St 35	Maribor, dne 29. avgusta 1912.	Tečaj XLYL
Ust ljudstvu v pouk in zabavo,
■t..i m»	^cjju^mmiib t i ..13, ............■ iii	i——^—	.........1	—	■ ...i........ i. ■ .■ .... i mr .	.1 ■■ ^ .
EaEaj« vsak četrtek in velja s poStnlno vred In t Maribora > pošiljanjem na dom za celo leto 1 K, pol leta 2 K In za Četrt let« I K. Naročnina ca Nemčijo S K, ca druge Ixvenav*M!«Ib Kelsla iS K« Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 K« Naročnina se pošilja na: Upravnifitvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru,, <-< List se dopošilja do odpovedi. Udje žtekcmega društva" dobivajo list bre* posebne naročnine» om Bosamezni listi stanejo iO vin* 1 Uredništvo: Koroška cesta štev, 5j i—, Kokopisi se ne vračajo, m Upravničtvo:. KoroSfe
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije« ga Inserate se plačuje o3 enostopne petitvrafe ea enkr&l IS sla*, i& dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust, InueraH se sprejemaj! do srede zjutraj, *-< Se
zaprto reklamacije so poštnine proste,
iMiiašnJa Številka obsega 10 strani;
Samo eno krono
stane »Slovenski Gospodar« za 4 mesece, to je do novega leta.
Liberalci in nemškutarji, zaupniki davčne oblasti!
Na shodu v Zabukovju se je \ zadnjo nedeljo, dne 25. t. m. odigral velezaarimiv dogodek. Ljudstvo se je pritoževalo nad odmerjenjemi osebne dohodnine, ki ne odgovarja istinitim dejstvom. [Kdo pač dage davčnim oblastim neresnične podatke ? i Ttu se obrne poslanec dr. Benkovič javno na navzočega liberalnega ž upala a Božiča, ali je on zaupniki davčne oblasti, ki ji je poročal o premožtenjskih razmerah posa/-meznih, posebno z ozirom na osebno dohodnino? !Ti-hota nastane. Liberalni župan postane bled. Malo pomisli, ali bi. odgovoril ali ne, 1 nato pa hitro pritrdi, da je on tisti zaupnik. Vsa. opravičena taevolja ljudstva se je na to obrnila proti njemu. Zlnano nam je tudi, da je eden izmed zaupnikov za celjski »kraj šentjurski liberalni Urlep, za slovenjebistriški posili-nemški stavbenik Versolatti itd.
Zaupniki davčne oblasti so po zajkonu upravičeni in sicer jih upeljuje par. 109 osebno-dohodnins-kega davkia. Ne sme se jih pa zalmienjati s člani ce-nilne in prizivne komisije, ki nimlajo naloge, da| bi poročali o premoženjskih razmerah svojega okoliša. Zaupnike davčne oblasti določuje za kraje,, ki imajo več kot 10.000 prebivalstva, občinski zastop sam, za vse druge kraje pa okrajni zastopi. Zaupniki se ne določujejo \isako leto na novo, .ampak kadar je vsled smrti ali odstopa nastala potreba.
Zaupniki torej niso nikaka tajna upeljalva davčnih oblasti, «ampak javno pred javnimi za^ltopi imenovani možje. In niso določeni, da izkazujejo davčnim oblastem kake posebne usluge s tem, da bi nemara morali vohuniti' in stikati' za svojimi sodržavljani, a da po svoji pošteni vesti, in na podlagi svojega mirnega opazovanja poročajo davčni obl?ysiti o premoženju posameznih davkoplačevalcev. S tega stališča nimamo in tudi ne mpremo ' imeti žal besede proti zaupnikom davčne oblasti.
Toda o poslovanju nekaterih davčnih zaupnikov lansko in letošnje leto moramo izreči najostrejšo obsodbo. Ker vseh posamezniih zaupnikov ne poznamo, zato so 'naše besede obrnjene le do istih, ki se jih kiaj tiče, kajti krivice nočemo nikomur delati. Poročila nekaterih zaupnikov na davčne oblasti o pre-moženjiu po^anMfznih; davkoplačevalcev so naravtnost neresnična. Različni dohodki so popolnomia izmišljeni feli pa tako visoko cenjeni, kakor ni navada med kupci, še mafnj pa med brati. Na podlagi teh zaupnih poročil je odmerila davčna oblast ponekod tako visoke osebno-dohodninske davke, da so upr;<ViČeno zar ječali naši kmečki davkoplačevalci.
Ker zaupniki niso noben<a tajnost in njih imena ni treba prikrivati, zato prosimo prijatelje našiega kmeta, da nam v njegovo korist naznanijo imena teh davčnih zaupnikov iz posameznih okrajelv. Ljudstvo jih sme dp tudi hoče poznati.V kolikor so nam ti davčni zaupniki do sedaj že znani, so sami liberaloj in nemškutarji. Po nekod so ravno oni liberalci Hn nemškutarji, ki hočejo krivdo zaraldi odmerjenja osebne dohodnine navaliti na naše poslance, davčni zaupniki. Tlako se dela po liberalnem načinu!
Ljuttstvo, vstani in glej!
Nekdaj in sedaj.
V rokah imamo knjigo Spomini, ki jo je spisal ■tako lepo umrli dr. Josip Vošnjak. Prebiramo njegove spomine o slovenskih taborih, ki so se obhajali o-koli leta 1870 med našim ljudstvom* Citamo:
•„(Slovenski tabori! Kadar se spominjam te naj-'krasnejšle dobe naše narodne zgodovine, širi se mi srce od radosti in vselej nanovo preživim ure vzvišenega narodnega navdušenja, katero je takrat prekinjalo govornike in tudi v prosten* narodu vzpl'amtevah 1o, da je res v takih trenutkih pripravljen bil vse žrtvovati za svoje narodne pravice . . . ZaL, da je ta do-!ba tako kmalu bila prekinjena! . * ."
Istina, dob'a slovenskih taborov, doba navduše-»vanja za vse blajgo in lepo je kmalu minola,. Prišla je doba, ko so voditelji le malo kedaj stopili med ljudstvo, navadao le ledaj, kadar so njegove glasove potrebovali za volitve Toda med slovenskim narodom je vstala ljudska stranka, ki spoštuje in varuje verske, narodne in gospodarske cilje svojega ljudstva, in zopet je oživela doba taborov. Seveda se je delo porazdelilo. Ljudski tabori so nam katoliški shodi in strankini občni zbori, zraven pa se prirejajo v vseh okrajih ravno sedaj za moško ali žensko mladino mladinski tabori, ki se navadno lahko ponašajo z ogromno udeležbo.
Najbolj znana oseba in naj odličnejši govornik na nekdanjih slovenskih taborih je bil pokojni Božidar Raič. Ker ni izgubil v nobenem oziru stika z ljudstvom, zsto so tudi njegovi govori najmogočnejše vplivali na ljudsko srce. Njegovo bistro oko pa je tudi prvo spoznalo, kakega pomena za narodovo bodočnost je dobra, poštena mladina. Bilo je na taboru v Ormožu 8. avgusta 1869. Božidaru Raiču je bila poverjena naloga, da govori o vzgojevanju slovenske mladine. To je bil njegov najlepši govor, kakor trdijo njegovi prijatelji. Njegov krepki glas je prodiral na vse strani, da so ga slišali najbolj oddaljeni, in najsi je bilo tudi do 10 tisoč poslušalcev. In govoriti je znali Njegova ognjena beseda je segala vsem v srca. Svoj govor do slovenske mladine je končal takole:
„Mladina! Narod te postavlja za vernega stražnika svojih pravic, grobov svojih milih očetov in praočetov, da jih ne bode tlačila tujčeva peta, gazila sovražnikova noga. Izročil ti je najdražjo dedščino, jezik in narodnost, da oboje zvesto in neoskrunjeno ohraniš. Mladina, oteri in obriši solze materi Sloveniji, povfročene od nevernih in nevrednih sinov. Prosim vas v imenu slovenskih prednikov, katerim je bela žena že davno postlala pod težko grudo, v imenu vaših roditeljev, kateri vas presrčno ljubijo, želeči vam ugodno bodočnost, v imenu našega zatiranega slovenskega naroda, kateri se od vas pomoči nadeja, v imenu matere Slave, da jo razveselite, v imenu vašega poštenja in časti, v imenu v*še boljše bodočnosti, v imenu vsega slovenskega naroda, Mladina, bodi stalno naša, bodi narodna, bodi značaj-na, nikoli ne popusti od naše slovenske zastave! Vem in vidim, da si ca*dušena za vse, kar je blago, kar je narodno, toda navdušenost se lahko iikadi, kakor dim, mine kakor rosa s trave; zato terjam od tebe, slovenska mladica, da s prisego potrdiš svoje dobre nakane ter te vprašam : (S krepkim glasom) Hočeš ii marljiva in delavna biti na korist svojemu narodu? Reci: Prisegam! Raič vzdigne roko kakor k prisegi in ves narod kliče: Prisegamo! in prisega se ponavlja pri nadalinih njegovih vprašanjih: „Hočeš li pravična in poštena in niavnega obnašanja biti? Reci: Prisegam. Hočeš li po vzgledu častnih mož braniti pravo, istino in svobodo svojega naroda do poslednjega zdihljaja ? Reci: Prisegam! Hočeš li se vselej upirati tujemu in krivemu gospod-stvu nad slovenskim narodom? Reci: Prisegam! Hočeš li iskreno brez strahu ljubiti dom in rod do črnega groba? Reci: Prisegam! In vselej so vzdigovali roke in niso prenehali klici: Prisegamo!"
Dr. Vošnjak pravi o tem govoru v svoji knjigi: „Bil sem na mnogih shodih in taborih, pa takega splošnega navdušenja, kakor pri tem govoru, nisem doživel. Po govoru smo ga drug za drugim objemali in solze so nam silile v oči. In zdaj smo zapazili in tudi Božidara opozorili, da mu kaplja kri od desne roke. Iz deske na odru je molel žre-belj, s katerim se je ranil na roki, ne da bi to čutil v svoji navdušenosti "
Nekdanji tabori so minuli, a po zaslugi naše ljudske stranke so se začeli v sedanjem časa zopet obnavljati. Posebno mladini se posvečuje največja pozornost, in govori, kakor ga je imel pred dobrimi 40 leti Božidar Raič na slovenskem taboru v Ormožu, se zopet slišijo na naših mladinskih taborih. Navzlic ljutim in grdim napadom od strani naših nemškutarjev in liberalcev, navdaja nas vendar vesela zavest, da delamo po vzgledu in duhu naših slovitih in zaslužnih pred likov.
Politični ogled.
— Dne 2 3. avgusta: Komisarijat na Hrvaškem se baje odpravi že ta mesec. !T,ako vsaj poročajo dunajski lrslti. — Beloknaiijska železnica se odda prometu že meseca maja 1914. — V Pulju je policija odredila, da se je moral zapreti kinematograf Minerva, ker je bil njegov giospodar iredentar. Po-licijia je tudi razpustila laški mladinski društvi Ede-ra in Circolo, v katerih se je vedno zbirala najhuj-
ša iredenta. — V Mostarju (je obolelo na legarju 40 vojakov. 6 jih je že umrlo. — Badenski veliki vojvo-ka je korakal peš iz Bajdenweilierja proti gradu Bürgeln, ko se je odtrgala velika skala in se valUa proti cesti. Neki spremljevalec je zapazil zadnji trenutek nevarnost. Le malo je manjkalo, da ni skala u-bila veli&ega vojvodo. — Pri občinskih volitvan v Beli na, Koroškjem je zma|gjala slovenska stranka.
—	Dne 24. avgusta: Kranjski dež. zbor bo baje sklican okoli 20. septembra. — !V Svečah na Koroškem bi se imel'a vršiti jutri orlovska slavnost, pa jo je okrajni glavar prepove/M, češ, da je to jezikovno mešan kraj. V Svečah je med 700 Slovencev le 80 Nemcev, pa še ti niso pravi Nemci. Slovencem se dela grozna krivica. List liberalnih mlajdjinov Dan pra(vj, da je čisto prajv, če Nemci koroške Slovence zatirajo, ker so Slovenci klerikjalni. To je grozen škandal. To so narodnjaki! — V Trstu delajo socialni demokratje tobstrukcijo zaradi vodovoda. Cerniuc je stalvil 1200 spreminjevalnih predlogov. Seje trajajo čez polnoč. — Kolera je začela razsajati na Ru-munskem. — Ogrsko plemstvo se bo evharističnega shoda obilno "udeležilo. Iz Indije, Kitaja in Afrike pride več škofov. V ljudski dvorani dunajskega ro-tovža bo priprajvljeno kosilo za 3.000 oseb. Italija bo poslala več kakor 20 nadškofov in škofov. Iz Poljske se je zglasilo 1600 oseb.
—	Dne 2 5. avgusta: Predlog našega zunanjega ministra grof al Berjohtolda, da se velesile pogovorijo, kako urediti v Turčiji mir in obraniti tamkaj živeče narode, da jih mohamedanci ne bodo več z mečem in ognjem preganjali, so vse velesile odobrile. Le Turčija izjavlja, da odklanja vsako posredovanje. Toda nje ne bo nihče mnogo vprašal. Mogoče, Ida se bodo sedaj vendar umirili tudi Bolgari in Albanci ter počakajo, fcaj bo jim prineslo posredovanje velevlasti. — Namesto vrhovnega poveljnika italijanske armade v Tripolisu Kaneva bo prišel general Polio ali pa general T-iagni. — Na ruski križanci ,„|Kagul" v Črnem morju so se uprli vojaki in so pomorili častnike. Obrežni topovi so ustrelili na uporno ladijo in so jo potopili z mornarji vred. — Rusija je naznanila zastopnikoma Bolgarije in Srbije, dai želi imeti na Balkanu mir. — Pri dvobojih itaiiijanski častniki ne smejo več sodelovati, ker jim je kralj prepovedal. r— Turški prestolonaslednik je obiskal Dunaj in se misli sestati tudi z nemškim cesarjem. To potovanje je 'v zvjezi s sklepanjem mira z Italijo. — Češki svobodom,iselci so proti evliaristič-nemu shodu. V Pragi so v okrajnem šolskem svetu prijeli župana dr. Groša, ker je (dovolil učiteljstvu dopust, da se boj to udeležili evharističnega shoda. — Vseh framasonov je po novejšem štetju čez dva milijona na svetu. Glavni cilj te organizacije, katero vodijo po veČini bogati žid.je, je boj proti katoliški veri in cerkvi.
—	Dne 2 6. avgusta: Hrvaški komisar Čuvaj se nahaja na letovišču v Gmundenu, toda (pod izmišljenim imenom Fran pL Hercog. Ima pač sl^abo vest. — Češko šolsko društvo Komenski na. Dtunaju je slajvilo 251etnico svojega obstanka,. Nemški naeio-nalci so hoteli z nemiri in napadi preprečiti sl'avnost, a je vlada z mnogoštevilno policijo branila Cehe. — Zar,pili albanske vstaje morajo I kristjani sedaj največ trpeti. Zagrizeni mohamedanci namreč trdijo, da so kristjani vprizorili vstajo, ker hočejo uničiti mo-hiamedansko vero. Ne preteče skoraj noč, 'ne da bi bil ubit kak kristjan. — Ker Bošnjaki v sarajevskem saboru nočejo tako plesati, kakor bi rad poljski lisjak Bilinški, jim hoče baje vzeti ustavo. S tem se bo Bilinski postavil v isto vrsto s Čuvajem. J— Nemški cesar Viljem je obolel na močnem prehlajenju ter ne more nastopiti napovedane vožnje v Švico. — Pogreb umrlega japonskega kralja se vrši dne 10. septembra. Po stajrih dvornih obredih bodo položili truplo na cSVjokolnico \z cipresinega lesa, v kajtero so vpreženi štirje črni voli. Pri pogrebu mora biti navzoč tudi novi cesar.
—	D n e 2 6. "avgusta: Grof Stürgkli je toliko ozdravil, i dpi bo že prve dni meseca septembra sam vodil poslej ministrskega predsedništva. V septembru bodo zborovali deželni zbori, meseca oktobra pa bo sklican držajvni zbor. — Pri manevrih v Galiciji m je pri Gorcah zgodila velika nesreča. Ko ie vojaška! 'patrulja 11. huzarskega polka, obstoječa iä
12 mož, hotela preplavati reko Siun/ t je vseh 12 mož Bitonilo. Krivda je na tem, ker so bili vojaki v polni opravi, ki se je v vodi (izkazala pretežka!* — Ker so nekateri ministri turšlke vlade odstopili, si je moral iskati ministrski predsednik druge može* Novi možje so bolj prijatelji mladoturkov^ tako Ida je sedaj vlada pomešana z mlado- in staroturki. T^ta mešanica se ne more dolgo držati. Anglija uporablja že ves svoj vpliv, da pride drugo tainistrstvo, ki bo njej bolj po godu. — Na Bolgarskem je sklicana narodna skupščina, na kateri sč posvetujejo radi vojske, ki bi se naj napovedala Turčiji, ter mori na Macedon-skem Bolgare. Dosedaj so se vsi go\^orniki izrazili za vojsko. — V Tripolisu se vršijo majhne praske med Italiijlani in Turki. Sedaj zaradi prevelike vročine ni ugoden čas zim vojskovanje.
— (Dne 2 8. avgusta: Prestolonaslednik Franc Ferdinand je dospel v Rivo ob ! tirolsko-itali-janski meji, da se udeleži manevrov, ki se ondi vr-Šijoj. — Tudi Srbi zahtevajo vojsko proti Turčiji. V Belgradu se je vršil shod, katerega se je udeležila ogromna, ' do 10.000 mož broječa množica ljucfetA'a. Shod je sprejel sktep, v katerem se zahteva od vlade, da moral takoj napovedati i vojsko Turčiji. — Predsednik ogrske zbornice groi iTSstu napoveduje po shodih, da še boj proti opoziciji 'ni končan. Tudi opozicija grozi z novimi napadi na zbornično večino ter prirejal pridno shode med ljudstvom. — Prihajajo \f3sti, ' da je bolezen nemškega cesarja nevarnejša», kakor se je skraja mislilo* Odpovedana so vsa potovanja ip slavnosti, katerih se je mislil cesar udeležiti.
Razne novice.
*	Godovi prihodnjega tedna:
1.	neddja: Angeljska.
2.	pondeljek: S;efan kralj.
3.	torek: Doroteja, Tikli.
4.	sreda: Rozal'j», de v.
5.	četrtek: L*\reccij Iust.
6.	petek: Hermogen, mač.
7.	sobota: R' gina der. mač.
*	Osebna Test. V Celju je praznoval dne 22. t. m. e. kr. davčni višji upravitelj g. Leopold Hastnbüchel 40-letuico službovanja. — S peresom se je zastrupil e. kr. davčni oskrbnik g. Rudolf Ilovšek v Slov. Bistrici. — Ži-rinozdravnik g. Josip Koder je na lastno prošnjo premeščen iz Vranskega v Žalec. — Višji sodnijski pisarniški predstojnik v Mariboru Frane Wresounig je imenovan za pisarniškega ravnatelja istotam. — Na ptujsko gimnazijo je imenovan za učitelja g. dr. Viljem Hofer. — Umrl je sin ravnatelja mariborske kmetijske šole Frane Zweifler.
Iz poštne službe. Poštni praktikantje Tomaž Majhen, Oton Vidrich, Rudolf List, Artur Verzan in J\anez Ziahradnik so imenovani z,a| poštne asistente v področju »graškega poštnega in brzojavnega ravnateljstva:.
*	Nove naročnike valbimo v svoj krog. Do konca leta, torej za 4 mesece, stane „(Slovenski Gospodar" za nove naročnike, ki ga plačajo najprej, samo eno krono. Sram nas mora biti, da ima kranjski „Domoljub" Vsled pridne agitacije sedaj 30.000 naročnikov, a naš list še niti polovico tega.. In vendar nas Štajercev ni mnogo manj, kakor Kranjcev, prosimo vse, ki so naši, za krepko agitacijo.
