strani. Cena 10 Din.
Strokovne organizacije GRSJ v Sloveniji. Tretji zvezek knjižnice Strokovne komisije za Slovenijo. Obsega 24 strani in tri litogralične tabele o članskem gibanju, o gibanju članskih prispevkov in o gibanju tedenskih zaslužkov. Cena 15 Din. RadnHkl sindikalni pokret.
Izdal Glavni Radnički Savez Jugoslavije v Beogradu. Obsega 88 strani ter podaja celoten pregled o strokovnem gibanju v naši državi. Cena 15 Din.
Statut In poslovni pravilnik GRSJ.
Izdal GRSJ v Beogradu. Obsega 24 strani. Cena 10 Din. Brošure se naročajo pri Strokovni komisiji za Slovenilo v Lljubljanl, Šelenburgova ulica 6/II nadalje pri Okrožnem tajništvu v Mariboru, Ruftka cesta 7 in Okroinem strokovnem tajništvu v Celju, Vodnikova ulica 3.==—
II
Pupllarnovaren In koristen denarni zavod celjskega mesta
Mestna hranilnica v Celju
BBSBSfifi v lastni palaii pri kolodvoru mmmmm
Vsi hranilnični posli se izvršujejo najkulantneje, hitro in točno. Ugodno obrestovanje. — Pojasnila in nasveti brezplačno.
Ustanovljeno leta 1864. Pod trajnim državnim nadzorstvom.
Vrednost rezervnih zakladov znaša nad Kron 25t000j000.
Za hranilne vloge jamči mesto Celje z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo.
Sr nii hit a
ibirnlte in stnvKulofe steklarje
UHBN
se dobi v vseh špecerijskih prodajalnah
ISte se spreten
kovinostrugar
Ponudbe naj se pošljejo z zahtevo plače na HENRIK STOLZA sinovi, Novi sad.
Železničarski Mai ffi je 11!
Naročila in predplačila sprejema Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani, vse podružnice Saveza železničarjev v Sloveniji, strokovno tajništvo v Maribor in Celju. — Koledar obsega predvsem najvažnejše določbe in izvlečke Zakona o prometnem osobju, nadalje železničarski turnus In drugo. Je mnogo obširnejši nego lansko leto a cena kot lani: v platno vezan izvod stane Din 14’—, v polplatno vezan izvod stane Din 12‘—.
Zaupniki, ki bodo koledar razpečavali, dobe to % popusta!