*	Pametna beseda. Da niso vsi liberalci z nedosledno Eukovčevo politiko zadovoljni, nam je priča članek v zadni šrev.lki Narodnega Lista, v katerem „odlični slovenski politik", kakor ga list oceni, daje glede nekaterih političnih točk v mirni in olikani obliki svoje nasvete. Glede deželaozborske politike pravi: „Kar se posebej politike v štajerskem deželnem zbora tiče, je vprašljivo, ali kaže slovenskim naprednjakom zavzemati drugo stališče, nego ga zavzema klerikalna večina če je taktika klerikalcev v gmotnem oziru ljudstvu škodljiva, ni merodajno. Če tudi ni pričakovati zmage v narodnem oiiru, pa vsaj napred-njaki kot narodnjaki klerikalcev ovirati ne smejo. Če klerikalci izjavijo, da postopajo v deželnem zbora kot Slovenci, se mora iti z njimi čez drn in stin in ne vprašati, ali postopajo pametno ali ne". — Ce liberalni člankar izraža misel, da potom te taktike ni daleč do sloge, mu ne upamo ugovarjati. S poštenimi nasprotniki se lahko marsikateri bojni pohod v naši polit ki skupno naredi.
*	Zaupniki davčnih oblasti. Po nekaterih krajih so lagali liberalci in nemškutarji, da so naši poslanci krivi o-sebnodohodninskega davka, če prav ve vsak pametem človek, da se je osebnodchodninski d&vek sklenil že 1. 1896, ko so liberalni advokatje vodili slovensko politiko. Sedaj pa se je pravica izkazala. Zaupniki davčnih uradov so, kolikor je dosedaj znano, samo liberalci iu nemškutarji. Kdor ima kaj pritožbe, naj se zahvali pri vodstvu liberalne in štajerci-janske stranke.
*	Sramotilci slovenskega ljudstva. Smo že poročali, kako so pred kratkim liberalci v svojem glavnem glasilu opsovali slovenske kmete in delavce, da so nestalni in in pokvarjeni ljudje. Sedaj je isti list prinesel novo sramo-tenje slovenskega ljudstva. V št. 188. SI. Nar. piše o slovenskih romarjih: „Ti umazani božjepotarji puste za vsakim grmom kak kup, da mora človek vedno'paziti kam stopi; ti bcžjepotarji so navadno tako nesnažni, da od daleč smrde in njih petje je tako, da človeka kar ščiplje." Tako pišejo liberaki v svojih listih o našem ljudstvu. Čudimo se, da se še vedno nahajajo kmečki in delavski ljudje, ki gredo za svojimi strupenimi stamotilci.
*	Mili.oni na razpolago. Prijatelj lista nam piše: V giaškem Volksblattu z dne 18. avgusta te bere, da se iščejo dediči za zapuščino 12 in pol milijona kron po Pavlu Ramšak, ki je 7. decembra 1911 umrl v Aguila v državi Colorado v Severni Ameriki ia bil avstrijski državljan in
Štajerc. Ker se Rnmšaki nahajajo v laškem okraju in morda tudi drugod, bi bilo umestno, ko bi se po SI. Gospodarju poiivedovalo, kje bi utegnli biti dediči po imenovanem Ramšaku, ki je bil gotovo Slovenec. Leta 1864 je bil en dijak 11 ali III razreda na celjski gimnaziji, ki pa dalje ni Študirat. Morda, da bi bil ta dijak isti Ramšak ki je v Ameriki toliko denarja tapustil. Bil je iz laškega okraja; Jaz sem ga dobro poznal. Rojenje bil menda v letih 1846 48.
*	Slot. kat. izobraž druStto „Straža" na Dunaju priredi ob priliki evharističnega kongresa pozdravni večer na čast slovenskim udeležencem. Ta večer naj pokaže, da bivajo na Dunaju tudi Slovenci iu sicer Slovenci, ki niso zatajili svojega naroda in vere očetov. Za te svetinje, ki jih morajo braniti z velikim trudom pred sovražniki slovenskega naroda in katoliške cerkve, naj dobe naši rojaki v . tujini novega ognja in navdušenja. Spomin na rodno grudo jim bo stopil jasneje pred oči v veliki družbi slovenskih in poštenih src. Zato naj zbere pozdravni večer, ki ga priredi „Straža" v soboto, 14. septembra ob 8. uri zvečer v V. okraju Schlossgasse št. 5 vse dunajske Slovence, ki se zbirajo v izobraževalnem društvu „Straža", in udeležence evharističnega kongresa.
*	Istrska katoliška mladina je dne 25. avgusta obhajala v Beramu prvi tabor. V teku enega leta so po slovenskem vzoru istrski katcliški dijaki organizirali 15 iula-deniških društev. Tabora se je udeležilo 300 organiziranih mladeničev, naroda pa je bilo veliko nad 1000. Tabor sta pozdravila voditelj katoliških Jugoslovanov dr. Šušteršič in škof tržaški dr. Andrej Kat lin
*	Evharistični shod. (Skupna vožnja.) Za skupno vožnjo h kongresu gre vlak iz postaft: Dobova dne 10. septembra ob 11.. uri 24 minut po noči, Brežice 11.38, Videm 11.53, Rajhenburg dne 11. septembra ob 12.. uri 1 minuta po noči, Bianca 12.11, bev-nica 12.26, Loka 12.42, Raoteče 12.48, Trbovlje 1.28, Hrastnik 1.37, /ZTidanmost 2.17, Rimske toplice 2.28, Laški trg 2.38. Iz Celja gre za udeležence poseben vlak, ki bo šel kakih 10 ali 15 minut pozneje, kakor kiiže naslednji vozni red: Celje ob 3. uri 1 minuta po noči, Store 3.09, Sv. Jurij 3.18, Grobelno 3.25, Ponikva 3.32, Poljčane 3,54, Slov. Bistrica 4.29;, tfa-čje-Fram d.39, Orehovavas-Slivnica 4.43, Hoče 4.49, Maribor 5.23, Pesnica 5,34, St. Ilj 5.45, Spilield 5.55. Vsi, ki stopijo v ta vlak, kakor tudi vsi drugi, morajo imeti železniške legitimacije, ki jih v jeratkem dobijo. Brez te žel'ezniške legitimacije ni olajšave pri cenah.
*	Pododbor Slovenske dijaške zveze za Štajersko se je na občnem zboru, ki se je vršil pretekli četrtek v St. Ilju v Slov. goricah, za prihodnjo Šolsko leto, sestavil sledeče: abiturijent Franc Muhič, predsednik; al) i t u r i jen t Franc Bratina, tajnik; abitur. Martin Gorogranc, blagajnik.
V kn.-šk. dijaško semenišče v 'Mariboru so bili na novo sprejeti drugošolci: Janez Antolovič iz Dobove, Karol Gajšek iz Konjic, Peter Kovačič od Sv. Petra pri Radgoni, Jože! Kranjc iz SpitaliČa, Mihael Napotnik iz Konjic, Stanislav Ozmec od Sv. Miklavža, Alojzij Prebevšek od Sv. Antona v Slov: goricah, Ludovik Stancer iz Jarenine, Anton Toma-žič od Marije Snežne, Franc Zupančič iz Loke in Alojzij Sinkovič iz Kapele; ter tretjeŠolci: Ant. Kež-man iz Dobove, (Martin Umek iz Pišeo in Adolf Ramšak iz Skal.
Glede oselmodohodninskega davka nam posebno iz celjskega okrajnega gtlavarstva prihajajo pritožbe, kako davčna oblast predpisuje ta davek celo malim in srednjim zadolženimi posestnikom. Uradniki, kd imajo predpisovanje osebne dohodnine na skrbi, se izgovarjajo, (da so dobili neko tajno ou'redbo od finančnega ministrstva, da se mora vsakemu kmetu, ki ima višaj šest glav živine, naložiti ta davek. To pa je že od sile! Dobili smo pa tudi poročila, da se za večji osebnodohodninskii davek posebno trudi nek dr. Portotschnig, Komur je ta davek neopravičeno naložen, naj takoj vloži priziv.
*	Razgledni železniški vozovi. Dne 20. t. m. se je peljal prvič razgletctaii voz od Solnograda 'do Trsta, to je voz ameriške družbe Canadian Pacific Railway. Ta družba je sklenila z avstrijskim železniškim ministrstvom pogodbo, po teateri smejo družbeni vozovi voziti po nekaterih progah državne železnice, pred vsem Solnograd—Trst, Ti razgledni vozovi — deset — so bili 'izdelani po amerikanskih načrtih v Avstriji. Vfeak voz i,ma. 22 in pol metna dolgosti (najdaljši vozovi do sedaj so 15 metrov dolgi). Znotranjost vozov je najlepše opravljena. Tlai pokrivajo težke preproge, stene pa velika zrcala. Voz ima 32 sedežem, potem oddelek za branje ! in kjadilce z mnogobrojnimi čajsopisi. Tudi domača lekarna je v vozu. Bnzopisec, ki zna več jeai,kov, in pisar na pisalni stroj je potniku na. razpolago. Najnovejše dnevne novice bodo brzojavnim potom dohajale vedno v voz. Lastni časopis bo izhajal v vozu. Na obeh koncih voza je prostora za 10 oseb, ki imajo profit razgled po okolioi, kjer se vozijo. Službo opravljajo a-meriklanski uslužbenci. Poseben vodnik, vešč več jezikov, bo opozarjaj potnike na lepote pokrajlin, skozi katere se vozijo. iTi vozovi se bodo priklopili dnevnemu brzovlaku, ki gre iz Dfunaja v Trst (dolgost 740 km). Vsak potnik, ki se vozi v I. ali II. razredu in (doplača še 5 K, sme ostati j v razglednem vozu. Z vlakom se je vozilo obilo Amerikancev, polno časr nikarjev raznih narodnosti, ki so bili na Bledu slovesno sprejeti.
*	Lastniki mlatllnic, pozor! Pred dobrimi 4 tedni je hodil po mariborskem okraju nek Zamuda in je kmetom, ki imajo mlatilnice, ponujtil viarnostne priprave, kakor jih predpisuje i>osl(ava. Tzdo^al se jo
kot pooblaščenca mariborskega/! okrožnega \ glavarstva. Posestnikom, ki si niso hoteli naročiti priprave, je pretil, da bo stroj zapečati^ in jih sodniji ovaJdil. Na ta način je res skoraj pri vseh posestnikih napravil dobro kupčijo. Ona varnostna priprava bi pa stala nad 28 K. Zahteval je povsod Najmanj 10 K ar re; mnogi pa so mu dali celo £0 K. Iz Št. Ilja v Slovenskih goricah se nam poroča, da je tam ta a-gent vjel v uvojo mrežo zelo mnogo kpietctf. Obljubil jim ije, da dobijo v par dneh te varnostne priprave, in je kazal podpise mnogih župnikov in drugjih Odličnih mož, ki so si baje naroČili, kar pa je bilo vse izmišljeno. Pretekli so že dobri 'tri, štiri tednj, a o varnostni pripravi ni ne idulia ne sluha. Gotovo si je ta čiovek na ta način prilastil več sto kron. Opozarjamo oblasti, dat Ce se ta agent zopet kje prikaže, ga primejo in primerno kaznujejo. Pozor torej pred agenti 1	. i i I i
Itedka slavnost •— izreden dar „Slov. Straži." Na gostiji g. Frana Podfvinski v Globokem pri Brežicah se je nabralo povodom zlate poroke omenjenega, 201etnice mašništva njegovega sina, preč.. g. A. Podvinski, župnika na Remšniku in krščenja nuego-vega vnuka Ivančka med veselimi gosti te redke tro-jedine slavnosti 50 K. Hvalai prisrčna. Slovenci, posnemajte !
III. slovenski protialkoholni kongres in ob e-nem lOletnica proti alkoholnega dela na Slovenskem se bo obhajal v Ljubljani letaj v nedeljo dne .17. novembra), Sodelovala bo nova organizacija ,JSv. vojska" in „Društvo zdravnikov, na Krajnjskem.
*	Kakšno vreme in leto se pričakuje W 1. 1913? Vremenski preroki ' pravijo trjko-le: V letu 1913 se pričakuje, da bo mokrotno, soparno in toplo. Pomlad bo pozna in prijetna. Ce bo pomladi več dežja, bo poletje suho in vroče, če dež izostane, bo poletje mokro. V jeseni začne sredi novembra zmrzovati,. Zima bo mokra in deževna. Ce bo vse res tako, bo videl in občutil tisti, ki bo živ.
*	„Družinska pratlka za leto 1912", ki se Je v zadnjih par letih tako splošno priljubila, ü'ai se nar haja že skoro v vsaki hiši, 'je ravnokar izšla, Dobiva se od sedaj nadalje v vseh trgovfinaih. Cenja 24 v izvop, po pošti 10 v več. Kdor bi je ne mogel dobiti pri domaČem trgovcu, naj si jo naroči v Ljubljani pri Katoliški Bukvami ali pa v prodajalni Katoliškega ti.lkovnega društva. ¡Zahtevate povsod našo Družinsko pratiko s podobo sv. Družine. Razprodajalci dobe znaten popust.
*	Trgovci s sadjem na -Spodnjem Štajerskem snujejo poseben kartel (zvezo). Namen te zveze je, da bi sadni trgovci la<hko narekovali cene sa.r*ju, kakor bi se jim zljubilo. Res skrajni čas je, da takli škodljivi karteli, ki nimajo drugega namena kot kuplčiti dobiček v žepe veltetrgovcev, postavno onemogočijo. Liberalci in socialni demokratje pa nastopajo vedno za. kartele.
*	Nove smodke. Avstrijska tobačna uprava nar merama na jes^n izdati .2 vrsti novih smodkj jfn 3 Vrste novih cig[aret iz finega turškega tobaka.
*	20 let je minulo 2. av;gu.^ta t. k, odkar je v Avstriji upeljana kronska velßavat,
*	Nova kn.iga za 66. duhovščino. Ravnokar je izdal g. Rudolf Janežič, spiritual v M»riboru, Officium divinum ali kratek nauk o bre-virju. V tej knjiž.ci najdeš popolno navodilo, kako se moli brevir sedaj oo novih papeževih predpisih; sploh pa obsega knjiga vse, kar je potrebno o brevirju. Knjiga im» 112 strani. Stane v platno vezana 1 K 60 v ; broširana pa 1 K. Dobiva se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
*	Mladeničem nabornikom toplo priporočamo knjigo „Krščanski vojak", kojo je spisal vojni kurat Rozman in se dobiva v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Ktmad stane 80 vinarjev. Vezana 1 K 20 v.
*	Kdor še ne ve, kako velike \rednosti je za vsakega, ki ima živino, brzopaiilni kotel za živinsko krmo, temu pošlje Slov. Straža v Ljubljani podučni popis takih kotlov popolnoma zastonj.
Mariborski
m Iz mariborske okolice. Dragi gosp. urednik! Z veseljem pričakujem Vaš cenj. list, da ga dobim v roke, ktr sem radoveden, kaj vsa se godi po svetu. Letos se namreč na Spod. Štajerskem vrše v mmgih občinah obč. volitve. In kaker po časnikih Čitam, je že skoro povsod S. K. Z. na krmilu. Sicer je tu okoli Maribora ponekod še malo bolj zaspano ljudstvo, ki se še da za nos ved ti mariborskim nemškutarskim gospodom. Č ovek se mora čuditi, če malo po okolici pogleda. Pretečem teden sem se capotil iz Maribora k Sv. Urbanu ia grede domov me dobi nevihta. Krenem jo malo pod streho v gostilno g. Perko-ta. Gledam v hiši okoli sebe, če bi videl kje kak slovenski časnik, a nisem nobenega zagledal, Napotim se spet dalje in pridem do Černičekove opekarne v tisto krasno uiico, kjer je cesta največkrat podobna blatnemu jezeru. Čudim se, da se v mariborskem okraju proti posilinemškim občinam ne postopa z večjo strogostjo. Tedaj ko tam skozi tisto ulico grem, na katero visi od obeh strani velika šuma, je ravno nek voznik peljal ztlo nabasani voz, a je komaj skoz prišel, pa seveda je bil bolj moker, ko prej. Vprašal me je, kje so tu obč. očetje, da se bolj ne brigajo za red pri obč. stezah. Ne daleč proč je obč. predstojnik Vodenik, ki je lahko slišal voznikovo godrnjanje. Tako tedaj je: kadar so obč. volitve, takrat ti gospodje dobro gledajo na volilne listke, in vabijo ter lovijo z obljubami volilce k svoji stranki, a po volitvah pa je zopet vse po starem. Počasi so bodo ljudje vendar spametovali, in se bodo otresli nemčurskega gospodarstva v mariborski okolici.
m St. Ilj v Slovenskih goricah. V soboto dne 24. avgusta 'je umrla vrla kmetica EljizJabetai Draž, st:*ra 75 let. Ra^jna je bila vzor vrle katoliške Slovenke. Ssvoje štiri sinove, ki so bili tudi vsi vojaki, je vzgojila v narodnem in krščanskem duhu. Dra-
ieva hîSa je že o'fl nekdaj tfafleč ' na ' qktog ' splošno spoštovana, posebno vsled značajnosti vseh Draževih in pa gostoljubnosti. Rajna je bila sestra vjelečasti-tegaj gospoda Očkerla, župnika pri Sv. Andražu v Slovenskih r goricah. Pogreb, ki se je vršil "dne 26. avgusta, je bil velikanski» Pokoj niči svetila | večna luč! Upamo, da bo Draževa hiša tucïi najdalje ostala vzor obmejnim slovenskim hišam!
m Gornja St. Koagota. JaneE Lešnik in Kunigunda rojena Heričko, ki sta ta čas viničarja pri grofa d' Avemas, Bta v tnkajšnjš župnijski cerkvi sklenila zakon dne 25, avgusta 1862. Dopolnivši torej 50 let zakonskega življenja, sta zadnji ponedeljek, dne 26. avgusta 1912, obhajala zlato gostijo. Zlata poroka se je ob obilni udeleibi ljudstva vršila v tukajšnji župnijski cerkvi ob 10 uri dopoldne s sveto mašo in zahvalno pesmijo. Slovesnosti se je med dragimi udeležil tudi grof d' Avernas-ov oskrbnik, g. Albert Stotz.
m St. Krii nad Mariborom. Nedelja, dne 25. avgusta bo oetala gotovo vsem Križanom v nepozabnem spominu. Da se bo naša slovesnost, s katero smo proslavljali 25Ietni-co našega društva, tako veličastno obnesla, nismo pričakovali. Upali smo, da nas obiščejo ta dan naši sosedje v precejšnjem števila, toda na tak mnogoštevilen obisk nismo računali. Spoznali smo, da nas naši sosedje spoštujejo, ker tako neustrašeno in značajno stojimo v katoliško narodnem taboru. Veselično razpoloženje se je bilo pričelo že v jutro. Sv. Križ je bil ves v zastavah, postavljeni so bili lepi slavoloki in pokali so topiči. Ko so nekoliko po 9. uri prikorakali mariborski Orli, jih je pozdravil g. župan Galunder. Z godbo na čelu in med gromenjem topičev so potem od-Sli vrli fantje na veselični prostor in kmalu nato v cerkev, kjer se je vršila slovesna sveta maša. V zelo lepi pridigi se je spominjal g. župnik obeh slovesnost'. Po večernicah se je pa pričelo na krasno prirejenem veseličnem prostora živahno življenje. Od vseh strani so prihajali udeleženci in se je zbralo na stotine občinstva. Pozdravil je zbrane predsednik društva g. Hlebič. Slavnostni govor je imel g. nadrevi-zor Pušenjak, ki je v vznešenih besedah opisal društveno ïgodovino in začrtal društvu nova pota ter pozival k delovanju v Slomšekovem duhu. Javna telovadba mariborskih Orlov se je vrlo dobro obnesla. Gledalci so bili očarani od lepega nastopa navdušenih mladeničev. Tudi ves ostali vspo-red se je izborno rešil. Filoména Hauptman je zelo lepo de-klamovala daljšo pesem, ki jo je v proslavo 251etnice zložil č. g. župnik zemljič. Zlasti je ugajala živa slika, prirejena od belo oblečenih šolaric. Globoko zamišljeno pesem, v kateri so se deklice klanjale nepozabnemu vladiki, je tudi zložil č g. Zemljič. Pevski zbor je prednašal več pesmi, prav dovršeno in blagoglasno. Prosta zabava, med katero se je vršil boj s konfeti, igrtla godba in donela slovenska pesem, je bila zelo prijetna. V šotorih se je pridno prodajalo in so ljudje zelo radi segali po dobrih in okusnih stvareh, ki so se jim nudile. Bog nam daj pri S=. Križu še več takih prireditev. Hvala prisrčna vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je slavnost tako sijajno izpadla.
m St. Lenart t SIot. gor. Kako nespametni so slovenski stariši, kateri pošiljajo svoje otroke v šulferajnsko šolo, češ: t »m se bodo učili nemški, da potem ložje kam pridejo i. t. d. No, povem vam, eden zgled ! Sin tukajšne gostilničarke Sarnitz je obiskoval celi čas to nemško šolo, in doma se seveda govori tudi vse nemški ! Letos je hodil delat skušnje za prvi gimnazijski razred, pa je vendar v kljub svoji nemščini ni napravil! Učenci slovenskih šol so jih napravili! Kje so torej tisti veliki vspehi? Slovenski stariši! Ali so vam res ljubši vaši otroci, ako so nemsku-tarski nevedneži, nego brihtni slovenski mladeniči in dekleta ?!
m Svečina. Bratovski opomin kmetom, udom „Siid-marke". Bil je čas, ko je bilo pri nas vse tiho in mirno. Skoro vsi smo spali sladko spanje narodne brezbrižnosti A tekom nekaj let se je pa stvar močno zasukala. Potegnil je veter od severa in od juga, zašumelo je, vrste naše so se razcepile v dva dtla. Mnogo kmetov se je postavilo na levo stran — ker mislijo, da je na tej strani biti bolj častno. Vprašam vas, dragi kmetje, ki ste udje „Siidmarke", kaj imate od vsega tega? Nič! Veliko manj, kakor če ste udje „Slovenske Straže". To bi bi bilo dobro delo, pri „Siid-marki" pa greši protestantovsko družbo. Mislite, da podpiranje takih reči ni pregešno? Katoličan podpirati fcrivo-verce, to je pa že preveč! Prosim vas, pustite to! Ako že hočete biti vi, ki ste sinovi slovenske matere, Nemci, no pa bodite, pa veliko pametneje bo, da bodite to, kar ste. Z malimi izjemami, slovenski oče naš so vas vaše matere učile moliti. Res je, da je dobro, če tukaj na meji umeš nemščino, pa zavoljo tega narodnost prodati in materno besedo zasramovati tudi ni treba. Povem vam, nič slabše se vam ne bo godilo ako vstopite v naše vrste in z nami branite starodavno Svečino, da jo ne poplavijo luterani. A res, Se šulferajn tudi hočete imeti ! Saperlot, to je pa nekaj ! In drugo šolo tudi! Da, da. občinske doklsde so še premajhne!
m Slov. Bistrica. SHomšekova glsivnost v 'Slov. Bistrici, ki jo je priredila podružnica ^Slov. Straže1", v nedteljo dne 25. avgusta, se je sijajno otxnesla. — Ljudstva in posebno tailadine se je Jcar trlo na slavnostnem prosoru. Prostor je bil okusno okrašen. Goste pozdravi v vznešenih bese dali predsednik podružnice „Slovenske Straže", gospod Olbersne. Slavnostni govor je imel kot odposlanec S. K. S« Z. gosp. dr. Anton J e r o v š e k. V govoru je povdarjal,, da nam nepozabni naš Slomšek še zdaj kliče: Slovenec, izobr,4zuj in likaj se, d'à t» boš mogel braniti proti tujemu sovražnemu navalu. Slovenec, bodi znaôajjen, potem boš tudi sam gospodar na lastni zemlji in ti ne bo treba hlapčevati tujcem. Slovenec, tijubii svo] jezik in spoštuj ga. Žalostno dejstvo je, da! Slovenci v družbi, na ulici in doma med seboj kaj radi nemški govorijo, adi pa na grd način mešajo slovenske in nemške stavke. Žalostno je, da| fantje« in dekleta, ako pridejo v mestai, tako hitrO zavržejo materin jezik in začnejo govoriti popačeno nemščino. Žalostno je, da
posebno po trgih in mestih slovenski Stariši a svojimi otroci nemSki govorijo, ter si tako vzgajajo janj-Čarje. To je proti volji SlomšekoVi, ki je pred 50 leti že /odločno zahteval, dfa se slovenska beseda glasi v slqvenski družbi, na ulici, doma, kratko povsod,; ker če sami ne bomo spoštovali materine besede, je tujeo tudi ne bode,, — Pri slavnosti sta. krasno pelai "polj-čanski in makoiski pevski zbor, Mlajiina iz sfô. Ven-česla je prednašala več slavospevov, katere je Slom-Šeku v Čast zložil gospod župnik P. Gregorc. (Blaznost se je končala z Finžgarjevo igro „Naša kri", v kiateri so domači izborno rešili svoje vloge. T'a Slomškova slavnost ostane vsem Udeležencem v trajnem spominu.
Pazite na otroke ! V torek dne 2A. t. m. opoldne je na Pobrežju, Tl-žaŠka cesta štev. 5, padla Spletna deklica Marija Zdražil z okna podstrešnega stanovanja kakih 14 metrom globoko na dvorišče in je tam nezavestna obležala, dokler jo ni našel hišni gospoiiar gospod Vrabl. Ta je otroka zanesel k vodnjaku in gat tam z vodo zmakal, dokler ni prišel k zavesti. Se le zdaj je mati zagledala nesrečo in priletela od sosede, s katero je po znani ženski navadi ves čas neprestano govorila, Otroka so zanesli v bolnišnico.
Umrl je v Laporju sin posesltnikja M. Pol an ec.i Služil je pri 47. pešpolku, a so ga morali radi bolezni odpustiti domov, N, v m. p.!
m Hoče. V nedeljo, 1. septembra po rani maši se vrši pri nas v prostorih Rojkove gostilne politično in gospodarsko zborovanje. Na dnevnem redu j* v prvi vrsti ustanovitev podružnice c. kr. kmetijske družbe za Hoče in Slivnico. Poročal bo poslanec Pišek, ki bo govoril tudi o političnih razmerah. Kmetje, posestniki pridite 1
m Sv. Rupert v Slov. gor. Bralno društvo priredi dne 1. sept. 1.1. Slomšekovo veselico po večernicah v stari šoli. Vspored : pozdrav predsednika, govor o 81omšeku. šaloigra „čevljar", petje domačega pevskega zbora itd. Za tem prosta zabava v gostilni g. Solaka. Ljubitelji poštene veselice ter častilci blagega Slomšeka pridite vsi I Vas pričakuje odbor.
m Puščava. Tukajšnje katol. delavsko društvo priredi v proslavo Slomšekove 601etnice v nedeljo, dne 1. sept veselico v gostilni g, Jan. Karničnik v Činžatu. Začetek ob 4. uri popoldne.
m Lembah. V nedeljo, dne 1. sept. 1912 priredi Kat. delavsko društvo v Mariboru na gostilniškem vrtu g. Feliksa Robiča veselico. Na vsporedu je godba, petje in različne ljudske zabave. Začetek ob 3. uri popoldan. Vstopnina 30 vin. za osebo.
m Hoče. V nedeljo, dne 1. sept, bo p» večernicah zborovanje dekliške zveze. Pridite vse članice! Govorilo se bo radi dekliškega shoda v Cirkovcah, ki bo dne 8. sept, katerega se bo udeležila naša Marijina družba in dekliška zveza polnošteviino.
Ptujski okraj.
p Ptuj. Redni mesečni shod Orlov minulo nedeljo, ne mladeniški shod za celi okraj, kakor se je pomotoma poročalo, se je vrlo dobro obnesel. Govoril je Orlom in zbranim mladenkam naš priljubljeni državni poslanec g. M;hael Brenčič. Pozdrave iz Ormoža je prinesel vrli in za vse dobro vneti mladenič Sever, predsednik ondotne Mladeni-ške zveze. Orli so nastopili z govori in deklamacijami. Na to se je vršila na prostornem samostanskem dvorišču telovadba, ki je zelo dobro uspela. Ugajale so posebno skupine. Mladeniči, le tako vrlo naprej!
p Ptuj. ZIBolel je na posledkih operacije na kolenu mil. g. prošt 'Jože Fleck in se priporoča J p. n. gg. sobratom v molitev! — Vojaški nabori so se vršili zadnji teden v Ptuju. Po stari naborniški n(ava-di in pravici so prihajali fantje glasno pevaje 4n pa vriskaje na nabor. A nekaj značilnega smo pri tem opazovali: mnogi fantje so se vedli jako dostojno in prepevali so, lepe narodne pesmi iin \ korakli mirno naprej; drugi pal so se silno pijani zibali v gručah po ulicah in cestah, kričali in izzivali z grdim nemškim: Aul wichs! To je še neorganizirana mladina, ki kaže svojo koraljžo še po štajerčija(nsko-šnop-sarskem receptu! Našim fantom pa, ki tudi na zunaj kažejo oliko, vsa Čast! Mlaoiim ljudem je treba izobrazbe! — Wacht am Rhein, Grem tu en dan po ptuj-* f^kih ulicah in pridem do kopice fantekov, ki so veselo in gl|asno piskali na piščalke in kaj so piskali? „Die Wacht am Rhein!" Najmanj desetkrat so ]o ponavljali. Grem dalje in pridem talimo neke gostilne; glasno petje se je razlejgalo iz go^iifnišikih prostorov. Peli so: „Die Waoht am Rhein!" Stopam naprej. A nasproti mi pride tropa gospodičev nabornikov,, gotovo so bili domačini, PtujČapi. Zatulili so: i„/Die Wacht am Rhein!" Zfvečer so imeli ravno isti mestni naborniki nekak obhod po mestu; mučili so se z neko pesmijo, a ni Šlo več prav, a iz čivkanja se je spoznar la: (,jDie Wacht am Rhein!" To bodo imenitni in zanesljivi latvstrijsiki vojaki!
p Iz ptujske okolice. Dne 7. t. m. so v Si'sovcah, župnije Sv. Urbana našli umorjeno deklico Pukšič. Imela je orerezan vrat. Na sumu je neki že oženjeni Martin Fras, katerega je že orožništvo aretiralo. Bil je naročnik „Štajerca" ter najhujši nasprotnik duhovniknv in naše stranke.
p St. L^menc t SIot. Goricah Ko smo dne 11. t. m., kakor obič^no obhajali cerkveno godovanje (iegoanje), je tukajšnji cerkveni urad prosil c. kr. okrajno glavarstvo v Pftyn dovoljenja za streljanj«, mu glavarstvo tega ni dovolilo. Ko pa so dne 7. julija t. 1. krčmaiji na Polenšakn obhqali žegnanje, seveda po svoje, je istim streljanje dovolilo. Čudno, toda koma se my čudimo, e. k. okr. glavarstvu ali paragrafom ?
p Verberg. Kmetjska podrnžnioa za ptojsko okolico je priredila v nedeljo 11. avgusta pri dm poučno zborovanje, na katerem je poučeval o. kr. drl živinozdravnik g. Pirnat. Predaval je e s?iiyereji in govedoreji, posebno glede prve pomoči pri raznih boleznih nafte «vino. G živino-zdravnika uso m lepe naake zelo hvaležni.
p STetinje pri Ormoin. 15. avgust je bil saaasdan >teolja. Dopoldne smo imeli cerkveno slavnost — žegnanje, katero obhajamo po stori navadi vsako leto. Popoldne smo se pa »btali v velikem številu na vrta g. Mat. Pihlarja, da proslavimo našega rodoljuba, škofa Antona Martina Slomšeka. Sla/nost se je otvorila s predgovorom, nato je pa sledil* ura: „Fabiola in Neža*" v 4 dejanjih, ki je izpadla prav dobro in zadovoljila vso občinstvo, ki je s zanimanjem sledilo posameznim prizorom. Naša vrla dekleta so pa zopet pokazale svojo skrfe in neumorni trud za uprizarjanje slovenskih iger na našem odru, ob enem pa tudi »nemo in navdušenost za versko in narodno stvar. Igri je sledil slavnostni govor, kjer nam je podal g. govornik v krasnih in izpodbudljivih besedah Slomšekovo neumorno delovanje v verskem in narodnem oziru. Nato so priredile dekleta igro' kae v proslavo Slomšeka, kjer so ga slavile z mičnimi oesmicami in lepimi govori, posebno pa so proslavljale Slomšeka kot velikega ljubitelja svoje domovine. Temu še je sledila prosta zabava s šaljivo pošto in srečolovom. Predvsem se moram zahvaliti preč. g. župniku za njihov t?ad ;n njihovo požrtvovalnost, nato g. govorniku za prelepe besede in konečno našim vrlim dekletom, ki tako pridno delujejo za versko in narodno stvar. Vsem skupaj pa ostane ta sifcvuosi v prijeinfm «pominu!
p Hardek pri Ormožu. Prostovoljno < gasilno drušitvo za ormožko okolico si (je izvolilo pri svojem zadnjem občnem zboru g. Fra|nca HanžetiČa zopet za svojega načelnika. Društvo je imenovalo za posebne zasluge napram društvu Častnim občanom domačina preč. g. župnika in kn.-Šk. sv/etovalca v Kapeli pri Radgoni Martinaj Meškota! in prejšnjega društvenega načelnika posestnika itd. na Hardeku, gospoda Andražai Žinko.
p Hnm pri Ormoža. Pretečeni teden je po daljni mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče umrl bivši tukajšnji posestnik Jožef Trop, v precej visoki starosti. N. v. m. p.
p Ormož. Pretečeno nedelje so tukaj poročali drž. in dež. poslanci gg. dr. Korošec, Brenčič in Meško. Zbrani zborovalci, katerih je bilo nad 100, so poročila z navdušenjem sprejeli ter gg. poslancem iirekli iskreno zahvalo.
p Središče. Naši liberalci kažejo čedalje bolj svojo oliko. Dne 8. aug., ko so se vračali Orli od vaj, jih je napadel eden najpogumnejših liberalcev s kamenjem in psovkami. Stvar je že pred sodnijo. Le tako naprej, cvet srediških liberaleev s svojimi surovostmi! — V zadnjem „N. Listu" čitamo, kako slabo izpolnjujejo „klerikalci" osmo božjo zapoved — toraj, da smo pisali neresnico v 32. štev. „SI. Gosp.", zak»r je tudi naš učitelj zahteval popravek. Poslušajte toraj to veliko neresnico, da šolski otroci ne na-zivljajo fantov in deklet s „čuki" in „sovami". Dne 16. avg. po šolskem pouka so se zbrali mladi sokolčki v svojem telovadnem prostoru Nek šolar in V. razreda ravno iz razreda g. Muzeka je vrgel na dvorišče poleg stanujočih žensk kamen, potem pa jabolčni ogrizek, ki je priletel ravno pred dekle, ki je bila na dvorišču Ko je gospodinja paglavca skregala, jo je nazval s „sovo". Toraj olika od strani liberalcev je taka, da si upa tak paglavec nazivati že priletno osebo s takimi priimki. Takih „neresnic" bi vam lahko še več našteli, pa ni potrebno, in tudi na druge neumnosti v zadnji celjski cunji ne odgovarjamo. Tak lažnjiv list, kot je „N L." ni vreden, da ga količkaj pošten človek prime v roko. Le napadajte nas in pišite, kar vam je drago, mi samo pravimo: ni slab sad ki ga ose pikajo in — dobra reč ima povsod sovražnike.
p Cirkovce. Dne 8. septembra bo pri nas velik dekliški shod dekliških zvez in Marijinih drutb dekanije Dravsko polje. Natančen vspored se še pravočasno naznani. Dekleta skrbite, da bo udeležba velika.
p Zetale. V proslavo nepozabnega škofa A. M. Slomšeka se vrši na Malo Gospojnico, dne 8. sept. po poznem sv. opravilu velik dekliški shod pri romarski cerkvi Marije tolažnice. Pred pozno sv. mašo bota blagoslovljeni krasni banderi Mladeniške in Dekliške Marijine družbe.
Pridobivajte nove naročnike!
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Tukaj je 18. t. m. praznov|ala Okr. posojilnica svojo 401etnico, po sv. maši se |}e vršil v Franc Jožefovi šoli slavnostni občni zbor, ki (je bil stavljen na strogo gojspodarsko-posojilniško stališče. Zbor bi se bil1 končal v splošno in popolno zadovolj-nost udeležencev, ko bi ne bile v ozadju prežale nekatere osebe na vsako njim neljubo besedo; ker pa niso našle niti najmanjšega povoda za kako rogovi-Ijenje, so morale tiho in s kislimi obrazi zopet oditi. Z ozirom na mirno in slavnostno uspeli I slalvnostni zbor bilo je torej splošno mnenje, da vkilijub nesramni liberalni kritiki pred prireditvijo ostane 401etnica naše posojilnice vsem v prijetnem spominu. A varali smo se, 401etnica je daia zopet liberalni druhali povod, trositi v svojih časnikih na najpodlejši ndčin v: svet laži „liberalne vrste." „„Slov. Narod" od dne t. m. piše dobesedno: „Klerikalci so ukradli iz posojilnice za zloglasni verženski klošter 20.000 K; in pokracMi bodo faijmošitri počasi še več!" Na'; celem sivetu bi se težko našla druhal, ki bi se dala primerjati naši do mozga izprijeni liberalni stranki. Ztakaj pa liberalci niso rtaz nesl'i v svet te veefti lakoj po občnem letošnjem zboru, ki se je vršil rdne 16. maja? Gotovo iz dobrega vzroka, ker je Še takoj po občnem zboru bil zborov sklep ljudstvu v spominu. Predlog 6. g. Kosa», naj se namreč da društvu ijMakijanišče" m Veržeju *za ustanovitev kmetijske Šole zavarovano brezobrestno posojilo v znesku 15.000 K iz Ivan Ku-kovčeve ustanove, je bil z veliko veČino sprejet. Je-li torej to kraja? V svojih (vrstah naj iščejo liberalci tiste, ki kradejo.1 Svoj .čas sa nam kmetijsko Šolo na Cvenu preprečili, te nam pai ne bodo! Dalje piš» „Slov. Narod4* v isti številki, da je n^ža Okrajna po-
sajilnica liberalna ustanovitev. Nova laž! Ufitanov-niki, kakor: Kukovec, Moharič, 'DrobniČ, Bežan, ^trakl in Srugi so bil! možje iz naše sredine, oni še niti vedeli niso, da se kuje v Celju ali kje drugpd liberalstvo; če se je pa vtepel tu ali tam v odbor kak liberalec, iri njegova zasluga, da je naša Okrajna posojilnioa danes na zdravem in ' trdnem stališču, kakor malokatera na Štajerskem, ampa]k vestno oko Kukovčevo, pozneje BaJbnikovo, ki (je znalo vsako liberalno nakano v pravem ča'su preprečiti. Edine zasluge bi mogoče bili oni stotaki, ki so šli pri zvezi^ ni tiskarni v Celju in v zmirom prazno sokolsko blagajno v. izgubo. Konec temu! Gotovo je, da bi že 0-Erajna posojilnica danes več ne obstojalal če bi bilo vodstvo dano V njihove roke.
1 Gornja Radgona. Davkoplačevalci gornjerad-gonske občine, poglejte v svoje davčne knjižice, tam najdete, da plačujete nič manj, kakor 212% davčnih doklad! iTiaki napredek kažeja naši Nemci W tej občini! Da ga hočejo upeljati tudi po ostalem celem gornjeradgonskem okraju, kaže to, da so z\pšali o-krajne doklade od 27% na 54%. Le ta|ko naprej, napredki gornjera^gonski tr,žani, seda»ji 'gospodarji našega okraja!
1 Gornja Radgona. Gornjerafdgonski { okrajni Šolski svet je v slovenskih rokah. C. kr. 'notranje ministrstvo je prizivu slovenskih zastopnikov ugodi-i'o ter volitev udov v okrajni Šolski svet z dne 26. julija 1911 potrdilo.
1 St Križ pri Ljutomera. „Stajerc" se je v 31. št. z vso silo vrgel na nagega č. g. kaplana. Piše, da smo preteklo zimo dobili drugega kaplana. Dopisnik Se torej niti ne zna kdaj je zima ali poletje. Sedaj a i g. kaplan je prišel lansko leto v začetku septembra, takrat še pri nas na Murskem polju ni zima. Nadalje piše, da ima g. kaplan izborni talent za hujskanje. Povej in odkrij dopisunček, kje je tisto hujskanje. G. kaplan je tako mirnega značaja in ti si upaš njemu hujskanje podtikati! Piše tudi, da se ga ovčice bojijo, kakor živina neumnega pastirja, ki jo brez vzroka pretepava. Gotovo se g. kaplana bojiš t?, ničvrednež; imaš pač vzroka dovolj, da te ga bojiš. Nadalje kvasi „Štajerc" o pridigi 28. julija, v kateri je svaril g. kaplan pred nespodobnim življenjem. Dopisunček če je pridiga zadevala tebe tedaj pa molči! Potem pa vpraša, kdo je kriv, da se mladina ne varuje, ter napada pevske vaje. Gotovi stariši naj le pazijo na svoje otroke, da ne bodo hodili po drugih grešnih potih, pri pevskih vajab, ki so za dekleta v nedeljo popoldne se gotovo ne bodo pohujšale. Ničvredni lump nadalje piše, če se kaplan ne bo poboljšal zaplesali bomo ostreje z njim v Štajercu. Dopisunček pazi da nebi mi tebi nekaj druzega zaplesali. Najstarejša cerkvena pevka.
1 Verža}. Naš poslanec g. dr. Kukovec je brihtna glava. V zadevi naših pašnikov strelja take kozle, da gledajo vsi uradi, katere „osrečuje" s svojimi vlogami, po-milovaljno ca nas. Mož namreč ne pozua popolnoma nič naših gospodarskih razmer. Pri prihodnjih volitvah bomo dr. Kukovca poslali v penzijon.
m Križevci. Nam vsem je še dobro v spominu oseba starega Požegarja, starega študenta, kateri je živel od miloščine dobrih ljudi. Kmalu po njegovi smrti seje prikazala druga študentovska prikazen v naši župniji — Križaničov študent, katerega redi njegova mati, on pa po shodih in veselicah kaže svojo »dolgoletno" študentovsko oliko. Preteklo nedeljo se je vršila v Ljutomeru ljudska slavnost, kjer seveda ni smel manjkati „dolgoletni študent". Pri govoru gosp. drž. poslanca Roškarja je začel delati take neumestne medklice, da je nas Križevčane, ki smo bili v njegovi neposredni bližini bilo sram, da se naš faran tako obnaša Šele na naše svarilo je malo utihnil. Sliši se, da hoče ta študent pri nas isti dan, ko bode imelo bralno društvo veselico, prirediti liberalno veselico pri Solini; oder bo baje dobil v Veržeju, obiskovalce veselice pa si naj od drugod naroči, ker naši ljudje ne bodo hodili na liberalne veselice.
1 Sv. Jurij ob Sčavnlci. Bralno društvo naznanja, da je nameravano veselico za dan 1. sept. prestavilo na dan 8. sept. t. 1. Odbor.
Slovenjgraški okraj.
s Šmartin pri Slovenjgradcu. Slomšekova slavnost se je vrlo dobro obnesla. Prijazni Homec je bil prav praznično oblečen za prelepo slo resnost cele mislinjske doline. Č. g. profesor Vreže nas je v do solz ganljivem govoru vodil za modrim velikanom Slomšekom in našteval njegove velike za sluge za božjo čast in naše zveličanje. Po večernicah pa je bila slavnost zunaj cerkve. N» lepo okrašenem odru so zapeli združeni pevci krasne pesmi med slavnostnimi govori. Ko so zapeli Preljubo veselje je prisotna tisočglava množica spremljala pevski zbor. Domači g. župnik je pozdravil navzoče ljudstvo, ki je tako obilo prišlo slavit zaslužnega duhovnega velikana Slomšek». Dr. Vrstovšek je v navdušenem dolgem govoru slikal velike zasluge Slomšekove za nas Slovence, ki nas je prebudil, da se zavedamo svoje narodnosti. Prav navdušeno je tudi govoril mladenič J. Gams mladeničem in Veronika Gams mladenkam. V istem smislu je govoril tudi mladenič, predsednik bralnega društva v Starem trgu. Posebno pohvalo zaslužijo pevei, ki so umetne in narodne, osobito Slomšekove pesmi popevali neutrudno in prikupljivo, da se je vse veselilo. Tako lepo se je vršila cela slavnost v cerkvi io zunaj cerkve, da je pač vsem poslušalcem iz dnu srca govoril g. mestni župnik, ko se je v vznešenimi besedami zahvalil vsem, ki so sodelovali v Slomšekovo proslavo.
p Staritrg. Položili so v črno zemljo 1. t. m. mnogo zasluženo gospodinjo in skrbno mater svojih petero otrok Uršo Po^laz p. d. Hadermaš, v starosti 86 let. Živela sta skupaj s svojim že rajnim možem v poštenem zakonu 63 let. Ljubljena je bila od vseh, posebno pa od svojih krstnih in birmskih otročičev, ki sta jih blaga rajna imela 198. Pokojni dobrotnioi trajni spomin.
s Mareoberj Kdo je neki ta, ki ga naše prireditve v oči bodejo, ali ima kakšno škodo od njih? Naj s«oglasi pri našem odboru. Mi mu tudi hočemo škodo povrniti, če pa nima nobene škode in ga nič ne stane, tedaj pa naj nas in naše prireditve pusti pri miru.
s Padgorjt pri Slovenjgradcu. Dne 1. lept. se Trii po ranem st. opravilu j cerkveni hiši shod S. K Z. Peročal bode posl. dr. VerstoTŠek.
8 Skale. Dne 8. sept. se Trši po ranem opravilu t bralni sobi shod S. K. Z. Poroča posl. dr. Verstovšek.
s Zavodnje. Na dne 8. sept. napovedani shcd S. E. Z. se no vrši. Naznanilo v prejšnji številki našega lista se stem preklicuje.
Konjiški okraj.
k Ktbelj. Včeraj dne 25. avgusta se je vrš 1 v prostorih g. Fakuca zelo obilno obiskan shod. Shodu je predsedoval g. Gričnik. Poslanec Pišek je poročal o državnem in deželnem zboru ter odgovarjal na rama vprašanja, kakor o osebnodohodninskem davku, cestah, šolah itd. G. Potnik Janez iz Sv. Kungote je govoril o lepih uspehih S. L S. in navduševal delavce aa nadaljno delovanje, bojevitost in v-strajnost. Vse mu je ploskalo.
k St. Knnigunda na Pohorju. Shod, ki se je v nedeljo vršil pri nas, je bil nepričakovano velik in skoro svi najuglednejši možje so prišli. Poslanec Pišek je poročal o raznih važnih gospodarskih postavah, o osebni dohodnini in cestnih zadevah. Gosp. Potnik Janez je poročal kaj se je dosedaj in kaj naj bi se nadalje ukrenilo zaradi prepotreb-nih cest. Sprejele so se sogasno važne resolucije.
k Brinjeva gora. Na Jernejevo so šolarji višjih razredov slovenske šole v Konjicah naredili izlet na našo goro. Spremljali so jih gg. učitelji: Pirh, Kristina, Petrič, SnuderL S\j. mašo je popeval gospod katehet Podpečan. Ogledavši si svet, podali so se v dolino ; k premogovniku. Tu jim je g. Burian razkazal rucčnik. V oddelkih ' jih je' s tozadevnim strojem spuščal globoko v jame in jih vodil po rovu. Ko so se bili vrnili na beli dan, podali so se v Zreče. Tam so na vrtu g. Kračuna' se kratkočasili s petjem, pridružili so se jim še domaČi šolarji in pred skupnim „občinstvom" je Idel izletnikov vprizoril, dve igri. Slednjič so obiskali župnijsko cerkev ter odkorakali proti Konjicam.
Celjski okraj.
c Celje. Srebrni zaslužni križec je dobil ob priliki svoje upokojitve uradni sluga pri okrajnem sodišču v Celju, Sebastijan Pratter. — Enega zadnjih večerov je padel v Savinjo blizu Celja 801etni, v Šmarje pri Jelšah pristojni gostač Anton Ksdoršek, kateri se je mudil tukaj pri obiranju hmelja. Kadorška je nesla voda že precej daleč naprej. Njegove klice na pomoč je slišal nek mož, ki se je slučajno tam blizu kopal ter mu šel pomagat in ga potegnil iz vode. Kadoršek se je pri padcu tudi precej poškodoval in so ga na odredbo policije spravili v bolnišnico. — Neznan uzmovič je neki natakarici v „Nemški hiši" ukradel iz njene sobe 200 kron denarja. — Cžsar je potrdil izvolitev pl. Jabornegga županom celjskega mesta. — Vlomljeno je bilo v no5i od četrtka na petek v poslopju celjskega okrožnega sodišča. Tat, kateri se je že zvečer priplazil v poslopje, je vlomil v sobo jetnišnične uprave ter odprl tam več miznic in pokradel okrog 80 kron denarja Poskušal je vlomiti tudi v glavno blagajno, kar pa se mu ni posrečilo. Policija je drogi dan izsledila vlomilca v osebi agenta Andreja Dre venšeka, kateri je znan tudi kot cerkveni tat. Pri njem so našli še 65 kron denarja. Izročili so ga okrožni sodniji. — Celjsko okrožno sodišče je obsodilo natakarico Amalijo Ar-lič, službujočo v Siov. Gradcu v Narodnem Domu, na dva meseca težke ječe, ker je ukradla nekemu kmečkemu fantu, s ¡katerim je popivala, 320 kron. — Z ročico je udaril v noči 8. julija rudar Franc Miklič v Trbovljah rudarja Karla Grobelška tako hudo po glavi, d* ga je težko poškodoval. Prigovarjal mu je k temu tudi rudar Franc Zaler. Mik-liča je obsodilo celjsko okrožno sodišče na sedem mesecev, Zalerja pa na šest mesecev ječe. — Mestna občina v Celju je dozidala novo ljudsko šolo za dečke in deklice. Pouk v tej novi šoli se prične že v jeseni. — Na Bregu pri Celju so zaprli nekega Rudolfa Benišnika in Jurija Faktorja, ker sta nkradla v Žalcu poln voz piva s konji vred. Na Bregu pa je doletela oba uzmoviča roka prav.ce. Faktor je že znan tat in je presedel že več kot 10 let v saporu Izročili so oba okrožni svdniji v Celju. Ukradene konje, voz in pivo, so pa izročili nazaj lastniku. — Umrl je v celjski bolnišnici v ponedeljek zjutraj dr. Benedikt grof Giovanelli Ghersburg v starosti 70. let. Pripeljali so ga iz Rogaške Slatine, kjer se je nahajal na letovišču in tam nenadoma obolel, v celjsko bolnišnico, kjer je kmalu umrl.
c Celje. 1 Samodrč je povozil na državni cesti pri Ceilju hlapca Janeza Mauca iz Arjevasi. Maucu je zlomljena desna noga.
c Hmelj. Obiranje hmelja se je pričelo. Iz Zat-ca nai "Češkem poročajo z dne 21. avgusta), ffia je obiranje hmelja v polnem teku. Prvo11 obrani hmelj je imel lepo barvo, toda ni bil popolnoma dozorel in ni bil težak- Kar se ga je obralo ta zafdnji teden, jo zelo lep in po kakovosti izboren. Prodajalo ^se ga je po 130 do 150 K per 50 kg. Hmelj je zdrav in je potrebno samo ugodnega vremena, pa bo hmeljska letina prav dobra. Tudi iz drugih krajev poročajo o dobrem stajnju hmeljskih najsadoV ( in bo, kakor se splošno sodi„ letošlnjai svetovna hmeJjska >leti,na dobra. Pričakuje se,' da se' bo pridelalo i na celem svetu1 letos 1,787,000 meterskih stotov hmelja. Lansko leto se ga je komaj pridelalo 1,300.000 < meterskih stotov. Ce-pnav bo množina letošnjega pridelka precejšnja, se vendar obetajo primeroma lepe cene, (ker ' so zaloge pivov,aren Wsle^ zaporednih slabih lptinj popolnoma izčrpane.
c St. Jurij ob jat- 1*1. Celjski liberalci so sklenili, da so pri voiji po vinarjih zbirati darove za strankine namene. Tudi šentjurski so posktuili s fehtarijo. Kmetje naj bi že naprej z denarnimi m drugimi prispevki pokrili izgubo, da bi se tako prireditev „dobro obnesla". Zadnjič, ko so se šli na mauto „fotografirat", so razposlali nabiralce, zdaj pa zopet za veselico pri Zajcu bo klanske punce obletale sosednje vasi. Nnjih prireditve so pa po okusu trške in kmečke gospode, t. j. tistih redkih hiš, kjer imajo za „nobel", če smo liberalni. S cirilmetodarijo in s pomočjo sokola hočejo liberalizem vtihotapiti. Pa ne vleče in ne vleče, če tudi z godbo vabijo. Pri nas nobeno društvo ne prospeva, dokler se šarži v uniformah ali brez njih izpostavljajo za liberalce. — Kmet Spolenak v Repnem je proguan iz svojega posestva. Ali bo ta slučaj druge okoličane kaj izučil, ki se podajajo v isto nevarnost, ko, mesto da bi v stiski se zatekli k posojilnici, še zdaj v 20. stoletju trpijo da oderuštvo cvete? Žrtva oderuštva bodo sami poštah, ko sprejmejo denar od ljudi, ki so denar si izposodili, da ga dr»ije razpečajo.
o Novacerkev pri Celju. Dne 18. t., m. ije bil cesarjev rojstni dan in naša občina) ima navado, da v ta nameni razobesi cesarsko, slovenisko in šitajersko zastavo na občinski hii&i. Ker je pa imel tukajšnji — nemčurski — iajerber, ki sestoji večinoma iz neizkušenih fantov < in par privandranih ' nemčurskih kramarjev, svojo Veselico, jih je posebno slovenska zastava bodla v oči, Neki Schauperl in Teusch, pomožni uradnik pri davkariji v Mariboru, sta Iv. svoiji zor grizenosti zahtevala odstranitev zastave, kar pa se sevadta ni zgodilo. Vprašamo pristojne oblasti, ako sme že vsak sluga tako izzivialno nastopati. !Na?te trgovce pa si hočemo zapomniti.
c Novacerkev pri Celju. Take noči, kakor jo je Novacerkev doživella dne f18, t. m., še stari ljudje ne pomnijo. Iz bližnjih nemču»rskih gnezd je piiišlo nekaj ljudi in z mrakom vred se je začelo na vrtu gostilne Krn|ec hajlanje in divji Ivrišč pobesneliih žen. To je trpelo do jutra, tako d*a ni nobeden vaščan celo noč zatisnil očesa. Prosimo oblasti, c>a se zanimajo zato, če so imeli dovoljenje za celonočno razgrajanje in licenc za godce!
c Dobrna. Od vseh strani so došla poročila o ' slavnostih o priliki cesarjevega rojstnega dne. Mi smo se sicer m,alo zakasnili, , pa ne smemo molčati. Tudi pri nas smo kolikor, mogoče slovesno proslavili ta dan. ¡Na predvečer je bila običajna razsvetljava hiš in umetalni ogenj,. Vse je bilo čarobno razsvetljeno in tudi obrazi ljudi so se uvetili veselja in začudenja nad krasoto in lepoto. Takega veselja in navdušenja pa menda ni bilo v srcu topt&škega ravnatelja. Saj njegov deset besed dolgi govor v proslavo Njegovega veiičanstjva ne priča o tem. Drugi dan je bila slovesna sv. maša z asistenco. Bili so zastopani domači uradi, dežela, Islovenska društva z Orli v kroju in bilo je tudi mnogo odličnih topli Sar je v. Vse je bilo resno, kakor je primerno svetemu kraiju. Sa- . mo naš preljubi poštar Goli še ne ve, kako se je treba obnašati v cerkvi. Ravnatelj, ki je protestant, obnašal se je pra\| vzorno; c. kr. uradnik pa se pri ce-carski *maši obnajša tako! Upamo*, da je bilo to zadnjikrat! Oblasti pa naj uradnika primerno poučijo, kako se ima vesti, kadar nastopi kpt c. kr. urajdnik. — Že cSolgo nismo ničesar slišali (o I naši požarni brambi. Vaj nimajo nobenih, ker že vse znajo (?!), kakor je pokaral neroden nastop pri zadnjem požaru. Dne 18. t. m. popoldne so kar naenkrat prilezli na dan in se peljali v Novocerkev k ustanovitvi požarne brambe. Pri cesarski ma^i ni bilo nobenega, ker tam ni pijače; v No\^'cerkvi pa so jih že 'čakali polni sodčeki, To ti je bilo tuljenje in hajlanje. Do-brnčani so baje najbolj1 vpili in kričali, tako da se je pošteno ljudstvo kar zgražalo. In tako društvo, ki tako vzgaja svoje člane, naj bi mi Slovenci še podpirali ? Dokler se društvo ne bo spr,emenjilo v zgolj dobrodelno društvo,, ga ne poznamo! Zlato svetujemo slavni topliški upravi, Ida nikoli več ne nadleguje Slovencev in sploh slovanskih gostov s ponujanjem kart za tombolo Iv prid nemlškutarski požarni brambi v Dobrni!	i c Dramlje. Večkrat smo že slišali Drame!jčani, da so šentjurski liberalci jako neumni ljudje, pred kratkim pa smo se o tem sami prepričali. Kakor znano, se je vršil v Št. Jurju ob južni žel. dne 8. avgusta sestanek liberalcev celjskega okraja, ki je bil vobče narodnoobrambnega pomena, kar dokazuje dejstvo, da se je tu maogo pilo na zdravje domovine. Mislite si, kakšne skrbi in preglavioe je delal ta sho-dič šeatjurskim liberalčkom. V prepričanju, da njih bratci na shodu ne bodo tvorili zaželjenega števila, so vsi zbegani poslali v Dramlje našim somišljenikom letake, v katerih so milo prosili za udeležbo in 40 viearjev. Neumni libe-ralčki • V „Slov. Narodu" pišejo liberalci o kmetu, da je nestalen in pokvarjen, kadar pa pride kakšna veselic«, se s hinavsko milimi obrazi obračajo- nanj, češ, pridi in daj kar imaš. Takšne neumnosti uganjati so zmožni le šentjurski liberalci s porazumom s celjskimi!
c Dramlje. Pošten človek ne očita javno nikomur lumparije, laži in obrekovanje ali drugih pregreh, razum, če mu jih zamore popolnoma dokazati in je vobče potrebno, jih razglasiti. „Nor. List" hodi drugo pot. V dopisu 1. avgusta iz Vojnika o kroniki v Črešnjicah mu je za pravičnost še manj, ko v dopisu 6. jul t. 1. Dne 1. avgusta natančno potrjuje, da se res pri sodniji v Konjicah ni dalo župniku O. iz kronike nič slabega zoper poštenje, katerega človeka dokazati, ker je ne dobi nikdo v roke. Mnogo ljudi je bojda kroniko prebiralo in dva odlična cerkvena dostojanstvenika sta jo bojda videla; kaj pa je v njej napisanega, ne pove nikdo. Zato župniku zahteva „Nar. List", naj sam zahteva od mariborskega konzistorijaf da kroniko sod-
29* avgusta 1911
8EDVHNSK1 dO 8 P D DK K*
Stran H*
siji v porabo izroči. Sodnija bi naj tedaj Se le v prihodnosti poskusila dokamti one laži v kroniki, ki jih „Nar. List" župnika že dolgo časa v preteklost podtika. Toraj: Noben človek ne ve do zdaj, de je v kroniki taka laž, obrekovanje in lnmparija — a po „Nar. Listu" je gotovo v njej. — Kje je uredništvo „N. 1." učilo na ta način prav misliti, pravično soditi in sa mir med nami Slovenci skrbeti? Lesjak se je vjel v lastno past. Laži ne more dokazati. Vidiš, to je nekrščansko.
Sv. Frančišek na Stražah. Ker se vrši v nedeljo dne 1. septembra na Creti mladinski shodt se pri nas isto nedeljo Slomšekovja slajvnost ne bo vršila in se preloži na drugo nedeljo, dne 8. sept,
c Rečica ob Savinji. Vsled preselitve g. B. Zemljič, kot šolskega vodja na novo ustanovljeno šolo v Solčavo, se bo na tukajšni 4 razredni ijadski šoli zazpisalo eno učno mesto, II. plač. razred in Še z prostim stanovanjem. Cenj. prošniki se na to že sedaj opozarjajo. — V vedenje
c Šolski ttroci na 4 razr. šoli na Rečici so nabrali mesca maja 2826 litrov kebrov vsled prizadevanja gospoda učitelja Branko Zemfjiča. Druga šolska vodstva so prezrla to nabiranje razen dveh in sicer je imela Gorica 899 litrov in Bočna 446 litrov. Okrajni odbor Gornjigrad je otroke za ta trud nagradil. Kedaj se pač uvede splošno prisiljeno uničevanje tega škodljivea?
c Rečica. Popoldan 18. t. m. so se vrli možje, kolikor jih ni na splavih, v gostilni g. Štiglica p. d. Prislana, da bi slišali poročilo drž. posl. dr. Verstovšeka. Shod je sklicalo Kat politično društvo. Shod je otvoril odbornik g. Turnšek ki je najprvo pozval navzoče, da zakličejo trikratni živijo presvitlemu cesarju in prisrčno pozdravil poslanca. Ta je podal v daljnem govoru poročilo o državnem zboru. Njegova izvajanja so bila zanimiva. Razkrinkal je z dokazi početje naših slovenskih liberalcev; volilci so z navdušenjem pritrjevali njegovim besedam. Vrlo zastopani so bili kmetje iz Kokarja z g. županom na čelu. Predsednik Tnrnšek je ob sklepni besedi nam navajal še več zaslug, katere ima poslanec za gornjegrajski okraj in za občine. Dr. Verstov-šeku in vsem poslancem S. K. Z. se izreče popolao zaupanje.
o Iz uemšeniške planine. Mnogo prahu je vzdignil pri nas glas, da se mora naša slavna Čemšentška planina raideliti; sedaj je še namreč skupna last. Ker pa nekateri vživajo malo, nekateri pa več kot preveč, so začeli prvi zahtevati delitev, zahtevali so, da naj gozdarska oblast razdeli planino tako, da dobi vsak opravičenec kolikor mu gre, ker to je edino pravično. Mi le želimo, da bi gosposka, ki ima tu besedo, pospešila skorajšno delitev. Mi bi tudi želeli, da bi gospodarska oblast po c. k. gozdarju našo planino temeljito pregledala, in prepričani smo, da bi oblast gotovo precej pričela s pripravami za delitev. 12 ura je že! Nekdaj dsbele bukve in mogočne hoje so skoro popolnoma izginile, namesto njih se košati leskovo grmovje in trnje, vmes pa ležijo vse križem debeli že gnili hojevi vrhovi kar v vejah in od vsake bukve od prvega hloda naprej «vse ostalo vrhovje. Nekaj tega lesa je že popolnoma gnilega, nekaj napol gnilega, nekaj pa še ravnokar posekanega. Zares žalostno! Prosimo naše poslance, posebno dr. Korošsa, da se za stvar zavzame, ker se tisti, ki neomejeno gospodarijo v planini, branijo delitve z vsemi štirimi. Eden ki ima tudi pravico do planine.
c Sraslovče Dne 20. t. m. smo spremili k večnemu počitku g. Antona Travnar p. d. Obroša. Njegova hiša, ki je daleč na okrog znana kot ena najgostoljubnejših, vsebuje vsako leto mnogo letovičarjev. Bil je svoj čas Član braslovške godbe in izreden šaljivec. Bodi mu blag spomin!
c Na cesarjev rojstni dan je bila v Braslovčah slav-nost, kakoršne še nismo doživeli. Preč. g. dekan so blagoslovili si. požarni brambi novo društveno zastavo, in so v besedah: „Gasite ogenj in vžigajte ogenj" bratske ljubezni med seboj, podali mnogo lepih resnic navzočim požarnim brambam. Kumovala je zastavi gospa dr. Červinkova, koji so požarni brambovci v zvezi s pevskim društvom priredili na predvečer krasno podoknico. Mnogo lepih izrekov se je izreklo pri zabijanju žrebljev, mnogo prijetne zabave pa so tudi povabljeni gostje užili na veselici, ki je bila po cerkveni slavnosti na vrtu g. Brišnika. Letina je letos prav lepa toče je sicer ponekod bilo dovolj, a hvala Bogu, ne povsod. Samo hmeljske cene se ne moremo privaditi; lani 8, letos pa še dve kroni ne za kilogram.
Sv. Pavel v Savinjski dolini. Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino je 15. t. m. priredila kar tri poučne shode in sicer ob treh pop. pri g. Zgank, p. d. Kline v Šeš-čah. Udeležba nad 40. Zastopan je bil tudi ženski spol. Potovalni učitelj g. Černej je podaval o splošnem pomenu umne čebeloreje, zlasti, kolike koristi je ista v kmetijskem in vzgojnem cziru. Drugi shod se je vršil ob pol petih pri Jožefa v Dolenjivasi, kjer smo zlasti občudovali njegov čeden in ličen nov čebelnjak ter njegove uzorne nove panje po novih načelih. Nazadnje smo se zbrali pri društvenem tajniku g. Pečarju. Tu smo dokazali z jednim Gerstungov-cem, a g. Piki pa je izmetaval med. Konečno še vspod-buja g. predsednik na bližajočo čebelarsko razstavo ter zahvaljuje za krasno udeležbo. Bilo nas je tu nad 50. Tajnik g. Pečar pa se zahvali podavateljema g. Piklnu in Černeju za njun, na tri ure trajajoči trud.
c Frankolovs. Dvoje redkih slavnosti smo obhajali letes pri nas. Dne 28. julija smo imeli novo sv. mašo, ki je že ni bilo tukaj nad 50 let, zdaj pa jo je služil naš rojak č. g. Anton Čečko. Dne 26. t. m. pa smo imeli biserno poroko, ko sta Anton Skaia, p. d. stari Vrhunjšek iz Linde-ka, in Agata rojena Podpečan, obhajala 601etnioo svoje poroke. Po nagovoru č. g. župnika ob 10. uri je sledila biserna poroka in sv. maša z blagoslovi, katere se je udeležila, navzlic obilnemu delu, velika množica ljudstva, da je priča tako redki slavnosti. Bisernima poročencema pa kličemo iz srca: Bog vama daj učakati še železne poroke!
c Sv. Peter v Sav. dol. Zupanom naše občine je izvoljen deželni poslanec g. Alojzij TerglaVi mež krščanskega prepričanja in zagovornik cerkvenih koristi. To pa nikakor ni po volji našim naprednjakom. Posebno vznemirjene se
čutijo gospodje: Anton Koimel, prodajalec šnopsa; Anton Cvenkl, prodajal«« šnopsa; Alojf Šribar, prodajalec Snopa», in Jeričev zet Ivan Ziršen, zagovornik šnopsa. Gospodje na-prednjaki, le pomirite «e, župan Terglav kode že prav lla-dal občino, čeprav se ne bo vklanjal vašemu, cerkvi sovražnemu stremljenju.
c Loka pri Zadalnem 'Mostu. V tukajšnji tovarni je prišel' delaveo Mihael Hernavs z levo roko v žago. Prste mai je skoro popolnoma zmečkalo in odžagalo.
c Št. Jur ob Tabaru. Bralno društvo priredi 8. septembra veliko Slomšekovo slavnest. Na vgporeda je petje, govori (slavnostni govornik dr. Fr. Lukman), deklamacije, zgodovinska gled. igra „Junaške Blejke".
c Pilzela. Prostovoljna požarna bramba ima v nedeljo dne 22. septembra t. 1. bltgoslavljanje novega gasilnega doma.
e Mladeniči In dekleta i* spodnje in gornje Savinjske doline. UdeUžimo se shoda dne 1. septembra na Creti pri Vranskim v ogromnem Številu. Noben dobro-misleč mladenič in nobeno zavedno dekle naj ne ostane dom». Pokažimo torej s tem, da tudi mi slavimo škofa Slomšeka. Na shodu govori g. dr. Korošec ter mladeniči in dekleta iz naših zvez.
c S«Kava. Na gostiji g. Antona Krolaik, c. kr. poštarja v Šmarju in gdč. Pavline Germel, c. kr. poštne aspirantinje v Radmirju, se je nabralo med gosti za Slov. Stražo K 8-82. Mladima poročencema želimo: Bilo srečno mnogo let.
c Celje-okollce. Gospod in gospa major Rammel, gngščaka na Freienbergu pri Celja «ta darovala povodom rojstnega dne Nj. Veličanstva cesarja Franca Josipa I., 50 K za občinske uboge okolice Celje in 50 K kot prispevek novo ustanovljeni požarni brambi okolice Celje, skupaj torej 100 K. Županstvo se za to veledašno darilo iskreno za hvaijtjje.
n» v • vi »t	•
Brežiški okraj.
b Brežice. Tiukaj nameravajo liberalci osnovati novo politično društvo, kateremu so že izbrajli ime. Kmečka teloga se bo imenovala. V ijjej bodo zbrani vsi zaupniki idavčnih oblasti za osebno-dohodninski d#a|v,ek, pred vsem seveda župan Božič iz Zabukovja. Komandiral pa bo tej Kmečki slogi liberalni advokat dr. Stiker.i To bo zares lepa kmečka sloga. Sloga zna obstati, toda kmetov bo kmalu zmanjkalo, Naj se rajši imenujejo >Sloga davčnih zaupnikov.
b Br«ŽiSka okolica, upravitelj naše grašdine, dr. K. Leuschner, *Nemec protestant iz raj h«, je silno imeniten in mogočen gospod. A pri vsej svoji velikosti je včasih tudi malenkosten. Nek semanji dan v Brežicah je nek prodajalec grabelj iste naslonil na grajski zid. Gospod upravitelj zapazi ta zločin, pade skoraj v omedlevico, kliče na pomoč policijo ter narekuje končno samolastno denarno globo. Mi ponižni Slovenci nismo vajeni takih malenkostnih prizorov, odvadili smo se jih, od kar je tlačanstvo nehalo. Drugi vzgled malenkosti: Občinarji vasi Loče v Dobovi so že od pamtiveka nemoteno ribarili v neki stranski strugi Save. G. Leuschner si naenkrat vtepe v glavo, da ima le graščina izključno pravico do ribarenja v Savi in vseh stranskih strugah, ter tira pred sodnijo čez 80 posestnikov. To je bil velikanski proces z dragimi komisijami ter si je že gotovo dr. Janesch, zastopnik graščine, prste oblizaval. A kmetje so zmagali ter ima graščina okoli 1700 K stroškov. To je popolnoma po nepotrebnem iivržen denar; pa če je vse to grofu Attemsu prav, je nam tudi. — Zadnje tedoe dela grozdna plesnoba veliko škodo po vinogradih. Za jabolka utegnejo letos okoličani dobiti lepe svote. Koruza in krompir, glavni živež, sta 89 po zadnjem dežju lepo popravila. — Okrajno cesto v Župelevcu prelagajo, da se izognejo klancu pri Janežiču. Delo je prevzel podjetnik in veleposestnik Jože Balon. — V isti vasi je nagloma umrla (izbruh krvi) gostilničarka Bara Radanovič. — V Pišecah je pred kratkim oče Podvinski obhajal s svojo ženko zlato poroko. Njun sin, župnik g. Anton, ju je poročil. Živela Podvinskejeva hiša!
b Rajhenbnrg. Dne 16. avgusta smo izročili hladni zemlji truplo splošno spoštovanega in priljubljenega moža Franca Radej pri sv. Ahacu v Loščah. Ranjki je veliko deloval kot odbornik posojilnice in cerkvene stavbene družbe v Rajhenburgu. Bil je več let načelnik kraj nega šolskega sveta in mnogoleten cerkveni ključar različnih podružnic. Vse to nas navdaja, da nam ostane ranjki v hvaležnem spominu. N. v m. p.!
b Rajhenbnrg. V nedeljo, 18 t. m. smo imeli priložnost, gledati nastop naših vrlih Orlov v procesiji. Mogoče, da je doslej bilo nekaj ljudi v fari, ki še o naših „Orlih" niso mnogo vedeli — pa z zadnjim krasnim in odličnim nastopom pri cerkveni slavnosti, so si pridobili srca vseh. To so pravi fentje iz fare, to so katoliški mladeniči, ki se ne sramnjejo nositi v roki rožnega venca in poklekniti pred Najsvetejšim. Gotovo je, da bo njihov dober vzgled in lep nastop privabil marsikoga v orlovske vrste v jezo in srd tistih čukov, ki so procesijo s svojim krasnim petjem pozdravljali tedaj, ko se je pomikala čez most proti trgu.
b Zabnkovje. Shod S. K. Z. se je vršil v nedeljo po pozni sv. maši na prostoru pred cerkvijo lepo. Shod je otvoril g. Pajk, predsedoval pa je g. Divjak. Poročala sta poslanca gg. dr. Jankovič in dr. Benkovič stotinam ljudstva. Posebno sta poslanca krepko zavrnila hujskanje za-bukovških liberalcev, kakor da bi poslanci S. K. Z zakrivili prepis osebne dohodnine mnogim kmetom. H koncu zborovanja je poslanec dr. Benkovič javno vprašal župana Božiča, ali je on za to občino določen finančne oblasti zaupnik, ki je oblasti poročal o premoženjskih razmerah posameznih, posebno z ozirom na osebno dohodnino, ali ne! ? Župan Božič je malo pomislil, nato pa hitro pritrdil, da je on tisti zaupnik; vsa opravičena nevolja ljudstva se je nato obrnila proti njemu. Božič se je skušal oprati in začel tajiti, pa je bilo prepozno. Shod je lepo vspel.
b Planinska ves. V tukajšni občini je bil izvoljen za žnpana vrl naš pristaš Jože Perčič, posestnik in gostilničar. Tako je po dolgem boju prešla ta občina v slovenske roke. Upamo, da se nikdar več ne povrne v oblast in odvisnost velikega, slovenske groše ljubečega Nemaa Šešer-ko-fca! V prvi javni seji norega odbora je bil v znak hva-
ležnosti za vsestransko delovanje v blagor te občine imenovan častnim občanom vlč. g. duh. sv. in župnik Anton Riba«. Blagemu goapodu, ki je ravnokar letos dovršil štirideset-letnico mašniltva, čestitamo in kličemo: „Na mnoga leta!"
b Loka pri Planini Tukaj se bodo v kratkem vršile občinske volitve. Boj bo najbrž vroč, ker od Šešerkota odvisni, ljudje že uganjajo čudne burke. Možje, volilci, ne dajte se premotiti, združite se in v edinosti volite si značaj ne može v obSinaki odbor! Vsi volilci iz Brda, Lok in T«yht, pokažite svojo ljubezen do vere in slov. naroda. Narodnim izdajalcem pa pokažite vrata!
b Presečno. Notranje ministerstvo je sporazumno s pravosodnim in finančnim ministerstvom dovolilo, da se ime politične in katestralne občine Prešično v političnem okraju Brežice in sodnem okraju Kozje, spremeni v Presečno
b Piiece. Katoliško iiobraž. društvo priredi v nedeljo dne 1. septembra ob 3. uri popoldan veliko Slomšekovo slavnost v 4 forani g. Kostevc z mičnim in zanimivim vsporedem. Z ozirom na izborce moči, ki bodo pri slavnosti, petju, godbi itd. sodelo»ale, upatno da bode ta alavnost presegala vse doBedaj prirejene. Zlasti vabimo sosedne rodoljube iz Bizeljskega, Kapel, Brežic, Sromelj etc. _______
Vestnik
mlad. organizacije.
Sv. Lenart v Slov. goricah'. Dekliško sljavlje dne 25. avgusta 1912 se je vršilo kar najbolj srečno. Množica tisočera slovenskih mla)denk iz celih Slov. goric je bila zastopana. Prihitele so celo mladenke od Sv. Jurija ob Sčavnici, od. Gornje-Radgone, od Sv. Lovrenca v Slov. goricah, od f Sv, .Urbana! piri Ptuju, iz Jarenine itd. Shod tee je začel s službo božjo. Pridigoval je g. dr. Hohnjec. Slovesno sv. mašo je služil g. župnik Janžekovič. jNa čedno olepšar nem zborovafnem prostoru, ki je bil bkrašen s slovenskimi zastavami, je otvorilal in vodila, zborovanje M. Androjnova, ki je povdarjala v pozdravu pomen Slomškovega dneva. Dr. Hohnjec je obrazložil mladenkam razne Slorošekove nauke, ki naj postanejo vodilna načela slovenske mladine, Kaplan Bosina je pojasnil razmerje med Marijinimi družbami in dekliškimi zvezami. M. Androjnova (Sv. 'Jurij) je govorila o pomenu dekliških shodov. Ka tem je nastopilo 17 dekliških govornic, ki so povdarjale SlomŠekove zasluge, slavile njegovje vrline, ga proslavljale kot vzor moža, vnetega za blagor slovenskega ljudstva, gia kazale kot vnetega domoljuba), ki se nikdar ni sramoval svojega priprostega domaj, ki je z vsem žarom ljubil svojo rojstno hišo in rodno zemljo, ki je pa tudi bil rad pošteno vesel' in je v ta namen zložil toliko mičnih, poštenih, poučrtjh pesmic. Nastopile so: Letnik Ivana, Sv. Lenart, Osojnik Neža, G. Radgona, Ferlinc Roza, Jež Helena, DolajŠ Jul., Sv. Jurij v Slov. gor., Muršeo, Marija, Lederer An,a|, Lubec Marija, Sv. Rupert v Slov. goricah, Polanec Marija, Borko iTIereraija, Močnik Frančiška, Sv. ¡Anton v SI. gor., Zemljič Terezija, Radgona, Klobasa 'Amalija, Sv. Benedikt, Krefel Pavla, Vurberg, Donko Terez., Jarenina, ZlahČiČ Marija, Sv. Urban pri Ptuju, Ver-šič Majrija, Sv. 'Jurij ob Sčavnici. Oigflia&enih je bilo Se več mladih govornic, a bil Čas prekratek- Med splošnim na5vdušen[jem se je shod zaključil. Mladenke, ravnajte se p<o naukih, ki ste jih slišale 5n govorile! To, bo pravo oživljenje velikega duha Slomše-kovega, ki naj zavlada v vaših srcih in domovih, po vsej zemlji slovenski!
Sv. Križ tik Slatine. Veličasten je bil mladeniški shod, ki se je tukaj vršil v nedeljo 18. avg. Mladeniči so prihiteli iz vseh sosednih župnij. Od Sv. Florijana in Sv. Petra na Med v. selu so prišli v procesijah. Videli smo tudi 4 peterške Orle v kroju. Lepi slavoloki s pomenljivimi napisi so nas pozdravljali, domači mladeniči Marijine družbe pa so pričakovali dohajajoče s svojo krasno družbeno zastavo. V ognjevitih besedah je profesor dr. A. Medved proslavljal Slomšeka posebno ša njegovo ljubezen do svitlega cesarja v slavnostni pridigi in na to ob asistenci župnikov Roškarja in Gomilšek opravil sv. mašo. Mladeniški shod je ob 1. uri pod kozolcem otvoril nadžupnik KoroSec. Bilo je pričujočega ogromno ljudstva. Oder so dičile podobe Slomšeka, sv. Očeta Pija X. in svitlega cesarja. Shod je vodil podpredsednik Z. S. M Fr. Verk (Sv. Peter). V slavo rojstnega godu cesarjevega so križevski pevci zapeli cesarsko pesem. Z njemu lastno navdušenostjo je profesor dr. A. Med?ed na to opisal zasluge Slomšeka kot škofa, pisatelja in vzgojitelja naroda. Ves navzoči narod je z napeto pozornostjo poslušal krasne besede. Pevci zapojo „Preljubo teselje." Al. Drofenik (Sv. Peter) deklamuje pesem „Slava Slomšeku!" Fr. Šrimf (Sv. Križ) pa Slomšekovo zadnjo pesem „Pohvala sv. Križa". Župnik Gomilšek iskreno pozdravi navzoče brate Hrvate, na kar zadoni pesem „Bože živi!" Fr. Ogrizek (Kostrivnica) vnema tovariše, naj bodo zvesti Bogu, Mariji, domovini. Jože Andrlič (Sv. Peter) navilušuje za izobraževalno delo, Kropeč Mart. (Sv. Florijan) pa deklamuje Slomšekovo „Popotnica vojaška". Ganljivo povdarja ob burnem pritrjevanju vpok. nadučitelj JaD. Možina iz Ptuja: V Slomšekovem duhu sem vedno deloval kot učitelj. Po vzgledih in naukih Slomšekovih se ravnajte tadi vi, da boste časno in večno srečni! Ant. Žagar (Sv. Ema) razloži Slomšekovo g«slo: za narod malo govoriti, veliko delati, vse pretrpeti. To mora biti vsakega mladeniča geslo. Al Drofen;k (Sv. Peter) deklamuje Slomšekovo »Veselje nedolžnega mladeniča". Jernej Drofenik (Svj Peter) v orlovskem kroju navdušuje tovariše k značaj-nosti, ki se goji posebno pri Orlih. Krasno zapojo pevci orlovsko himno. Alojzij Andrlič (Sv. Peter) opominja k delu za „Slov. Stražo" in kmalu zbere za njo Slomšekov dar 20 K. Župnik Ogrizek povdarja, naj bodo mladeniči edini s Bogom in svojimi duhovniki, edini nasproti sovražnikom. Predsednik Verk zahvali vse za udeležbo, za krasne govore in pesmi, pevci pa zaključijo shod s SSomiekovo »Lahko
noč*. V cerkvi bo bile sloresne rečtrmioe, po katerih priporoči župnik Gemiliek ▼ pridigi mladeničnm čednoatno življenje. Tako se je vršil shod, ki je napolnih rse ndelešenee z velikim navdašenjem u Slomšek«, za oesarja in domovino, za naše svetinje. Naj obrodi stoteren gad!
Najno^efšfe,
Osebna vest. ( Osrednja zadruga zaj vnovčevar n)ie živine v Mariboru f je za dobo 1 najživaJhnejšegia prometa na živinskem trgu nastavila gospodal Frana Mauchler, dosedaj živinorejskega inštruktorja na Koroškem.
Duhovniške vesti. Prestavljeni, 1 oziroma nastavljeni so ČČ. gg. kaplani: I.vjan Baznik iz Hoč k Sv. Barbari v Halozah, Frano Polak v Hoče,, Frane Rop iz Rečice k Sv. Ani na Kremberglu, Franc Hob-njec v Rečico, Ferdinand Ž,gank v Smartnem pri Velenju ' stopi v Ziačasni pokoj, i Kari iMalajner od Sv. Urbana pri Ptuju v Smartin pri Velenjii, Franc 0-gradi od 'Sv, Jaflcoba v Slov. goricah k Sv, Urbanu pri Ptuju, Franc Planine od Sv. Marjete pri Ptuju k Sv. Jakobu v Slov, gor., Alojzij Leben iz Slivnice pri Celju k Sv. Marjeti pri Ptuju, Ignac Brvar od Crnegore pri Ptuju k Sv. Petru pod Sv. gorami, Iv. Blumer v Zibiko, Anton CeČko v Slivnico pri Celju, Viktor Lunder V Smartin na Pohorje, Frano Zlagor-šek na Crnogoro pri Ptuju, 'Anton 1 Ziupanič k Sv. Andražu v Slov. goricah.
Važno Z8 živinorejce. Štajerska namestnija razglaša, da dobe letos oni živinorejci, katerim se pobijejo prašiči radi knžnih boleini, odškodnino. Odškodnina bo znašala za 1 kilogram 1 K 57 v.
Posledice prehlalenja
se tem lažje prenašajo, če se nekaj časa zavživajo Sootta emulzije, ker s tem pridobiva truplo novih moči. Učinek Scottovih emulzij je tako priznan in preskušen, da jih mnogi, derasli in otroci, redno zavživajo v vremenskih časih pre-hiajenja ali pa, ko nastopijo mrzli časi, da se na ta način varujejo pred nahlajenjem. Na ta način postane človeško teio zelo trdno, kar je posebno dobro za slabotne ljudi, ki sicer pri vsaki vremenski spremembi tožijo v nahlajenju. Sestavljena iz najčistejših in najboljših snovi, zdrava in o-kusaa, Scottova emulzija je zanesljivo, zdravilno sredstvo,
da si krepiš hitro in trajno svoje zdravje. Cena steklenici 5 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah Če v-pošlješ 50 vinarjev v znamkah na naslov Sco.t Z. Z. O. Z. Dunaj VII in se skličeš pri tem na ta časopis, ti pošlje lekarna vzorec za poskus.	1
0

Zahvala. Ze 2 leti sem imel v moji levi roki hude bolečine, moji živci so bili zelo slabi. Dajalo se mi je kaf-rovo žganje, pa ni nič pomagalo. Pred kratkim sem cital o Vašem „Levovem francoskem žganju" ter sem poskusil ž njim, a sem takoj občutil, da so postale moje mišice in živci močnejši in je bolečina splošno ponehavala. Naročil sem zopet 4 steklenice, dal som tudi mojemu zetu eno steklenico, (kateri je tudi trpel na revmatizmu) ter se je čutil ttkoj boljšega. Mnogo sem že poiskusil, pa mi nič ni tako pomagalo kot Vaš« sredstvo.
Štefan Pintar, sodarski mojster, Virje.
„Levovo francosko žganje"
se dobi v vseh lekarnah in trgovinah.
Originalna steklenica stane samo
44 vin.
Velika steklenica K l* 10, največja K 2' 20 in se dobi v vseh lekarnah in trgovinah. Pošiljanje po pošti od K 4*40 naprej po poštnem povzetju.
ALEKSANDER KALMAR, Dunaj H/2. Severni kolodvor.
Avstrijske 210, na Tirolsko 74, na Češko »0», na Nemčijo 18 ii u Moravike 66 komadov. Tendenca: Prignalo ■<; je >69 komadov več kot prejšnji teden. Cene še grejo zmiraj kvišku. Želeti je, da bi se na prihodnji »ejern prignalo več šiviae.
Poročil« o sejmu goveje živine v Graden dne 12. avgusta 2912.
Prignalo se je 290 volov, 246 bikov, 370 krav in 16 telet, skupaj 922 komadov. Cene za 100 žive teže: Lepi pitani voli od 100— 106 kron, srednjepitani 90—98 kron, suhi 84 —88 kron, biki 80—102 kroni; lepe pitane krave 78—88 kron, srednjeiebele 60—78 kron, suhe BO—58 kron. Izvozilo se je 711 komadov in Bicer na Gornje Štajersko 70 komadev, na Tirolsko in Voradlberško 70 komadov, na Nižje Avstrijsko 166 komadov, na deško 350 komadov, v Nemčijo 16 komadov in na Moravsko 49 komadov. Tendenca: Prignalo se je 243 komadov manj nego prejšnji teden. Cene trdne. Na sejem zaklane živine dne 16. avgusta 1912 se je pripeljalo 370 telet, 628 prašičev. Cene dobre. Zeli se živinska pošiljatev za prihodnje sejme.
Listnica uredništva.
Ostalo nam je rokopisa, da bi lahko ž njim napolnili še eno številko. Mi smo brez moči proti taki povodnji. A nekaj izročimo „Straži", ki pa j« tudj preplavljena. Prijatelji, oprostite !
Živinski seiem na Cvenu na Murskem polju.
Občina Cven pri Ljutomeru hoče živinski sejem, ki se vrši tam dne 7. septembra z nova oživiti in povzdigniti. Našo živino, posebno slavnoznane ljutomerske konje pokupijo večinoma ogrski prekupčevalci, ter jih potem kot ogrske konje prav drago prodajo na Kranjsko in v Italijo. Dobiček od tega imajo le prekupci
Kdor želi torej kupiti iahkojc-zine in vozne konje, orientalee in amerikanske dirkače, ta naj pride dne 7. septembra na Cren, tukaj jih dobi iz prve roke, ker edino le na Murskem polju redijo te konje.
Za vzgojo konjev skrbi tukaj „Zadruga za rejo žre-bet" z obširnim pašnikom. Kmetovalci pa redijo tukaj tudi prav obilo lepe goveje živine To rejo pospešujeta „Kmetijska in bikorejska zadruga".
Opozarjamo tudi na to, da se tukaj vrši dne 8. in 9. septembra sloveča konjska dirka. Prodajalci in kupei se toraj prav cljudno vabijo, da posetijo v prav obilnem številu živin »ki sejem na Cvenu dne 7. septembra.
Cve« je oddaljen od železniške postaje Ljutomer le pol ure. Za prihod so na razpolago 4 vlaki na dan, ravno toliko ta odhod.	949	Županstvo Oven.
gfarl Kociančic
umetni in stavbeni kamnoseški mojster1 v Mariboru
Schillerstrasse 25,
izdeluje marmornate oltarje, prižnice, podobe, nagrobne kamne, grobišča, fotografije na porcelan, svetilke (laterne), ograje itd.	632
VeSika zaloga nagrobnih kamnov.
Kilne pase,
z ali brez peresa, trebušne obveze, sns-pensorije, podlage za ploske noge, berglje, pokončne držaje in druge varstvene stro je zs telesne poškodbe po zdravniškem predpisu, nadalje umetne noge in roke izdeluje po nizki ceni staroznana tvrdka
Fr. Podgoršek, kavičar, Maribor
Burggasse 7. Zaloga vseh gumi specialitet in predmetov za postrežbo bolnikov. Solidna postržžba._ 835
Poročilo o sejma goveje živine na Danaja dne 19. avgnsta 1912.
Prignalo se je 4777 komadov živine m sicer 2916 volov, 870 bikov, 482 krav in 509 bivolov. Cena za 100 kg. žive teže: Lepi pitani voli 112—119 K, srednje pitani voli 104—1C9 K, suhi pitani voli 92 —86 K, lepi pitani biki 106—110 K, lepe pitane krave 100—108 K, bivoli 80—88 K. Tendenca: To pot se je prignalo na sejem 452 kom. nanj nego prejšnji teden. Cene trdne, sejem živahen, predajalo se je z 1—2 kroni dražje nego prejšnji teden. Prodalo se je 1360 glav živine.
Poročilo o sejma prašičev na Danaja dne 20. avgasta 1912.
Prignalo se je 1J.157 komadov mladih prašičev in 6.448 kom. debelih prašičev. 8kupaj 17.155 komadov. Iz Galicije se je prignalo 7.123 prašičev, iz Ogerskega 642« prašičev, iz drugih kronovin pa samo 66 prašičev. Cene za 100 kg. žive teže pri lepih pitanih 144—147 K, v nekaterim slučajih celo 149 kron. Cene od 4- 6 vinarjev boljši nego na prejšni sejem.
Poročilo o sejma geveje živine v Gradca dne 22. avgnsta 1912.
Prignalo se je 890 volov, 820 bikov, 560 krav, 71 telet, skupaj 1291 komadov. Cene za 100 kg. žive tel«: Lepi pitani voli 100—108 kron, srednjepitani 92—98 K, suhi 86—90 K; biki 80—103 K. Lep. pitane krave 78—90 K; Brednjepitane krave 62 do 76 K, inhe 50—58 kron. hrvoailo m je 977 komadov; na Gornje Šlajtrsko 120, na Nižje
Trgovski učenec z dobrim šolskim spričevalom, poštenih starišev se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom Alojzij Sršen, Veržej, p. Križovci, Štajersko.	946
Na prodaj je posestvo pri Zg. Sv. Kungoti obsegajoče 8 oralov, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, dva orala sadonosnika in 4 orale njiv. Redi se lahko 4 glav živine. Cena 5600 K. Vpraša se na upravništva lista.	937
Sprejmejo se 3 dijaki ca hrano in stanovanje; na razpolago jim je tudi lep vrt. Bankalarjjeva ulica št. 10, Maribor.	939
Proda se lepo mala posestvo v Št. liju v Slov. gor., pri železnici in pri veliki ceeti. Zidano poslopje, z opeko krito, lep sadonosnik, travnik in njive, skupaj meri nad tri orale zemlje. Proda se po nizki ceni. Naslov v upravništ, 988
Kupci posestev pozor! Jako rodovitno posestvo na PloderSici, ebč. Sv. Jakob, meri 5 cralov, novo poslopje z opeko pokrite, se po ceni takoj proda; lahki plačilni pogoji. Več pove lastnik Ludovik Doiajš, velepos. Sv. Jakob v Slov. gor. 94S
Redka priložnost. Lepo posestvo nad šest oralov, obatoječe iz njiv, travnikov in približno treh oralov gozoa s težkim drevjem, lep sadonosnik, vinograd, novo nasajen, žlahtae vrste, koji že rodi do šest hI izvrstnega vina. Mcderna nova hiša s štirimi sobami, zidana in z opeko krita, prostorna klet, ter goveji in svinjski hlev, ena uta za »hrambo, vse v najboljšem stanja, ia zelo veselem kraju ob prometni obč. cesti, oddaljeno 30 minut od trga Šmarje pri Jelšah, 20 minut cd Mestinjtk»ga kolodvora. Radi preselitve se takoj proda. Cena 6000 K. Knpd se nq osebno oglasijo pri Mihaelu Gobee v Mestinja p. Šmarje pri Jelšah. Štajersko.	948
Loterijske Številke*:
Dne 24. avgusta 1912.
Trst	6 73 11 8 55
Line 56 66 46 4 24
Dijaki se sprejmejo na stanovanje in hrano. Neugasse št. 3. 922
Lepa hiša, sadni in zelenjadni vrt, »/« orala zemjje se s pridelki vred proda v Spod. Hajdinu št. 107 pri Ptuja. Prodajalka se nahaja 1. in 2. septembra pri hiši.	909
Učenec, z dobrimi spričevali iz poštene hiše se takoj sprejme pri Jerneju Bračko, krojaču v Krče-
ll it 1K1 Tiri Mlrihnrn 908
Mežnarskl pomočn'k, kateri bi se hotel orglat učiti se takoj sprejme pri Sv, Petru niže Maribora. 929
Išče so najemnik za lično posestvo 8 oralov, njiva, travnik in sadonosnik, lepa hiša s 7 sobami, no vo gospodarsko poslopje. Nastopi se oktobra 1912. Glavni pogoj: Preskrbovanje bližnje grajščin« z povrtnino in mlekom proti zaračunanju. Baronica Beck, Plevna, p. Žalec.	928
Strežnik se pprejme takoj v dijaškem semenišču v Mariboru, Bttrgerstrasse 12.	94d
Kdor želi zelo dobrega ljutomerskega vina, naj poizve pri župnijskem uradu Sv. Bolfenk pri bredišču, p. Sv. Bolfenk pri Središču.	931
Na Grajeni pri Vurbergu se odda mlinarska služba, kjer se prav lahko preživi ena družina. Mlinar je zavarovan pri bolniški blagajni in zoper nezgode. VeS ustmeno. Oglasiti se je pri vurberškem župniku.	9(4
Želim vstopiti 15. septembra, ali pa takqj v kakšno slovensko pisarno za pomočnika ali kakšnega računovodja, pa tudi v kakšno drugo, temu podobno službo. Sem mladoleten z dobro šolsko izobrazbo. Natančnejša pojasnila dajem Da željo takoj. Pisma prosim pod naslovom: S. A. Prevaljs poštno ležeče.	947
Lepo posestvo na prodaj, tik velike ceste, blizu železniške postaje osemnajst oralov zemlje, travniki, goz i in njive. Vse v lepem redu. Dvoje gospodarskih hiš, veliki hlevi in kozolec. Kdor želi kupiti brez živine ali t živino vred lahko kupi kapi konje in vole. Vsega skopaj devet glav živine in šestnajst ivinj. Posestvo je v ravnini. Brez živine in brez premičnin cena 20 tisoč kron. lilija Košee, Pro-žinskavas 16, p. Štore." ^¿¿gi 926
g. ucmcju jjiauno, jLiujauu
vini št. 151 pri Mariboru.
14 hrastov za vsako poralo v ormoškem okraju se po ceni in u-godnimi pogoji proda. Naslov se izve v upravništvu „Slov. Gospodarja8.	923
PETELINE
čistokrvne, zlatorumene, „Orping-tonske" pasme, meseca aprila v aliene. C«ne za en komad, za vsak mesec starosti 1 K. Belgijske kunce dva do štiri mesece stare. Cena za par, za vsak mesec starosti 1 K 50 v. Zavojnina se računa po lastni ceni. Prodaja, dokler bo kaj zaloge Anton Slodnjak. trisar in posest, p. Juršinci pri Ptuju.	801
Iščem dobro idočo pekarljo v mestu ali na deželi v najem ali kupiti takoj ali do 15. septembra. Poštno ležeče št. 360, Konjice. 890
Lopo posestvo pri Sv. Jurju v SI. gor. blizu okrajne ceste, obstoječe iz 15 oralov najboljšega zemljišča kakor njiv, travnikov, sadonosnika in vinograda ter lepe zidane hiše s kletjo in gospodarskim poslopjem in viničarijo se ceni primerno proda. Pojasnila daje Dominik Peklar, gostilničar, Sv. Jakeb v Slov. gor.	917
Viničar s 4 delavskimi močmi, 2 moška in 2 ženski se sprejme proti dobrema plačila. Zemljišča je vsega skupaj 6 oralov, nad 2 orala je amerikanskega vinograda, ostala zemlja pa ostane v lastno porabo viničaija. Več se poizie pri Franc Platajs, Sv. Jakob v Slov. gor. 918
500 kron!
Vam plačam, če Vam moje sredstvo „Rias mazilo" v treh dneh ne odpravi brez bolečin kurjih očes, stiskov in vkoreninjene trde kože Cena 1 lončku z jamstvenim pismom 1 K. Kemony Kaschau I, Postfach 12/76. Ogrsko. 665 Iščem mesto nujerja. Imam 5 delavskih moči. Naslov v upravništvu.	914
Posestvo,
12 oralov zemlje, gozd, travniki, vinograd, njive, hiša in gospodarsko poslopje se vse skupaj za 5500 kron proda. Ako ima dotični 2000 kron lahko kupi. To priložnost pove Alojz Pinter v Slov. Bistrici.	913
K dobro Idoči gostilni tik farne cerkve na Spod. Štajerskem se išče ožonjen natakar na račun.
Vstop 1. novembra 1.1. V mesarski obrti ievežbani z malo kavcijo imajo prednost. Kje pove uprav-ništvo.	912
VeihiS
za eno ali dve družici v Krčevini ni pri Mariboru, moderno in solidno urejene, pet minut od glavnega kolodvora v Mariboru, se po ceni in ugodnimi plačilnimi pogoji prodajo. Vpraša se v uprav. 760
Preda se takoj 11 zelo lepih stavbenih prostorov med okrajno in dvema občinskima cestama pri D. M. v Brezju pri Mariboru, zraven cerkve in šole, sestojijo iz 2 parcel njiv, krog 12.960 □ metrov velike. Vpraša se v upravništvu. 364
Učenec za sodarsko obrt se takoj sprejme pri Francu Sulcer, sodar-skem mojstru v Mariboru, Kasern-gasse 7.	884
Ha prodaj je v mestni občini Slov. Bistrica posestvo z gostilno, (tudi žganjetoč), obsega lepe njive, trav-. nike, lep sadonosnik z vinsko trto lep velik vrt za zelenjavo. Lepa novozidana hiša s 3 sobami, dve kleti, živinski hlev obokan, za 10 glav živine. Zidani svinjski hlevi. Posestvo leži 10 minut od šole in cerkve, ob državni cesti, kamur kaj radi zahajajo iz mesta gostje. Proda se z vsem, z živino in orodjem ali tudi brez tega. Cena in kje, se izve pri Franca Zupančič v blov. Bistrici.	897
* VSAKE VRSTE
K. K A R NCR
.tjDt GRAVER ^v
Štefan Kaufman
trgovina s želeinino
v Radgoni
priporoča najboljše ocelae kose in srpe, pravo štaj. železo po najnižji ceni in solidni postrežbi. 601
Eno ur« od Maribora, četrt ure od želtz. postaje, in minut od cerkve, je na prodaj lepo posestvo z zidanimi poslopji, meri 38 oralov v enem kosu, večinoma prvovrstnih travnikov in sadonosnikov, drugo njive, vinograd in gozd, torej posebno pripravno za živinorejo in mlekarstvo, ker je blizu mesta in žel. postaje. Več pove upravništvo pod naslovom „Mlekarstvo". 787
S
S
Velika zaloga ur, dragoes-
«03tl,$rebrnine In optičnih
stvar» po vsaki senl
TiA m elrtkil IHufr. sentk intuí Branefooe »d 20 d« 206 K.
Hiklasta remont.-ura Pristna srebrna ara Original ornega ura KabJcjska ura Budiljka, niklasta Poročni prstani Srebrne verižic
K
s-60
T—
4'— 8'— X— 2-—
— Vtčletna jamstvi —
Nasl. Dieiinger
Theod. Fehrenbach
»rar In o6alar 447
^aribsr, SMpaaks «lio» 26
ziatabs Ia srobr».
Dva pridna, poštena fanta sprejme v trgovino kot učenca Ant. Valen-čak v Velenju.	902
Mizarsko trešice (treske) odda A. Viher, mizarski mojster, Heugasse št. 4, Maribor.	903
Kupi se malo posestvo, ležeče blizu kske okrajne ceste in zapne cerkve, kje na Drav. polja, najraje v Ptujskem okraju. Želi se zidano in z opeko pokrito poslop.e v dobrem stanu. Poslopje mora imeti 2 sobi, klet, obokan hlev za kake 4 do 5 glav živine, kolarni-co za dva voz* in gumno. Posestvo bi naj ležalo skupaj in obsegalo kake 3 orale pjiv, 3 orale travnikov in kake 3 ali 4 orale gozda. Kdor ima približno tako posestvo na prod »j, naj to naznani v za prtem pismu naslovljeno na obč. urad Ptujska gora, vsaj do 1. okt. t. 1. V pismu mora navesti kraj, kje posestvo leži in tudi ceno taistega.	942
Novozidana vila v S udencih „Werk-stättenstrasse 32" pri Mariboru se proda.	886
Večje posestvo, obstoječe iz zelo solidno zidane hiše z gostilniško koncesijo, z velikim ravna tako solidno zidanim gospodarskim poslopjem ; oba poslopja sta v popolno dobrem stanju. Najboljši travniki, njive, gozd in pravilno nasajeoi sadonosnik s približno 300, že deloma plodonosnimi drevesi. Posestvo je pol ure od trga Sv. Lenart v Slov. gor. ob okr. eesti proti Maribora ležeče, in je za približno ceno 40.000 K takoj na prodaj. S»ota 15.000 kron ostane na posestvu vknjižena. Vpraša se pri JnBjoci Sollack v Zamar-kovi p. S». Lenart v Slov. g 980
Izgubili so se mi trije psi in sicer: ena psica, žemljaate barve, bele nogd, ime Flora, marka Mont-preis Planina; en pes belo žem^a-sto pisan, ime Treff z isto znam ko in še en peB, pepelnaste bar e ime Pubi z marko Loke. Kdor ve kfj o bivanja teh psov, naj se pri meni proti plačilu oglasi, kdor j h pa nazaj pripelje, dobi 10 K. Nikolaj Treff.er, gostilničar na Planini Montpreis.	926
Posestvo blizu Maribora, hrami v dobrem stanu, na lepi legi in pri okrajni c6sti, obstoji iz sadnega drevja, njiv, lesovja in travnikov, meri vse skupaj okoli 41 oralov, je na prodni, se tadi lahko da razkosati. Natančneje se izve pri veleposestniku J. Šalamun v Gor. Veličini, pošta Sv. Lenar v Slov. gor.	936
Nova lekarna
na južnem kolodvoru
v Mariboru, TegettHoffova cesta 33
„K angelju varhuM
priporoča svoj izvrstni, grenki želodčni talzam izvrstno učinkujoč zoper protin in trganje. Istotako tudi priporoča vsa lekarniška zdravilna sredstva in predmete za negovanje zdravja. V bogati zalogi ima tudi vsa zdravila za domače živali.
Mg. ph. A. Sirak,
lekarnar.	ms
zins
IMF
Zahvala.
Žalujoča rodbina A m rova pri Sv. Martinu se tem potom iskreno zahvaljuje za izkazano sož>;lje t h bridki izgubi soproga, oziroma očeta, gospoda
Ignacija Amer,
posestnika in gostilničarja pri Sv. Martina.
V prvi vrsti se zahvaljujemo č. gg. duhovnikom, pcsojilniškemu odboru, kateri je kra en venec položil na krsto rajnega, obč. cdboru in gg. udom kr. šol. sveta, kateri eo se vsi udeležili pol-noštevilno pogreba, vsem darovalcem lepih vencev, pa tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so od blizu in daleč piihiteli izkazat pokojniku zadnjo čast.
Sv. Martin p. Vurbergu, dne 20. avg. 1912. 924	žalujoči ostali.
Knežji nadškofijski konvikt
pod vodstvom očetov družbe Jezusove v Gorici.
Krasna, mirna lega z velikimi nasadi in z lepimi igrišči.
Milo, južno podnebje. Velikanska, nova stavba s centralno kurjavo, z električno razsvetljavo in ko-pelimi.
Lepa prilika, da se gojenec temeljito nauči deželnih jezikov.
Za sedaj bodo gojenci obiskovali c, kr, veliko gimnazijo v Gorici; vendar pa je upali, da začne kmalu interna gimnazija z javno pravico.
Poštena, stanu primerna vzgoja.
Prospekti in natančnejša pojasnila se dobe pri ravnateljstvu knežjega in. nadškofijskega konvikta v Gorici»
Na slovenskem Koroškem, dve hiši
se radi družinskih razmer prav po ceni prodate. 1. Zidana, enonadstropna hiša pri deželni cesti, z gostilno, tobačno trafiko, poštnim nabiralnikom itd., velik hlev, za konje in govedo, veliko svinjskih hlevov. Veliko lepega gozda, njiv in travnikov, žaga in mlin. Pisma pod št. 24, na uprav-ništvo tega lista.	•	933
za leto 1913
je ravnokar izlla
z zelo raznovrstno, zanimivo vsebino in mnogimi slikami. Dobiva se skoro v vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v „Katoliški bukvarni", prodajalni „Katol. tisk. društva" dalje v trgovini Anton Erisper, Vaso Petru'ič, F. M. Schmitt in Iv. Korecčan; v Trstu: prodajalna „Kat. tisk. društva". Cena komadu 24 vin., po pošti 5 vin. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si usiljevati drugih pratik. 934
Zahval©.
Nižje podpisani izražam tem potom vsem spodaj označenim posestnikom iz Vidma, koji so mi pripomogli, da sem svoje, po požaru uničeno poslopje pri vinski gorici za-mogel zopet zgraditi in sicer:
Gg. Jul. Simeček, BI. Habinc, A. Šoba, K. Glas, J. Planine, P. Arnšek, Gr. Pleterski, Ant. Strgar, Ant. Juvan-čič, J. Kolar, K. Geršak, BI. Strgar, vsi iz Vidma, ter posebno še Karoln in Josipu Kelher in bizeljtkega okraja.
Videm, 24. avgusta 1912. 194	Franc Omerzu.
Zahvala.
Bolesti polni o prerani smrti dragega sina, ozir. brata, gospoda
Matija Polanec,
c. in kr. infant. ▼ 47. peipolku na dopustu in posestnika y Laporju,
zahvaljujemo se vsem prijateljem in znancem tem potom za ebilne dokaze prisrčnega sočutja. Posebno izrekamo veleč. g. laporskemu župniku za ope-tovano tolažbo rajneega in vodstvo velikanskega pogreba, cenj. udom Marij ne družbe za polnošte-vilno udeležbo pri taistem ter petje v srce sega-jočih žalostiak, darovalcem krasnih vencev in blagim Laporčanom ter sosednim fartnom za mnogo-brojno častno spremstvo rajneega k večnemu počitku najsrčnejšo zahvalo. 935	Žalujoči ostali.

Varujte se
ponaredb;
ki niso ,Florian* in zdravja ne koristijo!
694—8
Kdor vživa, Žabi težav; Danes vesel je, Jutri bo zdrav!
Naslov za naročila: »FLORIAN«, Ljubljana.
V korist je vsakemu
in si prihrani veliko denarja, če kupuje vse kar rabi v slovenski trgovini
J. N. Šoštarič: Maribor
Gosposka ulica itev. 5.
Ker dobi samo pri tej tvrdki najboljše blago za moške in ženske obleke, vsakovrstno platno za rjuhe in drugo perilo, druk, saten, cefir, zgotovljene obleke, srajce za moške, ženske in dečke, velika izbera kravat, ovratnikov, nogavic, dežnikov, naramnic itd.	623
Cene veliko niije kakor drugod.
Križevska opekarna
v Križevoih pri Ljutomeru
daje p. n. občinstvu na znanje, da ima v zalogi in prodaje od sedaj naprej vsakovrstne
navadne «akor tudi visoke za kurjavo stanovanj, nadalje štedilnike (Sparrherd) in druge lončarske potrebščine.	824
	Ne pozabite	
01 M o s Sä	Volno, sukno (stole), cagge, modno perilno blago, preproge, odeje, koče, platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domaČi trgovini	Z 0 M a 1 g
& m k &	M. E. Sepec,	m' M, m* o
	Maribor.	
M	Grajski trg. i0s6a Burgplatz.	
BUKNA
in modne tkanina za gospode in gospe priporoča izvorna hiša.
PROKOP SKORKOVSKJ IN SIN
v Hampoleu trn Ciškem. Vzjrsl na prešujt franke. Zel« zverne gene. Na želje heSem dati iuksj .izgetovltl Oeeperfske »bitke. 135
CEFIRE
Ve!etrg@¥lna © ipecefljo in & deželnim;! pridelki
Anton KolencCiMf
Grasška ulic» št. 22*
m dsbeloJ	Sla Sro&acl
Pra7i>n ipi70vwnrda 88 mora blag0 kupocrali
LLČLVllJV iZigUV Ul pri tujcih, ker Vam nudi do mača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povežano zalogo z vedno svežim Špecerijskim blagom, tako da zamore popolnoma ustreii zahtevam oenj, gospodov trgovcev proti vsaki konkurenci, o žemur se lahko vsakdo sam prepriSa, že tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za mnogobro-jen obisk, Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene kakor tudi druge vrste sveč ter olje in kadilo za cerkve.
Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke, kakor: oves, pšenioo, suhe gobe, fižol, seno, orehe, vinski kamen itd., sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne vreče ter petrolejske in druge sode.
Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo francosko lucerno, doma-fa deteljo, travo, ter čebuljček, fižol in krompir za sadit, Bel, rumen ali rožen. Za krmljenje Živine pa imam v zalogi riževo moko in Otrobe v ceni od 9 da IS K per. 100 kg,
Poštna naroiila se izvr&njejo z obratno poštov
S •Ö ¡T"^
= o g o g- S- a &
£ — o 1 m
L "g 'l£°0
3. g, &g a 5';
-i n ® 2 — O
. ^ H — o
M 5 N 00
• B%Z
i
p- 3- ® a
«o s g
O C N £ J— >-■
srgS! §
-j ■ a i- W S
eo .. N<
"P , J^ ?
5 S te85 < O ? -Ö g « .
S g s-? a?
Zj	M i i
2» S. -J o j
iff" £3*.
sf-s-f
§ S s-«J 0*8. §1 g
3' 2. B-&.Í
° sr s -5 5 s
a «s- S a. g » B h- S.S-'O
O s? « g e
X
;8
CC —I j,
£■8-®i «S" H-3
S " •-•S
o» "O M
g o W
p < o M	». ,
iS.~ m w a s.' ' 2.-"1 t ^ —
- M«


nunnnuntmnnnm Svoji k svojim!
Priporoča se največja in najcenejša svetovna pripoznana slovenska trgovina
Rafael Salmič
casi • - aap
v Celju, Narodni dom.
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ur, slatnine srebrnine in optičnih predmetov.
Najniže cene! postrežba točna I mali dcblčekl pebro imel
Razpošiljanje blaga po vseh delih k veta. Vsak Slovenec zahteva moj novi TBliki cenik, katerega dob zastonj in
poštnine prosto. Ni tisoče »hvainih p;sfm eem prejel vsled dobre in pomene postrežbe.
Priporočamo SVOlim edino slovensko tovamiSko podjetje na Spodnjem Štajerskem:
; pivovarni Žalec in Laški trg
somišljenikom:
terme, lno in granatno pivo.
ki vari marčno, dvojnomarČno,
781
Slovenci podpir&jmo svoie domača podietie.
!dSs Avenarius karbolinej
(Patent)	644
že nad 35 let najboljše sredstvo za konserviranje lesa. — Pred ponarejanjem se svari. — Prospek itd. zastonj.
Karbolinejum tovarna R. Avenarius, Amstetten n. oe.
Edina prodaja za Maribor in okolico Opekarna Melje in Razvanje. Telefon 136.
BSfl 960
K&Í KK HS
„Titania"
KH KS N» KS
Vsako kurivo por&bljivo.
70 odst. kuriva se prihrani.
Zastopniki se iščejo
„Titania" pa-rilnik se lahko uporabi tudi za kuhanje žganja če se pridene zato posebna priprava.
„Titania-Werke", Weis 136, Zgor. Avstrijsko.
Največja specialna tovarna za parilnike na Avstro-Ogrskem. Glavno zastopstvo Franc Asen, Gradec, Karieneagse 22. —
Nenavadno hiter razvoj pare.
Pošilja se na poskušnjo.
Tisoči že v rabi.
Zahtevajte cenike.
narejeni iz kovanega železa in kov i nas te plečevine, torej nepokverljivi.
Najnovejši Pfeifer-jev motor
na bencin
ali surovo olje. ¿a gonidbo mlatilnic, rezalnic, mlinov in drugih strojev. Ta konstrukcija je najmočnejša, zanesljivejša in priporočljivejša za neizvežbane kmete.
Posebni ceniki naj se zahtevajo zastonj in poštnine prosto.
T Pfoifor to™™« poijo-
U. flGlICl, deljskih strojev, livarna železa in medenine. Hočah pri Mariboru. Domača tvrdka. 546
Uradni dnevi
so: vsako sredo in vsak petek od 8.—12. ure in vsako nedeljo od 8.—10. nre dopoldne. Vplačuje in izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8.—12. nre dopoldne.
bradrsi prostori
nahajajo se v Minoritskem samostanu v Ptuju.

Hranilne ¥8©ge «.
obrestuje se po 41/,*/» od 1. oziroma 16. v mescu po vložitvi in do 15. oziroma zadnjega pred dvigom. Ne-vzdigejejie obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da
bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago so stran kam brezplačno poštno-hranilne poloinice 564	št. 118 060 in domači nabiralniki.
solila
se dajejo na vknjižbo po 5 — o1/**/», na vknjižbo in poroštvo po 51/,°/?, na osebno poroštvo po 6"/m na zastavo vrednostnih listin in tekoči račun pod
ugodnimi pogoji. Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in zasebnikih ; prošnje za vknjižbo se delajo brezplačno.

mm

za krmo
izdelam v posebni novožidani tovarni za Alfa brzopanlnike.
f Patent. i rana Iznajdb®!
kakor iz enega kosa vliti, zelo priprosti,nad vse trpežni in praktični parilniki sedajnosti.
/KEciPOsnemalnik.
^e- ! Najostreje posnemanje!
W ÄpPs*	! 20 let nepoškodovan !
w	1,600.000jih je v rabi ! 950 odlikovanj Ud.
model 1911
Delniška družba Alfa separator Dunaj XII/3.
Delniška glavnica 8 milijonov kron.
Podružnica
Rezervni zaklad
800.000 kron.
Ljubljanske kreditne banke
v Celju
sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka.
Vloge na tekoči račun obrestuje najkulantneie.
Zagorsko belo apno, portlani- in roman-cemsnt, tr&verze, vezno želesje, železje za okove vozov, štediinike, posamezne dele štedilnikov za vzidati, lite in bakrene kotle, okove za stavbe, barve vseh vrst, Tomaževo žlindro, oglje za kovače (koks), kakor tudi vse vrste železja, zaloga vseh vrst desk, lat in drogov. Dobi se vse najceneje pri
Alojziju Maček,
Maribor, Tržaška cesta 25, »men bolnišnice. 479
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
OBJAVA.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjamo, da od dne 15. avgusta sprejemam vsaki dan naročila ker sem oddal v najem svoj atelir gospodu Adolfu Skušek, fotografu v Mariboru, koji otvori v mojih prostorih podružnico. Priporočava se spoštovanjem
Franc Kurnik, Adolf Skušek,
875	Sv. Trojica v Slov. goricah.
Z mojo
umetno moštovo esenco
si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod izvrstne, obstojne in zdrave domače pijače. Cena 1 steklenici za 150 lit. 4 krone. Dobi se samo
v drožeriji Maksa Wolfram,
529	Maribor, Gor. Gosposka nlica-
m
A HAVA	Map ^^ 1 'i	BBM ^^
¡Serravallovo &
železnato kina-vino
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni ::
pg
Krepiluo sredstvo za slabotne, malc-krvne in rekonvalsceute. Povzroča voljo do jedi, utijuje živce in popravi kri. Iiboren okus. Nad 7000 zdravniških spričeval.
I. Serpavalta*c< kr. dvorni dobavitelj
Trieste-Barcola.
Kupi se v lekarnah v steklenicah po pol litra d K 2'60 in 445	po 1 liter & K 4 80.
-HHSESSE «i 38E 2
■■Vlflv»^TliTBT ▼	iT» < ^ «T* I
v
927
Cešplje
kupuje v vsaki množini žganjarna Robert Diehl, Celje.
Iz celega sveta, *
Ljudska Statistika (seznam) na Francoskem. Menda je ni države, ki bi Šla, kar se ljudstva in naraščanja tiče, tako zelo nazaj, kot ravno „prosvetljena", „moderna" in liberalna Irancoska ljudovlada, Tu niso vefe prazne marnje, tu govorijo bridke, grozne Številke, ki se ne dajo nič obrniti in olepšati. Brezver-stvo in liberalna gonja sta pripeljala deželo na rob propada. Vlada razpisuje nagrade družinam z več otroci, a kaj vse to pomaga, ko tiči zlo že takorekoč v krvi in ga ni tako lahko iztrebiti. „Moderni", „pro-svitljeni" hočejo biti Francozi povsod, pognali so duhovnike in menihe po svetu, pobrali so cerkveni denar, a vse ne pomaga nič: pri vsej svoji brezverski -M modernosti" so le veliki reveži. Poglejmo nekatere Številke. Statistika za leto 1911 kaže 34.869 ljudi manj kot za leto 1910. V zadnjih 10. letih imajo Francozi prirastka komaj okroglo pol milijona, med tem je zrastio na Angleškem Število ljudstva za 3 milijone, na Nemškem za 8%, v Avstriji za 4v Italiji za 1'1 in v Rusiji celo za 23 milijonov. Zanimiv je tudi sledeči seznam: Vsega prebivalstva je 39,601.509. Porok je bilo lani 307,788, a ločitev zakona tudi lepo Število 13.083, Rodilo se je 742.114 dtrok, a umrlo je 776.983 ljudi. Vidi se iz vsega, da so Francozi res lahko v skrbi, kaj bo z njih prihodnjostjo, Če bo šlo tako dalje* Vsakemu narodu je za napredek in obstoj potreba pravega poštenega in krščanskega življenja.
Žalosten položaj francoske duhovščine. O žalostnem položaju francoske duhovščine piše francoski list „Univers": „Župnik je dandanes najemnik katere koli hiše ali sobe, ki jo dobi na razpolago. Danes je tukaj, jutri zopet drugod. Njegovo stanovanje je brez preteklosti, brez spominov, brez kake zveze z njegovim poklicem; ubožno je, bolj začasno zavetišče, kot pa dostojno bivališče. ŽupniŠČe je izginilo s kon-kordjatom vred. Župnik je navaden prebivalec kot kdo drugi; njegovo bivališče je nestalno. V dveh tretjinah Škofije je tako. Se ubožnejši kot njegovo stanovanje, je pa župnik sam. Ko je msgr. de Durfort, Škof v Langresu, pričel obiskovati svoje župnije, da bi se prepričal o njihovem stanju, je našel večino župnikov v ubožnih stanovanjih, brez postrežbe, brez eksistenčnih sredstev. Župniki si kuhajo sami, pri čemur pa pogrešajo dostikrat najpotrebnejših stvari. Obljubil je vsakemu župniku 600 frankov letne plače, ne da bi vedel, kje naj jih vzame. Letno 600 frankov, in s tem naj se preživljajo in oblačijo! Zadnji delaveČ, najmanjši uradnik ima več! In vendar bi bila ta svota Že pomoč, da celo premoženje za ubogega francoskega župnika, V štiridesetih župnijah nimajo župniki pič več kot 300 do 400 frankov na leto, ki jih dobivajo od svojega Škofa. Kolika požrtvovalnost mora prevevati francosko duhovščino, da vstraja v takih razmerah, naj pomislijo dostikrat tudi oni, ki nad francoskimi katoličani zaničljivo zmajujejo z ramami,"
Mlekarica — milijonarka. V Nevvportu v Ameriki je umrl milijonar Ross Winans, ki je zapustil neki mladi kmetici 2!4 milijona kron. Ta mlada kmetica se je bavila doma pri svojih starših največ z mlekarstvom, a nenadno bogastvo je ni prevzelo. Kakor prej, tako tudi Še sedaj prodaja rano vsako jutro na newportskem trgu svoje mleko, doma pa krmi živino. Winans je bil namreč zaročen z mlado kmetico. Sedaj ima vse polno snubacev, med tem pa namerava sin umrlega milijonarja ovreči oporoko.
PODLISTEK.
Selitev sedeža Lravaniinskega škofijstva v Mariboru.
) (A. M. Slomšek: Drobtinice 1861.)
Vse se pod soin -em, spremenjuje; ni stanovitne ostaje na svietu,. Kamen se preloži, drevo se presacfi in ôl'ovek seli od zibeli do pokopališka; mesta ln pa kraji se premenjajo, tudi sedeži škofijstva se preseljujejo, kakor stolica lavantirtskega šfcoial iiz St. Andraža v Maribor, iz rajske Laviantinske doline na Koroškem v Slovenske gorice l na Štajerskem. Naj yovejo naše „Drobtinice" Slovencem to važno dogod-bo, naj ijo pravijo stairiši svojim otrokom, dedeki svojim vnukom v vedni spomin, kdaj in kako se 5e stolica lavantinskega škofa v sredo drage domače zemlje preselila.
V starodavnih časih so imeli 'Slovenci np, desni strani Drave , svoje višje pastirje (nadškofe) v slavnem mestu Oglej, iz kojega jim je bila prva luč svete vere prisijala — po levi strani pa v Solnem-gradu, iz katerega mesta so po občnem preseljevanju narodov svoje dušne pastirje dobivali. Težavno je bilo, tako dalje svoje ovčice obiskovati; lagodno za Slovence V tujih deželah svoje škofe ' imeti. Veliko naših rojakov se je postaralo in pomrlo, ki niso videli svojega Škofa. Da bi se tej poltrebi v okom prišlo, so si prizadevali v 16. "stoletju ustanovijti v Celju za. Slovence novo škofijo, k.ar se pa ni dalo dogo-toviti! le v, Ljubljani so leta 1461 dobili svojega škofa, katerim so bile štiri dek'afriije na Kranjskem in vefi duhovniij na KoroŠkjem v oblafeti. Večjidel kranjskih | in Š(ta|jerskih, pa tudi koroških Slovencev na desni strani Drave so prišli goriškim nadškofom v o-skrbo, zakaj višja stolica naidškofov se je iz pogreznjenega Ogleja leta 1751 preselila v laško Gorico.
Prva dva goriška naidškola Karol Mihael in pa Jožef sta Slovencem še vedno y hvaležnem spominu,
Nov Izum. Skoro 10 let je minulo, od kar se je pisalo., da se je posrečilo izmisliti oklop, ki ga ne more prodreti krogla iz revolverja. Ta oklop je bil zelo gosto in fino stkan iz najčistejše svile, ali vendar ni bil dovolj varen pred jačjimi naboji ter je poleg tega veljal znatne svote. Sedaj poročajo, da je Japonec Chosak Chiba po večletnem delu in poizkusih iznašel nepredirljiv oklop. Isti se odlikuje s svojo enostavnostjo, malo težo ter nizko ceno. Od tega oklopa baje odleti krogla iz najboljšega revolverja. Služil bode torej zelo dobro v varstvo pred napadi.
Grozen čin matere. Iz Berolina poročajo: V predkraju Steglitz je 311etna žena Friedrich vtopila svojih 5 otrok v starosti od enega meseca ¡Jo sedmih let v kopalni banji nekega praznega stanovanja. Nato je hotela še sama sebe utopiti, vendar so jo pa Še pravočasno rešili. Ta grozen Čin je izvršila žena, ker je mož vedno grdo ž njo ravnal. Najmlajši deček je bi] star še-le 1 mesec. Ravno, ko se je izvršila grozna zgodba, je prišel mož pijan domov ter že na potu preklinjal in zmerjal ženo in otroke. Razjarjena množica ga je hotela pobiti.
Palice v angleškem kaz. zakoniku so ne le Še vedno v veljavi, marveč se njih uporaba leto za letom Širi. Od leta 1894 do 1900 so slučaji šibanja narasli na 3000. Pri ženskah se ta kazen nikdar ne uporablja, pač pa pri moških, zlasti nedoraslih. Otroci izpod 14 let smejo dobiti največ 12 udarcev z bičem, odrasli do 150 palic, a v tem skrajnem slučaju se odmeri kazen v treji obrokih. Zakon pri Šibanju prepoveduje surovost in neobičnost. Kako prav pride palica v kazenskem zakoniku v gotovih slučajih, kaže nedavno slučaj, ko je nek londonski sodnik tri prodajalce nesramnih razglednic obsodil vsakega na 9 mesecev zapora in 25 udarcev z bičem. To je prava kazen za take ljudi! — Zanimivo je, da je napredna Danska kot edina v Evropi še-le pred nekaj leti uvedla palice v svoj kazenski zakonik.
Kdaj je Napoleon najbolj imponiral? Ko je bil
vprašan Metternicli, avstrijski državnik, kdaj mu je Napoleon najbolj dopadel, je odgovoril tako-le: Po neki vožnji skozi gozdove smo prišli cesarski gostje v mesto Compiegne. Bilo je okoli poldne, ko se je naslonil cesar na peč ter čakal, da naznanijo kosilo. Ker le ni bilo nič, se obrne Napoleon proti Muratu ter reče: Napoljski kralj, poglejte, zakaj ne moremo še obedovati? Murat je skočil v kuhinjo ter se vrnil z naznanilom, da bo kosilo kmalu gotovo. Pa kosila le Še ni bilo. Napoleon je bil že jezen ter je velel svojemu bratu Ludoviku: Holandski kralj, pojdite pogledat, če bomo danes sploh kosili! Nič, je rekel Metter-nich, ni napravilo narme večjega vtisa nego to, daje cesar pošiljal kralje v kuhinjo pogledat, kedaj bo kuhano kosilo.
Nemški cesar izgubil pravdo. Pristavo Rehberg, ki spada k cesarjevemu ,'posestvu Kadinen* je dal prejšnji posestnik v najem leta 1898 nekemu Soiistu. Se preden je cesar kupil posestvo, se je bivši posestnik zavezal v najemniški pogodbi, da sezida najemniku novo hišo. Oskrbništvo cesarjevega posestva in najemnik pristave so se dolgo Časa prerekali zaradi te zgradbe. Napravili, so celo vrsto načrtov, katerih izpeljava bi veljala 28,000 do 36,000 mark, a se niso mogli zediiiiti. Cesar Viljem je vedno silil k zgradbi nove hiše, rekel je, d'a sedanja najemnikova hiša nikakor ni primerna, da bi stala na cesarjevem posestvu. Pričela se je tožba. Najemnik je bil prisiljen, da
ki sta sivoje ovčice pridno obiskovala, mnogo (lepih cerkev jim posvetila, službo božjo omladila in lepo u-redila, besedo božjo oznanovalaf in jih učila svete pesmi, med katerimi je stara, mila popevka: „Pred tvojimi nogami jaz grešnik klečim" itd.
Za cesarja Jožefa II. feo okrog leta 1784 vse Škofije naših krajev na novo premejnčili 4n preselili]! njih sedeže, kakor krškega Škofa v Celovec, sekovs-kega v Gradec, Tudji lavantinski Škot so bili namenjeni, preseliti se v Celje, ker so dobili vse tedanje celjsko okrožje v svojo duhovsko oskrb, ^Slovenci Hb-čke, slivniške, završke, marenberžjke, mariborske, jareninske, ptujske, šentlenartske, ljutomerske in ve-likonedeljske dekanije so padli sekovskim Škofom v oblast. Preselitev lavantinskega škofa je bila zaostala), če se je ravno skoraj vsfakih deset let vnovič po-namehila, zdaj v Celje, zdaj v Maribor a,n <ce!o v Slov, Bistrico. Leta 1809 je bilo trdno sklenjeno, lju-bensko škofijo v Zgornjih Stajerjih, katera ¡je imela samo enega škofa, ovreči, sedšež lavantinskega šjko-fa pa prestaviti v Maribor; naj bi visi štajerski Slovenci imeli enega škofa. Nesrečna francoska vojska je to selitev pa pomudjla in ustavila: ' vse fa ostalo pri sltarem.
Slovenci so se svoje dni pritoževali, da|. svojih škofov Nemcev ne razumejo ter Želijo višjega pastirja, kojega glas bi um,eli. Gornji Štajerci' so ' tirijali svojega škofa ljubenskega ' in Če bi to ne bilo mogoče, naj jih zopet izročijo sekovskemu šk(cjfu, kojemu so svoje dni bili večjidel podložni, katere želje so se posebno leta 1848—1849 glasile. Sekovpka škofija z ljubensko združena je bila preširoka in premnožna, krška in lavantinska pa premali in njeni dve stolici v mali koroški kronovini. 'Spoznavni 1 to potrebo so solnograški nadškof Maksimilijan Jožef poprijeli prošnjo štajerskih Slovencev in jo leta 1853 priporočili svitlemu cesarju Francu Jožefu I, ter svetovali, bi se Škofijske meje na Koroškem in Štajerskem tako osnovale, da bo krška Škofija obsegala celo KoroŠ^ ko, lavantinska slovensko, sekcfvska pa nemško zemr
je popravil hišo, k'er drugače bi bil moral zapustiti posestvo, ki ga je imel v najemu. Cesar Viljem ni bil zadovoljen s popravljeno hišo. Se enkrat je tožil! V tožbi je zahteval, da mora prispevati najemnik eno petino k gradbenim stroškom in pomagati pri zgradbi, ne da bi dobil za to kako odškodnino. Najemnik, ki je prej želel novo stavbo, je izjavil pred sodiščem, da i-ma sicer pravico zahtevati novo stavbo, a da ga nihče ne more siliti, da bi trpel, da mu jo grade. Deželno sodišče je obsodilo najemnika v smislu tožbe. Višje deželno sodišče je pa ugodilo njegovi pritožbi. Ko je oskrbništvo rekuriralo na državno sodišče, je to zavrnilo rekurz in potrdilo sodbo višjega deželnega sodišča.
Modrost nemških mestnih očetov, V Nemčiji je država Hessenska, kjer je mestece Fritzlar, To mestece ima jako modre mestne očete, ki so svoji domovini nedvomno v veliko Čast, Le poslušajte! Kakor marsikje, so tožili tudi fritzlarski poljedelci nad Škodo, ki jo napravljajo lažne vrane. Mestnim očetom je Šla ta tožba k srcu in na zgodovinski seji so obsodili vse vrane na smrt. Smrtno obsodbo je hotel izvesti na jako zvit način. Nakupili so mesnih ostankov po mesnicah in jih zastrupili. Nato so preplavili vso okolico s temi strupenimi mesnimi ostanki. Raztrosili so jih po njivah; obesili so jih tudi po drevesih.. Tu so visela pluča, tam jetra, tam zopet ledvice itd. Uspeh je daleč prekosil vsa pričakovanja. Že drugi dan so našli 11 mrtvih vran. Ali kako naj popiše pero brezmerno osuplost mestnih očetov, ko so videli, da je storilo kakih 20 žoln in na stotine senic neumnost, da so tudi jedle razobešeno in razstlano meso. Polja in travniki so bili kar posejani z mrtvimi trupli Živalic. Razen tega je poginilo tudi pet psov, ki so jedli zastrupljeno meso. Mestni očetje se baje ukvarjajo z mislijo, da v bodoče napravijo svarilne tablice za senice, žolne in pse, ter jili obesijo poleg mesnih koscev.
Ženska „glavni dobitek". V ruskem mestu Smo-lensku imajo nenavaden običaj. Pod nadzorstvom mestne uprave imajo vsako leto veliko ženitveno loterijo, katere glavni dobitek je — ženska. Tudi to leto je imela loterija lep uspeh, kajti vse srečke so bile prodane. Posebni odbor zbira vsako leto dekleta, ki hočejo postati glavni dobitek, Določeni „glavni dobitek" mora ostati 10 dni doma ter sprejepiati posete onih\ ki so kunili srečke. Vseh srečk je 5000 in vsaka velja 1 rubelj, Srečkanje se vrši, ko so prodane vse srečke. Oni, ki zadene „glavni dobitek", se lahko takoj oženi. Od loterije dobi glavni dobitek 5000 rubljev dote. Lahko pa se glavni dobitek tudi odkloni, a v, tem slučaju dobi oni, ki je srečko zadel, 2500 rubljev in ravno toliko tudi „glavni dobitek".
Olikan mož. Gospod Jaka je bil pri graŠČaku povabljen na kosilo. Po obedu je vzel vilice in si začel trebiti zobe. Hišina je naglo prinesla skodelico z zobotrebci in jih ponudila Jaki. Jaka se je pa zaničljivo odmaknil in rekel: Hvala, sem že sit.
Velika nesreča. Glej, kako je hitro šlo. Prijatelj Janez je bil še sinoči v naši družbi, tako srečen ln zadovoljen je bil in vesel, — Kaj se mu je pa zgodilo? Danes zjutraj se je oženil,
2Vi km pod zemljo, Najglobokejši premogokopni rovi se nahajajo v Prusiji, ki so vsi nad 2 km globoki, in sicer je rov pri Parušovcu globok 2003'3, pri Schubinu 2149'4, najglobokejši pa je rov pri Czucho-wu, ki je globok 2239'7 m.
ljo na Štajerskem in naj se prešteli stolica lavantinskega škofa v Maribor ali v Celje, kakor bo eno ali drugo mesto podalo sivo j o roko v pomoč» 'Celjani in sosedne okolice so obljubile veliko radodarnih src, toda ni dosti prostorne cerkve, ne poslopja za Šikof^ za semenišče in za prebivališče stolnim kanonikom; Mariborčani in njihovi sosedje so ponudili prostorno, čeravno močno zapuščeno mestno farno cerkev sv. Janeza Krstnika, hišo škofu v prebivalnico in semenišče mladim duhovnom poleg cerkve sv, Alojzija in vrh tega pa tudi lepo pomoč v den(arjih za vse potrebne priprave. Slavni župnik Glazer Marko in pa vrli mestni župan mariborski, Reizer Otmar, sta vse to dejanje za preselitev hvalevredno pospeševala in si zaslužila pri Slovencih ha Štajerskem ostati vedno v lepem spominu. Tudi deželnim oblastnikom, posebno okrajnim predstojnikom, ymo dolžni hvalo, kar teri so si za, preselitev Škofijstva veliko prizadeli; kajti velike reči potrebujejo veliko skrbi in krepkih moči j.
Kadar je bilo za preselitev vse čedno naravnano, so se prečastiti nadškof solnograški podali v Rim, naj bi to preselitev kv, oče papež, kot najvišji namestnik Kristusov in poglavar sv. katoliške cerkvic, potrdili. Papež Pij IX. so 20. maja 1857 določili, na|j se ovrže ljubenska škofija, stollica lavantinskega škofa preseli na Štajersko, Slovencji izročijo lavan-tinskemu, Nemci sekovskemu škofu, celo Koroško pa vodi krškega škofa višjepastirska palica. 'Žalost se |je polastil» Korošcev o tej selitvi, lahko da večja od veselja, kojega so Štajerci občutili; pa le že tako na tem revnem svetu, da kar enega razveseli, I pogosto drugega zaboli. Pač nam je zato v takih zadevah potreben zlati nauk svetega Pavla, ki veli: 1 „Veselite so z veselimi, pa tudi žalujte z žalostnimi."
Veselo novico so prečastiti solnografeki nadškof in metropolit Mariborčanom iz Rima grede prinesli, jim pa tudi ostro naročili, naj dopolnijo, kar so obljubili in pridšemu škofu spodobni sedež pripravijo. Bilo je te naroČbe močno potreba.
(Koneo prih.)
F. P. Vidic & Komp., L'-»M§ga
tovarna zarezanih strešnikov ponudi v vsaki poljubni množini patentiran dvojno zarezani
strešnik—zakrivač
s poševno ©breio in pršveznsm nastavkom »sistem Harzola*. Brez odprtin na vzgor! = Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpreprostejše» najcenejše in nsjtepstnejše kritje streh sedanjost! I
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.	485	Spretni zastopniki se iščejo.
Prva luinoiftaler. kamnoseška industrijska družba v Celju Nova ul.11, »raven slov* šole.
Velika zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih vrst marmorja, granita in sienita. — Izdelovanje vseh monumentalnih in stavbenih del iz i tu- in inozemskega materijala s strojnim obratom.
Trgovina &p*0«-i)«km! blagem
Pozor Slovenci!
Trgovina ■oko io dež. pridoHd
Plošče za pohištvo iz raznobarvnega marmorja. Najnižje cene. Kulantni plač. pogoji.
Točna in solidna postrežba.
Ivan Ravnikar
Celje, Gralka cesta 21.
Glavna slov. zaloga, velikanska izbira kranjskega vrvarskega blaga, kakor: Strang, njzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež sa seno in otroške postelje itd. — Glavna slov. zaloga stihih ia oljnatih barv, copičev, firneža in lakov. Zaloga na-i grobnih in voščenih sveč itd.	93
Zaloga vsakovrstnih semen
Na drobno na debelo.
Zaloga rudninskih voda.
Edina
Na debelo 1
niradna steklarska rgovina	üa d»«ot»no»
Frane Strupi, Celje
Gifitška oesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklavskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Naj solidne j ša in točna postrežba.
Ferdo Rogač, Maribor,
Fabriksgasse št. 11.
priporoča svojo bogato zalogo, kakor cementne cevi vseh velikosti, plošče za tlak, dele stopnic, korite za napajanje in krmljenje prašičev, mejnike, cevi iz
kamnate zmesi za stranišča itd. itd. Prevzame tudi vse vrste betonskih del, kakor tlakovanje vseh vrst, kanalizacije, izdelovanje greznic, gnojnih jam, vodovode, osuševanje mokrih zidov, napravo >teracco«-tlakov, in lesenih cementnih tlakov, kakor vsa v to stroko spadajoča dela. 586
Bolezni na nogah, Cementno strešno
Gospod A. H., Sv. Križ, pišs : Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjsko kapijioe za rdečico: Uspeh vrle povoljnil
Gospod Janez K. piše:
Prav dobro pomagalo!
rane, odprte noge, tudi pri ženskah, ozdravi v vsakem slučaja, tudi tedaj, če do zdaj še ni nič pomagalo,
J
mestna lekarna pri c. kr. orisi Maribor, Glavni trg; štev. 15.
450
dr. Listovo mazilo
1 lonček 2 K 50 vin. franko, če se pošlje znesek naprej, po povzetju SO vin. več. Razpošilja Kari Illek, kemik. Sternberg, Moravsko.	630
Darujte za Slov. Stražo!
opeko
zajamčeno trpežno izdeluje oskrbništvo grajščine Pakenstein Cena za 1000 komdov (rudeča barva) 90 K, (bela barva) 80 K. Natančneja pojasnila daje
Franc Klančnik,
879	organist, Šmartno, p. Rečička vas na Paki.
judska Hranilnica in Posojilnica v Celji
peglitpovana zadpugt» z neomejeno navezo
v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu") v Celju, Graška cesta 9, I. nadstr.
obpestuj e>
Hranilne vloga po 4'/s0/0 brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižnice dragih zavodov kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepu vloge na tekoči račan in jih obrestuje od dne vložitve do dne dviga.
upaduje
vsak torek in petek ¿opoldne. Prolnje se sprejemajo in pojasnila dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. d. 12. ter od 3. do 6. Hre pop. Za vplačil» po pošti se dajejo zastonj poštno hra-nilnične položnice št. 92465. Telefon ima St. 8. Za brzojave zadostuje naslov: Ljudska posojilnica Celje.
posojuje
na zemljišča po 5% do 5V»°/oi z amortizacijo ah brei nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertuje vknjižena dolgove pri drugih zavodih in izterjuje svojim članom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le k^leke.
P
eeeeeeee<KKH>eeeeeeeeeee€KKKK>eeeee^
Od visoke c. kr. namestnije koncesijonirana
komercijelna prometna posredovalnica Jlapid'
Posredovanje za nakup in prodajo posestev, zemljišč, hiš, vil, obrtnih in industrijskih podjetij, posredovanje za kredit, ter za menjavo posestev.
Brzojavni naslov:	Maribor, Tegetthofifova cesta 11.	Naslov:
898	Prometna posredovalnica „Rapid"
„Rapid" Maribor.
Imetnik: Oblastveno priznan in zaprisežen civilni geometer
Telefon int. štev. 170a.
GVIDON GRUBIC.
Maribor ob Dravi.
oeeeoeoeeeeeeeoooooooeoeeeooeoooeeeoe^